trs, iat«rega eepii j« ii kateregakoli raroka TSahail, požen« iz podlage Šmarnico aii izabelo, ]• lahko siguren, da je bil opeharien. Da pa tako opeharjeni latiko zahteva odškodnino od svojega brezY«stnega dobavitelja, je samoobsebi umevno. Trsničarji pa, ki vam j« na teu» Iežc8», ia of»držite sebi in vašemu kraju dobro ime, opazujte tak« msolidne elemente, kako ia kaj delajo; brezvestnež« j« treb« r«ikrink*U i» jik ppstarilt m, — »ramotai Tlsočkronski in slokro»ski b»nkoy«i s pon««j«nimi kolki y Prekmurju, Izvedeli smo, da krožijo r Prekmurju ogromn« ranožin* tisočkronskiK im stokrooskih bankoveer s ponarejenimi kolki in da se uvažajo kolki tn t» vrst« bankovctT i« Madžarsk« i» i% r»publik« ArstrijB. Ker am bodo taki b»nkov«i s pomareienimi kolki skuSali sprariti br»zdvonno tudi t os¦rIo SlOT»ni]», s» pr»biTal»trc opo*arj», »aj bo pr«ričm pri pr«jtma«,i« bfmkoT«#* š Prtkmuri*. Za>Łau uOiiiiiivi- Vrii iiai.č<i«vi se morajo od dati r zameno davkarakim nradom do 15. snš ca Za 20, 60 ia lOOkrooske bankorce pa je ias zamenjave podaljšan do 15. aprila. Vsak se naj potradi, da imenorane bankore« kmaln zameBJa pri določenih denarnlh zarodih. Bankovei eoe krone, dreh in desetih kron pa že ostanejo dalje t proEKe u, dokler se nori Be natisnejo. Sedaj se torej lahko plačaje z norimi kronskodinerskimi baukorci, ki imajo poleg dinarske Trednosti nati3neno tudi kronsko veljaro, tako da relja 1 dinar 4 krone. Razen teh se morajo tudi sprejeti kot plačilo baskovei prejšnjega srbskega kraljestva. Tudi pri teh relja 1 dinar 4 krone. Obrtniki in trgovci, ki bi sa branili sprejemati plačilo r teh postavno določenih bankov cih, se labko kaznujejo tako, da se jim vzame obrt. Rok isa zamenjavanje kronsiiH b"anlčovceT raaven za tisočake, ki se morajo zamenjati do vgtetega 15. t. m., se rodaljša in sicer za bankovce po 100 K do vštetega 15. aprila t. 1. Za druge vrste bankovceT se bo podaljšani rok pozneje objavil. Tako Kiile zlme, kot je letos, Se stari ljudje n* pomnijo. Snega nismo lmeli prav nifi. Marelice in breskve se že razcvetajo. Liudje že sadijo krompir . Ozimne trpijo sušo. Bog nas varuj spomladanskega mraza! em v Slov« gor. V SlovenskiH goricaH, posebno pri Šv. Lovrencu, je bilo v predvojni dobi trsničarsho precej dobro razvito. Ko so poedinci sčasoma uvideli, da posamezno trsničarsko obratovanje ne prinaša več zadovoljivega dobička, so se združili v zadrugo, ki je v strokovnem in trgovskem oziru od leta do leta napredo vala in pridobivala s svojim solidnim in cenim bla gom na ugledu. Vojna je tudi tu posegla neugodno vmes. Trsničarji so po vej'U' morali odrmili k vojakom in ker prva vojna leta ni bilo povpraševanja po trsju, pafi pa veliko pomanjkaoje živeža, so njih svojci ameriške matičnjake sprn.n-jmli v njive. TrsniCarstvo je pričelo propadati. Sedaj po prevr.itn jc pa zopet veliko povpraševanje po cepljenem irsju. Ce])ijenke so dosegle visoko ceno Trsn^fiGm, ki niso hili pripravljeni na takšen naval Kiipoev, priman.kuje potrebnih ameriških klju(5ev za cepljenje, ker so svojfas matičn>ake iztrebili. Namesto pa, da bi si ameriške matičnjako čimpreje obnovili, segajo nekateri, čo sem prav informiran, po nedovolj; nih sredstvih. Uporabljajo kratkomalo ključe od šmarn;ce in izabele za podlago in prodajajo to cepljer.o trsje kot tako, kakoršno si kupec želi. Takšno postopanje je fiisto navadna goljuf,ija in vso obsodbe vredno. Ubogi kupec-vinogradnik, ki sadi tako trsje v dobri veri. si bode 5ez nekaj let belil /rlavo, ^akaj mu trsie vsahnuje; da je bil opebarjea s podlago, ki ni dovolj trpežna proti trlni uši, mu pa raonda ne bo prišlo na nra. Vsak vinogradnik, ki bo cpazoval prva leta po sajeaju/da uiu iu in tam kak