Žalostno gospodarstvo v občini Siatii.ski. Kar se je že dolgo slutilo, prišlo je na dan: z občinskim denarjem ne bo vse v redu. Naši liberalci so kaj radi delali pod klobukom in niso mogli trpeti, da bi jim kdo gledal na prste. Račune so pregledovali le njihovi »kimavci« ter so gledali brž več na kupico, kakor v račune, le malo na glas časti in vesti. Kmetje so plačevali svoje težko zaslužene krajcarje, Slatinčanje pa niso ž njimi poplačali skoraj ničesar. To resnico naj spriča sledeče poročilo o računih kr. šolskega sveta, ki so natančno posneti iz občinskega sejnega zapisnika. Svetokrižka nadžupnija obsega deset občin, katere imajo skupni krajni šolski svet v štirirazrednico pri Sv. Križu. Le štiri občine imaio svoje odbornike v krajnem šolskem svetu, ostalih Sest pa ne, kar se ve, da je velika krivica. Vse te občine plačujejo skupno za šolske potrebe, Slatinska kot največa dve tretjini vseh stroškov, ena tretjina pa pripada ostalim deveterim občinam. Leta 1875. se je razširila Svetokrižka šola ter se je pozidalo drugo nadstropje. Stroški so znesli 13.413 gold. 85 kr. Ta dolg imajo poravnati vse občine, Slatinska, kakor rečeno, dve tretjini. Na tretjino devetih občin se no bomo ozirali, nas zanima danes le račun Slatinske občine. Od leta 1876 se je vsako leto v proračunski občinski seji odločila precejšnja svota za omenjeni šolski dolg. Soštel seni natanko vse proračunske zneske vseh let do lani in glej, cela svota znaša 32.345 gld. 85 kr. Ves ta denar je odloeila samo Slatinska občina za krajni šolski svet, da le-ta poravna ž njim omenjeni šolski dolg. Stroški za vsakdanje šolske potrebe, n. pr. kurjavo postrežbo itd., tu niso vzeti v poštev. Koliko se pa je splačalo s to ogromno svoto? Samo 5111 gld. 99 kr. in pa obresti; kajti 8301 gld. 85 kr. iinamo še dandanes dolga. Za toliko, kolikor se je znižal dolg, vplačale so brez dvoma druge občine, če ne več, Slalinska je po tem takem s temi 32.335 gld. 85 kr. plačevala le obresti od 13.413 gld. 84 kr. in le-te znašajo na leto k večemu 800 gld., ali v 16 letih okoli 12.000 gld. Kje je pa ostalih 20.000 gld.? To ti je vzgledno gospodarstvo! Do leta 1882. so različne osebe imele v rokah krajni šolski svet in pa občinski zasiop. V tpj dobi sta si bila občinski in pa šolski odbor vedno v laseh zarad plačil. Lfita 1879. se je pritožil obeinski odbor vslod odloka obč. seje od dne 18. januvarija deželnemu odboru v Gradcu, da kr. šolski svet ne ravna pošteno s proračunskimi zneski odmerjenimi za šolski dolg. I*olako pošlje vsled obč. seje od dne 8. januvarija 1880 obč. odbor nezaupnico odbornikom kr. šolskega sveta. Ali ko je bil leta 1882 nekdanji župan Ogriseg izvoljen načelnikom kraj. šol. sveta in je tako ena in ista oseba v rokah imela občinski in šolski odbor, spoprijaznila sta se oba odbora, kakor nekdaj Pilat in Herodež proti Kristu.su. Od zdaj ni bilo več tožbe zaradi slabih plačil. Kar je Ogriseg sklonil, to je odbor polrdil; le tu in lain j(! oči na debelo odprl, ka<Iar s« je Graška branilnica zagrozila krajnenui Sol. svetu s tožbo, če ne bo bolj redno dolga plačeval. l'a zlata kapljica je vznennrjene duhove poniirila, stopili so sie krog mize, objeli in poIjubili se in bilo je zopet vse v redu — saino za kinečki žep ne. Tako gospodarstvo načelnika kr. šolskega sveta drugim občinain ni bilo po volji, zablevali so račun. Več let so trkali pri političnib oblaslvih, pmlenj se jim je odprlo. Na eni poli se jim je dal Solski račun celili osinili let, ki je pa poinanjkljiv in znieden, da se ne da iz njega spoznati skoraj ničesar. Le eno je razvidno iz njega, da Slatinčanje, kakor s svojim premoženjem, tudi z občinskim in šolskim ne znajo gospodariti. Za danes dovolj! Samo eno prošnjo še: . staknile skupaj, vi Slatinski gospodje, svoje modre glavice, pa nam rešite zdaj-le v postnem času sledečo uganko: kje je okoli 20.000 gld. šolskega denarja? Brez zamere, gospodje, da vas s tem nadlegujem, pa v skrbeli setn si za vašo čast.