Glasoslovne značilnosti govora Koprive na Krasu (SLA T110) Klara Šumenjak Cobiss: 1.01 Ključne besede: primorska narečna skupina, kraško narečje, govor Koprive na Krasu, fonološki opis, glasoslovje iT Ph < V prispevku je predstavljena fonološka ravnina kraškega govora vasi Kopriva na Krasu (točka 110 Slovenskega lingvističnega atlasa), in sicer inventar fonemov in prozodija, sledi predstavitev distribucije fonemov in njihov izvor ter umestitev koprivskega v podskupino kraških govorov. 2 > O J Phonological characteristics of the Kopriva local dialect in the Karst region (SLA T110) This article presents the phonological aspects of the local dialect used in the village of Kopriva in the Krast region (point 110 in the Slovenian Linguistic Atlas); specifically, its phonemes and prosody. This is followed by an outline n of the phonemes' distribution and origin, and categorization of the Kopriva local dialect in the subgroup of Karst local dialects. Keywords: Littoral dialect group, Karst dialect, Kopriva local dialect in the Karst area, phonological description, phonology 1 Govor Koprive na Krasu Govor Koprive na Krasu spada v primorsko narečno skupino, natančneje v kraško narečje, ki se govori po zahodnem delu Krasa in v spodnji Vipavski dolini. Na vzhodu meji z notranjskim narečjem - meja poteka le nekaj kilometrov od Koprive. Prav zaradi (tega) stika z notranjščino prevladujejo nekateri še notranjski gla-soslovni pojavi, kot so razvoj dolgega naglašenega u > y; cirkumflektiranega o > u; izglasnih > -e in -q > -o, nekaj pa je tudi takih, ki niso notranjski, npr. razvoj dolgega naglašenega e > le (Logar 1993: 127). Logar ugotavlja, da je »kraško narečje [...] drugotno, nastalo po prekrivanju starejše zahodnoslovenske (beneško--briške) narečne osnove z notranjskimi narečnimi prvinami« (Logar 1993: 127). Najverjetneje se je prebivalstvo, ki je imelo že izoblikovano notranjsko narečje, širilo in naseljevalo na zahod z arhaično beneškoslovensko narečno osnovo, ki jo je nato po svoje spreminjalo. Samo tako je mogoče pojasniti, zakaj se v npr. v istem kraškem govoru za »isti psl. samoglasnik govorita po dva različna t—1 zastopnika, npr. a:He (i:a) za psl. q:, le da sta navadno leksikalizirana [...] Poseb-M nost kraških govorov so zastopniki nekaterih kratkih samoglasnikov: za kratka N izglasna in -g povsod govorijo -a (-i) in -u, pri čemer se -i govori v položaju 1 za mehkimi soglasniki; za -o in -e pa se navadno govori -o/-e, ponekod pa tudi ^ -uo/ie.« (Logar 1993: 127) Kraško narečje ima dinamičen poudarek, v večini pri-O merov so naglašeni samoglasniki dolgi, razen v nekaterih primerih, ko ne poznajo s različne kvantitete samoglasnikov (Logar 1993: 127-128). Koprivski govor ne L pozna tonemskih in kolikostnih nasprotij na naglašenih zlogih. Nekatere tipične 0 glasoslovne spremembe v koprivskem govoru so: sln. *é, *é- > te1 (m'lieko 'mleko', Ciesta 'cesta'), sln. *o > u (nuč 'noč', 'muč 'moč', bux 'bog'), sln. *e, *e- > ie ('liet 'led', 'ziele 'zelje'), sln. * ie (pietak 'petek', 'dietle 'detelja'), sln. *o- > ua (xuaja 'hoja'), sln. *g, *g > ua (k'ruax 'krog', 'ruabac 'robec', 'yuaba 'goba'), *-o > -o (m'lieko 'mleko', 'lieto 'leto'), *-g > -u (Ted 'mizu 'mizo', 'lipu N 'lipo') sln. *w, *u- > y ('lyč 'luč', 'myxa 'muha'), pred vzglasnima o- in g- se v > koprivskem govoru pojavi protetični u- 'uayu 'vogal', uob'lieka 'obleka', 'uakno p 'okno'), v govoru je ohranjen prvotni j pred vzglasnim i- (jayla 'igla', 'jayra 1 'igra'). Za konzonantizem je značilen tudi razvoj g > y (y'vant 'obleka', bla'yu s 'blago'). K 9 2 Fonološki opis • 1 V prispevku so v obliki fonološkega opisa (tj. s fonološkim sistemom, distribucijo • in izvorom fonemov) predstavljene glasoslovne značilnosti govora Koprive na Kra- 2 su (T110 Slovenskega lingvističnega atlasa). 2.1 Inventar 2.1.1 Samoglasniki (a) Naglašeni i Í? ei e ar a U3 y u o S a 1 Glas e v drugem delu diftonga se različno realizira, lahko bolj e-jevsko, lahko bolj pol-glasniško, odvisno od informanta. (b) Nenaglašeni Prednaglasni iT Neizglasni ponaglasni Ph < N Izglasni ponaglasni 2 > O J iT O m N H u e o u o 3 u e o S 2.1.2 Soglasniki (a) Zvočniki v m l r n j n (b) Nezvočniki p b f t d c s z č 3 š ž k x y t-1 2.1.3 Prozodija M Naglas je mogoč na vseh besednih zlogih. Koprivski govor ne pozna intonacijskih in kvantitetnih opozicij na naglaše-nih zlogih. Naglašeni zlogi so daljši od nenaglašenih, a te dolžine tu ne označujem, ker O je fonološko nerelevantna.2 s Inventar prozodemov torej zajema naglašeno ('V) in nenaglašeno (relativno) L kračino (V). 0 v 2.2 Distribucija 2.2.1 Samoglasniki 1 Diftongi nastopajo le pod naglasom. Samoglasnik /i/ se praviloma ne pojavlja na začetku besede, ker kraško nare-N čje ohranja prvotni vzglasni j- pred sprednjimi (tudi oslabelimi) samoglasniki (tip A jayra 'igra', 'jamam 'imam'; izjema so besede, prevzete iz knjižnega jezika, npr. p °'izola 'Izola'). Pred vzglasnim o- in u- (tudi če sta oslabela) se je večinoma razvil protetič-S ni u- (npr. 'uakno 'okno', 'uarex 'oreh', ua'ku 'oko', uat 'od', uačitalni 'učitelji', ^ uačenci 'učenci'). 9 2.2.2 Soglasniki • Zvočnik /n/ ima pred mehkonebniki alofon y Ç'ayyelka 'Angelka', 'riyka 'prstan'). Zvočnik /v/ pred vokali nastopa kot [v] ('vaya 'tehtnica', 'vas 'vas), redko • kot u (uada 'voda', 'uayu 'vogal'), v položaju pred soglasnikom (zvočnikom ali 2 nezvočnikom) in v izglasju se izgovarja kot u (u'rata 'vrata', uZet 'vzeti', us'tala 'vstala', do'mou 'domov', Člouk 'človek', 'miuka 'mivka'). Po onemitvi samoglasnikov lahko nastanejo geminate ('immo 'imamo', 'diello 'delalo'). Po zvenečnosti se nezvočniki prilagajajo sledečemu nezvočniku (nužak 'no-žek': 'noška 'nožka, Red', opxajilu 'obhajilo'), zveneči nezvočniki ne nastopajo v izglasju, saj imajo tam svoje nezveneče pare (Zit 'zid' : 'zida 'zida, Red', 'ruap 'rob' : 'ruaba 'roba, Red', 'liet 'led' : la'dienu 'ledeno', 'uabras 'obraz' : uab'raza, 'obraza, Red'). 2 V slovenski dialektologiji so prakse za označevanje kolikosti v kraških govorih različne: Logar (v: Ivic idr. 1981: 47-52) in Cossutta (2001) za Sv. Križ dolžin ne pišeta, Orožen 1981 (v: Ivic idr. 1981: 59-65) jih za Komen piše. Za Štanjel jih Logar (1993: 63) zapisuje, medtem ko jih za nekatere druge kraške govore v članku Pripombe k obsegu in karakteristiki kraščine in notranjščine v Ramovševih Dialektih (1996: 64-67) ponekod zapisuje, drugod pa ne. 2.3 Izvor 2.3.1 Samoglasniki (a) Naglašeni Izhajajoč iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema (Logar 1981), ^ so koprivski fonemi nastali takole: < stalno dolgi i: (zit 'zid', 'zima 'zima') < kratki akutirani i v nezadnjih besednih zlogih ('lipa 'lipa', 'riba 'riba', 'žila 'žila') < i v prevzetih besedah (mašina 'stroj', barstu'lin 'pražilnik za kavo') < dolgi ëin kratki naglašeni ë v nezadnjih besednih zlogih pred r ('vira 'vera', 'mira 'mera', z'vir 'zver') J < redko stalno dolgi u: (starejše, morda le še idiolektalno) ('lyč 'luč', 'lypam 'lupim') iT P- < N > O J iT u < stalno dolgi u: ('luč 'luč', 'lupam 'lupim') (novejše, verjetno pod vplivom knjižnega jezika) < kratki akutirani u v nezadnjih besednih zlogih (k'ruxa 'kruha, Red', 'kupa 'kupa, Red') O < kratki naglašeni u v zadnjih besednih zlogih (k'rux 'kruh', 'kup 'kup') < cirkumflektirani o ('nuč 'noč', 'muč'moč', 'bux 'bog', 'rux 'rog', ta'ku 'tako', ka'ku hh 'kako', me'su 'meso') < kratki novoakutirani o (uat'ruk 'otrok, Rmn') < vo zaradi asimilacije v dolgih zlogih (lahko preko *-vu-) Cdujček 'dvojček', 'us l_) 'voz', 'tuj 'tvoj') ie < stalno dolgi ë: (m'lieko 'mleko', s'vieča 'sveča', 'miex 'meh') < kratki akutirani ë v nezadnjih besednih zlogih (b'rieza 'breza', 'ciesta 'cesta', 'miesto 'mesto') < cirkumflektirani e (liet 'led', sarCie 'srce', pieč 'peč') < kratki novoakutirani e ('ziele 'zelje', 'rieku 'rekel', 'siedam 'sedem (7)') < stalno dolgi q: (piet 'pet', pietak 'petek', 'ziebe 'zebe') < kratki akutirani q v nezadnjih zlogih (dietle 'detelja', pok'liekant 'poklekniti') ei < redko -ë ('vei 've, 3. os. ed. sed. vedeti, s'mei 'sme, 3. os. ed. sed. smeti', d'vei 'dve') < redko -e ('žei 'že') < redko -q (y'rei 'gre') < ë pred s (peisa 'pesa', d'veistu 'dvesto', 'meisla 'mesila', ua'beisla 'obesila') V3 M < kratki novoakutirani o (xuaje 'hoja', 'nuaše 'noša') N < stalno dolgi ç: (k'luap 'klop', k'ruax 'krog', mo'yu3č 'mogoč') 1—1 < kratki akutirani ç v nezadnjih zlogih (yuaba 'goba', 'tuače 'toča') K O e s < sekundarno naglašeni e ('žena 'žena', 'teta 'teta', 'rekla 'rekla') L < kratki novoakutirani e v zadnjem ali edinem besednem zlogu (k'met 'kmet'), tudi 0 v nedoločniku ('nest 'nesti') < kratki naglašeni ç v zadnjih besednih zlogih ('zet 'zet', u'zet 'vzeti') < a v zaprtem besednem zlogu (p'rese 'prasec', m'res 'mraz') 1 < a pred istozložnim j ('jejce 'jajce', 'dejte 'dajte', 'dej 'daj', jejda 'ajda', 'nej 'naj'), izjemoma (morda idiolektalno ali novejše, prevzeto iz knjižnega jezika) se realizira N kot a ('kaj 'kaj', 'majxan 'majhen') A p o i < sekundarni naglašeni o ('kotu 'kotel', 'koza 'koza') S < kratki novoakutirani o v zadnjem besednem zlogu ('koš 'koš') K 1 a 9 < kratki naglašeni a v nezadnjih besednih zlogih (krava 'krava', 'mati 'mati') • < dolgi 3 ('dan 'dan', 'vas 'vas', 'laš 'laž') o < kratki novoakutirani a v nezadnjem besednem zlogu ('maše 'maša', 'sanje 'sanje', 3 1pasji 'pasji') 2 < stalno dolgi a (y 'rat 'grad', p 'rax 'prag', b 'rada 'brada') < vzglasni o-, ki dobi protezo ('uakno 'okno', 'uarex 'oreh') < redko e, na primer v števniku/nedoločnem členu en ('adan 'eden', an 'en', 'anix 'enih') e < kratki naglašeni ë v zadnjem ali edinem besednem zlogu, na primer v kratkih nedoločnikih (m 'let 'mleti', p 'let 'pleti') < redko kratki naglašeni u (s 'kep 'skupaj') 3 < kratki naglašeni 3 v edinem besednem zlogu (pas 'pes', 'vas 'ves', 'tašč 'tešč') < kratki naglašeni i v edinem besednem zlogu ('nat 'nit', 'tač 'ptič', 'nač 'nič') < kratki naglašeni a v edinem besednem zlogu (b 'rat 'brat', 'nas 'nas') < redko kratki naglašeni ë v zadnjem ali edinem besednem zlogu (morda idiolektalno) ( 'sam 'sèm', u 'mart 'umreti') < redko kratki naglašeni u (morda idiolektalno) (k'rax 'kruh') < a po posplošitvi naglasa iz nedoločnika (pra'makant 'premakniti', paxant 'pahniti', u'saxant 'usahniti') v sedanjik, kjer je bil polglasnik pod novim akutom (pra'makne 'premakne', paxne 'pahne', u'saxne 'usahne') < i (tašči 'tišči', za'dar 'zidar',paščančak 'piščanček') < u (šaši 'suši', klaščavanca 'ključavnica', la'pina 'lupina') < a (la'si 'lasje', sa'ni 'sani') < o (ua'ku 'oko', uat 'od', ya'luap 'golob') < redko é (lapu 'lepo') < redko e (na'bu 'nebo') (b) Nenaglašeni Prednaglasni u < vzglasni u- (u'yayka 'uganka', u'mart 'umret') < o v nekaterih primerih, t. i. ojevsko ukanje (pum'lat 'pomlad', pu'zimi 'pozimi', ^ pu'viedat 'povedati', stuji 'stoji') < e (zelena 'zelena', be'sieda 'beseda', ve'sela 'vesela') < é (le'noba 'lenoba', ple'nica 'plenica', le'vica 'levica') < q (me'su 'meso',pesti 'pesti') N o < redko, morda novejše, prevzeto iz knjižnega jezika o (mo'yuač 'mogoč') a > < o v nekaterih primerih, t. i. ojevsko (najverjetneje disimilatorično) akanje (kakuš O 'kokoš', yas'put 'gospod') iT ÜÍ N Ponaglasni < u (pazduxa 'pazduha', 'varux 'varuh' ) < o Clakota 'lakota', 'razyor 'razgon') < e (uarex 'oreh', 'videt 'videti') < redko u (t'riebex 'trebuh') < a za palatalnim soglasnikom (klečet 'klečati') < naglašeni a, če je v bil v prednaglasnem zlogu tudi a (s'tabar 'steber', 'čabar 'čeber') < q Cpamat 'pamet') < e ('nesam 'nesem', 'nesamo 'nesemo') < i (y'rabat 'grabiti', Xuadat 'hodit', 'nardat 'naredit') < a (če'bielam 'čebelam' in pred istozložnim u< l,npr. s'tiskau 'stiskal', piščalka 'piščalka') < o (pred istozložnim u < l, npr. 'lastauca 'lastovica') 1—1 Izglasni E i N < -i (pgr Xiši 'pri hiši', ng 'nivi 'na njivi') 1—1 < -aj ( 'neki 'nekaj', skori 'skoraj', Čaki 'čakaj', z'miri 'zmeraj') K O u s < -I (uayu 'vogal'; v del. -l ('dgru 'drl', u'mgru 'umrl') L < I (c'mgru 'čmrlj') 0 < -él v del. -l (Xotu 'hotel', 'viedu 'vedel') < -il v del. -l (Xodu 'hodil', 'dobu 'dobil', pgstu 'pustil') < -el (debu 'debel') 1 < -gl Cpgku 'pekel') < -al (Čaku 'čakal', y'liedu 'gledal',po'mayu 'pomagal') N < -Q v tožilniku psl. a-sklanjatve (šulu 'šolo', Xišu 'hišo', Cylcu 'culico', y'lavu A 'glavo', Cienu 'ceno') P i e S < -e ('nese 'nese', 'teče 'teče', 'murje 'morje') ^ < -q ('tele 'tele', z'rebe 'žrebe') 1 < -i v 3. os. ed. sed. glagolov na -iti -im in -eti -im (Xugde 'hodi', 'nugse 'nosi'; 'vide 'vidi') 9 < a po preglasu za (izvorno) palatalnimi soglasniki č ž š l' n j (Xiše 'hiša', 'maše • 'maša' s'tele 'stelja', kugže 'koža') o < a pred j (°'tomej 'Tomaj', kumej 'komaj', ocpodej 'spodaj', 'nekej 'nekaj') 3 2 o < -o (m'lieko 'mleko', 'lieto 'leto') < redko -o v tožilniku psl. a-sklanjatve (če'bielo 'čebelo', kmetijo 'kmetijo', k'ravo 'kravo') (novejše, verjetno pod vplivom knjižnega jezika) a < -a (y'lava 'glava', k'rava 'krava') < izglasni kratki naglašeni a po umiku naglasa na prednaglasna kratka e in o ('žena 'žena', 'koza 'koza') in na prednaglasni polglasnik (s'tgza 'steza') < redko -a za (izvorno) palatalnimi soglasniki č ž š l' n j (y'ruča 'gruča', mula'rija 'mularija') (novejše, verjetno pod vplivom knjižnega jezika) g < (Imn 'ženg 'žene', 'mizg 'mize') 2.3.2 Soglasniki Soglasniki so nastali iz enakih glasov v izhodiščnem splošnoslovenskem fonolo-škem sistemu, poleg tega pa: (a) Zvočniki < /l/ v položaju za samoglasnikom ('bieu 'bel', ka'zauc 'kazalec') < /v/ v položaju za samoglasnikom (do'mou 'domov', 'miuka 'mivka') in (redko) v ^ položaju pred o in ç ('uada 'voda', 'uayu 'vogal') < kot proteza pred o- (us'ku 'oko', 'ust 'od', 'uakno 'okno', 'uarex 'oreh') I < I (k'ral 'kralj', k'luč 'ključ', te'biezsn 'ljubezen', 'ziele 'zelje', stiele 'stelja') Ph < n z izjemo v položaju pred i in v primerih, ko se odraža kot in (uaysn 'ogenj', N s'kedsn 'skedenj', 'kamne 'kamenje') j/i < kot palatalni element po razvoju n v in ('koin 'konj', 'mein 'manj'), zlasti v položaju ob velarih in postdentalih (b'rein 'brin', 'teiyko 'tanko', 'lainsko 'lansko')3 < redko kot prehodni i pred s ('uaistar 'oster') < redko kot prehodni i pred ž ( jeižaš (medmet) < ježuš 'Jezus') Z > O J iT o r < r v skupini *čre, *žre (Črieda 'čreda', Čriešnje 'češnja', z'rebe 'žrebe', Čries hh 'čez') (b) Nezvočniki P < b v izglasju in pred nezvenečim nezvočnikom (rusp 'rob', ys'lusp 'golob', opxa-jilo 'obhajilo') b < redko v skupini mr- > br- (bsrVinc 'mravljinec') f < redko h (v besedi hruška in njenih tvorjenkah: fruška 'hruška', frušksuc 'hruškovec')

*kraua), npr.: psl. *kupb *kupa (a) > popsl. *kup *kupa > knj. sln. kup kupa; kopr. 'kep 'kupa psl. *potokb *potoka (a") > nar. sln. potok potoka; kopr. 'potok patuaka psl. *žaba *žabg (a) > popsl. *žaba *žabg > knj. sln. žaba žabo; kopr. 'žaba 'žabu psl. *uoia *uoig (a') > knj. sln. volja voljo; kopr. 'vuale 'vsulu psl. *leto (a) > popsl. *leto > knj. sln. leto; kopr. 'lietu psl. *myšb *myši (a) > popsl. *myš *myši > knj. sln. miš miši; kopr. 'maš 'miši 5 Ohranila se je soglasniška skupina šč (jaščam 'iščem', na 'tašče 'na tešče'). 6 O tem Šekli 2008: 19-36. Ph - umik naglasa s kratkega končnega samoglasnika na prednaglasno kračino (tip ^ *žena > *žena), npr.: (a) umik naglasa z odprtega končnega zloga: psl. *konb *kona> nar. sln. konj konja, knj. sln. konj kónja; kopr. koin 'konje psl. *žena *ženg (b) > nar. sln. žena ženo, knj. sln. žéna žéno; kopr. 'žena 'ženu psl. *gora *gorg (c) > nar. sln. gora goro, knj. sln. góra goro; kopr. 'jora 'yoru psl. *rebro (b) > nar. sln. rebro, knj. sln. rébro; kopr. 'rebro iT (b) umik naglasa z zaprtega končnega zloga: psl. *potdkb (a"), *lonbcb > nar. sln.potok, lonac, knj. sln. pótok, lónac; kopr. 'potok, lonc - umik naglasa s kratkega končnega samoglasnika na prednaglasni polglasnik (tip N *magla > *magla), npr.: psl. *mbgla *mbglg (b) > knj. sln. magla maglo / magla maglo; kopr. 'mayla 'maylu - mlajši naglasni umiki, npr.: sln. *uisok > kopr. 'vasok 'visok', sln. *ropotat > kopr. 'rapatat 'ropotati' oz. umik naglasa s končnega kratkega naglašenega odprtega in zaprtega zloga na prednaglasni zlog (Začnam 'začnem' 'uatrak 'otrok') J iT 2.4 Izguba glasov 2.4.1 Samoglasniki ^ Prednaglasni i - i v predponi pri- (par 'pri', par'nesi 'prinesi', parpelali 'pripeljali', paršu 'prišel') H - i skupaj z j v nekaterih oblikah besede imeti ('miela 'imela') - u v prednaglasnih zlogih zlasti ob zvočniku r (darZina 'družina', dar'yači 'drugače'), redko drugod ('buštvo 'uboštvo') Ponaglasni - i v priponah -inja ('kuxna 'kuhinja'), -ica (Culca 'culica', kapielca 'kapelica') € - redko € Czajc 'zajec') a - redko -a- v glagolskih priponah ('immo 'imamo', 'diello 'delalo') a - ponaglasni a v priponi -ak, -ac, če pred njo ni soglasniškega sklopa (kosc 'kosec', 'konc 'konec',postank 'postanek'), todapaščančak 'piščanček' 1—1 Izglasni E i N - i v Ied določne oblike prid. ('tist 'tisti') 1—1 - v nedoločniku ('dielst 'delati', ž'vet 'živeti', 'kupet 'kupiti') K O s 2.4.2 Soglasniki L p 0 - v soglasniškem sklopupt (teč 'ptič', tičsk 'ptiček') V N t 1 - v soglasniškem sklopu dp ('poplet 'podplat') N A p 3 Sklep S Fonološki opis govora Koprive na Krasu lahko pripomore k boljšemu poznavanju ^ zelo razčlenjenega in še premalo raziskanega kraškega narečja. Ravno zaradi njegove 1 neposredne bližine z notranjskim narečjem7 je opis tega govora še toliko pomemb-9 nejši, saj je lahko osnova za natančnejšo umestitev koprivskega govora v podskupino • kraških govorov in za ugotovitev števila notranjskih prvin v tem krajevnem govoru. h-^ • Preglednica 1: Vokalni sistem krajevnega govora Koprive med sosednjimi govori 2 (po Šekli 2009) Izhodiščno splošnoslovensko e- *o «- *e e- Í- *Q o- beneško-kraška na- rečna ploskev *ie *ie *uo *o *e *e I*? *Q *Q nadiško Špeter ie ie uo o: e: e: e: 1 e: o: o: tersko Subid ie ie uo o: e: e: e: 1 e: o: o: briško Šmartno ie ie uo uo e: e: a: | a: o: o: banjško Podlešče ie ie uo uo ie: ie: ie:/a: i ie:/a: o: o: kraško Miren i:s i:s u:s u:s i:s i:s i:s/a: I i:s/a: u:s u:s kraško Dornberk i:s i:s u:s u:s i:s i:s i:s I i:s u:s u:s kraško Komen ie: ie: u: uo: ie: ie: ie: i ie: u: u: kraško Kopriva Í? u us Í? Í? Ü? us us dolenjska narečna ploskev *ei *ei *u *uo *ie *ie *ie i *ie *uo *uo notranjsko Hrušica e:i e:i u: uo ie ie ie I ie uo uo Vir: Šekli 2009, s podatki o Koprivi dopolnila Klara Šumenjak. 160 7 O notranjskem narečju gl. Škofic 2006. Literatura Cossutta 2001 = Rada Cossutta, Narečna podoba Križa pri Trstu, Koper: Zgodo- ^ vinsko društvo za južno Primorsko - Znanstveno-raziskovalno središče Re- ^ publike Slovenije, 2001. Ivic idr. 1981 = Pavle Ivic idr., Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, 1—1 slovenačkih i makedonskih govora obuhvacenih opšteslovenskim lingvistič-kim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981. Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993. Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovno-zgodovinske razprave, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzo-nantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela I/2). Šekli 2008 = Matej Šekli, Naglasni sestav govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine v luči relativne kronologije slovenskih naglasnih pojavov, v: Skrabčeva misel VI: zbornik s simpozija 2007, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2008, 19-36. Šekli 2009 = Matej Šekli, Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podna- O rečji, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: ^ Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009, 291-318. Škofic 2006 = Jožica Škofic, Krajevni govor Dolnje Košane, v: Dolnja Košana N in okolica: študije, dokumentarna in literarna besedila, ur. Marjan Dolgan, H Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2006, 337-359. -) Phonological characteristics of the Kopriva local dialect in the Karst region (SLA T110) Summary This article presents the phonological characteristics of the local dialect in the village of Kopriva in the Karst region (point 110 in the Slovenian Linguistic Atlas) in the form of phonological descriptions (i.e., including the phonological system, distribution, and origin of phonemes). The Kopriva local dialect is part of the Littoral dialect group; specifically, the Karst dialect, which is spoken in the western Karst region and in the lower Vipava Valley. To the east it borders the Inner Carniolan dialect, with the border only a few kilometers from Kopriva. This local dialect does not have pitch and length oppositions on accented syllables. Some typical phonological changes in the Kopriva local dialect include the following: Sln. *e, *e- > ie (m'lieko 'milk', 'ciesta 'road'), Sln. *o > u ('nuc 'night', 'muc 'power', 'bux 'God'), Sln. *e, *e- > ie ('liet 'ice', 'ziele 'cabbage'), Sln. *q, *q- > ie (jpietak 'Friday', 'dietle 'clover'), Sln. *o- > ua ('xuaja 'walk'), Sln. *q, *q > ua (k'ruax 'circle', 'ruabac 'handkerchief' 'yuaba 'mushroom'), *-o > -o (m'lieko 1—1 'milk', 'lieto 'year'), *-g > -u (acc. sg. 'mizu 'table', 'lipu 'linden') Sln. *u, *u- > y M ('lyc 'light', 'myxa 'fly'), prothetic u- appears before initial o- and g- in the Kopriva N local dialect 'uayu 'corner', uob'lieka 'clothes', 'uakno 'window', which also retains 1—1 the original j before initial i- (jayla 'needle', 'jayra 'play'). The consonant system is also characterized by the development of g > y (y'vant 'clothes', bla'yu 'fabric'). O S r O V N N A P S K po o co 2