roitnlna paviallrana,
Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem"
List Izhaja 25. vsakega meseca.
Zn člane v »Deželni zvezi" včlanjenih zadfug stane list ccloletno K 20 —. Sicer stane Ust celoletno K 24.»-, polletno K 12.—, četrtletno K 6.—; posamezne številke
   -■	■■■	'	2	kroni.	-r-.-.-...	==
\
Cena inseratom: '/« strani K 4'—, pri večkratnih objavah popust.
Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ====== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi.
Št. U.
V Ljubljani, 25. oktobra 1920.
Leto VII.
Proti ustanovitvi urada za oddajanje prenočišč.
Naredba z drie 15. septembra 1920, razglašena v uradnem listu dne 29. septembra 1920, št. 42, o podreditvi oddajanja -prenočišč stanovanjskemu uradu, je vse prizadete mučno presenetila ter je podala hotelsko-gostilničarska organizacija proti temu protestno spomenico.
Pred vsem moramo povdariti, da ni bila podana za podreditev hotelskih In drugih prenočišč stanovanjskemu uradu no- j bena stvarna podlaga. V celi kraljevini in tudi nikjer na svetu ni slišati o kakem takem sistemu, ki bi utesnjeval svobodno razpolaganje z imetjem prenočišč, ki se izvršujejo obrtoma, edino Zagreb je prišel pod tako kontrolo, ker so ondotne razmere resnično že v to silile, a pri nas v Ljubljani takih razmer ni, pri nas vlada v tem pogledu stroga solidnost, nekorumpirano poštenje in obče priznana cenenost v od-aavanju prenočišč. Niti eden slučaj ni znan med člani zadruge, da bi se tujcem prodajala prenočišča po neprimerni ali podkupljeni ceni na škodo drugega in če bi bil kak slučaj, je kaznovati dotičnika, ne pa zavesiti na celo mosto tako breme in omejevati svobodo in pravice poštenih ljudi. Vsakdo je sprejet, dokler so prostori ali postelje na razpolago, zatorej v tem pogledu za enkrat proč z vsakim poseganjem v pravice prostega razpolaganja z obratovalnimi sredstvi.
Nadalje hočemo pribiti, da tudi s sklepom mestnega magistrata o pobiranju 25% na prenočišča ni podana potreba ali upravičenost na ustanovitev takega urada, ker so vse druge kontrolne naredbe mogoče in popolne, ki ne bodo povzročale nobenih stroškov, s katerimi bi se itak že
neznosna bremena prebivalstva še bolj obteževala, kar se zgodi s tem, če bi stanovanjski urad se tu sem vmešaval, za kar bi se moralo gotovo oddajati ne male pristojbine. S takimi, pri nas nepotrebnimi institucijami se nalagajo le nova nepotrebna bremena in podražitev stanovanjskih, oziroma nočevalskih računov. Že 25% doklada mesta poseže globoko v žep potnikov in skrb gostilničarja za to pobiranje ni mala, zato se nam zdi predrastično, biti cropani še slobode in prostega razpolaganja s svojim imetjem. Doslej gre vsak prišlec v Ljubljano k svojemu že znanemu prenočišču, odslej pa bi moral vzeti to, kar pride pod roke in nedvomno je, da bi si skušali posamezniki po ovinkih dobivati boljša mesta in da bodo gotovi obrati polni, drugi pa prazni, kar pa se sedaj brez nakazovanja samo ob sebi primerno izenači. Vzemimo primer: Dolenjec, ki je doslej vedno nočeval v dolnji periferiji mesta, bo moral iti pozno v noči šele na drugi konec mesta po nakaznico, tam se ga opozori, da je še tu in tam prostora in namesto korakati zopet pol ure nazaj, bo volil koj v bližini urada, postelja v njegovem starem, preje vedno rabljenem prenočišču, pa ga bo čakala prazna in tako pojde eden za drugim na škodo imejiteljev prenočišč v enem delu mesta, v drugem delu ta se bo vse gnetlo. Pri tem opozarjamo, da bo gostilničar trpel tudi še drugo škodo, ker no-čevalec je tudi dober gost in se mora pomisliti, da so prenočišča zvezana glavno tudi z davanjem jedil in pijač, torej skupno eno podjetje, ki bo s tern začelo hirati in podjetnike ugonabljati. Nemogoče bo trgovcu, potniku naročiti tovarišu čakati ga v tem in tem hotelu, pošiljati korespondenco v gotovi kraj, ko ne bo nobene sigurnosti, da bo dobil v označenem hotelu
svoje prenočišče, ne brzojavnih vesti, ne drugih naročil ne bo mogoče iiksno naslavljati, naj se je zgodila komu doma še taka nesreča. Nad vse mučno pa bi bilo za potnike, ki pridejo pozno v noč v mesto, čakati po cele ure na uradu za nakaznico in tam izgubiti čas. Glede dvomljivih oseb (žensk) se je doslej strogo pazilo in odklanjalo vsako nedopustno občevanje v sobah, kakor po dnevi, tako ponoči, odslej pa bi možnosti za nemoralnost bila naravnost odprta vrata, za kar gotovo noben gostilničar ne bo prevzel odgovornosti. Nejevolja bi rastla od dne do dne. Pomniti je tudi treba, da je različnost prenočišč, kakor tudi občinstva, prevelika, da bi za-itiogel en urad šablansko delovati pravilno in v zadovoljstvo. Sliši se, da je v Zagrebu, odkar posluje tak urad, nastala po prenočiščih taka brezbrižnost in nesnaga, da se vse zgraža in urad namesto hotelskih sob pripravlja tujcem privatne za ne-čuveno visoko ceno. Nikar naj se tudi nad L jubljano, ki je doslej ostala v tem pogledu kakor devica, ne vlači takih razmer in od jemlje obratnikom veselja do snage in higijene z odvzetjem prostega razpolaganja s svojim imetjem. Tudi je s sigurnostjo pričakovati, da bo uslužbenstvo postalo malomarnejše vsled izostanka dosedaj običajnih dohodkov. Hotelir je po večletni praksi sam najboljši poznavalec došlecev in se mu ne sme vzeti pravica, samemu razpolagati s svojo lastnino. Nastalo bi lahko tako umazanstvo, da bi se vse zgražalo nad to naredbo. Težkoče, ki bi bile s tem v zvezi, so nespregledne. Oddajalci prenočišč bi tudi za ljudi, ki so jim usilje-ni, ne prevzemali nobene odgovornosti za prtljago, kakor to store sedaj za take, katere prostovoljno sprejemljejo pod streho. Vsled vseh teh dejstev in v očlgled nepri-
likam, ki bi iz tc nove nepotrebne uredbe nastale in da se v demokratični državi, kjer ima veljati glas interesenta, ne birokratizma, ne da se poprej zasliši glavni faktor, to je Gostilničarska zveza, ki zastopa vse gostiln, obrti v Sloveniji, izdajajo naredbe, ki bodo obremenile državni budget, obremenile tujce, hotele In usluž-benstvo, so sklenili hotelirji in prenoče-valci tujcev v Ljubljani, podati po svoji zadrugi protestno spomenico, s katero so v interesu vseh prizadetih predlagali, naj slavna vlada skliče enketo, na katero povabi zastopnike interesentov in na koji naj se sklene, da se namera ustanovitve urada za oddajo postelj ali prenočišč za Ljubljano brezpogojno opusti.
Davek na poslovni obrt.*
Po brzojavnem ukazu g. ministra za finance št, 15.639 stopijo določila finančnega zakona za 1. 1920/21 (»Službene No-vlne kraljevine Srba, Hrvata i Slovena-ca« z dne 25. avgusta t. 1., št. 185) o davku na poslovni promet dne 28. t. m. v veljavo. Od tega dne se plačuje davek na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev.
Dotična določila finančnega zakona se glase:
Clen 110.
Nekvarno členom 66., 67., 69. in 70. zakona o neposrednem davku se obrtni davek v Srbiji v letu 1920/21 ne odmeri niti ne plača, nego namesto njega se v vseli pokrajinah kraljevine ustanavlja davek na poslovni promet.
Clen 111.
Plačevanju tega davka so zavezani vsi trgovski, industrijski in obrtni obrati kakor tudi vse pravne in fizične osebe, za katere se smatrajo tudi delniške družbe, ki so po posebnih zakonih dotičnih pokrajin zavezane plačevanju davka na obrat, oziroma tecivarine od radnje.
Clen 112.
Ta davek se pobira:
a) od oseb, ki prodajajo blago na debelo ali na drobno, življenske potrebščine ali sploh kakršnekoli druge stvari, po denarni vrednosti dejansko izvršenih prodaj; to velja tudi za prodaje velike živine, za katero se Izdajajo živinski potni listi;
b) od podjetnikov, stavbnikov, dobaviteljev, arendatorjev in sploh drugih oseb, ki sklepajo posle, po skupni dogovorjeni vrednosti prevzetih, oziroma izvršenih poslov;
c) od vseh obratov, oseb ali družb, ki se bavijo z denarnimi posli, po skupni vsoti kosmatega prejemka od teh poslov;
č) od privatnih izposojevalcev po skupni vsoti pobranih obresti ali v gotovini ali v kakršnikoli drugi obliki. Plačevanja tega davka so oproščeni:
* Davek od obratovanja in trgovanja.
a) poljedelci za prodajo svojih lastnih pridelkov, razen za prodajo velike živine;
b) izdelki hišne industrije;
c) Narodna banka, uprava fonuov, poljedelske, konzumne, proizvajalne in vse druge zadruge,, ki po svojih pravilih ne dele dobička na deleže« potem humanitarne in kulturne družbe, ki ne delajo za dobiček.
Clen 113.
— Davek na poslovni promet znaša: 1% na vsoto dejansko izvršene prodaje takega blaga, bodisi za zameno ali za gotovino, ki se ne smatra za luksus, ali na vsoto skupno dogovorjene vrednosti, oziroma izvršenih poslov, ali na vsoto kosmatega zaslužka od vseh obratov, oseb in družb, ki se bavijo z denarnimi posli, ali na skupno vsoto obresti v kakršnikoli obliki;
3CA na svoto izvršene prodaje lu-ksusnega blaga in alkoholnih pijač.
Minister za finance določi stvari, ki se smatrajo za luksus.
Clen 114.
Ce kdo opravlja posle različnih kategorij, plača ta davek ločeno za vsako vrsto poslov tako. kakor je določeno v tem zakonu.
Clen 115.
Na ta davek se ne pobira nobena državna ali dniga naklada.
Clen 116.
Oni, ki so zavezani plačevanju tega davka, razen onih, ki polagajo javen račun o svojem poslovanju, morajo še voditi posebno knjigo o nakupih in prodajah blaga, oziroma o prevzetih poslih ali o denarju, izdanem na obresti; v to knjigo morajo dnevno zapisovati vrednost vseh izvršenih prodaj ali prevzetih in dovršenih poslov.
Ta knjiga mora biti paginirana; voditi se mora v redu, ne da bi se kaj radiralo v njej ali kaj vstavljalo vanjo ter mora biti tudi potrjena po pristojnem finančnem oblastvu.
Obliko t£j knjigi predpiše minister za finance.
Podatki iz teh knjig služijo za osnovo pr? pobiranju tega davka.
Clen 117.
Vsi davčni zavezanci po novem zakonu morejo na koncu vsakega meseca, a najdalje v 15 dneh prihodnjega meseca piedložiti pristojnemu finančnemu oblastvu izpisek iz te njige in obenem položiti ustrezno vsoto davka. Obrati, osebe in družbe, ki se bavijo z denarnimi posli, in vsa druga delniška podjetja plačajo ta davek za leto 1920, po kosmatem prejemku, izkazanem v bilanci za drugo polovico leta 1919., najdalje čez 15 dni po letnem občnem zboru, na katerem se odobri bilanca za leto 1919., toda najkasneje do 31. oktobra 1920. Za leto 1921. plačajo ta davek po bilanci za leto 1920.. toda najkasneje do dne 31. maja 1921.
Cc davčni zavezanci ne izstopajo po tem členu ali če knjig, ki jih predlože, niso vodili pravilno, jim davek za oni čas, za katerega ne predlože knjig o prodaji, oziroma za katerega predlože nepravilno vcjenc knjige, določi davčno oblastvo po svoji oceni in vednosti in sicer po veljavnih zakonih.
Clen 118.
Na koncu vsakega davčnega leta morajo davčni zavezanci predložili izpisek blaga, kupljenega in prodanega v teku leta, kakor tudi vsoto blaga, preostalega za novo leto, po nabavni ceni; to se mora dokazati s priloženim popisom blaga, kjer naj sč označi njegova vrsta in količina.
Člen 1
Davčna oblastvu imajo pravico inšpekcije in kontrole.
V	ta namen smejo davčna oblastva zahtevati in davčni zavezanci jim morajo dajati v pregled knjigo o nakupu in prodaji blaga in vse druge podatke, ki lahko oblastvu služijo za kontroliranje, ali sc izpolnjujejo ti zakoniti predpisi ali ne. Da pa sme davčno oblastvo pregledati knjige, račune itd., se mora zahteva za pregled vročiti s formalno odločbo.
Clen 120.
Ce ne izpolnjujejo gorenjih določil tega zakona, sc davčni zavezanci poleg posledice iž 2. odstavka člena 117. tega zakona kaznujejo:
O d 10.— do 5000.— dinarjev:
a) če ne vodijo pravilno knjige o prodaji ali če je sploh ne vodijo;
b) če ne dopuste kontrole po členu 119 tega zakona, kar se mora ugotoviti pismeno vpričo dveh državljanov;
c) če ne vpisujejo vseh svot prodaj ali opravljenih poslov v knjigo o prodaji zato, da prikrivajo promet zaradi znižbe davka.
Ce pa prikrite svote znašajo več nego 10.000.— dinarjev, se kazen podvoji. V obeh teh primerih sc izterja poleg kazni petkratni davek na prikrite vsote.
O d 5.— d o 1000.— dinarjev:
a) če v določenem roku ne postopajo po predpisu člena 117. tega zakona:
b) v vsakem ponovljenem gorenjem primeru se kazen podvoji.
Clen 121.
Za izterjavanje tega davka, tako rednega kakor kazenskega, nadalje izrečenih kazni, veljajo določila dotičnih davčnih zakonov o cksekutivnem izterjavanju davka.
Davčni zavezanci, ki v roku ne plačajo tega davka, plačajo dvojno vsoto rednega davka na poslovni promet.
Clen 122.
Od onih. ki izvršujejo nabave za državo, se ta davek pobira ob izplačilu dogovorjene vsote; od onih, ki prodajajo živino, pa pobira ta davek oblastvo, ki izdaja živinske potne liste ter ga mesečno izroča po seznamku finančnim oblastvom;
zato teh prodaj ali nabav davčni zavezanci zapisujejo v knjigo o prodaji.
Clen 123.
Ako davčna oblastva v enem letu izza plačila davka za potekle mesece ne opomnijo ničesar glede vodstva knjig o prodaji ali glede vsote prijavljene prodaje, se smatra plačilo za pravilno izvršeno in davčni zavezanci se ne smejo klicati na odgovor po tem roku. Dolžni so hraniti tako knjigo o nakupu in prodaji blaga kakor tudi druge knjige in listine, določene za trgovino in obrat, tri leta ter jih davčnim oblastvoin na njih zahtevo dajati v vpogled.
Člen 124.
Uradniki, o katerih se dokaže, da so izdali stanje ali druge posle, za katere so izvedeli pri uradnem poslovanju, se kaznujejo z izgubo službe.
Člen 125.
Pritožbe zoper kazni po tem zakonu, zoper pogrošno obremenitev vsled uporabe druge stopnje ali zoper druge pogreške se prijavljajo v 15 dneh izza dne priob-čitve generalni direkciji neposrednih davkov po krajevnem finančnem oblastvu, ki je pristojno za izrekanje teh kazni. Zoper te kazni ima pravico pritožbe tudi državni zastopnik, ki se mu morajo vse te odločbe priobčevati v podpis.
Kazen in kazenski davek se izterja-vajo, ko postane rešitev o kazni pravo-močna.
Člen 126.
■	Določila o davku na poslovni promet stopijo v veljavo čez mesec dni izza dne, ko se ta zakon razglasi v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slo-vtnaca«.
Člen 127.
Minister za finance se pooblašča, da predpiše pravilnik za izvrševanje teh določil in za pobiranje tega davka.
Razen tega se pooblašča minister za finance, da sme za izvajanje inšpekcij, kontrole in pobiranja tega davka nastaviti potrebno osebje in izdati uredbo za to osobje. '*
Člen 128.
Davek tujcev, ki se začasno bavijo v kraljevini, pa so vobče zavezani plačevanju davka, kakor tudi davek oseb, ki nimajo stalnega bivališča ali se pogostoma selijo iz kraja v kraj, se pobira trimesečno naprej, osebni davek pa za vse leto.
Davčni list o plačanem davku za to vrsto zavezancev se smatra za neizogibno
potreben sestavni del legitimacijskih listin,
* *
* *
Ta zakonita določila se objavljajo s pozivom, nai vse pravne in fizične osebe, ki so zavezane temu davku, izza dne 25. t. m. vodijo knjige o prodaji blaga, za sedaj na navadnem papirju, kakor si jih hočejo prirediti. V knjige je vpisovati skupni dnevni inkaso obrata, in sicer točeno za luksusno blago, ločeno za ostalo blago In ločeno za alkoholne pijače. Hotelirji in gostilničarji (kafedžije) morajo voditi knfigo,
iz katere je razvidno posebe Izkupffo za prodane pijače, posebe za sobe in posebe izkupllo za prodana jedila. Čim pošlje ministrstvo pravilnik za davek na poslovni promet in obrazec za knjige, se bodo mo-lale prirediti knjige po tem obrazcu; knjige, ki se bodo do tedaj vodile, bo treba prepisati in davek plačati po njih.
*- Seznamek o luksusnein blagu se objavi v kratkem.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo In Istro v Ljubljani,
dne 23. septembra 1920.
Delegat; dr. Savnik s. r.
* ♦ *
S tem zakonom je tedaj odpravljen dosedanji obrtni davek ali način pobiranja obrtnega davka. Rodoli s tem odpravljeni tudi zaupniki in vohuni, ki so dosedaj imeli nalog zašpegovati, koliko je eden ali drugi iztržil, iztočil ali prodal? Člen 117. pravi, da kdor ne bo sam pravilno naznanjal svojega obrata, bodo davčne oblasti same določile vsote davka po svoji oceni, torej gotovo zopet na priporočilo kakega izvedenca. Po eni strani se nam zdi to operiranje pravično, kajti plačevalo se bo le na podlagi resničnih dejstev, ki bodo natančno razvidna, ker bo moral vsakdo voditi knjigo o svojem obratu. Zapisovati pa bo treba obrat kuhinje in jestvin posebej, pijače pa posebej, ker bo davka za kuhinjski obrat, oziroma od prodajanja jedil in brezalkoholnih pijač 1%, t. j. 1 vinar od krone, od alkoholnih pijač pa 3%, t. j. 3 vinarje od krone. Kakor to kažejo določila v predzadnjem odstavku predležečega ponatisa tega zakona, se prične računati ta novi obratni davek, ki bo nadomeščal dosedanji obrtni davek s 25. oktobrom 1920, zato bodi vsakemu priporočeno, se ravnati natančno po tem, ako ne bo med tem že zopet ukinjen, ker so se posebno velikaši in trgovci, kojim bi šlo po pravici bolj do živega, zelo postavili proti temu zakonu.	_________
Nujno kulturno delo, ki nas čaka.
Slavni mestni odbor ljubljanski je meseca junija t. I. sklenil, da naj se pri ljubljanskih hotelih in gostilnah pobira 25% doklada od tujskih postelj v korist mestne blagajne. Ta sklep se je predložil deželni vladi v odobritev. Gostilničarska organizacija je bila pozvana, da o tej nakladi izreče svoje mnenje. Ta je tej nakladi brez ugovora pritrdila proti temu, da bi se oddajalo 10% teh dohodkov v ta namen, da se ustanovi strokovna šola za gostilniško obrt. Med tem jc mestna občina sama poslala zadrugi dopis, v katerem naznanja šolski odbor za nadaljevalno šolo, da se bo tudi za gostilniške vajenec zopet pričela nadaljevalna šola.
Pri tej priliki se je v krogih naše organizacije sprožilo vprašanje, da se naj v Ljubljani čimprej otvori gostilničarska strokovna šola, posebno radi tega, ker tudi nadaljevalni obrtni tečaj ne more biti strokoven, dokler nimamo stro-
kovne gostilničarske šole in za to potrebnih strokovnih učiteljev. Ta šola je neob-hodno potrebna, ker gre pri nas hotelirstvo in gostilničarstvo v veliko bodočnost naše dežele rapidno navzgor in ker imamo morje in dosti zdravilišč in letovišč in ker gre tudi svetovna proga skozi Jugoslavijo, bode vedno več pasažirjev.
V	prejšnjih časih je bilo po naših krajih vse polno nemških hotelirjev in natakarjev, ki so se izučili strokovno v svojih domačih krajih. Ti tuji podjetniki bodo polagoma izginili in naša dolžnost je, da na njih mesto postavimo domače ljudi in jim s tem preskrbimo dobro eksistenco.
Zelja po strokovni gostilničarski šoli je danes postala živa med gostilničarji in posebno med natakarji, ki vsi vedo, da brez tega ne pridemo naprej. Slovenci so zelo pripravni za gostilničarsko stroko vsled svoje inteligence, podjetnosti, poštenosti, posebno pa radi svoje snažnosti in v naši zvezni pisarni povprašujejo Srbi in Hrvatje prav mnogo, da jim pošljemo slovenske natakarje in natakarice. Vsi ti tam dobro napredujejo in imajo lep zaslužek, s katerim bodo pozneje prišli v slovenske kraje nazaj in s tem dvigali našo hotelirsko in gostilničarsko obrt. Že pred vojno srno bili blizu na tem, da se osnuje v Ljubljani gostilniška strokovna šola in so se vršila pogajanja v ministrstvu za javna dela. Potrebno je, da se to delo sedaj nadaljuje in da deželna vlada čimprej skliče enketo interesentov, ki naj sklepajo o ustanovitvi šole. Za to šolo pa je treba fonda in ako tukaj v Ljubljani naberemo del fonda, bode lažje dobiti ostali prispevek pri centralni vladi v Beogradu.
Ako mestna občina pobira davek iz dohodkov hotelov in gostiln, se nam zdi več kot pravično, da, ako naš stan prevzame to breme, dobi od teh dohodkov tudi nekaj za svoje namene. Raditega Je organizacija po svojem predsedniku in obč. svetniku g. Fran Kavčiču pri občinskem svetu dosegla sklep, da se od dohodka, ki ga bo donašala imenovana doklada in, ki se je cenil letno na 300.000 do 400.000 K, malenkosten znesek 10%, to bi bilo letno 30.000 do 40.000 K, odkaže fondu za ustanovitev gostilničarske šole v Ljubljani in sicer naši zvezi, ki bode ta zaklad hranila pod kontrolo mestne občine v ta namen.
Udeležba naše organizacije pri tej akciji bo za mestno občino tudi koristna raditega, ker natančno kontrolirati te doklade ni tako lahko mogoče in marsikaj lahko uide. Ako bodo pa gostilničarji vedeli, da gre ta doklada tudi v njih lastno korist, jo bodo vestno plačevali in zadruga bo te doklade kontrolirala, tako da bode občina pri svojih dohodkih sigurna. Hvaležni smo, da je mestna občina sedaj, ko se Ljubljana dviga, blagovolila spoznati dalekosežnost in pomen gostilničarske šole za ugled in pasažirski promet mesta in, da je naši prošnji radevolje ugodila in s tem tako eminentno podprla naše stremljenje.
Požrtvovalnost naših gostilničarjev.
Ni naša navada, da bi hvalili in povzdigovali one, ki žrtvujejo v narodne namene, tudi ni naša navada, da se ponašamo s svojo gostoljubnostjo. Prihajajo pa v našem narodnem življenju tudi dnevi, ko zahteva izkazana vljudnost, gostoljubnost in požrtvovalnost tudi. javne pohvale in zahvale. Ta zahvala nima namena vzpodbujati k še večji požrtvovalnosti, nima tudi namena delati temu ali onemu reklamo, pač pa je dobro, da najširša javnost izve za imena onih, ki so, ne ozirajoč se na znatne žrtve, v svoji narodni zavednosti olajšali poklicanim prirediteljem koroškega dneva v Ljubljani ne samo delo, marveč jim odvzeti tudi precejšen del stroškov in zlasti pokazali našim malim Korošcem, da beseda o slovanski gostoljubnosti ni prazna pena.
Dne 28. preteklega meseca dospelo koroško deco in njih spremljevalce so pogostili ljubljanski gostilničarji z iedjo in deloma tudi s pijačo tako-le: Šlahta, Narodni dom, 150 gostov, vse brezplačno. Fiala, ravnatelj Uniona, 96 gostov, vse brezplačno. Černe, hotel Štrukelj, 94 gostov, vse brezplačno. Tauzes, hotel Lloyd, 81, Dolničar, Južni kolodvor, 80, De Schiava 64, Krapeš, Narodna kavarna, 43, Lavtar, Kopitarjeva ulica, 35, Škulj Rudolf, pri Amerikancu, 39, Hajdinger, hotel pri Južnem kolodvoru, 40, Kavčič Fr. na Privozu 31, vsi brezplačno, češnovar Jožefa, Dolenjska cesta, 81 gostov, med temi 41 brezplačnih, Košak Peter 69. brezplačnih 40, Poženel Justina, Rožna ulica, brezplačnih 40, Gorše, Novi svet, 83, brezplačnih 30, češnovar Angela, Kolodvorska ulica, 45, brezplačnih 30, Bizilj, Pred škofijo, 54, brezplačnih 24, Tratnik, 59, brezplačnih 29, Schmidt. Amalija, Roža, 47, brezplačnih 23, Podbregar, pri Štefanu, 47, brezplačnih 20, Dermota, pri sodčku, 32, brezplačnih 16, Urbanc, pri Levu, 72, brezplačno 10, Rus, Pred igriščem, 48, brezplačnih 10, pri kojem je tudi pogostil g. Karel Seljak 10, Dolničar, Tivoli, 54, brezplačnih 14, Kočevar, Zlatorog, 53, brezplačnih 13, Gorjup, pri Panju, 41, brezplačnih 10, Zorčič, hotel Triglav je prevzel 30 gostov brezplačno, število pogoščenih še ni znano. Zalaznik, hotel pri Slonu, 86, brezplačnih 16. V gotovini pa so prispevali sledeči: Delniška pivovarna Union 3000K, Janko Predovič 1600 K, Ivančič, kavarna Zvezda, 1000 K, Koritnik, Slon, 1000 K, Peter Štepic 1000 K, Josip Schrey 1000 K, Bolafio, vinska trgovina, 1000 K, I. Knez 1000 K, gospa Lenče 1000 K, Fiala, ravnatelj Uniona, 600 K, Anžič, Karlovška cesta, 500 K, Polajnar, kavarnar Prešern, 500 K, Gospodarska zveza 500 K, gospa Gorše, Novi svet, 400 K, Tonejc, kavarna Evropa, 400 K, Hočevar, Zlatorog, 100 K, Zalaznik Jakob 200 K. Primanjkljaj 1041 K sta pokrila načelnik in podnačelnik gostilničarske zadruge gg. Kavčič in Krapež. Najsrčnejša hvala vsetn darovalcem.
Mestna davščina od prenočišč.
Občinski svet ljubljanski je dne 18. julija 1920 sklenil pobirati od 1. avgusta 1920 dalje v korist mestnemu zakladu davščine od sob oziroma od postelj v hotelih in drugih lokalih, ki se v njih prenočevanje obrtoina izvršuje.
Mestna davščina znašaj od vsakega lokala za vsak dan oddaje 25% °d vsakokratne dnevne cene tega lokala. Če se odda posamezna, znašaj davščina za vsak dan oddaje 25'V0 dnevne cene za posteljo.
Radi te davščine prenočišča se cena sob oziroma postelj ne sme zvišati, temveč samo poleg predpisanih cen še zahtevati to davščino od gosta, če ne zapade kazni v izmeri od 10 do 20kratnega zneska neopravičenega povišanja, ki bi se izterjal kakor predpisano v § 6.
Vsak prenočiščar ima dnevno ceno za sobe v dotičnih lokalih na vidnem mestu označiti in tudi označiti, da je za slučaj oddaje plačati 25'/0 na mestno davščino.
Vsako povišanje cen prenočišča je nemudoma naznaniti mestnemu magistratu. Lastnik prenočišča, ki povišanih cen ne bi takoj javil, se poleg naknadnega predpisa še kaznuje z globo 2000 K v korist mestnemu ubožnemu zakladu.
Davščina se plačuje praviloma 15. in 30. dne vsakega meseca dekurzivno. Magistratu pa je dovoljeno, da sme davščino z odobritvijo občinskega sveta tudi pavša-lirati; ta pavšal se ima plačevati za vsak mesec naprej. Zneski, ki bi se ne vplačali pravočasno, se izterjajo s 6"/o zamudnimi obrestmi političnim prisilnim potom.
Prizivi proti tej davščini se vlagajo v prvi stopnji na občinski svet, v drugi stopnji na deželno vlado, vendar pa nimajo odložilne moči.
Magistrat se pooblašča, da takoj do-žene, koliko je prenočišč v Ljubljani.
Prenočiščarjem pa se ima naložiti, da imajo do 14. oziroma 29. dne vsakega meseca mestemu magistratu prijaviti, koliko sob oziroma postelj in za katero ceno so jih oddajali v dobi, ki služi za podlago tem napovedbam. Kdor bi opustil tako prijavo> se kaznuje do 1000 K, kdor pa naznani v napovedbah napačne podatke, se kaznuje z 10 do 20kratnim zneskom prikrajšane davščine, ki se izterja v smislu predpisov § 5
Ta davščina se pobira v dobi od 1. avgusta 1920 pa do tedaj 1921. Za čas od 1. avgusta 1921 pa do tedaj 1922 se pobiranje lahko podaljša, če bi občinski svet to sklenil. Vsako podaljšanje je odvisno od novega privolila deželne vlade.
Dosedaj še ni vladnega potrdila za ta sklep in se tudi pobiranje te doklada še ni pričelo. Upamo, da bo vlada pri svoji dovolitvi tokrat vendar previdnejša in pridejala klavzulo, da stopi ta sklep v veljavo gotovi dan po odobritvi oziroma po razglašenju sankcije, da ne bo zopet takih kalamitet kot svoj čas s povišanjem doklade na vinsko užitnino, ko je bil sklep za pobiranje zvišane doklade datiran za 1. aprila, odobrenje pa izdano skoro tri mesece kasneje, da je moral marsikdo, ki ni preje s tem računi!, plačati po krivici.
Zadružne zadeve.
Dne 14. oktobra t. 1. je bila ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni v Ljubljani odborova seja gostilničarske zadruge za ljubljansko okolico. Navzoči: načelnik g. Jesih, nač. namestnik g. Šušteršič in odborniki gg. Merhar, Kuhar, Anžič Miha, Anžič Josip. Končan, Gerbic, Klinc, Jeba-čin in Novak, odbornik Vilfan je podal izjavo, da se pridruži vsem sklepom, ker je zadržan se udeležiti seje. Načelnik kon-statira sklepčnost in ker nj drugega gradiva, preide takoj k stvari in razloži namen današnje seje. Opozarja, da gredo vinske cene rapidno kvišku, kljub veliki množini novega pridelka in da se je požu-riti, ako misli organizacija kot taka za svoje člane dobaviti pravočasno še po primernih cenah dobrega vina. Sklene se v splošnem s skupnim nakupom nastopiti takoj in sicer sprva v ožjem krogu s približno 10 vagoni. Navzoči odborniki prevzamejo nalogo pri resnejših in zmožnej-ših tovariših, ki reflektirajo na dobavo potom zadruge, pobrati naročila in si zabeležiti naročeno množino.
Vsak reflektant mora priti v zadružno pisarno dati vpisati v blagovno knjigo množino, katero želi dobiti. Položiti je za vsak hektoliter K 200— na račun. Ti zneski se sproti nalagajo v posojilnico ljubljanske okolice na skupen račun. Vsakemu naročniku je naročiti, da pripravi pravočasno posodo, ker se mora začetkom decembra iti točit. Navzoči prijavijo takoj svoje množine, ki se zabeležijo. Na dano avizo mora biti posoda v 4 dneh skupaj, odpadli zneski na račun pa vplačani do konca oktobra. Na informacijsko in že eventuelno nakupno potovanje se po sklepu navzočih podasta ob času od 22. do 29. oktobra gg. J os. Jebačin in Franjo Šušteršič z naročilom, prevzemati samo brezhibno prvovrstno vino letošniega pridelka. Člani zadruge za ljubljansko okolico se torej vabite, pravočasno prijaviti naročila v zadružni pisarni v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 16, pri »Levu«.
Cena pivu.
V	zadružni seji gostilniške zadruge za ljubljansko okolico se je z ozirom na znatno zvišanje državnega davka na pivo, tako da stane sedaj pivo v pivovarni v sodcih z občinsko doklado hi 572 K in v steklenicah po 772 K za hi, sklenilo zvišati ceno pivu v bližnji ljubljanski okolici za J/a 1 vrček na 4 K in za Va 1 steklenico pa na 6 K.
Za to ceno je merodajna naslednja kalkulacija:
pivovarniška cena za M	litra	je	K	2 86
dovoz .............................*	"20
gubitek in raztrošek .	. .	.	»	—'10
rc-žije in davki 10%................»	—'29
zaslužek 20% .	.............»	—'57
skupaj	...	K	4'02
Pivo v steklenicah pa:
cena v pivovarni...................K	4’28
dovoz do 3 km......................»	—’30
riziko za steklenice in	ubitek	.	»	—'10
občinska doklada...................»	—'10
10% režije in davek	.	.	.	.	»	—‘43
20% zaslužka.......................•»	—‘84
skupaj .... K 6‘05
V	oddaljenejše kraje se blago podraži še za več izdani dovozni trošek. Prehranjevalni urad se je naprosil za potrjenje piedstoječil cen.
Smrtna kosa.
?. ■	D, y,.
Pred kratkim je odšlo troje naših vrlih in zavednih tovarišev v večnost. Dne 14. septembra 1.1. je preminul gospod Ivan Belič, naš »Zeksarjpv ata«, kakor so ga obče priljubljeno Imenovali. Bil je 38 let ljubljanski gostdnlčar in ustanovitelj znane gostilne »pri 6« na Dunajski cesti. Dobrodušna slovenska korenina je rad prepeval: ako so se oglasili pevci, se je hitro pridružil k njim in zaokrožil s svojim basom. Priimek pri Zeksarju je nastal od tod, ker če je kdo od revnejših rekel, ata, ali bo kaj manj. no, pa mu en zeksar raitaj, to je bil gulaš. »ajmoht«, vino ali pa pivo, ko so bili še zlati časi. Obče spoštovan, je bil izvoljen v občinski svet, v predsedstvo mestne hranilnice, in dolgoletni odbornik gostilničarske zadruge in podnačelnik tovarne sodavice. Veličasten pogreb njegov je pričal, kako cenjen je bil pri vseh slojih prebivalstva. Ohranjen mu bodi nepozaben spomin!
Pod Smreko pri Dobrovi je umrl gosp. Ivan Kanc po daljšem bolehanju. Bil je vzoren gospodar in dober gostilničar ter kot član odbora gostilničarske zadruge za ljubliansko okolico marljiv sotrudnik organizacije in vesten svetovalec. Težko ga bo nadomestiti. Tovariši mu ohranijo trajen spomin.
Dne 1. oktobra t. 1. smo spremili k zadnjemu počitku tudi g. Jakoba Smoleta, gostilničarja v Ljubljani, v Kolezij-ski kopališki restavraciji. Mož je bil inteligenten in se je vseskozi zanimal za izboljšanje gostilničarskega stanu. Deloval je z nekim svojim tovarišem na zelo važnem izumu, ki bo, ako se posreči, zelo velike važnosti za razpečavanje piva. To je namreč tako konštruiran sod, ki ohrani pivo do zadnjega vrčka tako, kakor bi bilo šele nastavljeno. Prvi komad tega izuma že lunkcijonira v kolezijski restavraciji. 2al, da je nemila smrt tako nenadno prestrigla nit njegovega življenja in s tem morda onemogočila popolno izvršitev njegove bistroumne ideje. Lahka mu zemljica!
Trošarine prosto kuhanje žganja.
V	vseh pokrajinah razven Srbije se Po£$iši pd £0. septembra .ne plačuje trošarina od onega žganja, ki ga izdelajo posamezniki Jz lastnega pridelka za domačo porabo. Od te ugodnosti so izključeni oni, ki trgujejo z alkoholnimi tekočinami (žga-
»V*-«-'-'* •
njem, špiritom, vinom in pivom) na debelo ali drobno in oni. ki take tekočine točijo, ali ki se četudi na tuj račun, bavijo s prekuhavanjem žganja ali z izdelovanjem ro-zolije, likerjev in drugih začinjenih alkoholnih tekočin.
Doba za trošarine prosto kuhanje žganja se odmeri, če znaša prostornina žgalnega kotla 80 litrov ali manj, v slučaju, da se kuha iz koščičastega sadja (iz-vzeinši trnolice), vina, vinskih drož, vinskega ali sadnega mošta, grozdja in medice, ako ne šteje družina več kot 5 članov, s 24 urami, če šteje družina več kakor 5, a ne čez 10 članov, z 2 dnevoma in če šteje več kakor 10 članov, s 3 dnevi. Pri kuhanju žganja iz drnulj, trnolic, šipkovih jagod, jabolk, hrušk in ostalega peč-kastega sadja, jagod, robidnic, malin, murv, koreninic in nestisnjenih vinskih tropin, se določi še enkrat tako dolga doba, pri kuhanju žganja iz stisnjenega peč-kastega sadja (prešovine) pa trikrat tako dolga doba, kakor če se kuha žganje iz koščičastega sadja, če ima kotel večjo prostornino kakor 80 litrov, se določi so-tazmerno krajša doba.
Pri določitvi števila družinskih članov štejejo le oni rodbinski člani in posli, ki so nad 12 let stari in se nahajajo pri družinskem glavarju na hrani in v stanovanju.
Kdor želi trošarine prosto kuhati žganje za domačo potrebo, si mora nabavit: dva izvoda prijavnega in preglednega lista, jih v stolpcih 1 do 8 izpolniti ter si preskrbeti v rubriki 9 obeh listov potrdilo občinskega predstojništva, da so njegove navedbe resnične in da ni proti dovolitvi trošarine prostega kuhanja žganja ni-kakega zadržka. S tako potrjenima izvodoma prijavnega in preglednega lista se ima na to zglasiti pri oddelku linančne straže, v čigar službenem okolišu biva, da mu določi dobo, v kateri bo imel trošarine prosto žganjekuho izvrševati.
Odobreno kuhanje žganja se ima vršiti neprestano po dnevu in po noči. Kuhanje žganja v drugem kakor v prijavljenem in odobrenem času, na drugem kakor na prijavljenem kraju ali na drugi kakor prijavljeni žgalni pripravi je strogo prepovedano. Prepovedano je pa tudi kuhanje žganja iz snovi, ki jih prijavnik ni sam pridelal, ali ki jih je sicer sam pridelal, a jih ni prijavil.
če vrši kdo trošanine prosto žganjekuho za domačo potrebo z dovoljenjem, ki si ga je pridobil na podlagi prijave neresničnih podatkov ali če v- dobi, za katero mu je to kuhanje dovoljeno, toči alkoholne tekočine ali če z njimi trguje, smat-ia sc kuhanje žganja .kot tihotapstvo, ki se kaznuje s 4- do Okratnim zneskom po .prepisih o pavšaliranju pripadajoče trošarine.
Pri ^sebah, ki jim je dovoljeno trošarine prosto kuhanje žganja za domačo potrebo, se ne sme pahajati nobena neprijavljena žgalna priprava, ki bi se morala po obstoječih predpisih prijaviti, in tudi nobena čigavakoli tuja alkoholna tekoči-
na. Osebe, ki jim je dovoljeno trošarine prosto kuhanje žganja za domačo potrebo, smejo pa razven tega kuhati žganje tudi proti plačanju trošarine, ako izpolnijo vse v tem oziru obstoječe predpise.
Kdor želi p r o d a t i gotov del žganja, ki ga je nakuhal trošarine prosto za domačo potrebo, sme to storiti le tedaj, če je to prej prijavil pristojnemu oddelku finančne straže ter plačal pri pristojnem davčnem uradu trošarino za ono količino žganja, ki jo želi prodati. Pri tem se ima plačati trošarina po 5 vinarjev v zlatu od hektolitrske stopnje alkohola.
Prekuhavanje trošarine prosto nakuhanega žganja ni prepovedano, a se ima prijaviti pristojnemu oddelku finančne straže in izpolniti se morajo vsi glede prekuhavanja žganja veljavni predpisi.
■	Do sedaj v Slovenji veljavni predpisi o davka prosti žganjekuhi so z 20. septembrom t. 1. razveljavljeni, vsled česar izgubijo vse že odobrene prijave in tudi vsa morebiti že izdana dovoljenja za dav-kaprosto žganjekuho, v kolikor se nanašajo na čas po polnoči med 19. in 20. septembrom t. !., veljavnost. Od tega trenutka dalje se imajo izdajati dovoljenja za trošarine prosto žganjekuho izključna le po določilih nove naredbe. V slučaju, da je že bilo kaki stranki izdano dovoljenje za trošarine prosto kuhanje žganja za dobo po 19. septembru t. 1., všteje se dovoljena doba v ono dobo, ki pritiče stranki po določilih nove naredbe, v kolikor pa morda čez 19. septembra 1920 dovoljena doba za kuhanje žganja1 presega ono dobo. ki stranki po določilih nove naredbe pritiče, mora stranka presegajoči del dobe naknadno obdavčiti.
Tiskovine za prijavni in pregledni list se dobe pri oddelkih finančne straže in pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Cena ene pole (2 listov) znaša eno krono.
Ker morajo prijavniki davka proste žganjekuhe prinesti k oddelku finančne straže že deloma izpolnjene in od občinskega predstoinjštva potrjene prijavne in pregledne liste, bi bilo zelo priporočljivo, če naroče županstva za vse svoje občane potrebne tiskovine skupno pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razno.
»Adrcsar za Slovenijo,« katerega že težko pričakujejo vsi, posebno pa industrijski, trgovski in obrtniški krogi, je že v tisku in izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga bo imela bogato vsebino in bo nudila vsakemu brez ozira na stan in poklic, zlasti pa kupčijskim in obrtniškim krogom, splošno sliko našega gospodarskega razvoja in bo pokazal vsakemu pot in možnost uspešne oddaje svojega blaga in pa nabavo njemu potrebnih predmetov ter se vsem krogom toplo priporoča. Knjiga lično vezana stane v prednaročbi 240 K, proti takojšnjemu plačilu 120 K in se naroča
ri uredništvu Adresarja, Ljubljana, Can-
.arjevo nabrežje št. 5.
Vsem zadružnim načelstvom In elanom gostilničarskih zadrug Slovenije!
Bližajo sc volitve za državni zbor, ali kakor pravimo sedaj, v konstituanto. Naša organizacija ni politična, ampak gospodarska, in ker bo naš gospodarstveni položaj mnogo odvisen od tega. kakšne poslance bodemo imeli v novi konstituanti, smo s tega stališča tudi mi primorani stopiti na plan ob času volitev. Na občnem zboru dne 18. avgusta 1920 je bilo soglasno sklenjeno, pri volitvah priklopiti se in oddati naše glasove tisti stranki, koje kandidati se bodo decedentno zavezali pri vsaki priliki odločno zastopati naše interese. Osrednje vodstvo zveze je po zaslišanju vplivnih zaupnikov in po razmotrivanju dejstva, da je kmetovalec bodisi vinorejee, živinorejec ali poljedelec do najmanjšega proizvajalca sočivja v najneposrednejšem ■ stiku gostilničarstva, katero razpečava vseh teh pridelke, spoznalo, da je vsled tega našemu stanu Samostojna kmetska stranka najbližja. Dobili smo od vodstva te stranke tudi pismeno zagotovilo, da se imajo poslanci te stranke za naš stan enako za kmetijstvo, kot za naše koristi potegovati. Vsled tega pozivamo vse tovariše gostilničarje cele Slovenije, da delujejo na to, da držimo osobito po deželi strogo disciplino in oddamo naše glasove za kandidata Samostojne kmetske stranke.
Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Kakšen je položaj vinske trgovine?
Položaj na vinskem tržišču je za nas še vedno nepovoljen, Jugoslavija še vedno ne more izvažati v Avstrijo zaradi visoke cene vina pri nas, zaradi velike razlike v valuti, .zaradi velikih transportnih stroškov in končno tudi zaradi izvozne carine. Cene v Češkoslovaški in Avstrrji so take, da sc na izvoz iz Jugoslavije ne more niti misliti. V Brnu so se prodajale partije vina po 900 češkoslovaških kron hektoliter, to je okoli 1500 jugoslovanskih kron; na Dunaju so cene 9 do 10- odstotnega vina 8500 do 3900 avstrijskih kron, to je naših 1350 do 1550 kron. Nasprotno so cene v Sloveniji in na Hrvatskem za sedemodstotna vina okoli 1400 kron, za 9 do 9.5 odstotna vina 1600 do 1800 kron. V Vršcu, ki je kot središče banatske vinske trgovine važno tržišče, se gibljejo cene okoli 1200 do 1500 kron. — Sremska vina stanejo v Zagrebu 1200 K za lanski pridelek, do 2200 kron za desetodstotna vina letnika 1917. Ako dodamo tem visokim cenam visoke prevozne stroške, carino itd., pridemo do zaključka, da bi cena našega vina smela znašati kvečjemu 5 kron, da bi moglo prenašati eksport v Avstrijo in Češkoslovaško. Pri nas pa zahtevajo vinogradniki za mošt po 2000 kron, vsled česar je eksport nemogoč. Stagnacija na vinskem tržišču traja vsled tega dalje, trgovci čakajo na regulacijo cen in kupujejo samo za dnevno potrebo. Iz Dalmacije prihajajo poročila, da letošnja trgatev ni nič
kaj povoljna. Cene se gibljejo med 70 — 80 K po stopnji alkohola.
Kongres jugoslovenskih gostilničarjev v Beogradu. Po odločbi konference
predstavnikov gostilničarskih in kavarniških zvez in zadrug, ki se je vršila v Brodu na Savi dne 31. julija in 1. in 2. avgusta t. 1. se bo vršil v Beogradu dne 14., 15. in 16. novembra t. 1. II. kongres jugoslovenskih gostilničarjev, kavarnarjev in hotelirjev. Dnevni red zborovanja kakor tudi drugi razpored kongresa še ni razposlan, kadar ga prejmemo od centralnega saveza v Beogradu, ga hočemo takoj priobčiti in razposlati. Opozarjamo cenjene tovariše, ki bi se želeli udeležiti tega kongresa, da se že sct daj za to odločijo in pripravijo.
Jesih iz sadnih tropin. Ako se hoče imeti iz sadnih tropin dober jesih in ga izdelovati v večji množini, se priporoča postopali naslednje:	Tropine,	ki so samo
enkrat prešane, so ^izdatnejše, večkrat pre-šane imajo premalo sladkorja, ter razvijejo premalo alkohola in je vsled tega tudi jesih potem- slabeje se razvijajoč in šibkejši. Tropine se denejo v kadi in nalijejo z vodo in mešajo toliko, da nastane redka gošča. Nato se pusti ta gošča v lahko zakriti kadi zavreti Da se vrenje hitreje vrši, je potrebna 18 do 22° C toplota in pa večkratno pre-mešanje. Ko je kipenje končano, kar se na tem spozna, da gošča, ki se prej vzdiguje, pade na dno, se tekočina v plitve kadi pretoči in drože pa sprešajo, ter tudi iz tega dobljeni jesih k drugim primeša. Navadno se kis že pri vrenju razvije in postane močan. Ako pa se želi izdelavati sadni kis bolj po tovarniško, se podpre kisanje z dodatkom 5 do 10% izgotovljenega kisa, ali pa z dodatkom male množine kisovih bakterij, ki se dobodo v Hefereienzuchtlabora-torium der hoheren Lehranstalt fiirWein- u. Obstbau in Klosterncuburg. Ako je toplota primerna, traja popolno izkisanje 2 do 4 tedne. Da se kisanje ne moti ali ne zavleče, se na vrhu nahajajoči klobuk pri mešanju ali drugače ne sme zrušiti ali odstraniti. Kadar je jesih gotov, se precedi in najbolje v steklenicah hrani. Predolgo se jesiha ne sme pustiti v odprtih kadeh, ker kadar je kisanje dovršeno, mu nadaljno stanje v teh posodah le škoduje in začne kislina pojemati. Ako se hoče izdelovanje nadaljevati, se odtaka izdelani kis tako, da se pri dnu kadi nastavi pipa, odtoči dve tretjine, na ostalo pa zopet nalije novo izdelane tekočine in sicer jc nalivati po livku, ki ima dolgo cev, da ostane jesihov klobuk v katerem se nahajajo kisove bakterije, vedno uerazdrt.
M! Mi!
Kupujte le pri tvrdkak, ki podpirajo in oglašajo v
„Gostilni£arju“f
v Vašem glasilu I
Mesarji, pozori
Pritlična hiša z mesnico in mesarskim orodjem, klavnica, hladilnica, sušilnica, pralnica, šupa in drvarnica, hlev itd. se proda na periferiji večjega mesta v Sloveniji. Pojasnil« daje Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
Zalogo lf| NII
iiiiiiiiiiiii II131H
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega, bana-škega, priporoča tovarišem gostilničarjem Franc Kuralt, gostilničar v Kranju.
Iz leta 1919 belo ln rdeče, kakor tudi žganje, slivovko in tropinovec ima za oddati Janko Karlovšek Smarjeta, Dolenjsko.
(servijete), jedilno orodje, zobotrebce, košarice za jed, orodje, papir in stročnice za cigarete, razno drobnarijo, potne košare, pletarske izdelke itd., itd.
priporočata na drobno in debelo
BALOH A ROSINA
MiSHlBDR, Grajski trg 3.
IciMMnuaru'
=1£
•ww
Prva jugoslovanska prometna pisarna
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 3,1.
Reklamacije* revizija tovornih listov, trgovska Špedicija :: in gospodarski::
  promet.
Naznanilo! J
Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvorll gostilno in prenočišče v Stražišču pri Kranju.
Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica.
Za solidno postrežbo jamči
Anton Križnar,
posestnik in gostilničar.
Proda se
decimalna in centimaina tehtnica
cementirani na 500 kg, po ugodni ceni pri j Antonu Križnarju, trgovcu in gostilničarju v Stražišču pri Kranju.
Tovariši!
Izboljšajte si svoj obrat s pivom Delniške pivovarne v Laškem, koje prekaša danes vse te vrste izdelke na našem ozemlju. Naročila sprejema založništvo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 16 (Zvezina pisarna).
avgust mmm
Ljubljana, Dunajska ccsta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne.
&VIN© :?
Vino, lili is it? l
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja
izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi
Fr e k Jakovac, Jasica.
Zastopnik.
Ivan Lovšin, Ribnica.
Isla.%
Zamaške
nove in stare, kupi VS8ka množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamasksi/
Jelačin & Eo, LJuMjai&a.
•jrjKmrjv-'--.'.
V.liMVTi« | ■rsitiM M', "mora
1. kranjska tovarna mineralnih voda, soSavicš i. t. 0.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malino« in ciSi*onov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec. nektar, kristalno citponario, jahol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
ili
Ekstrakt
7. a
sadni
m
la kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja se od 5 kg naprej po K 10-— kilogram, ===
ADOLF TOSEK, Praga
Kral. Vinogradi Štev. 1274 G.
  •	ti	I
1 trs. •-	ijaoaisspicva? rju- -
<p* Raznovrstno
d
S
>
rudninsko vodo
priporoča
A, ŠARABON v Ljubljani.
s* Glavna zaloga rudninsko vode in čpecerifsba veletrgovina* K
Ceniki na raspolago!	ffffT Ceniki na razpolago!
e  ________________________________________________  m
Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponlt.—Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev blsulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin. — Žveplo na asbest«. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino — Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve itd. ——
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana, Zidovska silioa t.
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, LfuMJana, vogal Sv. Petra ceste in Hesifei?© ceste.
s, h' —ic Velepražarna za kavo i oloktrlčnlm obratom.	=	=====	Zaloga mineralnih vod. =====
Zaloga stekla, porcelana In svetiljk
Fs*. Kollmann
v £jubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
fi. Bajec
cvetlični salon
w
vrtnarija ^ ^ Tržaška cesta 34
Pod Trančo 2
v Ljubljani.
1
j: jouoi a :ixxx x x rxxxxx x ; xxxxxx<
M
N
M
M
N
N
M
M
M
H
M
N
Slivovko tropinovec rum cocnac-medicinal razne fine likerje
ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
3Xm XXXSXXXXSJTKXXXXXXXlt.
m
H pekarija, slaščičarna in # kavarna
«*
93
m
»3
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Imam naprodaj:
kompleten acetilenski aparat, en pralni aparat in 20 metrov nove žične ograje (mreže). Cena zelo primerna po dogovoru.
Mirko Finžgar,
gostilničar Brezje, Gorenjsko*
■lita za
gostilničarske zadruge v Lludl>anl
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v, ===== z dežele I K. '
Tovariši gostilničarji! Poslu* iujte se ie ugodne prilike I
•nllnloa
Cjubljana, Prešernova ulica št. 3.
|i imela koncem leta 1918 v!o| . . 1 80,000.000*— rezervnega zaklada  ........ 2,500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik
Za varčevanje ima vpeljane lične
—— domače hranilnike. i »■
Hranilnica je pupi-larno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V	podpiranja trgovce« in obrtnikov ima istanavljano
Kreditno drultvo.
Mazilo zoper „SrbeClco'* garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 8 K, po pošti 10 50 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Moczy. Ljubljana.
J H Irgodia la reiUiratlia
; Peter Stepic
■
■
Spodnja Slika itn. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih In štajerskih vinskih goric. Telefon II. 2B2.
vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo, = vse solidna in trpežna izdelava.	—
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila sep* po najniijih cenah,
■-.... izz Zaloga sodov ter sodarskega lesa.	—
Franjo Repič
sodaraki mojster v Ljubljani, Trnovo, Koloiijska ulica It. 18
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih eln Iz dolenjskih, hroatsklh In Štajerskih nlnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
£22“ brinjevec
se dobi po primerni ceni pri
Franc Melju na Bregu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Pivovarna „UNIONu v Ljubljani 1
(Spodnja Si&ka)	I
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobš se tndl tropine In sladno cima, ki so kot živinska krma zelo priporočljivo.
„ Izdaja in zalaga ..Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zaj ec. — Tisk,.Narodne tiskarne**.