# 9   “Kristjan 21. stoletja bo mistik — ali pa ga sploh ne bo,” je zapisal Karl Rahner. Skriv- nostni stavek, ki nam danes, na pragu enaind- vajsetega stoletja, vedno bolj daje slutiti svojo resniènost, ko opazujemo izumiranje tradi- cionalne vernosti. Sodobni èlovek, tudi krist- jan brez globoke vere, odide. Ostaja “mala èreda”, ki pa se zdi ob prezaposlenosti duhov- nikov in pomanjkanju izkušenj pri duhovnem vodenju, zapostavljena. Kjer pa se je pomno`il greh, se je pomno`ila tudi milost. Iskalcev re- snice, tudi v mistiki, je vedno veè, èeprav ima- mo ob tem veliko pomislekov. “Nauk cerkvenega uèiteljstva je zlasti v preteklosti zvenel abstraktno. Današnji èlovek pa si bolj kot znanstvene teologije `eli osebne povezanosti, manj dogmatike in veè skrivnost- nosti. Èe notranje oko ne vzplameni, vsa zna- nost niè ne pomaga. Vera je neloèljiva od mi- stike. Vera ni zadnji korak, ampak zaèetek in gibalo vsega. Voditi me mora k sreèanju z `i- vim Bogom, ki je ogenj.”1 Kje bi lahko bil ta ogenj bolj `ivo opisan kot v Svetem pismu in v `ivljenju svetnikov?2 “Svetniki so kot raznobarvni `arki, v katere se lomi popolna Kristusova svetost. V Cerkvi imajo poseben pomen kakor v Stari zavezi preroki. Po njih nam Bog razodeva, kaj od nas v doloèenem èasu posebej `eli. Zato so svetniki, vsak za svoj èas, poseben bo`ji dar.” Tako je v uvodni besedi k Letu svetnikov za- pisal nadškof dr. Jo`ef Pogaènik. Svetniki nas vodijo k odkritju Evangelija. Karmelièan sveti Janez od Kri`a je priz- nan duhovni velikan in uèitelj. Ali smemo reèi, èe dr`i uvodni stavek, da je tudi on svet- nik za današnji èas? Cerkev namreè `eli, da bi spovedi postale duhovni pogovori. Ob po- manjkanju duhovnikov nam lahko pomagajo njegovi spisi. Ponovno “odkritje tega svetnika” bo nekaterim gotovo iskalcem v pomoè, saj je bil to svetnikov namen tudi v èasu pisa- nja. Te`ko se je prebiti skozi njegova dela. Naj ne bo le “mojster za sladokusce ali fanatike”, kot mislijo mnogi. Pri tem naj nam poma- ga kratek povzetek njegovih misli. Poèutim se nevredno govoriti o teh skriv- nostih, a kljub temu `elim po svojih moèeh pomagati vsem skritim, trpeèim, ki išèejo Boga. @    @ivljenje svetega Janeza od Kri`a je bilo polno dogodkov, nasprotovanj in pogumnih dejanj, drugaèno od tistega, kar si predstav- ljamo pod pojmom “karmelièanstvo”. Rojen je bil v mestecu Fontiveros v sta- ri Kastiliji leta 1542.3 @e v otroštvu je do`ivljal preizkušnje vseh vrst. Revšèina, bolezen in smrt oèeta, so prisilili vdovo, da je najmlaj- šega, Janeza, oddala v sirotišnico, kajti `e sred- nji otrok je umrl zaradi pomanjkanja. Trp- ljenje je ostalo njegov dele` za vse `ivljenje. Mladost je pre`ivljal ob te`kem delu bolni- èarja. Opazili so njegovo bistrost in ga po- slali na šolanje v jezuitski kolegij, nato pa je vstopil v karmelièanski samostan, ki si ga je izbral zaradi èešèenja Marije. V tem èasu je sveta Terezija Avilska zaèela s prenovo. Karmelièansko pravilo naj bi se povrnilo k prvotnemu, veliko stro`jemu pra- vilu iz leta 1247. Sreèala se je z Janezom, ki tudi ni bil zadovoljen z omiljenim pravilom. Terezija je bila navdušena nad njim: “Oèe Ja- nez je ena najèistejših in najsvetejših duš, ki = ')'  8  &5+ # # 9  jih ima Bog v svoji Cerkvi!”4 Kmalu se je pri- dru`il njenemu delu in se zaèel boriti za pre- novo v moškem redu. Kljub velikim naspro- tovanjem, jeèi in vsakovrstnemu preganjanju “obutih” karmelièanov, je veja “bosonogih” postajala vedno moènejša. Sveti Janez je umrl leta 1591 v Ubedi, leta 1726 je bil razglašen za svetnika, pape` Pij XII. pa ga je uvrstil med cerkvene uèitelje. Redovnik, ki je imel eno samo `eljo, `i- veti v tišini in molitvi, je bil tako vpleten v vse napetosti v svojem redu in je svoja sta- lišèa drago plaèeval. Obenem pa je bil izvr- sten duhovni voditelj, oblikovalec duš redov- nikov in redovnic ter laikov, ki so se mu zau- pali, saj je bil vseskozi nesebièno pripravljen pomagati še drugim do milosti, ki so bile dane njemu. Njegovo `ivljenje je pot svetnika, ki `ivi vsak trenutek za Boga in z njim, ki mu je vse drugo nepomembno in do`ivlja zdru- `itev z njim v najvišji mo`ni meri na tem sve- tu. To dokazuje tudi v svojih delih, s katerimi `eli dušam, ki imajo èut za Boga, posredo- vati lastne mistiène izkušnje. Vsi štirje glavni spisi svetega Janeza od Kri- `a so tolmaèenja `e pred tem nastalih pesmi Sv. Janez od Kri`a: Kri`ani, lebdeè nad svetom, perorisba, verjetno ok. 1574-77, samostan Utelešenja, Avila. Nekega dne, ko je bil b. Janez od Kri`a kaplan v samostanu Utelešenja v Avili, je med molitvijo na podstrešju, s katerega je razgled na cerkev, prejel videnje kri`anega Kristusa, lebdeèega nad zbranim ljudstvom. Zgrabil je pero in ga narisal na majhen kos papirja, ki je bil pri roki. Videnje je narisano zviška - iz “zornega kota” Boga Oèeta. Risbo je pozneje zaupal v varstvo neki pobo`ni `upljanki, imenovani Ana Maria de Jesus, ta pa jo je pred svojo smrtjo, leta 1618, izroèila Mariji Pinel, ki je pozneje postala prednica samostana. Ob smrti Marie Pinel so risbo shranili v majhno monštranco, v kateri je ostala do leta 1968. Po restavriranju je risba - zdaj v novem relikviariju - spet na ogled v samostanu Utelešenja v Avili.   # na `eljo ljudi. Vzpon na goro Karmel in Temna noè razlagata pesem Temna noè. Duhovno `iv- ljenje predstavljata kot pot romarja, ki se vzpenja v temni noèi na visoko, strmo goro, katere vrh pomeni zdru`itev z Bogom. Èutni del èloveka se oèisti èutnih po`elenj v tem- ni noèi èutov, duhovni èlovek pa v “noèi duha” oèisti svoje duhovne zmo`nosti, ko se jim odpoveduje. Razum se oèisti s pomoè- jo vere, spomin z upanjem, volja z ljubeznijo. To oèišèevanje se vsaj delno uresnièuje z last- nim trudom, zato svetnik to imenuje “dejav- no noè èutov, spomina, razuma in volje”. To dogajanje razlaga v Vzponu na goro Karmel. V Temni noèi opisuje, kako to, kar duša sama zmore, ni dovolj, zato ji Bog pomaga z ne- posrednim delovanjem. Dušo Bog postavi v dvojno “nedejavno noè, noè èutov in duha”. Tu je prepušèena silovitemu bo`jemu delo- vanju, polna hrepenenja, trpljenja, v samo- ti, tesnobi in v obèutku zapušèenosti se pusti voditi k zdru`itvi. Ostala dva spisa, Duhovna pesem in `ivi plamen ljubezni, razlagata dve pesmi z enakim naslovom. Opisujeta višje stopnje na poti duše k Bogu. Duhovna pesem je povzetek in nadaljevanje dogajanja, ko je duša `e rešena vabljivosti zemeljskih podob. @ivi plamen ljubezni je zmagoslavje. Duša iz- goreva v milem ognju. Poleg omenjenih treh pesmi in njihovih razlag so se ohranila tudi številna pisma. V njih se odkriva svetnikova osebnost, njegov odnos do ljudi, velika èloveška toplina, vèasih pa tudi sveta jeza. Izprièujejo nam, kako umirjeno, modro in preprièljivo je znal vo- diti in svetovati. Pisma so tudi dokaz, kako vdano in odpušèajoèe je zmogel prenašati te- `ave, krivice in preganjanje, ne da bi pri tem kakorkoli zakrnel v svoji èloveènosti ali da bi otopel v èustvovanju. Pesmi Janeza od Kri`a zelo redko vsebujejo besedo Bog, zakramenti ali druge kršèanske in religiozne izraze. Vendar njegove pesmi vse- bujejo njegovo mistiko. Svoje pesmi je zelo nerad tolmaèil. Predobro je vedel, da vsako razlaganje s kršèansko terminologijo izra`a veliko manj kot sama poezija.5 Eden od naj- boljših poznavalcev sv. Janeza, Fernando Ur- bina, meni, da je svoje knjige Janez pisal samo zato, ker je strah pred inkvizicijo prepreèe- val spovednikom njegovega èasa, da mistièno nadarjene ljudi spremljajo na kontemplativni poti.6 V svojih spisih, posebno v Temni no- èi, se res veliko posveèa problemom duhov- nega vodenja. Svetnik zajema iz izredno bogatega last- nega znanja, iz izkušenj, ki si jih je pridobil kot duhovni voditelj, in iz svojih lastnih mi- stiènih do`ivetij. Èeprav svetnik o sebi ne go- vori, dajejo njegovi spisi jasen obèutek, da gre za silna in globoka osebna do`ivetja. @ivost misli, iskrenost èustvovanja, izrazna moè v opisovanju, vse to so stvari, ki se jih ni mo- gel nauèiti ali umisliti. Izvirati morejo samo iz najpristnejšega osebnega izkustva. Mistièni nauk svetega Janeza od Kri`a je trdno zgrajen na kršèanskih resnicah o izvir- nem grehu, milosti, Kristusovem uèloveèenju in odrešenju, delovanju Svetega Duha in skriv- nosti Svete Trojice. Svoje misli osvetljuje in ute- meljuje s Svetim pismom ter s spoznanji ne- katerih filozofov, mistikov, cerkvenih oèetov in cerkvenih uèiteljev. Posebno va`na pri tem je sveta Terezija Avilska. Gre za obojestranski vpliv, izmenjavo izkušenj in misli. Terezija Ve- lika je sicer bila zaèetnica prenove, Janez, èeprav veliko mlajši od nje, pa njen spovednik in du- hovni voditelj. Ni nakljuèje, da je Notranji grad svete Terezije nastajal ravno v zadnjem letu svetnikovega bivanja v Avili. Sveti Janez od Kri`a nam zagotavlja, da kršèanska mistika ne prinaša niè novega, niè drugaènega od naše vere, nobenega dodat- nega razodetja, saj je v Kristusu vse razodetje dopolnjeno, v evangeliju in nauku Cerkve pa varno ohranjeno. Janez v bla`enih trenutkih, ki so mu bili dani, ni iskal niè vidnega, ne- navadnega, razburljivega ali pozornost vzbu- 9  # # jajoèega. Skrajno nezaupljiv je do videnj in razodetij ter do vseh nenavadnih darov. Pre- prièan je, da je vse, kar je izredno, nevarno za duhovno `ivljenje. Èlovek mimogrede zdr- sne v greh napuha, se zamoti in zamudi na svoji poti zdru`itve z Bogom. Premalo po- ni`nemu so taki darovi prej v pogubo kot v prid. “Varno in zanesljivo je le bo`je javljanje v tišini in globini. Je ušesom neslišno, a je gotovo. Je ne`en dotik v temnem zrenju. Je molèeèa godba, zveneèa tišina. Je `ivi plamen ljubezni, v katerem se ogenj in stvar, ki izgoreva, skleneta v eno.” 9 +       “V svetu odrešenja in milosti je mistièno do`ivetje le zadnji, najvišji odsek loka, ki se vije iz studenca krstne vode, preden se èasno prelije v veènost.”7 Nihèe, ki je iskreno ve- ren in odprt, ni vnaprej in docela izkljuèen. To je samo potrdilo in izpolnitev naše vere. Vsi smo poklicani. Merilo je le èlovekova lju- bezen in bo`ja milost. Poklicani smo, da do- `ivimo predokus tega, kar je Bog “pripravil tem, ki ga ljubijo”. (1 Kor 2,9) To misel vse- kakor lahko nave`emo tudi na uvodno Rah- nerjevo misel o kristjanu-mistiku. Sveti Janez od Kri`a pa nam prièuje še o neèem, ne toliko z besedo, ampak z `ivim zgledom.8 Ob vsej svoji vpetosti v `ivljenje in ob najbolj hrepeneèem iskanju samote in zbranosti, je ure in ure presedel v spovednici, bedel ob bolnikih cele noèi, prehodil dese- tine milj v mrazu in pripeki, samo da bi us- tregel redovnicam v stiski. Uèi nas, da se tudi najbolj globoka duhovnost ne more ogniti vsakdanjemu sreèevanju s Kristusom v nje- govih najmanjših bratih in sestrah. Torej je to duhovnost, ki je kljub vsemu mo`na tudi v vsakdanjem `ivljenju. !"    # 8  & 5+ Skrivnostna teologija. Kontemplacija, ki vodi duše k Bogu, je skrivna modrost. “Ni ga, ki bi poznal pot k njej, in nihèe za ste- zo k njej ne ve.” (Bar 3,31) “Bo`jih reèi ni moè spoznati `e tedaj, ko jih išèemo, ampak še- le, ko smo jih `e našli in do`iveli.”9 “Kaj ve, kdor ni bil skušan?” (Sir 34,9). “Dokler na- mreè duša ni skušana, utrjena in preizkušena v bridkostih in skušnjavah, njeni èuti niso do- zoreli za prejem Modrosti.”10 Take viharje Bog pošilja v temni noèi. Du- ša je napolnjena s tisoè dvomi, pomagati ji ne more noben nasvet in nobeno mnenje. Èutni post vkljuèuje tudi “u`ivanje v duhov- nih stvareh”. Duša je bila dotedaj kot maj- hen otrok pri materinih prsih, saj je v mo- litvi do`ivljala radost oziroma duhovno slad- kost. K duhovnim stvarem sta jo pritegovala tola`ba in veselje. Potem pa ji je to mleko od- vzeto, da bi se postavila na lastne noge in da bi jo Bog popeljal v temno noè, v samotno pušèavo. Izraz “noè” pomeni realno pot duše do Boga. To je noè za èlovekova èutila, ko gre za odvzemanje vsakega okusa za ustvarjene stvari. Je pot v veri, ki je za razum temna kot noè. Pa tudi cilj, Bog, je temen kot noè, do- kler duša ostaja v tem svetu.11 4/  Znamenja, ki ka`ejo, da gre za pravo tem- no noè, ne pa za duhovno sušo zaradi pre- greh ali slabega poèutja:12 1. Èlovek v nobeni stvari ne najde ugodja, ne tola`be in veselja v bo`jih stvareh. 2. Duša se spominja Boga z vnemo in tesno- bo, saj zaradi pomanjkanja veselja misli, da mu ne slu`i. To ni mlaènost, pri kateri manjka `elja biti v slu`bi Bogu. Nasprot- 9    # no, duša ima veliko hrepenenje po samoti in miru, èeprav ne more misliti na kaj do- loèenega. Zapusti premišljevanje, razumu se odvzema opora, volji moè, spominu zmo`nost razmišljanja. Kar more v tem èa- su duša storiti sama, samo moti njen mir in ovira delo, ki ga Bog v suhoti èutov ure- snièuje v duhu. 3. Bog se ne javlja veè po èutih, ampak v zre- nju, po èistem duhu. Ko se duša potopi v oèišèevanje po`elenja, postaja njena ne- moè vedno veèja. Pri bolezni pa ni tako, saj lahko pride do izboljšanja. Tako Bog vodi dušo iz èutnega `ivljenja v `ivljenje duha, iz premišljevanja v bogozrenje. Temna noè, ki ji pravimo tudi kontem- placija, povzroèa v osebah dve vrsti teme ali oèišèevanja v skladu z dvema deloma èloveka, èutnim in duhovnim. Prva, èutna noè, oèiš- èuje dušo v èutnem delu. Je nekaj vsakdanje- ga, medtem ko noè duha, ki pripravlja du- šo na zdru`itev z Bogom, poznajo redke ose- be. Obe noèi pa lahko vsako zase delimo še v dve stopnji: dejavno noè, ko delovanje pre- te`no pripada duši, in nedejavno noè, ko ve- èina delovanja prihaja od Boga. Pasivnost du- še pomeni “uèljivost” za bo`ansko akcijo. Dogajanje v temni noèi lahko zelo poe- nostavljeno prika`emo v obliki skice.13 Vendar “Bog vsakega èloveka vodi po njegovi lastni poti na naèin, po katerem se bi te`ko našel še eden, ki bi se vsaj napol ujemal s potjo dru- gega èloveka.”14 ¡glej tabelo¿ *      &"  "  Zaèetna toèka za vzpon na goro svetosti je volja duše, da se loèi od greha in se odloèno obrne k Bogu. S tem ni reèeno, da duša ne bi veè mogla pasti v greh. Predvsem gre tu za voljo. O vzroku za to voljo svetnik na tem mestu ne govori. Koraki duše na poti so èiš- èenje in molitev. Vsaki stopnji oèišèevanja od- govarja svojstven vzorec molitve. Poveèano oèišèevanje pomeni poveèanje molitve in obratno.15 0    Dejavno noè èutov lahko strnemo v šti- ri toèke.16 9  1 molitev 3 meditacija 4 aktivna kontemplacija 7 pasivna kontemplacija zaèetek duhovna duhovna preobrazbeno 1 èišèenje 2 èutov 5 duha zedinjenja zaroka poroka zdru`enje A K T I V N A P A S I V N A N O È 6 èutov 8 prehodov 9 duha #! # - Posnemanje Jezusa Kristusa. Èe duša ljubi, ji je tudi najte`ja `rtev lahka in `eli biti v vsem podobna Jezusu. - Èišèenje èustev, kjer gre za odrekanje vsaki èutni nasladi. Èe se `e ne more izogniti dejavnosti, pa naj v njej ne u`iva. - Èišèenje strasti, ko usmerja svojo voljo k tistemu, kar najmanj ustreza njeni naravi. - Èišèenje od samozadovoljstva pomeni uni- èevanje globokega zadovoljstva s samim se- boj. Ob tem sveti Janez svetuje tri pravi- la: ̀ eleti, da si prezrt, o sebi govoriti z oma- lova`evanjem in imeti slabo mišljenje o sebi. Molitev. V tem èasu gre za tri naèine mo- litve. Na prvi stopnji duša govori Bogu o svoji veri in ljubezni do njega. Vse prièakuje od Boga. Nato duša opazuje nek dogodek iz Je- zusovega ̀ ivljenja (npr. bièanje) ali premišljuje kakšno njegovo besedo (npr. “Simon Peter, ali me ljubiš?”). To molitev imenujemo me- ditacija. Sledi tretja stopnja molitve, ko duša z enim pogledom, polnim ljubezni, objema Ljubljenega in ostaja prepušèena njegovim bo- `anskim `arkom v velikem miru. Stanje lju- beèe pozornosti dosega z vedno manj napora. To je molitev zrenja ali kontemplacija. Vse to privede do èutne odcepitve od us- tvarjenih stvari, kar omogoèi naslednjo stopnjo. 0   Èlovekova duša ima tri moèi, po katerih deluje: razum, spomin in voljo.17 Dejavna noè duha pomeni razum prisiliti, da spoznava Boga le z vero, spomin naj pozna le upanje, volja pa naj ljubi Boga le s pomoèjo ljubezni. Noè razuma. Edino vera ka`e Boga na go- tov naèin. Razumska spoznanja o Bogu se umikajo, razvija pa se spoznanje, ki ga pred- laga vera. Rast vere se dogaja posebno med molitvijo premišljevanja in zrenja. Poleg tega se mora duša navaditi, da vse stvarstvo gle- da v luèi vere. V lepoti ustvarjenega (nara- va, cvetje, vesolje) odkriva bo`jo prisotnost in ljubezen. To je bo`ji dar in pravi razlog, da je dragoceno duši, ne pa lepota sama. V svetlobi vere gleda tudi na te`ave, bolezen in smrt. Vse to zaène sprejemati ob odrekanju in z otroškim zaupanjem, da vse to Bog do- pušèa tistim, ki jih `eli povzdigniti. Noè spomina. V njej spomin “prisilimo”, da spoznava Boga le z upanjem. So stvari, ki jih ne moremo in ne smemo pozabiti, ker so del naših dol`nosti. V èasu molitve pa naj ne bi ohranjali spomina na niè, kar je obèute- no, videno, slišano, v smislu besede preroka Samuela: “Govori, Gospod, tvoj hlapec po- sluša.” V tej tišini, daleè od vsega ustvarje- nega, se razvija bo`ansko upanje, osvobojeno vseh strahov. Noè volje. Ta nas usposobi, da ljubimo Troedinega Boga z isto ljubeznijo, s katero nas je on ljubil, ne zaradi koristi in u`itka, ampak ker je Bog in zaslu`i vso našo ljubezen. Mo- litev tega èasa je aktivna kontemplacija. Sledi razlaga stopenj nedejavne noèi, ki na koncu dušo privede do zdru`enja z Bo- gom. Svetnik tolmaèi svojo pesem Temna noè.18 Prvi dve kitici govorita o delovanju dveh duhovnih oèišèevanj, namreè nedejavnega oèišèevanja èutov in duha, preostalih šest kitic pa opisuje èudovita dogajanja duhovnega raz- svetljenja in zdru`itve z Bogom. Prav je ve- deti, da duša poje pesem, ko je `e v stanju po- polnosti, v stanju ljubezenske zdru`itve z Bo- gom. V duhovni hoji po “tesni poti, ki vodi v `ivljenje”, o kateri govori naš Odrešenik v evangeliju (Mt 7,14), je šla skozi velike tegobe in preizkušnje. Malo jih je, ki najdejo to tesno pot, zato ima duša za veliko sreèo in milost, ker jo je našla. Imenuje jo zelo pomenljivo in primerno “temna noè”. Radostna duša ope- va tesno pot, ki jo je prehodila in iz katere je zanjo izšlo tolikšno dobro.   /3 Nekoè, v temni noèi, v ljubezni hrepenenju vsa goreèa, o neizmerna sreèa! 9    #" odšla sem neopa`ena od doma, ko `e poèivala je moja hiša speèa. V teme zavetju varna, v preobleki po skrivni lestvi hiteèa, o neizmerna sreèa! v temi in na skrivaj, ko `e poèivala je moja hiša speèa. V tisti presreèni noèi, skrivaj, da me nihèe ni videl, za niè se nisem jaz menila, le luè, ki v mojem srcu je gorela, ta luè me varno in gotovo je vodila. Ta luè me je vodila bolj varno kot svetloba opoldanja, tja, kjer sem vedela, da Ljubljeni me èaka v samoti, kamor nihèe ne zahaja. O noè ti, ljubeznivejša od zore, o noè, ki mene varno si vodila, o noè, ki ljubo z Ljubim v eno si sklenila, si ljubo v Ljubega izpremenila. Na grudih mi cvetoèih, ki zanj, le zanj so nedotaknjene ostale, mi Ljubljeni zaspal je. Tam sem ga ljubkovala, pahljaèa ceder naju je pahljala. Z lasmi sem se mu poigrala kot noèna sapica mila, on s svojo vedro roko mi tilnik je pobo`al. Vseh èutov moè sem izgubila. Obstala sem in sem se prepustila, obraz svoj sem nad Ljubega sklonila, izginilo je vse in vsa predana sem skrb in boleèino med èistim vonjem lilij pozabila. 6     Bog vidi, da duša dela vse, kar more, da se oèisti èutne navezanosti.19 Tedaj pride še on sam, da jo oèisti na neprièakovan naèin. Duši vzame vsako uteho s tem, ko jo potaplja v najglobljo suhoto. Duša misli, da nièesar ne dela, da je za- njo konec duhovnih dobrin, da ne izpolnjuje bo`je volje in da se bo na poti izgubila. V do- brih delih ne najde veselja, v molitvi ne more na niè misliti. Obèutek suhote je tem veèji, èim bolj se skuša boriti s tem stanjem. To ji povzroèa strah, tesnobo in skrb. Èe v tem èa- su duša ne najde nekoga, ki jo more razumeti, nazaduje, saj si prizadeva, da bi hodila po pr- votni poti premišljevanja in preudarjanja. To pa ji spet povzroèa trpljenje. Kdor spozna, da je v tem stanju, naj se po- tola`i, naj potrpe`ljivo vztraja v molitvi in zaupa Bogu. Èe moli poni`no in goreèe, ven- dar suhota še traja, pomeni, da praznina pri- haja od Boga. To je torej blagoslovljena su- hota, ki dušo uvede v odnos pasivne kontem- placije njegove ljubezni. V zaèetku duša ne obèuti ljubezni, ampak bolj praznino in strah. Èim bolj pa napreduje, tem veèje je njeno hrepenenje po Bogu. Ne ve in ne razume, kako in odkod prihaja ta ne`na ljubezen. Po Bogu koprni kot David: “Ker se je moje srce vnelo in so se moje ledvice premaknile” — to se pravi, premaknila so se nagnjenja od èut- nega k duhovnemu — “sem bil iznièen in ni- sem razumel.” (Ps 72,21-22) Duša se èuti iznièeno do vseh stvari. Ve edino to, da ljubi. Njeno hrepenenje je vèasih tako silovito, da se ji “od `eje suše kosti.” Èu- ti, da slabita njeno telo in moè, saj je `eja po ljubezni nekaj v `ivo segajoèega. “Mojo dušo `eja po Bogu, `ivem Bogu!” (Ps 41,3) Molitev tega èasa je pasivna kontempla- cija. Znaki te molitve so istoèasno nemogoèe premišljevanje, a duša ob tem nima nobene `elje, da misli. Ni sposobna nobene èutne, razumske utehe, vseeno pa obèuti nagib, da 9  ## # ostaja z Bogom v zaljubljeni in splošni po- zornosti, v notranjem miru in poèitku. Kadar torej s premišljevanjem ne moti delovanja vli- te kontemplacije, ki jo Bog v tem èasu po- darja, sprejema obilje notranjega miru. Do- pusti naj, da bo vzplamenela v duhu ljubezni. Temna noè èutov prinaša obilo koristi. Duša spoznava samo sebe in svojo lastno revš- èino, kar ji v èasu ugodja ni bilo mogoèe. Kot da se uèi hoditi z lastnimi nogami, ko jo Bog vzame iz plenic in postavi iz svojega naroè- ja na tla, ali kot da ji namesto mleka ponu- di kruh s skorjo. Gre za spoznanje samega sebe. Nima se prav niè v èasti, ne pozna no- benega samozadovoljstva. Vidi, da sama iz sebe nièesar ne zmore, obenem pa zaèuti bo`- jo velièino in popolnost. Tu pridobi duša du- hovno poni`nost. Niti na misel ji ne pride, da bi mogla biti boljša od drugih, kot si je domišljala poprej. Iz tega se poraja ljubezen do bli`njega. Drugih niè veè ne obsoja, ampak jih spo- štuje. Duša postane ubogljiva in prisluhne temu, kar drugi uèe. @eli si, da bi ji kdor- koli pokazal pot in povedal, kaj naj stori. Je potrpe`ljiva, velikodušna, do vseh ljubeèa in krotka do Boga. Niè veè se ne jezi nanj in se z njim nespoštljivo ne prepira, ker je takoj ne stori popolne. Boga se neprestano spominja, a pri tem ne gre veè za duhovno sladokusje, saj ji je Bog odtegnil veselje do katerekoli stvari, ko jo je oèistil po`elenja. Oteta je iz rok treh sovra`nikov: hudega duha, sveta in èutnosti, saj nad duhom ni- majo veè moèi. Ob tem dose`e duhovno svo- bodo in si pridobiva darove Svetega Duha. Njena edina `elja je ugajati Bogu, zato `i- vi v èisti ljubezni do Boga. Èe naj dose`e duša kasneje še noè duha (kar ni dano vsem), spremljajo noè èutov hude bridkosti. Nekateri imajo èutne skušnjave, dru- gi duha neèistovanja ali duha bogokletstva, duha vrtoglavosti, ki polni dušo s tisoè dvo- mi in pomisleki, ki se jim zde tako zapleteni, da jim noben nasvet ne more pomagati. To je ena najte`jih strahot noèi èutov in je `e bli- zu temu, kar se dogaja v noèi duha. Bog tako poni`uje dušo bolj ali manj globoko, veè ali manj èasa, odvisno od tega, na katero stopnjo zdru`itve jo hoèe povzdigniti. <   (  Ko je duša prešla iz teme èutov, ji Bog, pre- den jo bo postavil v daleè strahovitejšo noè duha, daje dosti èasa za poèitek in uteho.20 To obdobje lahko traja mnogo let. V tem èasu duša z veliko lahkoto prehaja v stanje zrenja, vedro in zaljubljeno, brez unièujoèega raz- mišljanja. Oèišèena èustva ponovno z lahkoto obèutijo te notranje u`itke. Prihajajo sicer ob- dobja teme in tesnobe, vèasih intenzivnejša kot tista, skozi katera je prešla, vendar ne tra- jajo veè kot nekaj ur ali nekoliko dni in samo najavljajo noè duha, ki bo nenadno prišla. Nevarnost tega obdobja je usodna zablo- da, iluzija duše o sebi, da se ima za sveto. Os- tajajo korenine, iz katerih bi lahko vzniknile vse navezanosti do ustvarjenih radosti in ki jih more iztrebiti samo najstrašnejša pasiv- na noè duha, ki ji sledi. Številni imajo v tem obdobju videnja. Lahko so resnièna ali pa plod hudega in lastne domišljije. Velika je ne- varnost, da duše izgube poni`nost. 6    V èasu nedejavne noèi èutov je duša v su- hoti èustev, v svojem duhu pa je u`ivala glo- bok mir v spoznanju, da jo Bog ljubi in da ona ljubi njega.21 Ko pa jo Bog uvede v to noè, ji odvzame še to spoznanje, edino ute- ho, ki ji je dotedaj preostala. Svetnik pra- vi: “Èe je noè èustev pekoèa in strašna za èustva, se noè duha z njo ne more primer- jati, ker je strahovita.” A je potrebna, da se dopolni prva, ker so še ostale korenine èut- nih nagnjenj, in da odstrani glavno te`avo za popolno zedinjenje z Bogom, to je nave- zanost na samo sebe. 9    #$ Kako se dogaja? Bog vliva v dušo tem- no zrenje (temno kontemplacijo) o sebi, èe- prav duša ne dela niè niti ne razume, kako se ji to dogaja. Najde se “face en face” z neiz- merno bo`jo dovršenostjo. V tem zrenju od- kriva lastno neèistost in nedostojnost. Ko se vidi tako, se ji zdi, da ji je Bog naspro- ten in da je ona postala nasprotje Boga. Ra- njena je v siloviti ljubezni, obenem pa os- taja v temini in dvomu. Trpi lakoto “kot psi, ki se po mestu klatijo”. (Ps 58,7) Dotik lju- bezni in bo`jega ognja namreè tako zelo iz- sušuje duha in tako v`iga njegovo hrepenenje po utešitvi `eje, da se neprestano premetava sam v sebi in se na tisoè naèinov, z vso strast- jo in moèjo svojega po`elenja, obraèa k Bogu. Tako muko opisuje David, ko pravi: “Po tebi `eja mojo dušo, moja duša medli in gine zaradi tebe.” (Ps 62,2) Istoèasno pa zato še bolj èuti lastno neèistost, ne èuti se vredna bo`je ljubezni in dejansko je ne èuti. To jo vr`e v temo, dvom in obup. Misli, da jo je Bog obsodil, da je kaznovana praviè- no, da jo je zavrgel in da bo tako za vedno. David to`i: “Obdale so me smrtne sence, pe- klenske boleèine so me objele.” (Ps 17,5-6) Razen tega je preprièana, kot se dogaja v pe- klu, da je zapušèena in prezrta od vseh stvari, posebno od oseb, ki so ji drage: “Moje znan- ce si umaknil od mene, napravil si iz mene gnusobo zanje.” (Ps 87,9) Duša je unièena in razdejana kot “zlato v topilnici”. Raztaplja se prav v svoji biti. @iva se pogreza v kraljestvo mrtvih. V podobni sti- 9  Sodobni preris risbe sv. Janeza od Kri`a, na katerem sta razvidnejši perspektiva in kompozicija. $ # ski klièe k Bogu David: “Reši me, o Bog, za- kaj vode so mi prišle do grla!” (Ps 68,2) Bog tako zelo poni`uje dušo, kolikor više jo hoèe povzdigniti. To zrenje unièuje vsako samos- poštovanje in samozadovoljstvo. Duša spoz- nava svoje stanje, vendar ga ne more opisa- ti, ker te izkušnje ne more zaznati s pomoèjo èutov niti razuma. Èutni del se namreè oèiš- èuje v suhoti, zmo`nosti v nemoèi dojema- nja in duh v trdi temi. Nemogoèa ji je tudi molitev. Èe `e kdaj uspe, je to brez moèi in slasti, saj je prepri- èana, da je Bog ne sliši. Duša ne more ved- no opravljati niti svojega dela. Je raztresena, pozabljiva, dolge trenutke lahko tako pozabi, da ne ve, kaj je delala, kaj se je zgodilo, niti kaj dela niti kaj bo delala. Na ta naèin je duša v kraju èišèenja, v vicah, kar bi sicer mora- la prestajati v drugem `ivljenju. Duši, ki gre skozi tako oèišèevanje `e na tem svetu, v tisti kraj sploh ne bo treba vstopiti ali pa se bo v njem zadr`ala le malo èasa. V veèji prid ji je namreè ena ura tukaj kot mnogo ur tamkaj. Na sreèo obèuti te muke v `ivo le v presled- kih. Èe Bog ne bi poskrbel, da takšna obèutja pospe kmalu zatem, ko so v duši za`ivela, bi ta v malo dneh umrla. Sadovi noèi duha. Èe bi duša vedela, da se vse to dogaja v njeno dobro in da ni vse izgubljeno, bi ji vseh teh muk ne bilo prav niè mar. Še zadovoljna bi bila, da se Bog po- slu`uje njenega trpljenja. Vendar je njen èutni in duhovni del otemnjen, zato niè ne razu- me. A sonce povzroèa boleèino krme`ljavemu in bolnemu oèesu, vseeno pa razsvetljuje, da se volja èudovito vname. Volja ljubi, ne da bi razum umeval. Strastno ljubi, njena drz- nost je podobna Magdalenini. Koliko èasa traja noè duha? Èe mora biti zares globoka, kolikor je `e moèna, lahko traja nekaj let. Na sreèo je to temno zrenje Boga prekinjeno z olajšanji, sicer duša ne bi zdr- `ala. V èasu olajšanja pa spet trpi zaradi za- vesti, da je še neèista. Gotova je, da se bo noè spet kmalu vrnila. Spušèa se in dviga, nikoli ne ostane v istem stanju, dokler ne dose`e po- èitka v Bogu. 41  Najvišja stopnja odnosa med èlovekom in Bogom je predstavljena v alegoriji poroke.22 Duša je doslej iskala Boga v odrekanju stva- rem (dejavna noè) in Bog ji je pri tem moèno pomagal (nedejavna noè). To èišèenje je bilo trpeèe, vendar odrešilno, ker si je duša pri- slu`ila pogled posebne Jezusove ljubezni, ka- kor pravi evangelij: “Jezus ga pogleda in vzlju- bi.” (Mk 10,21) Zdru`itve torej ni mogoèe do- seèi brez popolne èistosti, ko se odreèe vse- mu ustvarjenemu in se v ̀ ivo iznièi v plamenu ljubezni. Plamen je boleè, vse dokler ostaja v duši najmanjša sled navezanosti. “Ta pomen ima pripoved, da nevesti sle- èejo ogrinjalo in jo ranijo, ko ponoèi hrepe- neèe išèe `enina. Novega zaroènega zagrinjala, ki si ga tako `eli, si ne more nadeti, dokler starega ne odlo`i. Kdor se upira, da bi v noè odšel iskat Ljubljenega in da bi se odrekel svo- ji volji ter išèe Ljubljenega na le`išèu in v udobju, kot je to najprej poèela nevesta, mu ga ne bo uspelo najti. Saj pravi nevesta, da ga je našla, ker je odšla iz hiše v temi in polna ljubezenskega hrepenenja.”23 V èasu temne noèi se duša zaljubi v Boga. Zaène ga bojazljivo, a radostno iskati, kot se išèejo vsi zaljubljenci. Noè in dan misli samo nanj, gori od `elje, da ga sreèa, da ga vidi in ga osreèi. Ve, da v tem `ivljenju to ni mogoèe, zato hoèe umreti. To je prva stopnja zdru`itve ali zaèetno zdru`enje. Gre za dotik bo`anskega spoznanja. Bog duši odkriva na trenutke svojo prisotnost v njej sami. Duša `ivi “umirajo- èa”. To, kar jo najbolj ubija, je, da ne more zares umreti od ljubezenskega objema, da bi se znašla z Njim brez vsakega zastora. Sledi stanje duhovne zaroke. Bog se ne more veè upirati lastni `elji in reèe: “Da, ti boš moja zaroèenka!” Med zaljubljenci je rana 9    $ 9  enega tudi rana drugega, obèutki so jim ena- ki. Gre za konèen izbor: dve volji sta veza- ni, zedinjeni za vedno. Bo`ja volja in volja duše sta odslej eno. Duša in Bog drug dru- gemu obljubita veèno zvestobo. U`ivata kot zaroèenca v izmenjavanju pozornosti in naj- dragocenejših daril. V tem èasu za dušo pre- nehajo tesnobe, zato zaène `iveti v stanju miru, u`ivanja in miline. Èe se je nekdaj `a- lostila zaradi preteklih dogodkov, svojega gre- ha ali greha drugih (kar je za duhovne lju- di obièajno dolgotrajnejši obèutek), je sedaj to ne `alosti veè, èeprav jih še vedno spoz- nava za to, kar v resnici so. Molitev na tej stopnji je neprestana. @eli edino to, kar `e- li njen izvoljenec, zato v njej gori velika `e- lja za rešitev vseh duš, enaka bo`ji. In tako jo Bog, “noseè na svojih rokah”, uvede nekega dne, ki je bil od vedno prièa- kovan, v stanje duhovne poroke. Tu se zdru- `ita dve naravi, tako da obe povsem ohranita lastno bit, a se pri tem medsebojno pome- šata. Le maloštevilnim dušam je dano v tem `ivljenju doseèi to stopnjo. Obstaja razlika med zaèetnim zdru`enjem, kjer se dogajanje ravna po korakih duše, to je postopno, in du- hovno poroko, kjer se zdru`enje zgodi z bo`- jim korakom, to je “naenkrat”. Najvzvišenejši razvoj duhovne poroke na tem svetu je stopnja preobrazbene zdru`itve. Edini od vseh mistikov vseh èasov, ki je to skrajno stopnjo zdru`itve opisoval, je sveti Ja- nez od Kri`a. Duša, `e pobo`anstvena v sami sebi, “meèe okrog sebe iskre in plamene bo- `anske ljubezni” in na ta naèin postaja še bolj podobna Bogu. Po tej zdru`itvi ni veè dru- gega kot veèno zdru`enje v raju, ko pade “zad- nji zastor”. Sveti Janez od Kri`a je to dogajanje sam izkusil in na èudovit naèin opisal v svoji zadnji knjigi @ivi plamen ljubezni.24 V njej razlaga pesem duše, ki je dosegla zdru`itev z Bogom, kolikor je mogoèe v tem `ivljenju. Naj nam spregovori pesem sama! >  /3 ,'  -1 - %./,/  /1 /? O `ivi plamen ljubezni, ki raniš neskonèno ne`no mi duše najgloblje središèe, ker nisi veè neusmiljen, dovrši `e, èe hoèeš, v bla`enem sreèanju zastor pretrgaj poslednji! O sladko to `arenje! O blagodejna rana! O blaga roka, ne`ni ta dotik, ki veènega `ivljenja daje predokus, ki dolg vsak poplaèuje; ko umoriš, se smrt v `ivljenje spremeni. Ognjene te svetilke, ki v njih blešèeèem siju globoke votline èutenja, ki temno je bilo in slepo, s popolnostjo preèudno toploto, luè Ljubemu dajo. Kako ljubeè in mil se v prsih mi prebujaš, kjer na skrivaj in sam stanuješ, tvoj èudovito sladki dih, dobrote, bla`enosti poln, ljubezen ne`no meni navdihuje. Opis celotne duhovne poti svetega Janeza od Kri`a lahko povzamemo še na drug na- èin, kajti kontemplacija je veda o ljubezni, je skrivna modrost, ki vodi duše k Bogu. Skrivna modrost pa je tudi lestev. Stopnje te bo`je lestve bodo opisane na kratko po nji- hovih uèinkih, kot to delata sveti Bernard in sveti Toma`.25 7 "  "    +  &    #      #  + Prva stopnja na tej poti k Bogu se zaène, ko duša v svoje dobro zboli od ljubezni.26 “Da $ # 9  sem bolna od ljubezni,” reèe nevesta v Visoki pesmi. Duša odmre grehu in vsemu, kar ni Bog, brezbri`na je do vseh stvari. Kot zaljub- ljena oseba spremeni navade, v nièemer ne najde veselja, opore, tola`be in stalnosti. Tako kot nevesta ponoèi išèe `enina, pa ga ne najde in zato medli od ljubezni. Druga stopnja. “Zato bom vstala in šla is- kat njega, ki ga ljubi moja duša.” Druga stop- nja je stopnja neprestanega iskanja. V vseh stvareh išèe Ljubljenega, vedno govori o njem in karkoli dela, vedno misli nanj. Tretja stopnja naredi dušo delovno in pol- no goreènosti. Velika dela za Ljubljenega se ji zde majhna, vedno ima obèutek, da pre- malo naredi zanj. Zaradi tega silno `aluje. Njeno `ivljenje se ji zdi prazno. Naj dela kar- koli, vse se dozdeva brez koristi. Preprièa- na je, da je slabša od vseh drugih, saj jo lju- bezen uèi, èesa je Bog vreden. Še zdaleè ni èastihlepna, domišljava ali nagnjena k ob- sojanju drugih. Iz tega stanja izvirata tudi moè in pogum, da se dvigne v naslednjo stopnjo. Èetrta stopnja. V tem stanju duša niè veè ne išèe lastne tola`be in veselja niti v stvareh niti v Bogu, ne `eli in ne prosi Boga nobe- ne milosti, saj jasno spoznava, da jih je `e ne- šteto prejela. Duša trajno trpi in se ne nave- lièa. Ljubezen napravi te`ke in neprijetne stva- ri skoraj malenkostne. Na tej stopnji je ne- vesta, ko pravi: “Deni me kot peèat na svo- je srce. Zakaj moèna kakor smrt je ljubezen.” Vsa skrb duše je, kako bi Bogu ugajala. Zanj `eli trpeti, pozablja na lastne `elje. Bog tako dušo prav pogosto obiskuje v duhu z radostjo, saj Vsemogoèni ne more trpeti boleèine svoje ljubljenke, ne da bi prišel na pomoè. To za- gotavlja po Jeremiju, ko pravi: “Spominjam se miline tvoje mladosti, ko si hodil z menoj po pušèavi.” (Jer 2,2) Peta stopnja je èas silovitega hrepenenja duše po zdru`itvi. Trpi lakoto kot psi “ki se po mestu klatijo” (Ps 58,7), ali kot Rahela, ki je hrepenela po otrocih: “Daj mi otrok, si- cer umrem!” (1 Mz 30,1) Na tej stopnji du- ša mora ugledati tistega, ki ga ljubi, ali pa umreti. Zato jo Bog nasièuje z ljubeznijo, in tako se lahko zaène naslednja stopnja. Šesta stopnja. Duša pogosto najde stik z Ljubljenim, “dobiva peruti kakor orli, teèe in ne opeša” (Iz 40,31) oziroma kakor `ejni jelen drvi k vodi z veliko naglico. Duša, okrepljena od ljubezni, brez omahovanja in polna upanja z lahkotno naglico hiti k Bogu. “Po poti tvojih ukazov bom tekel, ko mi srce razširiš.” (Ps 118,32) Sedma stopnja napravi dušo neverjetno drzno. Ne pozna razsodnosti, ne upošteva nas- veta, naj se umakne, niti srame`ljivost je ne more ustaviti. Milost, ki jo na tej stopnji na- klanja Bog, je neverjeten pogum. “Vse veruje, vse upa, vse prenese!” (1 Kor 13,7) In te du- še pri Bogu dose`ejo vse, za kar ga v svoji radosti prosijo. Nevesta si upa reèi: “O, da bi mi dal poljub svojih ust!” (Vp 1,1) Duša se tako brez strahu bli`a Bogu v moèi ljubez- ni, kar jo pripelje na naslednjo stopnjo. Osma stopnja pomeni, da je duša preje- la v last Ljubega. Oprime se ga, kot pravi ne- vesta: “Našla sem njega, ki ga ljubi moja duša. Prijela sem ga in ga nisem izpustila.” (Vp 3,4) Duša je potešena v svojem hrepenenju, a le za malo èasa, ne za trajno, kajti to bi pomen- ilo, da je `e v tem `ivljenju dosegla neke vrste nebesa. Deveta stopnja je stanje, ko duša gori v milem ognju Svetega Duha. To je stopnja po- polnih. V trenutku, ko duša v tem `ivljenju dose`e deveto stopnjo, zapusti telo. Te ma- loštevilne duše so v ljubezni popolnoma oèiš- èene in zato ne pridejo v vice. O milostih na tej stopnji ni moè govoriti. Deseta stopnja. Duša se prilièi Bogu, gleda Boga. Vse tisto, kar duša je, postane Bogu po- dobno. Tu ni veè nièesar, kar bi bilo duši pri- krito. Zato pravi Odrešenik: “Tisti dan me ne boste nièesar vpraševali.” (Jn 16,23)   $ 9  To je skrivna lestev na poti duše k Bogu. Na zgornjih letvah ta lestev duši niti ni veè tako zelo skrivna, kajti ljubezen ji s svojim globokim delovanjem marsikaj razkriva. Na vrhu pa duša nima kaj veè spraševati. 1. Bogdan Dolenc, Kristjan pred ponudbo sekt, v: V somraku duhovnih avantur. Zbornik predavanj teološkega teèaja, 16, Ljubljana 1992, 62. 2. Lafrance se sprašuje, kaj ponuditi èloveku, ki te sprašuje za `ivega Kristusa? Najprej je treba sreèati svetnika in šele potem vzeti v roke evangelij (prim. J. Lafrance, Moj poklic je ljubezen, Zbirka Prenove v Duhu, Ljubljana 1993, 7.) 3. Prim. Breda Cigoj-Leben, @ivljenje, delo in duhovnost svetega Janeza od Kri`a, v: Sveti Janez od Kri`a, Vzpon na goro Karmel, Dru`ina, Ljubljana 1983, 7-27. 4. Duhovna nauka Ivana od Kri`a, Karmel, Zagreb 1989, 5. 5. Prim. Willigis Jager, Uvod v kontemplativnu molitvu prema Ivanu od Kri`a, Kršèanska sadašnjost, Zagreb 1987, 23. 6. Prim. prav tam, 41. 7. Breda Cigoj-Leben, @ivljenje, delo in duhovnost svetega Janeza od Kri`a, v: Sveti Janez od Kri`a, Vzpon na goro Karmel, Dru`ina, Ljubljana 1983, 25. 8. Prav tam, 26. 9. Sveti Janez od Kri`a, Temna noè in krajši spisi, Dru`ina, Ljubljana 1987, 134. 10. Prav tam, 67. 11. Prim. Duhovna nauka Ivana od Kri`a, Karmel, Zagreb 1989, 25. 12. Sveti Janez od Kri`a, Temna noè in krajši spisi, Dru`ina, Ljubljana 1987, 45-49. 13. Duhovna nauka Ivana od Kri`a, Karmel, Zagreb 1989, 87. 14. Prav tam, 25. 15. Prim. Duhovna nauka Ivana od Kri`a, Karmel, Zagreb 1989, 27. 16. Prim. prav tam, 28-37. 17. Prim. prav tam, 37-45. 18. Sveti Janez od Kri`a, Temna noè in krajši spisi, Dru`ina, Ljubljana 1987, 13-15. 19. Prim. Sveti Janez od Kri`a, Temna noè in krajši spisi, Dru`ina, Ljubljana 1987, 50-68 in prim. Duhovna nauka Ivana od Kri`a, Karmel, Zagreb 1989, 52-56. 20. Prim. Duhovna nauka Ivana od Kri`a, Karmel, Zagreb 1989, 50-52. 21. Prim. Sveti Janez od Kri`a, Temna noè in krajši spisi, Dru`ina, Ljubljana 1987, 76-135 in: Duhovna nauka Ivana od Kri`a, Karmel, Zagreb 1989, 52-56. 22. Prim. Duhovna nauka Ivana od Kri`a, Karmel, Zagreb 1989, 57-73. 23. Sveti Janez od Kri`a, Temna noè in krajši spisi, Dru`ina, Ljubljana 1987, 160. 24. Sveti Janez od Kri`a, `ivi plamen ljubezni in pesmi, Dru`ina, Ljubljana 1991, 15. 25. Prim. Sveti Janez od Kri`a, Temna noè in krajši spisi, Dru`ina, Ljubljana 1987, 136-138. 26. Prim. prav tam, 139-145.