TISKOVINA


ŠTEVILKA 14, LETNIK 19 10. 07. 2008, CENA 1,13 €/270 sit
Knjižnica
sp
ZASAVC
- ••- 2008
352(497.12 Zagorje ob Savi)
COBISS e
Novost v Spar-u: Izdelki, ki pomagajo vašemu družinskemu proračunu.
S-BUDGET
Svedri
vrečka, 1 kg
1,09
S-BUDGET Trajno mleko
3.5 % m.m., 1 I
Vabljeni v
m 4m I
m ->»1


Za vodo. Za Savo. Za nas



m* t

IIP ®.v S^.iž %w$
}; ‘M p ■	»** ,9 E«!1 . t
■ilMiE m
;
13
Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema
Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU.

I Projekt delno financira I Evropska unija
KOHEZIJSKI SKLAD
Projekt delno financira Republika Slovenija
Občina Trbovlje	Občina Hrastnik
Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.
@D
Morate prebrati:
Tragedija na Savi pri HE Blanca
Iskreno, enostavno in simpatično
Oria praznuje 10 let
Sončne elektrarne
Intervju:
Andrej Grilj
Dolska noč navdušila staro in mlado
Kauzerjev uspeh v Tacnu
Kofetkanje v Varšavi
Nultipla skleroza
m
m
m
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00sro, polletna 13,52 EUR (3.240,00 srn.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
UV8BÜI1K
Ljubimo naravo! Čuvajmo jo in občudujmo! Kot stara zarjavela trobenta je tole in takole trobljenje. Ob tem pa se hudo malo zavedamo, kako smo Njo ranili, oskrunili in posiljevali stoletja in tisočletja, odkar človeški rod misli, da je edino in posvečeno bitje, ki je poklicano, da sodi in presoja, kaj je dobro, kaj je slabo in kaj je nekje vmes. Narava pa, v svoji bolečini, ki jo čuti, ko ji strgamo po koži, pulimo vse rastoče in rinemo v njena nedra, enostavno ne zmore drugega, kot da se brani. In pri tem nima časa, da bi izbirala sredstva. Nimamo pravice, da bi jo zaradi tega obsojali in ji sodili. Nasilje rodi nasilje! Doživljamo ga vsak dan in doživljali ga bomo še dolgo v prihodnosti, dokler ne bo prišel čas, ko bo morala ena stran
se bo v smrtnih krčih in narava.
ta! Ja, le zakaj? obnašanje tega, vsemogočnega da je človek, jo
najožji okolici možnost, da vidi-zmore Ona, ki si jo ukrotili. Bil je le ne orkan, ta je nad bogu. Ha, in tam no zaprt in ograjen. ..Ja, ( dolge roke in noge! Smo jih
priznati poraz in zvijala verjemite, to ne bo Narava je kru-Nepremišljeno tako mislečega, bitja, ki si je rekel, dela kruto.
Imeli smo v naši 1 v tem tednu mo in čutimo, kaj jo naj bi pokorili, veter, močan veter,
Atlantikom, hvala razgraja in razsaja var-pa ja! Verjemite, da ima Berta čutili,kaj? Adijo strehe,adijo drevesa...pozdravljeni plazovi,hudourniki...Vse je frčalo navzkriž po zraku in tulilo je in grmelo in se bliskalo. In Zasavje je imelo kar nenadoma en kup dela s samim seboj. In v tem času ‘lizanja’ svojih ran je še vedno skelela in krvavela Blanca.Zakaj? Ja, zakaj njih toliko je posrkala v svoje drobovje Sava?
Še vedno mi prihaja na misel ranjena in krvaveča Nar-1 ava, ki v svoji silni bolečini ne vidi in ne sliši in se le in samo brani - brani pred neumornim brezsrčnim napadalcem. Narava je živo bitje, ima dušo in srce in čustvuje, da, čustvuje...
Iskreno sočustvujem z njimi, ki so nemočno stali in ostali na bregu in hudo mi je, da^
,za neumnosti človeštva plačujejo račune nedolžni ljudje.
Tokrat sem žalostna Urednica Marta
mtemic $£ smeno
24-	2009
Naslovnica:
Slavko Peklar, eden od trinajstih Slika: Ljubo Motore
©) FUNŠIEZČKI
—I——I---------------------------
Nepovratna sredstva razdeljena
Posebna komisija občine Trbovlje je pregledala vloge, prispele na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev gospodinjstvom za obnovo in izolacijo fasad, izolacijo podstrešji in kleti ter zamenjavo oken. Med prispelimi 203 vlogami so jih 10 za-vrnili.Višina zaprošenih sredstev je 78.135 € , v proračunu pa je na voljo 50.000 €.Vlagatelji bodo tako prejeli 64 % zaprošenih sredstev.
Za Špančevino gre
Direkcija za ceste je objavila povabilo k oddaji ponudbe za rekonstrukcijo ceste LatkovaVas -Trbovlje, oziroma odseka znanega pod imenom Spančevina. Regionalna cesta je na tem odseku ozka, zato jo bo potrebno razširiti. Zaradi razširitve bodo strugo potoka Trboveljščica prestavili in prekrili. Poleg tega bo potrebno na novo urediti fekalni ko lektor, preurediti toplovod in vodovod, razsvetljavo, prestaviti telefonski vod, ter delno tudi vode kabelske televizije. Zaradi hrupa bodo stanovanjske objekte ob cesti tudi zvočno izolirali. Vrednost naložbe je I milijon 745 tisoč evrov. Ponudbe izvajalcev pričakujejo do 10. julija letos, rok za dokončanje del pa je zadnji oktober 2009.
Denar tudi za zasavske brezposelne
Zavod za zaposlovanje je objavil tri javne razpise, s katerimi želijo spodbuditi zaposlovanje mladih, starejših in dolgotrajno brezposelnih.Vsi so objavljeni v Uradnem listu in tudi na spletni strani Zavoda za zaposlovanje. Okvirna skupna višina vseh razpisanih sredstev znaša 19 milijonov evrov, sofinancirani so iz Evropskega socialnega sklada, v okviru razpisov pa naj bi se zaposlilo nekaj manj kot 3.500 brezposelnih oseb.Več informacij lahko delodajalci dobijo na posameznih območnih službah, torej tudi na trboveljski. Za območno službo Trbovlje je okvirno na voljo 122 tisoč evrov v razpisu za spodbujanje starejših brezposelnih (to so starejši od 50 let), 240 tisoč v razpisu za spodbujanje mladih brezposelnih (to so mlajši od 25 let in so iskalci prve zaposlitve) in 217 tisoč evrov za spodbujanje dolgotrajno brezposelnih (to je tistih, ki so bili v zadnjih 16 mesecih na zavodu prijavljenih vsaj 12 mesecev).
Ministrstvo razvezalo mošnjiček
Za sanacijo plazu Klek na lokalni cesti Trbovlje-Klek je ministrstvo za okolje občini Trbovlje namenilo 240.000 evrov nepovratnih sredstev. Na javni razpis za izvajalca del je prišlo 5 ponudb in sicer iz Ljubljane, Celja in Trbovelj. Razpisna komisija bo svojo odločitev o izbranem izvajalcu morala posredovati na Ministrstvo za okolje, saj bosta končno odločitev o tem, kdo bo saniral plaz, sprejela občina in ministrstvo skupaj. Sanacija naj bi se po terminskem planu začela še v letošnjem letu, zaključila pa najkasneje konec oktobra 2009.
Inkubator zaživel
Z otvoritvijo podjetniškega inkubatorja v obrtno industrijski coni Nasipi vTrbovljah, se je 2. junija 2008 povsem končal projekt Mrežni inkubator v Zasavju. Njegova celotna vrednost je 1,5 milijona evrov, ki so jih zagotovili Regionalni center za razvoj kot nosilec projekta, sodelujoče občine Hrastnik,Trbovlje in Zagorje ob Savi ter večinski financer Evropski sklad za regionalni razvoj.
Rekonstrukcija ceste v Radečah
V Radečah bodo preuredili regionalno cesto, ki predstavlja mestno ulico skozi Radeče od križišča stare ceste v smeri proti papirnici Radeče. Cesta je na krajšem odseku urejena z obojestranskim, v nadaljevanju pa enostranskim pločnikom. Samo vozišče je v začetnem delu, od križišča s staro cesto, v dobrem stanju, z oddaljevanjem od centra naselja pa se kvaliteta vozišča poslabšuje.Vozišče nima ustrezno urejenega odvodnjavanja in tudi razsvetljava ni ustrezna V cestnem telesu poteka delno fekalna kanalizacija, vodovodno omrežje in delno elektro ter telekom omrežje. Omrežje komunalnih vodov ni zadovoljivo. Razlogov ta rekonstrukcijo ceste je več kot dovolj. Vrednost naložbe, ki jo financirata država in občina Radeče je milijon 923 tisoč evrov. Cesta naj bi bila urejena konec novembra prihodnje leto.
Francozi se ne grejo po ‘francosko’
Februarja letos je zagorski župan Matjaž Svagan pisal francoskemu predsedniku Sarkozyu v zvezi s predvidenim sosežigom odpadkov v Cementarni Lafarge Cement Trbovlje. Zdaj je prejel odgovor vodje kabineta francoskega predsednika. Takole piše: »Na predsednika republike ste se obrnili v zvezi s seži-galno napravo za različne odpadke, ki jo v občini Trbovlje namerava namestiti podjetje Lafarge. Dobil sem nalogo, da vam odgovorim, zato bi vas rad obvestil, da sem vaše skrbi o tej zadevi sporočil ministru za zunanje in evropske zadeve, ki vas bo obvestil o nadaljnjih ukrepih.«
Pred petdesetimi leti je ženin FERK LEOPOLD, rojen 28.07.1931, prosil nevesto FERK OLGO, rojeno 09.07.1935, za roko in vzela sta se v Šentgotardu 17.05. 1958. Sedaj stanujeta v Podkraju 23, Radeče.
Po toliko letih, ki sta jih preživela skupaj, se spodobi, da zakonsko zvezo še enkrat potrdita in zapečatita.
To sta storila v Hrastniku 21.06. 2008 pred pričama Ferk Juretom in Ferk Gregorjem, župan Miran Jerič pa je, kot uradna oseba, zakonsko zvezo potrdil.
Iskrene čestitke!
FUNtema Ql
Tragedija na Savi pri HE Blanca
V četrtek, 3. julija 1008 zvečer, je slovenska javnost onemela ob novici, da se je zgodila na reki Savi huda tragedija pri HE Blanca, ki je po doslej neuradnih podatkih zahtevala trinajst žrtev.
Posnetek gradbišča iz zraka, ko so začeli kopati gradbeno jamo HE Blanca
Tik preden so Savo preusmerili skozi prelivna polja
Kristijan Janc, župan občine Sevnica in poslanec na 70-letnici sevniškega planinca Vinka Seška v lanskem letu
Pred otvoritvijo zapornice na hidroelektrarni Blanca, ki naj bi se zgodila v petek, 4. julija, so se podali na navidezno nedolžen spust s ka- Slavko Peklar, eden od jaki nekate-	žrtev tragedije
ri predstavniki sevniške občine z županom Kristijanom Jancem na čelu in predsedniki KS, predstavniki podjetja Infra in še nekateri drugi. Nesreča se je zgodila pri jezu, ko sta se dva čolna prevrnila in zlomila, ljudi pa je potegnilo v sifon HE Blanca. Kmalu po nesreči so prišli reševalci, potapljači, zdravstveno osebje, gasilci, policisti in drugi, vendar za večino ni bilo več pomoči. Iz vode so rešili le ženo Kristijana Janca in dve ponesrečenki, ki pa nista preživeli. V prvih dneh so poleg župana potegnili iz vode z obsežno akcijo dvanajst ponesrečencev, zadnjega pa so identificirali v torek 8. julija na Hrvaškem.
Takoj po nesreči se je odpravil na kraj sevniške tragedije ves državni vrh. Svojcem in Občini Sevnica so izrekli sožalje in obljubili vso pomoč. Kristijan Janc je bil član SLS, v parlament je bil izvoljen leta 2004, deset let pa je bil tudi župan občine Sevnica. Objavljamo njegovo fotografijo, ko se je udeležil v lanskem letu 70 — letnice sevniškega planinca Vinka Seška v njihovem kulturnem domu. Za posnetke Blance pa smo zaprosili Ljuba Motoreta, znanega sevniškega fotografa in kronista. »Eno sem posnel iz zraka, ko so začeli kopati gradbeno jamo HE Blanca, ena pa je izpred nekaj tednov, tik preden so Savo preusmerili skozi prelivna polja...,« nam je sporočil.
Pretreseni smo izvedeli, da je bil v drugem čolnu tudi Zasavčan Slavko Peklar, ing. kemije, rojen na Dolu oziroma v Gorah, ki je bil vrsto let zaposlen v TKI Hrastnik in z družino živel na Dolu. Zdaj pa je živel v Blanci in bil med vodilnimi v sevniškem podjetju Tanin ter predsednik KS Blanca.
Besedilo: Fanči Moljk Slike: Ljubo Motore in F.M.
Q fiMragc
Novinarji na Kalu z Miranom Jeričem
Novinarji so se tudi ob letošnjem občinskem prazniku odzvali povabilu župana Mirana Jeriča, ki jih je povabil v sredo, 1. julija 1008 v kalsko kočo, kjer so že potekale priprave za osrednjo slovesnost rudarskega praznika naslednjega dne. Na novinarsko konferenco so prišli tudi njegovi najbližji sodelavci:
Janez Kraner, Tomaž Sihur in Ljubo Zalezina.
Miran Jerič v pogovoru za ETV
Obsežno pisno gradivo je obsegalo vse pomembne pridobitve preteklih let v občini, zato je župan Miran Jerič nekatere samo poudaril.Tako je bilo veliko storjenega na področju infrastrukture, na pridobivanju evropskega denarja, vodo oskrbe... Velik zalogaj pomeni urejanje mestnega jedra v Hrastniku in na Dolu, podjetniški inkubator, urejanje plazu Gorenc v Novem Dolu in sočasna rekonstrukcija Partizanske ceste z vso kanalizacijo in javno razsvetljavo vred, urejanje potoka Bele, Riklov most... Dolski gasilci so dobili novo gasilsko vozilo, ki so ga pomagali nabaviti tudi sponzorji, pripravlja se pričetek izgradnje čistilne naprave...
Župan Miran Jerič je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev, ki jih je zanimala izgradnja znanega športnega projekta Kal. Župan jim je povedal, da iz evropskih sredstev ne dajejo pomoči, če smučišče ni visoko vsaj 1200 metrov. Brez evropske pomoči pa
Priprave za proslavo
bi projekt pobral ves občinski denar. Zanimalo jih je odprtje križišča Riklov most. Župan je pojasnil, da bo to ob obisku vlade v Zasavju, ki je predvidena za julij, obenem pa povabil na razstavo Borisa S kali na v hrastniškem muzeju, kjer bodo od torka, 8. julija dalje razstavljeni njegovi posnetki tega mostu. Zanimali so se tudi za cesto ob Savi do Zidanega Mostu. Župan je povedal, da bomo prišli prej do nje, če bo obveljala tretja razvojna os od Laškega do Zidanega Mosta. Sicer pa je država obljubila, da bo sprejet načrt že drugo leto. Na vprašanje, kako je z gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na Dolu, ki mu KS Dol nasprotuje, pa je dejal, da bodo zadevo proučili, čeprav ne bo tako moteča, kot si predstavljajo.V načrtu pa je tudi sedemdeset novih parkirišč.
Župan je po konferenci odgovarjal še individualno na vprašanja posameznih medijskih hiš v Zasavju.
Slike in besedilo: Fanči Moljk
Spominsko obeležje
Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 - 1945 (DMSNV) se je v sredo, 11.06. 2008, na pokopališču Gabrsko v Trbovljah, ob dograjenem spominskem obeležju poklonilo v spomin padlim in mobiliziranim Trboveljčanom.
Spominsko obeležje so želeli postaviti že leta 2004 pa je prišlo takrat do zapletov zaradi lokacije postavitve obeležja.Tokrat je društvu dokončno uspelo postaviti in blagosloviti obeležje.
Na svečanosti so se spominu padlim in umrlim mobiliziranim Trboveljčanom v nemško vojsko poklonili člani društva, preživeli mobiliziranci in sorodniki padlih in umrlih mobilizirancev. Na slovesnosti so prisotnim spregovorili; predsednik DMSNV Trbovlje Leon Janežič, predsednik ZDMSNV Andrej Zorko in
podžupan Mitja Rozina. Spominsko obeležje je blagoslovil župnik Ivan Šelih.
DMSNV Trbovlje je v založbi Zasavskega muzeja Trbovlje izdal tudi knjigo Okupacija — Mobilizacija. Knjiga, ki sta jo napisala avtorja Gregor Jerman in Andrej Zorko, obsega 254 strani in opisuje dogajanja pred okupacijo, okupacijo samo, mobilizacijo in življenje mobiliziranih mladeničev iz zasavskih krajev.
Poleg dokumentiranih zgodovinskih zapisov so v knjigi objavljene tudi nekatere umetniške stvaritve mobilizirancev. Gre za pesmi, ki sta jih v vojnem času spisala Tone Logar in Jože Prosenc. Zanimiva pa je tudi ilustracija iz dnevnika Staneta Sri-barja.
Tekst: M.A.Š.
FUAlftčgC Ql
Iskreno, enostavno in simpatično
Tradicionalno ob občinskem prazniku 3. julija v Občini Hrastnik med seboj izberemo posameznike, ki so v
tekočem letu najbolj izstopali.
Letošnje svečanosti so se poleg hrastniških veljakov presenetljivo udeležili tudi župani in poslanci sosednjih občin: Bogdan Barovič.Aleš Gulič, Matjaž Han in Srečko Prijatelj, ter svetnik v Državnem svetu Branko Majes.
Zupan Miran Jerič je v svojem slavnostnem nagovoru okrcal načrt vlade in pozicijo zasavskih občin v predvideni osrednjeslovenski pokrajini (ideja, ki na srečo ni dobila podpore) in se pohvalil z dosežki občine v preteklem letu.Vsekakor je rekonstrukcija državne ceste pri Riklovem mostu največji in najbolj viden letošnji dosežek, ki zagotavlja varnejšo in bolj pretočno cestno povezavo med Zasavjem in celjsko regijo.V prihodnjih letih je pričakovati tudi ureditev lokalne ceste v centru Dola in centra Hrastnika, posebno pozornost pa velja nameniti oskrbi z vodo in varovanju vodovarstvenih območij, urejanju degradiranih območij.
Praznik je obenem priložnost, da se zahvalimo vsem, ki kakorkoli pomagajo k prepoznavnosti kraja, izboljšanju kakovosti življenja v Hrastniku, varovanju tradicije in urejenosti mesta.
Vsako leto ob tej priložnosti najboljšim učencem hrastniške Osnovne šole podelijo tudi zlata peresa za nadpovprečne dosežke v času šolanja. Letos so zlata peresa prejeli: Tilen Bevc, Lara Drnovšek, Matic Kolar, Nika Kropeč, Metka Mokotar in Oliver Pejič.
Občinska priznanja pa so letos dobili štirje Hrastničani, ki so najbrž dobro poznani vsem, ki živijo in prebivajo v naši občini. Ivan Činžar, Rudi Hribšek, Belinda Ladiha in Urban Moljk so nedvomno vtisnili svoj pečat v občini, kjer uspešno delujejo že dolga leta.Vsekakor si v prihodnjih številkah Zasavca zaslužijo več prostora.
Vsakega od nagrajencev je na oder pospremila prisrčna predstavitev preteklega dela in načrtov za prihodnost. Z glasbo pa so podelitev popestrili harmonikar Jure tori z basistom Evval-dom Oberleitnerjem in pevko, flavtistko in saksofonistko Nevo Marn. Ker svečani podelitvi priznanj nujno sledi tudi druženje ob dobri hrani, so se povabljeni zbrali na after-partyu v Poslovni stavbi. Ob odlični hrani kuharjev Doma upokojencev Hrastnik je vidno uživala tudi naša dopisnica Fanči Moljk (ki je tokrat uživala zgolj kot mama in gledalka).
Besedilo in slike: Mojca Trbovc
Prvič občinski praznik v Litiji
Občina Litija je 16. junija letos prvič obeležila svoj občinski praznik. Na ta dan leta 1981 je nastal projekt
Geometričnega središča Slovenije.
Osrednja slovesnost je bila v soboto popoldne pri Geossu na Spodnji Slivni. Nekaj dni za tem so položili v Litiji temeljni kamen za gradnjo Socialno varstvenega centra.V njem bodo našli prostor dom starejših občanov, enota varstveno delovnega centra, center za socialno delo, center dnevnega varstva starejših, poleg tega pa bodo v objektu uredili še 40 do 60 varovanih stanovanj.Vrednost naložbe je dobrih 12 milijonov €.0 Center naj bi bil zgrajen v letu dni.
LILA, Društvo Litijski likovni atelje je »Za praznik občine Litija« pripravilo likovno razstavo v sredo, I I. junija 2008, v avli ob-
čine Litija. Likovna dela so razstavili Darja Bernik, Marija Bregar Hostnik, Igor Fortuna, Karmi Conta, Gabrijela Hauptman, Danijela Kunc, Tomaž Mittoni, Marjeta Mlakar Agrež, Miša Murn Urankar, Joža Ocepek, Sonja Perme, Mitja Pleško, Jelka Polak, Maria Primožič, Judita Raj nar, Lidija Skubic, Marija Smolej, Pavel Smolej,Tone Sveršina, Marjana Šuštaršič, Urška Tičar.
Razstavo je popeljal na pot mentor likovne skupine LILA akad. kipar Zoran Poznič.V kulturnem programu je sodeloval Otroški pevski zbor Osnovne šole Litija, ki ga vodi zborovodja prof. Tomaž S. Gartner.
Srce Slovenije
»Bodite z nami, ho bomo lansirali blagovno znamko Srce Slovenije!« je Center za razvoj Litija v juniju vabil na svečani dogodek, ki se je zgodil v Naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah.
Srce Slovenije je geografsko zaokroženo območje v obliki srca, ki povezuje kakovost in edinstvenost območja. Ima izjemen potencial za trajnostni sonaravni razvoj in vključuje številne že aktivne projekte, iniciative, dogodke, ki ob povezovanju in vsebinskem nadgrajevanju pod enovito blagovno znamko lah-
ko dosegajo večjo prepoznavnost in posledično večjo dodano vrednost. Bitje srca Slovenije so okrepili s predajo namenu polnilnice žive vode Naravnega zdravilnega gaja Tunjice. Po zaključku uradnega dela so prisotni imeli možnost obiskati energetske točke v Naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah.
MaH
Prvi rojstni dan Špara litija
V sobote, S. julija, je hipermarket Spar v Litiji praznoval svojo prvo obletnico. Vsi zaposleni so se še posebej potrudili in pripravili za vse obiskovalce pravo veselico. Ob tem je Spar Slovenija najmlajšim občanom, malčkom vrtca Litija, podaril tudi prenosni radio z ojačevalcem znamke JVC.
Vsi obiskovalci hipermarketa so se lahko v soboto v družbi zaposlenih poveselili in zavrteli ob zvokih poskočnega ansambla Mikola, svoje počutje pa dopolnili tudi z okusno hrano in osvežilno pijačo. Razigrane otroke je animiral poskočen rumeni zajček Sparky, ki je delil sladke bonbone in pisane balone. Medtem so se starši lahko v miru posvetili nagradni igri kolo sreče in domov odnesli katero izmed številnih praktičnih nagrad. Za prazničen zaključek je bila za vse prisotne razrezana
tudi torta.
Lokalna skupnost je hipermarket Spar že sprejela za svojega, zato je Spar Slovenija pripravil posebno presenečenje vrtcu Li-tija.Vzgojiteljice in radovedne otroke je par dni pred obletnico obiskal zajček Sparky in jim ob veselem in zabavnem programu predal igrala in druge didaktične pripomočke.V soboto, na dan praznovanja hipermarketa, pa je predstavnikom vrtca slovesno predal še prenosni radio z ojačevalcem JVC.
MaH
Pozdrav različnosti
V zagorskem Delavskem domu sta v sredo 1.7. in petek 4.7.1008 ob 10. uri pod Zeleno teraso potekali prireditvi v pozdrav različnosti. V sredo se je publiki predstavila Standup komedija B&B Show, v petek, s koncertom, pa skupina
Keel Klezmer Band, ki izvaja tradicionalno judovsko glasbo.
komedijantoma Mikiju Bubulju in Ranku Babiču, ki sta nasmejala tudi zagorsko občinstvo.
Keel Klezmer Band je štiričlanska akustična skupina iz Maribora, ki izvaja tradicionalno judovsko glasbo Klezmer. Klezmer pomeni živo, melodično, veselo ter harmonično glasbo, ki je nepogrešljiva na vsaki judovski zabavi.Vsaka pesem ima svojo zgodbo, ki je zelo zanimiva. Glasba pa na noge dvigne vsakega, tudi v Zagorju je bilo zelo veselo.
Besedilo:Sora Bavdek, slika: St.R.
Stand up komedije so nam poznane predvsem iz Združenih držav Amerike, zadnje čase pa jih zasledimo tudi v naši državi. Neuspešno so nam jih predstavljali nekateri estradniki. Občinstvo jo je dobro sprejelo predvsem zaradi neznanih obrazov, ki so jih hoteli nasmejati z besedilom, ki gre hitro v uho. Dodobra je to uspelo
13. seja Občinskega sveta Zagorje
Na trinajsti seji so zagorski svetniki med drugim razpravljali o sredstvih za prireditve in predlogu podelitve občinskih priznanj v letu 2008.
V razpisanem roku je prispelo osem predlogov za priznanja in to:
Za zlato plaketo Ivan Janez Pavšek (predlagatelj PGD Zagorje -mesto), Prostovoljno gasilsko društvo Kotredež (predlagatelj KS Kotredež), Marjana Mlinarič -Pikelj ( predlagatelj SVEA Zagorje), Marija Ribič ( predlagatelj OŠ Ivana Kavčiča Izlake), Javno podjetje Komunala Zagorje, d.o.o. (predlagatelj župan Občine Zagorje ob Savi) in Mojca Zupan (predlagatelj Glasbena šola Zagorje).
Za srebrno plaketo: Boštjan Pihler (predlagatelj E KO KROG Društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo) in podjetniki, ki delujejo na območju KS Podkum (predlagatelj KS Podkum). Med predlaganimi so bili izbrani in na seji potrjeni:
a)	zlata plaketa Občine Zagorje/S se podeli javnemu podjetju Komunala Zagorje, d.o.o. in Ivanu Janezu Pavšku.
b)	srebrna plaketa Občine Zagorje/S se podeli Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kotredež ( sprememba stopnje priznanja v skladu s soglasjem predlagatelja) in Mojci Zupan.
StR.
Pozitivno o vrtcu na Dobovcu
30. junija 2008, je bilo nadaljevanje 13. redne seje Občinskega sveta Občine Trbovlje. Do prekinitve seje, ki je bila 16. junija 2008, je prišlo, ker se večina svetnic in svetnikov ni strinjala z ukinitvijo vrtca na Dobovcu.
Takšen predlog je na sicer prekinjeni seji podal trboveljski župan Bogdan Barovič, ki je pojasnil, da se v vrtec na Dobovcu ni vpisalo dovolj otrok in tako ni bil izpolnjen normativ, po katerem naj bi bilo v vrtec vpisano najmanj 14 in največ 19 otrok, vpisalo pa se je zgolj 9 malčkov. V času od 16. do 30. junija so se na skupni seji sestali predstavniki KS Dobovec, Vrtca Trbovlje in Občine Trbovlje. Na seji so ugotovili, da 3 otroci, ki še niso presegli starosti 3 let in spadajo v II. starostno skupino, kar naj bi ob vpisu še preostalih šestih otrok, ki presegajo starost treh let, za silo izpolnjevalo pogoje, da vrtec na Dobovcu ostane v obdobju 2008/09 odprt, kljub temu, da bo to pomenilo, kot je dejal podžupan Metod Kurent, breme za občinski proračun. Obstaja tudi velika verjetnost, da bo v letu 2009/10 še manj otrok vpisanih v vrtec na Dobovcu, saj naj bi dva od sedaj vpisanih naslednje leto postala šolarja, kar pomeni zgolj še 7 otrok, potencialnih kandidatov, za vpis v vrtec na Dobovcu. Za zdaj vrtec na Dobovcu torej še bo, že naslednje leto pa je njegov obstoj vprašljiv.
MAŠ.
Dan rudarjev
I .in 2. julija 1934 so se začeli zasavski rudarji zbirati na shodih, 3. julija zjutraj pa se je začela 72 urna gladovna stavka.
Vzrok za nestrinjanje s Trboveljsko premogokopno družbo je bila njena namera, da znova poslabša že tako težko življenje rudarjev. Hoteli so znižati mezde, starejše rudarje prevesti v nižji plačilni razred in zmanjšati količino brezplačnega premoga za potrebe rudarskih družin. Posledica je bila, da je rudarjem, predvsem pa njihovim ženam, prekipelo in so svoje nestrinjanje jasno pokazali s stavko.V spomin na ta dogodek občina Hrastnik praznuje svoj občinski praznik, slovenski rudarji pa stanovskega. Zasavski rudarji, aktivni in upokojenci, so se tradicionalno 3. julija zbrali na Kalu.
MaH
Terezija se dogaja
V	prejšnji številki Zasavca smo od generalnega direktorja RTH Bojana Klenovška izvedeli za obnovo Terezija rova in da je le-ta že stekla. In je res! Pred vhodom v Terezija rov sta postavljena gradbena stroja.
Na Rudniku Trbovlje Hrastnik so razložili, da bodo na vhodnem portalu Terezija rova izvedli drenažo oziroma obnovitvena dela. Pripravljalna dela so že začeli. Se pa na RTH-ju pripravljajo tudi na rekonstrukcijo ceste od Terezija rova mimo nekdanjega ribnika do odseka za Žabjek oz. do industrijske ceste. Še v tem mesecu naj bi izšel razpis za izbiro izvajalcev del, potem bodo lahko začeli gradbena dela.Vsa dovoljenja so namreč že pridobili. Uredili bodo tudi pločnik. Ker pa je zdajšnja cesta na začetku - od Terezija rova naprej - ozka, bodo podrli SOP-ov objekt in dve garaži, ki sta zraven. Projekt modernizacije ceste je dveletni, kar pomeni, da bo cesta urejena najpozneje v prihodnjem letu.
MaH
Pričetek del na PBMV pred Občino Trbovlje
Izvajalec del SGP POMGRAD, Murska Sobota je v sklopu projekta »Čistilne naprave in kanalizacijska infrastruktura porečja osrednje Save - Čistilna naprava in kanalizacijska infrastruktura občine Trbovlje« sofinanciranem s strani Kohezijskega sklada EU, pričel dne 07.07.2008 z izgradnjo Pretočnega bazena meteornih voda pred zgradbo občinske uprave na Mestnem trgu 4.
Dela bodo potekala predvidoma do septembra letošnjega leta.
V	tem času bo zaprt dostop po mostu za pešce, kakor tudi del parkirišča na navedeni lokaciji.
MaH
© timt___________
Oha praznuje 20 lei
Podjetje Orria letos praznuje dvajset let delovanja. Celotno prehojeno obdobje zaznamuje inovativni razvoj in dinamično prilagajanje strateškim izzivom trga. Leto 1008 pa za podjetje pomeni veliko več kot samo okroglo obletnico obstoja. Predstavlja namreč enega od pomembnih mejnikov, ki zastavlja poslovni cilj širitve na nove trge in razvoj novih inovativnih produktov.
Podjetje Oria Computers v letošnjem letu praznuje 20 let delovanja in poslovanja ter bogatih izkušenj na področju poslovnega sodelovanja in ustvarjanja dodane vrednosti partnerjem. Podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1988 na zametkih temeljev hitro rastoče industrije računalništva in razvoja malega gospodarstva in preraslo v mednarodno podjetje z lastnim razvojem poslovnih programskih rešitev.
Miha Praunseis: ORIA-Logično je biti z nami!
Že od ustanovitve podjetja se vodstvo in zaposleni podjetja trudijo ustvarjati dodano vrednost njihovim partnerjem in kupcem. Delovati na področju hitro razvijajočih se tehnologij ni nikoli enostavno, saj je potrebno dobro prepoznavati potrebe naročnikov ter vedno razvijati in uvajati nove, boljše rešitve, ki zagotavljajo razvoj podjetij na področju organizacije in procesov. Oria je v vseh teh letih delovanja prešla skozi različne faze razvoja samega podjetja kot tudi širšega slovenskega gospodarskega prostora. Podjetje je preraslo v eno izmed najbolj prepoznavnih inovativnih slovenskih podjetij, ki s svojimi rešitvami in procesnimi modeli spreminjajo poslovno prakso. Več kot 50 zaposlenih, mednarodno poslovanje, več kot 4,5 mio EUR letnega prometa, spodbujanje družbeno odgovornega delovanja, številna priznanja za inovativnost in nenazadnje številna strateška partnerstva so prav gotovo dejstva, ki pričajo o uspehu podjetja. Dokaz, da je Oria Computers podjetje s človeškim obrazom in zadovoljnimi zaposlenimi, je tudi letošnja nagrada za enega od najboljših zaposlovalcev v Sloveniji. Leto 2008 pa podjetju ne pomeni samo okroglo obletnico delovanja. Predstavlja namreč mejnik, ko bo novim izzivom in še višjim ciljem naproti zajadralo s prenovljeno grafično podobo in novim imenom podjetja. Zgodovina in razvoj podjetja predvsem pa zahteve na trgu so narekovale, da se je podjetje v zadnjih letih najprej prestrukturirali v storitveno orientirano podjetje, danes pa že stopa po poti proti podjetju znanja.Tako je Oria Computers postala »samo« ORIA, ki bo v prihodnje še povečala pomen prepoznavanja zadovoljstva poslovnih part-
nerjev ter izzivov razvoja, ki bodo vse bolj usmerjeni tudi na tuja tržišča.
Prav odločitev, da se podjetje na področjih, kjer ima velik tržni delež na slovenskem trgu, usmeri tudi na ostale trge v širši regiji srednje, vzhodne in JV Evrope, letos dobiva prve konkretne rezultate. Tako Oria trenutno izvaja projekte na področju informatizacije logistike na 4 tujih trgih (Poljska, Srbija, Ukrajina, Slovaška), pred kratkim pa smo skupaj s lokalnim partnerjem ustanovili podjetje Programma AEC d.o.o. s sedežem v Zagrebu in tako nadgradili in razširili dolgoletno sodelovanje s nemškim podjetjem Nemetschek.
Miha Praunseis, direktor podjetja: »Oria je s svojim razvojem in edinstvenim pristopom do zagotavljanja potreb poslovnih partnerjev vedno strmela k dolgoročnemu partnerstvu. Skozi razburkano zgodovino podjetja se je izkazalo, da je bil to pravi recept za uspeh in razvoj podjetja. Sistematično in trdo delo z jasno vizijo in želja po uspehu so bili ključni, da smo po 20 letih eno najbolj inovativnih podjetij v regiji. Vzajemno pa se zavedamo, da je prišel čas, ko je Oria bistveno presegla poslovanje »računalniškega« podjetja. Ravno to je botrovalo k odločitvi, da smo se ob 20 letnici podjetja odločili, da se znebimo prizvoka »Computers« in zakorakamo v novo ero z novim imenom in svežo podobo podjetja, ki še bolj poudarja vrednote in kulturo, ki jih gradimo v Orii. Prenovljena podoba pa nam daje tudi nov zagon, da v prihodnje še okrepimo našo prisotnost na tujih tržiščih. Prvi korak se je zgodil v letošnjem letu z ustanovitvijo novega podjetja na Hrvaškem. Pripravljamo pa še veliko podobnih projektov, ki bodo samo še podkrepili dejstvo, da smo eno najbolj prodornih podjetij v tem prostoru.«
Besedilo in slika: po virih MaH
Nova pravila za boljši jutri - od junija dalje lažja menjava banke!
Združenje bank Slovenije je sprejelo Predlog pravil in postopkov za zamenjavo banke zaradi potrebe po poenotenju in poenostavitvi postopkov pri zamenjavi banke.
K predlogu so že pristopile Članice Združenja bank Slovenije, zato so pravila v veljavi od junija 2008 dalje. Cilj novih pravil in postopkov je lažja izbira banke za več zadovoljstva strank, saj namesto njih večino dela, povezanega z menjavo banke, opravita stara in nova banka.
MaH
o
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	Flanitß Tli
trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	. ,	.
E-mail: atv.signal@siol.net

dat?
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
I I
ELEKTROPROM
EVJ ELEKTROPROM d.0.0.
Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.eLektroprom.si
uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150
lokalna televizija ETV
http://etv.elektroprom.si
komerciala:
03-56-57-150
uredništvo:
03-56-57-177
V]“
zEe 40 iet
./
z i/amil
•	elektroinstalacije
•	strojne instalacije
•	projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij
•	geodetske storitve
•	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso
•	kabelsko komunikacijski sistemi
•	grafitne ščetke
•	trgovine EVJ Center
•	delovni stroji in nizke gradnje
•	barSedmica
KŠEFTI GSM G40 16# 411
V Trbovljah koncerti stare glasbe Sevicq Brežice (nekdanji Festival Brežice)
Torek, 15.7.2008 ob 20.30 bo v cerkvi Sv. Martina vTrbovljah nastopil Hrvatski barokni ansambl. Program: Castello, Leclair, Händel, Lully. Italijanski in francoski stil.
Torek, 22.7.2008 bo na Kumu, v cerkvi Sv. Neže nastopila zasedba Pramea Ensemble z glasbo z dvora v Bayreuthu.
0 popjemtšM
Podjetniški kotiček Irene Hetere
Menedžer naj ne skopari s	Izobraževanje slovenskih
pohvalami	menedžerjev
Zaradi pomanjkanja veščin vodenja in nerazumevanja motivacijskih dejavnikov številni nadrejeni premalokrat pohvalijo zaposlene, kritiko pa izrazijo napačno.
Visoka plača, zdravo delovno okolje in varna zaposlitev so dejavniki, zakaj posamezniki vsak dan hodijo v službo in opravljajo naloge. Dejavniki, da delajo bolje in da so samoiniciativni, pa niso ekonomski. Mednje sodijo počutje na delovnem mestu, odnosi med sodelavci, oseben odnos do nadrejenega, izkoriščanje svojih sposobnosti in potencialov, možnost razvoja in potrditve.To so notranji dejavniki motivacije, ki so precej pomembnejši od materialnih.
Sedemdeset odstotkov časa za komunikacijo
Kako naj vodja zagotovi ustrezne notranje dejavnike? Po ameriških raziskavah vrhunski menedžerji porabijo 70 odstotkov svojega delovnega časa za komunikacijo s sodelavci. Kako komunicirajo z njimi, je namreč odločilnega pomena za njihovo motivacijo in učinkovitost.
Ni pomembno kaj, ampak kako povemo
Pri pravilni motivacijski komunikaciji je bolj kot vsebina pomembno, kako menedžer komunicira. Zelo pomembna je govorica telesa. Ljudje se povsem nezavedno odzivamo na nebesedno komunikacijo, saj podzavestno bolj zaupamo govorici telesa kot besedam. Obstajajo gibi, ki vdirajo v naš intimni prostor in jih doživljamo kot grožnje. Sem sodijo predvsem gibi naprej, ko šef pride do sodelavca in se nagne nadenj ali nad njegovo mizo. Šefi, ki so izjemno nestrpni, z gibi to nestrpnost nevede izražajo in zaposleni jo podzavestno občutijo. Nestrpnost se kaže tudi v ponavljajočih se gibih. Ti so lahko zelo majhni, le nekaj centimetrov, a imajo vseeno velik učinek.
Odsotnost pohval pomeni pomanjkanje veščin
Poleg nebesednega sporočanja bi večina vodij morala izboljšati oblike in metode sporočanja kritike in pohvale. Številne raziskave v različnih kulturnih okoljih so ugotovile enako, da šefi premalokrat pohvalijo zaposlene.Ali na to pozabijo ali pa se temu izogibajo, kar je povezano s pomanjkanjem veščin vodenja ljudi. Pohvala je edini motivator, ki podjetje nič ne stane, a je učinkovita pot, da šef spodbudi in motivira zaposlenega za prihodnje delo in dobre rezultate. Pomembno je, da je pohvala pravočasna in da zaposleni natančno ve, zakaj je bil pohvaljen.
Kritika naj bo konkretna
Najbolj kritični trenutek vodenja je ocenjevanje uspešnosti posameznika. S težavo, kako povedati konstruktivno kritiko, se srečujejo vsi menedžerji. Osnovno pravilo pa je, da se kritika izraža za vsak projekt oziroma nalogo posebej, ne za človeka na splošno.
Od odnosa s šefom odvisno tudi kadrovanje
Ko gre posameznik v neko podjetje, je to običajno zato, da lahko prispeva k neki organizaciji ali podjetju, če da odpoved, pa gre največkrat zaradi šefa. Najbolj pomembno je, da vodja izhaja iz sebe in da vodi z zgledom. Če zna vodja ubrati pravo pot, kako sodelovati in komunicirati s sodelavci, si z leti pridobi zaupanje in ugled.To je razlog, zakaj ljudje ostajajo z nekim timom, tudi ko jim gre slabo, in nasprotno - zakaj ljudje odhajajo iz nekega delovnega okolja, včasih tudi za nižjo plačo, samo da gredo stran od slabega šefa.
Slovenski menedžerji so glede funkcionalnih in poslovnih znanj primerljivi s tujimi, po kompetencah pa ne. Se posebno so kritične kompetence dela z ljudmi, kar se kaže v nizki stopnji zavzetosti zaposlenih za doseganje ciljev, opozarjajo strokovnjaki. Menedžerji bi tako morali več pozornosti posvetiti pridobivanju sposobnosti učinkovitega komuniciranja in motiviranja.
Najpogostejša so usposabljanja za kognitivna znanja (poslovna, ozko funkcionalna, finančna), precej manj pa za specializirane veščine in sistemska znanja. Največ je povpraševanja po praktičnih treningih s področja komuniciranja, coachinga in vodenja, temu sledijo vodenje ekipe, strateško razmišljanje in spodbujanje kreativnega in inovativnega razmišljanja. Slovenskim menedžerjem najbolj primanjkuje prodajnih veščin, saj mora menedžer najprej prodati vizijo in cilje svojim zaposlenim v podjetju. Šele ko zaposleni‘kupijo’ cilje, so se pripravljeni potruditi po svojih najboljših močeh za svojega menedžerja. Menedžerje čaka še veliko dela na področju komuniciranja, motiviranja in co-achinga.Več pozornosti bi morali posvetiti pridobivanju kompetenc, ki poleg znanj obsegajo še vrednote, motive, prepričanja in osebnostne značilnosti. Težko je določiti standard za izobraževanje srednjega in vrhnjega menedžmenta. Razlike v obsegu in intenzivnosti treninga nastajajo glede na zahtevnost panoge in konkurenčnega pritiska ter pričakovanj strank in kupcev. Priporočeni obseg izobraževanja je desetina delovnega časa na leto. Ob upoštevanju 220 delovnih dni, je priporočljiv obseg neposrednega izobraževanja I I dni. Poleg tega se priporoča še drugih I I dni ob različnih dogodkih in konferencah.
V zadnjih desetih letih je opazen premik v smeri uporabe delavnic in menedžerskih iger kot ključnih orodij za izobraževanje. Povečale so se tudi potrebe po spremljanju menedžerjev po koncu treninga v praksi, da se menedžerji ne bi uklonili starim vzorcem razmišljanja in delovanja. Počasi prevladuje razvoj kompetenc, in ne samo znanj. Evolucijo so doživele tudi velikost, sestava in oblike usposabljanj. V svoji strokovni usposobljenosti se je treba neprestano izpopolnjevati, da je širina in globina teh znanj vse pestrejša in da so v ospredju sposobnosti za delo z ljudmi.
Mala skrivnost: kako do stalnih strank
Najboljše stranke so stalne stranke. Ali se bodo vračale, je odvisno predvsem od vas. Spodaj je zbranih nekaj stavkov, ki jih ima v svojem besednem zakladu vsak dober trgovec.
1.	»Pozoren bom na stvari, ki vas zanimajo.« Kupcu dajte razlog, da se bo vrnil k vam.
2.	»Ta izdelek bo kmalu v akcijski prodaji.« Če nameravate določene izdelke že naslednji dan prodajati po 20 odstotkov nižji ceni, tega ne prikrivajte stranki, ki želi danes kupiti tak izdelek.
3.	»Žal tega izdelka pri nas nimamo, imajo pa ga pri...« S prijaznim nasvetom boste pri stranki povečali zaupanje.
4.	»To vam bo znižalo stroške za 50 odstotkov.« Bodite natančni, navajajte dejstva.
5.	»Dovolite, da vam pomagam.« Preprosto, primite paket in ga nesite do strankinega avtomobila.
6.	»Poskusite ta izdelek.« Svojemu kupcu ponudite v brezplačen preizkus izdelek, ki ga zanima, a ga še ne namerava kupiti.
7.	»Ponudba velja do petnajstega.« Stranki jasno povejte, do kdaj velja ugodnejša ponudba. Možnost, da se bo stranka vrnila, bo veliko večja.
8.	»Kako ste,Tone?« Če si zapomnite strankino ime, ji d ate vedeti, da vam je resnično do nje in da jo obravnavate bolj osebno kot druge stranke.
mmfi @
Senene elektrarne
Smo v času, ho je svet spoznal škodljivost toplogrednih plinov in za njihovo eliminiranje moramo ustrezno ukrepati. Energije potrebujemo vedno več in poleg uvajanja varčevalnih ukrepov in boljših tehnologij je nujno pospeševati uporabo novih energij, ki ne ogrožajo klimatskih razmer. Med temi je vsekakor tudi sončna energija, saj imamo poleg sončnih toplotnih naprav v Sloveniji tudi že nekaj sončnih elektrarn.
Po zagotovilih ApE (Agencija za prestrukturiranje energetike) imajo v bodoče v Sloveniji od vseh OVE (obnovljivi viri energije) sončne elektrarne največ možnosti. Dopolnjevanje z novo energijo je za Zasavje, ki je najstarejše slovensko energetsko središče, zanimivo, vendar zahteva v bodočnosti še dosti raziskovalnega dela. Ljudem je potrebno predstaviti objektivni prikaz in obrazložitev.
Glavni nosilci energije v tem stoletju so še fosilni energenti: premog, nafta, zemeljski plin in jedrska energija. Zaloge le-teh so vsekakor omejene, vedno težje jih je pridobivati in zato je nujno dopolnjevanje k celotnemu energetskemu sistemu in postopen prehod na energente bodočnosti. Izkoriščanje sončne energije je svojstveno, ker je sevalna moč na zemeljsko površino majhna. Omejevanje sevanja in težave povzroča dnevno in letno gibanje sonca, oblačnost, dim, smog... Največje letno povprečje sončnih dni je vsekakor blizu ekvatorja. Sončno energijo že tisočletja uporabljajo za pridobivanje toplote in za biološke postopke. Pred nekaj leti je uspela tehnologija konverzije (pretvorbe) sončne energije v električno enosmerno energijo, kar omogočajo fotonapetostni moduli. V njih so fotonapetostne celice, razlikujejo pa se po moči, izkoristku in velikosti. S takim tokom polnimo akumulatorje, katerih energija je lahko nosilec elektrifikacije pri manjših uporabnikih. Sončne elektrarne imajo večjo moč in imajo polet množice naprav še raz-smernike za pretvorbo v izmenični tok in so priključene na javno električno omrežje. Tja oddajajo tok takrat, ko jim sončna energija to omogoča - v sončnih dneh. Ta vrsta energije je draga in države jo finančno različno urejajo, običajno z odkupno ceno. Pri nas je ta okrog 0,37 EUR/kVVh. Siemens Power je leta 2005 v Nemčiji imel ceno za solarno energijo 0,437 EUR/kWh, pri ostalih elektrarnah so bile cene na pragu: pri TE na črni premog 0,032 EUFVkWh, pri plinskih 0,033 EUR/kVVh, pri jedrskih 0,048 EUR/kVVh.
Z grobo primerjavo lahko ugotovimo, da so pri TE cene približno desetkrat nižje. Po podatkih Siemensa in ApE so investicijski stroški za gradnjo sončnih elektrarn še zelo visoki in znašajo 6000 EUR/kW. V zahodni Evropi so cene v TE na premog v
mejah 800-1600 EUR/kW.
V Sloveniji je bila prva sončna eletrarna z močjo 1,1 kW priključena v omrežje leta 2001. Štiri leta kasneje pa jih je bilo priključenih že za 200 kW skupne moči. Direktor ApE Nemac predvideva, da bodo pri nas sončne elektrarne, z ozirom na razmere, majhnih moči, lahko pa jih bo več.
Zaradi lažje predstave sledi opis nekaterih sončnih elektrarn.
Največja slovenska sončna elektrarna Strahinj je začela obratovati konec leta 2007 v Biotehničnem centru Naklo. Ima 394 solarnih modulov in skupno moč 83 kW. Predvidena letna proizvodnja električne energije bo 85.000 kWh, kar zadošča za oskrbo osemindvajsetih gospodinjstev. Letna poraba električne energije enega gospodinjstva je okrog 3 MWh. Tak način prikaza porabe električne energije pri sončnih elektrarnah je običajen in ga uporabljajo v večini držav. Investicija v elektrarne znaša 430.000 EUR, cena na instaliran kW je 5.180 EUR/kW.
Gorenjske elektrarne imajo v gradnji že četrto sončno elektrarno v Predvoru, ki bo imela moč 200 kW. Z gradnjo sončnih elektrarn so pričele tudi Savske elektrarne vVrhovem in nekaj manjših drugod. Sončno elektrarno so postavili tudi na strehi stavbe v kongresnem centru na Brdu. Ima 196 modulov, moč 42 kW in letno proizvodnjo okrog 44 MWh, kar zadostuje za oskrbo štirinajstih gospodinjstev. Podjetje HTZ, ki je v poslovnem sistemu Premogovnika Velenje, je namestilo že več manjših sončnih elektrarn in sedaj nameravajo v Velenju zgraditi sončno elektrarno moči I MW.
Leta 2004 so v Nemčiji, na Saškem, v Goet-telbornu zgradili sončno elektrarno z maksimalno močjo 7 MW in letno proizvodnjo okrog 7000 MWh za 2500 gospodinjstev. Na opuščenem rudniškem odlagališču, ki ima površino 165.000 m2, je montiranih 50.000 modulov. Investicijski stroški so znašali 35 mio EUR oziroma 4.700 EUR na kW.Ta elektrarna bo letno prihranila emisijo okrog 6.300 ton C02.
Na Bavarskem so leta 2005 pri mestu Pöcking zgradili sončno elektrarno z močjo 10 MW. Elektrarna ima 62.500 modulov, ki so montirani na aluminijastih stojalih eden zraven drugega v skupni dolžini 16,5 km. Investicijski stroški so dosegli 40 mio EUR.
Zmogljivost sončnih elektrarn v svetu izboljšujejo in tako se stroški za proizvedeno energijo in investicijski stroški nižajo. Sončne elektrarne pa so v srednji Evropi zaradi klimatskih razmer ob uporabi sedanjih tehnologih neekonomske.V srednji Evropi ugotavljajo, da je v enem letu povprečno toliko sevanja, torej sončne energije na fo-tonapetostnih modulih, da lahko elektrarne obratujejo s svojo maksimalno močjo skupno 40 do 45 dni oziroma okrog 1050 ur na leto. Na jugu Evrope in na Iberskem polotoku je na leto kakšnih 130 sončnih dni, to je 3100 ur. Sevanja je torej trikrat več in zato gradijo 30 do 50 MW sončne elektrarne in GWh so znatno cenejše. Takih ugodnih pogojev za sončne elektrarne, kot so na Iberskem polotoku, v srednji Evropi ni in vsaka država je vezana na domače vire OVE.V Sloveniji, kjer je letna proizvodnja električne energije okrog 14 TWh, proizvedejo HE skoraj 30 %, ostalo pa JE in TE.
V Nemčiji, kjer si zelo prizadevajo za proizvodnjo električne energije z OVE, imajo drugačno situacijo. Letna proizvodnja električne energije v zadnjih letih je okrog 606 TWh in elektrarne OVE jo proizvedejo 12%. Večino toka proizvedejo v HE in VE (vetrne elektrarne), sončne elektrarne pa 0,3 % oz.218 GWh. JE proizvajajo letno okrog 160 TWh,TE s fosilnimi energenti, pri večini je to premog, pa 360 TWh. Postopoma bodo do leta 2020 pozaprli JE in jih nadomestili s premogom. Taka situacija zahteva posebne tehnologije, da so emisije C02 manjše ali nične. Zmogljivost elektrarn z OVE nameravajo do leta 2020 povečati z 12% na 30%. Dela bo izvajal E.ON koncern iz Dusseldorfa. Do leta 2010 bodo zgradili predvidene postroje OVE za ceno
3	mrd EUR. Za kritje ostalih skupnih potreb v času, ko elektrarne OVE ne morejo polno obratovati, je potrebna še izgradnja novih TE na premog in tako bodo dosegli nemoteno singerično obratovanje in preskrbo uporabnikov z električno energijo. Investicija v te TE bo vredna nekaj več kot
4	mrd EUR.
Razpravo o OVE, ki se jih ne bo več uporabljalo v energetske namene, pa v nadaljevanju.
Besedilo: Peter Schneider
© pguflvauo
S spoštovanjem do reke
Vsakoletni spust rekreativnih ekip po Savi ob občinskem prazniku je postal že tradicionalen.
Letos gre slabšo udeležbo (prijavljene so bile le tri ekipe) pripisati zgodnjim odhodom glavnih akterjev prejšnjih let, ko je bilo prijavljenih ekip več, na dopust.
In smo šli. Najprej na »recepcijo«, kjer je predsednik društva Adi Zaletel pobiral prijave. Gospod Volaj pa je, ko da ne more zlest iz vloge mojstra za karte na KRC-u, budno bedel nad opremo in obnašanjem kandidatov za čolne. Ampak smo se brez zapletov skompletirali, naložili v prestar kombi in odpeljali na točko, kjer vstopajo rekreativci.
Po dveh vožnjah in bitki skoraj na nož (in šlo je brez predrtih čolnov!) so zmagali domači mišičasti fantje.Tretja ekipa, ki je mišice skrbno skrivala za pločevinkami piva, je dobrohotno spustila naprej našo žensko ekipo, tako da bomo še kdaj zaveslale pod budnim očesom naših brodarcev.
Naj mi na tem mestu oprostijo, ampak spričo tolikšne količine fletnih fantov sem pozabila imena ekip.V spominu je ostalo le, da so prvaki zaposleni v Opalu in tisti, ki so zaostali za Savskimi Babami, vsakodnevno vzamejo v roke kakšen pokvarjen avtomobil. Vsi smo dobili medalje in flaškon tekočine, tako da se spričo ne-omenjanja pravih imen najbrž nihče ne bo pretirano sekiral. Korajžno sem tudi sama skočila v Savo in osupnila nad močnim tokom. Ne verjamem, da bi priplavala sama tudi nazaj na breg, če bi me kajakaši ne »pošlepali«. Bilo je lepo popoldne in ob temperaturi zraka prek 30 stopinj se je skok v deset stopinj hladnejšo Savo prav prilegel.
Hrastniški brodarci vas za bagatelo zapeljejo s polno opremo in v vzdrževanih čolnih.Vsak dan so tam prav zato, da vas varno zapeljejo čez brzice, da vam pokažejo, da je tudi naša Sava lepa in da korajžnim preprečijo korak preveč.
Besedilo in slike: Mojca Trbovc
Dolski gasilci z novo formulo
Prostovoljne gasilsko društvo Dol pri Hrastniku je prevzelo v uporabo nov avtomobil GVC 16/14. Večino denarja zanj je prišlo iz občinske blagajne, sami pa so v fazi opremljanja vozila dejavno sodelovali s podjetjem, ki je golo karoserijo spreminjalo v interventno vozilo.
Prostovoljno gasilsko društvo Dol pri Hrastniku je številčno največje gasilsko društvo na območju Občine Hrastnik. Poleg največjega števila članov se lahko pohvalijo z odličnim delom in uspehi v mlajših kategorijah. Poveljnik gasilske enote je Košir Janez. »Dobili smo popolno opremljen avtomobil za vse vrste reševanj, razen za tehnična reševanja, torej za reševanja v prometnih nesrečah. Prostora je za šest gasilcev in voznika.«
Razporeditev opreme je v trenutkih, ko je vsaka sekunda pomembna, ključna. Tega so se ob nabavi avtomobila zavedali tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Dol pri Hrastniku in so
miivew ©
v času izdelave in opremljanja »svojega« novega avtomobila aktivno sodelovali.
Urban Romih o avtomobilu najbrž ve vse in zanj je napravil prek 36.000 kilometrov ogledov sorodnih vozil pri ostalih gasilskih društvih. Podjetnik iz Slovenskih Goric, ki je z upoštevanjem njegovih predlogov napravil bolj uporabno vozilo, ga je hotel zaposliti, Urban pa pravi, da je v Hrastniku povsem zadovoljen in da ne namerava menjati delovnega mesta.
Je bilo pa nemogoče spregledati ponos v njegovih očeh, ko so mi fantje razkazovali svoj novi avtomobil.
Besedilo in slike: Mojca Trbovc
Aškerčeva pot uspela
Zaradi tehničnih ovir objavljamo pričujoči članek malce pozno, vendar, upamo, da ne prepozno za vse
ljubitelje pohodov.
»Letošnjega trinajstega pohoda po Aškerčevi poti, ki je potekal v soboto, 14. junija 2008, se je udeležilo okrog 120 pohodnikov,« je povedal Jože Senica, predsednik KS Rimske Toplice. Veliko, če upoštevamo deževne vremenske napovedi. Pa je zdržalo. Le zvečer, ko bi morali pohodniki zaplesati po taktih Igorja in njegovih zlatih zvokov, se je ulilo. »Veselico, ki smo jo namenili v počastitev našega prvega krajevnega praznika, bomo pač prestavili za nedoločen čas,« so povedali organizatorji in že zdaj povabili obiskovalce, naj takrat pripeljejo še znance in prijatelje.
O vtisih s pohoda je pripovedovala skupina pohodnic iz Hrastnika in z Dola. »Na tem pohodu sem že četrtič in vedno občudujem zgledno organizacijo in povezavo KS Rimskih Toplic z Zidanim Mostom,« je povedala Vesna. Letos je bil, tako kot lani, start iz Zidanega Mosta. Najbolje je, da se skupina pripelje z dvema avtoma.V Rimskih se pusti enega, z drugim pa se odpelje do starta. Seveda pa je organiziran tudi prevoz z avtobusom. »Že na prvem postanku za cerkvijo v Velikem Širju nas je pričakal Vodiškov stric z domačim kruhom iz krušne peči,« je nadaljevala Vesna. »Spomnimo se ga še od lani, ko je z njim razvajal pohodnike in z veseljem smo si ga privoščile tudi letos...« Seveda pa so bile na poti še druge dobrote, na cilju pa stojnice s kozjim sirom, sladicami, zelišči... Postregli so tudi z odličnim golažem.
Kulturni program, v katerem je nastopala
Zadovoljni pohodniki po »Aškrčevi poti«
Železničarska godba iz Zidanega mosta, dolčan, pohodnikom pa so namenili nekaj MoPZ Anton Aškerc in ŽPZ Rimljanke ter besed tudi župan Laškega Franc Zdolšek in oktet Vrelec, je povezovala Milena Suho- predsednik KS Jože Senica.
Besedilo: Fanči Moljk, slika: Herman Čater
I® pguflvaw
Pestra sobota ob začetku prireditev ob občinskem prazniku v Hrastniku
Če ste, tako kot spodaj podpisana, navajeni ob sobotah dopoldan uživati na polprazni hrastniški tržnici, v miru popiti pijačo s prijateljem in brezskrbno kolovratiti po praznih ulicah, potem je v tej soboti to bilo praktično nemogoče.
Celodnevni program je najprej prek centra mesta do Kala popeljal 105 udeležencev II. vzpona na Kal v organizaciji Kolesarskega društva Hrastnik.Tekma, ki je letos štela tudi za pokal Slovenije, velja za enega težjih vzponov, tradicionalno pa privablja tekmovalce, ki so dobro pripravljeni in vedo, na kakšno progo se spuščajo. Absolutni zmagovalec dirke je bil Boštjan Dacar iz KD Mengeš s časom 00:26:50.
Na parkirišču pri Šparu se je bohotil velik rumen šotor AMZS. Inštruktor Brane Leban je v prijetni senci vsem zainteresiranim prikazal pravilno pozicijo telesa pri vožnji, nastavitve sedežev, zanimiva je bila računalniška simulacija vožnje z motorjem in očala, ki so ustvarila občutek pijanosti. Koristno in zabavno.
Celodnevni turnir v ulični košarki je, poleg vročega sonca, dodobra namučil udeležence, ki so bili najbrž veseli ponudbe hrane in pijače domačega KRC-a na prireditvenem prostoru. Tretji turnir državnega prvenstva v ulični košarki, na katerem
se je zbralo 45 ekip, so v članski konkurenci dobili gostje s Hrvaške. Ekipa GeneralVasilije Mitu je v finalu s 15:7 premagala domače moštvo Perkmandeljc Partija (na sliki - Gašper Ovnik, Tadej Tušek, Vid Vajdič, Gregor Košalin, Sanel Džombič z županom Miranom Jeričem).
V dolski dvorani Dolanka pa je vzporedno s košarkaškim turnirjem v Hrastniku potekal Etno festival Hrastnik 2008, v organizaciji domačega društva »Sava«. Na festivalu se je letos predstavilo 14 folklornih skupin.
Besedilo in slike: Mojca Trbovc
min/m 0
Dan državnosti za spremembo na
svežem zraku
Za razlike od ostalih svečanosti smo letošnji dan državnosti Hrastničani obeležili na malem stadionu na Logu in ne v Delavskem domu, kjer so podobne prireditve ponavadi locirane.
Koncertu je popotnico stisnil župan Miran Jerič s kratko omembo dogodkov leta 1991 in pričakovanji in dilemami, s katerimi se soočamo danes. Tako za Slovenijo kot za mesto Hrastnik prihaja odločilno obdobje. Leta, ki ne sprašujejo za odločitev, ampak je izbira le ena. Nujno je izbrati naravo, resnico in ljubezen, če hočemo ta svet pustiti lep tudi za generacije za nami. Svoj repertoar je v nadaljevanju programa predstavila Rudarska pihalna godba. Pod vodstvom kapelnika Aleša Stopinsška so ponudili mešanico priredb popularnih pesmi - tako smo lahko slišali viže RobbiejaVVilliamsa in vsem znane Abbe, do priredbe Avsenikove Slovenije in partizanskega marša z naslovom Komandant Stane. In je prijalo, kot že dolgo ne.
Besedilo in slika: Mojca Trbovc
Novo borčevsko glasilo
Združenje borcev za vrednote HOB Trbovlje je izdalo prvo številko internega glasila.
Uredniški odbor je v uvodniku zapisal, da želijo delo organizacije še bolj približati članstvu oziroma ga še bolj informirati o svoji dejavnosti.V prvi številki so tako objavili poimenski seznam vodstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, trboveljskega občinskega odbora ter predsednikov krajevnih organizacij. Predstavljene so počitniške kapacitete, zapisan program dela, objavljen seznam prireditev. Glasilo »Včeraj za jutri - odmev vrednot NOB« urejajo Marija Govejšek, Ivana Laharnar in Vida Vozel.
Po virih: MaH
19. obletnica Doma upokojencev
Franc Salamon
Zadnji junijski dan so na ploščadi pred DUFS na Tereziji pripravili praznovanje 19. obletnice Doma.
Direktorica Danica Hren je v slavnostnem govoru povedala, da kar petsto ljudi dnevno ustvarja vsakdanje življenje velike družine, kjer se prepletajo življenjske zgodbe, osebne navade, želje, izkušnje, iluzije, potrebe ...V skoraj tridesetih letih so se dostikrat nasmejali, potočili potoke solza, izrekli nešteto prijaznih besed in izrazili tudi čustva jeze. Stanovalci živijo podobno kot doma, težava pa je v tem, da je premalo zaposlenih.Vrzel omilijo z delavci na javnih delih, prostovoljci, pripravniki, ki jih stanovalci in zaposleni lepo sprejmejo. Vrata doma so odprta vsem. Prirejajo in vabijo na številne prireditve in so ponosni, da so postali del kulturnega
prostora v občini. Barbara Žgajner Tavš, ki se je udeležila praznovanja, je ponosno povedala, da je v študentskem času spoznavala socialno delo v Domu in da se tega še danes rada spominja. Na žalost pa vsega, kar si želijo, ne morejo uresničiti.
Na tokratni prireditvi so nastopili domski Pevski zbor stanovalcev in njihova Literarna skupina, v goste so povabili vokalno skupino Un s Trboul, folklorno skupino Svoboda 2, Sultanove plesalke in Ansambel Bojana Kudra.V avli doma sta razstavljali slike Dragi Soldat in ročna dela Ana Jereb.
Besedilo in sliki: Irena Vozelj
® mam
Andrej Grilj:
»Trbovlje imajo velik potencial) ki ga moramo izkoristiti!«
Andreja Grilja sem srečevala običajne na politični sceni, saj je predsednik Socialnih demokratov v Trbovljah. Tokrat bova visoko politiko pustila na stranskem tiru in se bova raje pogovarjala o drugih vrstah politike, ki so, vsaj po mojem mnenju, pomembnejše za vsakdanje življenje.
Na Fakulteti za družbene vede ste doštudirali politologijo leta 2004. Vpisali ste magisterij na temo policy analiza - evropski aspekti, vendar ste se kasneje neposredno vpisali na doktorat, kjer pripravljate disertacijo na temo redistributivnosti evropskih finančnih sredstev. Prosim, na kratko nam povejte nekaj o obeh temah in zakaj so vas pritegnile?
Evropska unija me je zanima že dalj časa. Obdobje zadnjih 60 let je namreč povsem neznačilno za zgodovino Evrope, kjer so se različne države neprestano vojskovale. Posamezniki so po drugi svetovni vojni uspeli doseči, da so države združile posamezna področja, brez katerih vojna ni mogoča - v tistem obdobju sta bila to premog in jeklo. Združevanje posameznih področij se je nadaljevalo in sedaj smo, kjer smo. Skratka, Evropska unija me je vedno zanimala in zato sem se vpisal na ta magistrski študij. Kar zadeva nepovratna sredstva pa sem se v preteklosti ukvarjal s pripravo nekaterih projektov. Na področje redistributivnosti sem se osredotočil, ker v Sloveniji in
ostalih novih državah članicah ne izkoristimo vseh finančnih sredstev, ki so nam na voljo — sedaj smo namreč de facto neto plačniki.
Mislim, da ste kar na tekočem z našim visokošolskim izobraževanjem. Kako naj bi potekal po vašem mnenju?
Težava je predvsem v tem, da ni povezave med izobraževanjem in gospodarstvom in tako lahko pride do situacije, ko učitelji poudarjajo nenujne snovi, ne učijo pa tistega, kar bo študent med delom potreboval. Ta težava je tudi sistemske narave. Sem geodetski tehnik.V obdobju, ko sem se vpisoval na fakulteto, so mi na gradbeni srednji šoli priporočili vpis na družboslovje. Sedaj pa se je pokazalo, da tehničnih in naravoslovnih kadrov primanjkuje, družboslovcev pa je preveč. Na nekaterih fakultetah, tudi Bolonjski, sistem tega ne-povezovanja ne razrešuje, saj reprodukcije znanja (»piflanja«) ni nadomestil z neposrednimi izkušnjami (delovno prakso), ampak je prakso dodal prejšnjemu sistemu, kar vodi v preobremenjenost študentov. Bolonjski sistem sam po sebi ni slab, problematična je uvedba in izvedba tega
sistema. Dodam naj, da zgornje vrstice ne opisujejo vseh fakultet in vseh študentov - bralka ali bralec verjetno pozna študente, ki imajo drugačen način študija.
Letos ste registrirali podjetje, kjer se ukvarjate s svetovanjem kako pridobiti nepovratna sredstva v občini, državi ali EU.
V letošnjem letu sem registriral podjetje Svetovanje, Andrej Grilj s.p., kjer se ukvarjam s področji svetovanja pri pridobivanju nepovratnih sredstev — občinskih, državnih ali evropskih, s pripravo razpisnih dokumentacij in razpisnih ponudb ter s pripravo analiz in študij z raznih področij. Večino dela opravim za podjetje Bureau Veritas, ki je mednarodno podjetje na področju kakovosti in nadzora, kjer se ukvarjam s temami, vezanimi na gradbeništvo. Svetoval sem tudi podjetjem kot so SAGO ali TK Projekt.
Ste zadovoljni z odzivnostjo naše države pri pridobivanju sredstev?
Na žalost sem ugotovil, da naša država pri pridobivanju finančnih sredstev ni dovolj odzivna. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je prvi razpis v novi perspektivi objavila šele v maju 2007, kar je po mojem mnenju nedopustno pozno. Poleg tega sem v oktobru pridobil podatek, da smo do septembra 2007 pridobili dobre 4 % kohezijskih sredstev, v evropski proračun pa smo seveda vplačali 9/12 naših letnih finančnih obveznosti.
Jasno je razvidno, da moramo v Sloveniji pripraviti veliko dobrih projektov in izkoristiti možnosti, ki nam jih ponuja EU. Po letu 2013 namreč ni znano ali bomo neto prejemniki ali neto plačniki. Zanimivo je, da se lahko nepovratna sredstva pridobijo skoraj za karkoli, le projekt mora biti dobro in pravilno pripravljen, sredstva pa porabljena za to, kar je bilo v projektu obljubljeno. Mislim da je ena izmed težav v tem, da si posamezniki ali institucije ne upajo podati v pridobitev nepovratnih
A
sredstev, ker se bojijo s projekti povezane administracije. Pi tem naj dodam, da je v nekaterih zahodnih državah to administriranje bolj enostavno in mislim, da se ga da poenostaviti tudi pri nas.To je v rokah države oziroma tiste njene institucije, ki pripravija posamezne razpise.
Veliko se ukvarjamo z ekološko problematiko. Govorimo o čistem okolju, pasivni gradnji ... Kakšne državne vzpodbude bi predlagali?
Ker sem se ukvarjal s sredstvi, namenjenimi ekološkim projektom, mi je nerazumno, da Slovenija ne daje vzpodbud za izgradnjo pasivnih individualnih gradenj. Na primer:Avstrija in Nemčija sta v preteklih letih sofinancirali del razlike med »navadno« in pasivno hišo - »navadna« hiša na primer stane 100.000 EUR, pasivna pa cca. 40% več. Avstrija oz. Nemčija sta s pomočjo EU odobrila cca. 20 do 30.000 EUR nepovratnih sredstev. Investitorju se torej bolj izplača dodati 10-20.000 EUR in bo dolgoročno prihranil.V Sloveniji za tovrstne projekte na žalost še ni posluha. To je zagotovo področje, ki se bo v prihodnosti moralo spremeniti.
Izjema je področje uporabe lesne biomase, ki je pa po mojem mnenju slepa ulica, saj gre za preprost ekonomski model ponudbe in povpraševanja, za zelo neelastično krivuljo povpraševanja - količina biomase je pač omejena - in je zato uporaba biomase bolj primerna za žage ali mizarske delavnice, kot za kurjenje v individualnih stavbah. Predlagal bi predvsem to, da ustrezne institucije - Agencija za učinkovito rabo energije, Eko sklad,Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko - posameznikom omogočijo pridobitev nepovratnih sredstev za obnovo fasad ali izgradnjo pasivne hiše. Na državnem nivoju so sredstva za obnovo fasad dostopna samo za lastnike večstanovanjskih objektov, pasivnih gradenj pa naša država sploh ne podpira. Posamezniki teh sredstev torej ne morejo pridobiti,
razen v primeru res velikih investicij, ko se npr. za izgradnjo ekološke vasi prijavijo neposredno na program Evropske unije, katerega financira Evropska komisija mimo slovenskih institucij. Trenutno so posameznikom za ekološke investicije na voljo samo krediti z ugodnejšo obrestno mero. Nekdo bi moral slovenske institucije vzpodbuditi, da pridobijo sredstva, ki jih bodo lahko preko nacionalnih razpisov v obliki nepovratnih sredstev porabili posamezniki.
Ce bi imeli možnost, da kaj spremenite v Trbovljah, katerih pet stvari bi se najprej lotili?
Najprej bi se lotil povezovanja Trbovelj s svetom - dostop do avtocestnega križa in posodobitev železniške postaje, skupaj z izgradnjo tovornega terminala. Nato bi zgradil večji mladinski center, ki bi mladim omogočal izražanje njihovih talentov in bolj kakovostno preživljanje prostega časa. Mladim bi omogočil tudi lažji in cenejši dostop do pridobitve stanovanja. Poleg tega bi v Trbovlje privabil podjetja in ustanove, ki bi nudili nova delovna mesta. Na koncu bi, ob upoštevanju potreb po kadrih, odprl posamezne visokošolske programe. Z vsem tem bi Trboveljčanom omogočil kvalitetno življenje v domačem kraju, da jim ne bi bilo več treba »s trebuhom za kruhom« po Sloveniji.
Kakšno perspektivo vidite v Trbovljah in Zasavju in ali se vam zdi, da bi imeli drugje več priložnosti?
Glede na trenutno situacijo je na žalost res, da je drugje več priložnosti - pa naj gre to za pridobitev izobrazbe, iskanje zaposlitve ali rešitve stanovanjske problematike. je pa tudi res, da imajo Trbovlje
velik potencial, ki ga moramo izkoristiti. In glede na dejstvo, da sem lokalpatriot, želim vzpodbuditi ta potencial in Trbovlje spet postaviti na zemljevid gospodarsko in socialno uspešnih občin.
Danes se vse več govori o potrebi samooskrbe države s hrano. Pri nas se običajno ni splačalo obdelovati zemlje, vsaj tako jih je veliko zatrjevalo. Kaj menite, ali je racionalno, da bi še teh nekaj kmetijskih zemljišč v Trbovljah spremenili v zemljišča za stanovanjsko izgradnjo ali da bi kmete vzpodbujali, da bi pridelali več hrane? Glede na dejstvo, da sem ljubitelj narave, ne podpiram nepremišljene širitve območij, namenjenih gradnji. Z vidika varovanja okolja je vzpodbujanje izgradnje stanovanjskih blokov zagotovo bolj smiselno. Po drugi strani pa mislim tudi, da ne bi smeli kmetov vzpodbujati k pridelavi hrane z intenzivnim kmetijstvom, kjer se zahteva uporaba gnojil in pesticidov ter energijsko potratne kmetijske mehanizacije. Nagibam se k integrirani in ekološki pridelavi hrane, ki je bolj kvalitetna in bolj zdrava od klasične intenzivno pridelane hrane ter za topografijo naše občine tudi bolj primerna. Moj odgovor na obe vprašanji je ne. Bi pa kmete vzpodbujal, da uredijo neizkoriščena kmetijska zemljišča in s tem preprečijo njihovo zaraščanje. Prav tako bi jih vzpodbujal, da omogočijo pridelavo vrtnin ljudem iz blokovskih naselij, ki bi si radi pridelali lastno zelenjavo, vendar ne najdejo ustreznih zemljišč ali pa lastniki zahtevajo previsoke najemnine.
© mmiKA
Tradicionalna izmenjava trboveljskih otrok z otroki pobratene občine Sallaumines Občini Trbovlje in Sallaumines, Francija sta leta 1964 podpisali listino o pobratenju mest. Družilo ju je rudarstvo. Rezultat pobratenja je tudi sodelovanje na področju počitniške izmenjave otrok.
Ob osamosvojitvi Slovenije in spremljajočih dogodkih je izmenjava nekoliko zastala, od leta 2001 dalje pa poteka konstantno.Tudi v letošnjem letu je ObčinaTrbovlje nadaljevala s programom izmenjave otrok med Salaumines-om v Franciji in Trbovljami. Deset otrok iz trboveljskih osnovnih in srednjih šol se je z dvema spremljevalkama odpravilo na pot I. julija. Prva dva dneva so preživeli v glavnem mestu Francije, Parizu, zvečer pa so se odpravili v mesto Sallaumines, kjer bodo do 15. julija. Tam so jih pričakali vrstniki v lokalnem mladinskem centru. Pripravili so jim pester program; karting, plavanje, nogomet, baseball, kolesarjenje, ogled Eurodisneya, ogled severne obale Francije in še mnoge druge aktivnosti.
Francoski otroci bodo prišli v Slovenijo 15. julija. Teden dni bodo preživeli vTaboru Mojca v Dolenjskih toplicah, slab teden v mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič, nekaj dni pa bodo v Trbovljah, kjer so vsako leto najbolj navdušeni nad druženjem s Trboveljčani in našim bazenom.
Izkušnja izmenjave je tako za trboveljske kot francoske otroke zelo pozitivna, saj spoznavajo različnost kultur, tuje jezike in vzpostavljajo nova prijateljstva. Zaradi vsega tega si občina želi tradicijo nadaljevati ter na ta način tudi v prihodnje nagrajevati najboljše trboveljske učence in dijake.
MaH
Prosti šolski stoli
Ministrstvo za šolstvo je objavilo seznam prostih mest za vpis v srednje šole in sicer po stanju na dan 1. 7. V zasavski regiji so prosta vpisna mesta le še na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje. V programu Gimnazija je na voljo še 9 vpisnih mest, v programu ekonomski tehnik pa 19.
Aktivnosti DPM Trbovlje Minil je uspešno izveden prvi teden poletnih počitniških dejavnosti in tudi drugi gre že h koncu.
V	povprečju se je v tem času njihovih aktivnosti udeleževalo 35 osnovnošolskih otrok. Prvi dan aktivnosti so preživeli na igrišču Partizan ob spoznavnih in družabnih igrah, ostale tri dni pa na letnem kopališču Trbovlje.
V	naslednjem tednu so imeli v načrtu plesno delavnico, iskanje skritega zaklada, tekmovalni živ žav »med dvema ognjema« in v primeru res lepega vremena kopanje.
Vse organizirane aktivnosti so za otroke brezplačne, razen prispevka za kopališče. Starše prosijo, da otroke predhodno prijavijo, da lahko zagotovijo dovolj spremljevalcev.
DPM Trbovlje
Počitniško kratkočasenje v CSD Trbovlje
Center za socialno delo je za mlade trboveljske počitnikarje od I. julija do 14. avgusta organiziral kratkočasenje za osnovnošolce. Program poteka vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Zbirno mesto je v sejni sobi Centra za socialno delo
Trbovlje. Otroci se lahko udeležujejo različnih družabnih iger, ustvarjalnih delavnic in športnih aktivnosti, enkrat tedensko pa organizirajo izlet v bližnjo okolico.
MaH
Društvo prijateljev mladine Hrastnik
Za predšolske otroke in prvošolčke je hrastniško društvo prijateljev mladine organiziralo letovanje na Debelem Rtiču. Otroci so na morje odšli 29. junija, vrnili pa so se bodo. Za učence od 2. do 9. razreda osnovne šole pripravljajo letovanje v Poreču, med 26. julijem in 5. avgustom. Prispevek staršev je 182 evrov, razliko do polne cene bo krila Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik, ki je sredstva pridobila iz različnih virov. Zgodil se bo tudi poletni tabor v Kranjski Gori, ki bo potekal od 15. do 18. julija. Otroci bodo lahko preživeli počitnice ob aktivnem druženju, različnih igrah, orientacijskih dejavnostih, ob plezanju in podobno. Cena za poletni tabor je 85 evrov.
MaH
Poletne počitniške aktivnosti za otroke DPM Zagorje
Prostovoljci Društva prijateljev mladine iz Zagorja ponujajo počitnikarjem dva meseca, od 1.7. do 28. 8., uživanje prostih poletnih dni v polni meri. Pripravili so razne igre, sončenje, kopanje, izlete.., skratka otroci bodo počeli lahko stvari,za katere med šolo zmanjkuje časa.Toplo svetujejo tudi počitniško branje. !!!!!
Prosijo pa, da upoštevate navodila s prijavami, saj bo tako organizacija in delo teklo lažje in hitreje!!!!! Program počitniških dejavnosti je objavljen na spletni strani www.zagorje.si. v časopisu Zasavc, lokalni televiziji in še nekaterih zasavskih spletnih straneh (E revir,zasavje.org,...)
MaH
SOBOTA 12.7.	LETNI KINO »Film, da te Organizatorja: DPM Zagorje in KC DD Zagorje	21.30. igrišče Partizan Zagorje	V primeru slabega vremena je predstava v Kulturnem domu Zagorje	Vstop je prost
TOREK 15.7.	DOPOLDANSKO DRUŽENJE »Otroška slikarska kolonija Zagorje« Mentor Milan Razboršek	10.00.-12.00. pred avlo KC DD Zagorje OB 17.00. otvoritev razstave otroških del	Prijava!	Delavnica je brezplačna
ČETRTEK 17.7.	DOPOLDANSKO DRUŽENJE »Plavanje na Izlakah« organizacija: DPM	9.00.-12.00. zbor ob 8.30. na avtobusni postaji Zagorje	Prijava! S seboj imejte kopalke, malico, brisače,..	denar za avtobus
PETEK 18.7.	DOPOLDANSKO DRUŽENJE »Plavanje na Izlakah« organizacija: DPM	9.00.-12.00. zbor ob 8.30. na avtobusni postaji Zagorje	Prijava! S seboj imejte kopalke, brisače,malico,...	denar za avtobus
ČETRTEK 24.7.	Izlet: »OBISK NA KMETIJI PLAVICA IN KOPANJE V DOLENJSKIH TOPLICAH« Organizator. DPM	7.40. odhod iz Zagorja, vrnitev v pozno popoldanskih	Na izlet se morate prijaviti Najkasneje do 14.7. na GSM 041 699 412 Otroci, stari 8 let in manj, morajo imeti spremstvo odrasle osebe. Ne pozabite na športna oblačila, kopalke, hrano in pijačo	Odrasli 14,00€ Otroci 12,00€
mt
/2Cäöa öliflö Des fö ZSgscöa fla ZSbeihb
Popolna preobrazba


V	prejšnjih številkah smo objavili fotografije na katerih ste lahko videli kako je videti stilska preobrazba naših nagrajenk v Studiu Las.
V	studiu poskrbijo ne samo za vašo frizuro, temveč tudi za maketi p, tako da je vaša preobrazba resnično popolna.
Prav zaradi tega so v Studiu najbolj veseli tistih, ki že dolgo niso bili pri frizerju, saj takrat resnično lahko pokažejo svoje znanje. Na preobrazbo se lahko prijavijo tudi moški, saj si tudi oni želijo biti lepi in urejeni.
Čakajo nas dopusti, zakaj ne bi bili lepi in drugačni?
Lepa in drugačna bo tokrat Mira Pavlič, Polje 27, Zagorje, ki se je resnično trudila, da pride do nagrade in ji je sreča tokrat bila naklonjena.
Mira naj se javi Brigiti v Studio Las na telefon 040 164 396 in
se dogovori za termin. Mi pa nestrpno čakamo na fotografije, da se bomo prepričali v uspešnost preobrazbe.
Naredite nekaj samo zase, dvignite si samozavest in z lepšo podobo zakorakajte v poletje!
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
!..............k’u’pöü".....................“j
STILSKA PREOBRAZBA
[ Ime:__________________________
i Priimek:______________________________________ i
1 Ulica:________________________________________ «
[ Kraj:_____________________________________
i Telefon:______________________________________ i
i
|	GRAFIKA GRACER gr
■■ -—--------------------------------------------*
---■’*y-..
t|VYI\Vf
CO *
sruDio
Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186
Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088
• ••
Obiščite novo VELANINO trgovino v TPC SPAR TRBOVLJE in se prepričajte o pestri ponudbi čudovitih zaves, karnis, trakov, čipk, magnetov, panel, rolojev... in skupaj z nami poiščite rešitev za vaše okno
www.velana.si
/A\(S/A
V Domu starejših Hrastnik so zaključili investicijo v adaptacijo kuhinje, sanacijo prizidka in ureditev
jedilnice z novim dvigalom.
»S tem bodo v našem domu zagotovljeni pogoji za pripravo in transport hrane, ki bodo skladni z zahtevami HACCP sistema,« je dejal med drugim Drago Kopušar, direktor Doma starejših v sredo, 2. julija 2008, ob svečani otvoritvi. Svečan dogodek so popestrili še gojenci GŠ Hrastnik in domski pevski zbor. Trak ob novi pridobitvi je prerezal skupaj z Dragom Kopušarjem župan Miran Jerič, potem pa so si oskrbovanci, njihovi svojci in drugi obiskovalci ogledali nove prostore.
Med obiskovalci so bili tudi nekateri hrastniški direktorji in občinski svetniki, pogrešali pa so predstavnika Ministrstva za delo.
Trak sta prerezala župan Miran Jerič in direktor Doma Drago Kopušar
Stanovalci in obiskovalci na svečani otvoritvi
Tekoči trak
Besedilo in slike: Fanči Moljk
moxsm (g)
-------| nVii.
•b «Ključku šolskega leta so učenci hrastniške osnovne šole tudi letos pripravili program s plesom in pesmijo. Starši otrok so tudi letos napolnili dvorano. In imeli so kaj videti.
Pod vodstvom Jadvige Stopar so učenci na evropsko »The Final Countdown« odštevali zadnje dni do počitnic. Indijansko obarvano koreografijo je prijetno popetstir dolgolasi kitarist, ki je s svojim igranjem nasmejal občinstvo.
Učenci petih razredov so se med poukom angleščine naučili kar nekaj pesmic. Na prireditvi so ob spremljavi Simone Weber Goljuf zapeli »If /ou are happy«.

»Vsi na plesišče!« so nas povabili učenci četrtih razredov pod budnim očesom učiteljice Martine Glinšek.
Ples je priljubljena dejavnost učencev tudi v prostem času. Plesna skupina Fantasy tako deluje že nekaj let pod vodstvom mentorice Lare Gornik.V skupini sodelujejo dekleta, ki obiskujejo 4. in 5. razred osnovne šole.
Učenci tretjih razredov so svoje sošolke igrivo in hudomušno vabili na Pižama party.
Lepo je videti nabito polno dvorano ponosnih staršev.
Besedilo in slike: Mojca Trbovc
V torek, 14. junija 1008, je bila v zagorski Galeriji Medija odprta razstava Velikih aktov študentov Akademije za likovno umetnost ljubljana. Obiskovalcev je bilo glede na praznik naslednjega dne veliko, med
njimi je prevladovala starejša populacija.
V Galeriji Medija je bila v torek otvoritev razstave študentov Akademije za likovno umetnost (ALU) Ljubljana, na kateri je mogoče občudovati akte, ki so nastajali v okviru praktičnega pouka pod budnim očesom akademskega slikarja in docenta Marjana Gumilarja. Na platnih so torej podobe pomanjkljivo oblečenih ali popolnoma golih ljudi, prevladujejo pa ženske. Otvoritev se je pričela z nastopom študenta ALU, z njegovo glasbeno točko. Kasneje je navzoče pozdravil kustos. Po naslednji glasbeni točki je sledil ogled slik. Slike je komentiral
mentor docent Marjan Gumilar.Vseh slik, natančneje aktov, je bilo okoli 20. Bili so predvsem v olju, le nekaj jih je narisanih z ogljem. Slike so zanimive zaradi izrazitega prostorskega ozadja, ospredje pa krasijo lepi akti. Obiskovalcev je bilo veliko. Morda je bil vzrok za to praznik naslednjega dne. Presenetljivo je prevladovala starejša populacija.To je zagotovo podatek, da mlajše populacije kultura, vsaj slikarstvo, v Zasavju ravno ne zanima.Toda kulturna osveščenost nikomur ne bi škodovala, še posebej, če se predstavljajo mladi s svojimi zelo izvirnimi deli.
Besedilo in slike: Sara Bavdek
V Poslovni stavbi Tovarne Kemičnih izdelkov sta razstavo postavila slikar Ivan Zlbert in kipar Peter Vene. Svečana otvoritev v počastitev občinskega praznika hrastnlške občine je bila 10. junija.
Slikarju Ivanu Žibretu, ki prihaja z Gorenjske, je najbližja in najbolj dostopna grafična umetnost, ki se ji posveča z vso resnostjo. Je član DOLIK-a z Jesenic in Društva likovnikov Ljubljana. Imel je že več samostojnih in skupinskih razstav in prejel več priznanj in certifikat kakovosti za grafiko. Kipar Peter Vene je Sevničan in skulpture je pričel izdelovati že kot otrok. Umetnost je postala njegov poklic, smisel življenja, razmišljanja in izražanja čustev. Za svoje unikatne izdelke izbira več sto let stara izvotlena debla in koreninske dele vrb in lip, jih očisti in pripravi za sušenje, ki traja od 5 do 9 let, potem iz njih ustvarja skulpture, posode in unikatno pohištvo. Imel je več kot 80 razstav doma in v tujini. Za svečano vzdušje na otvoritvi so poskrbele učenke Glasbene šole Hrastnik Živa Brečko in Silvija Gregorčič z duom flavt in Nika Zavrašek s kitaro. Z besedo pa sta otvoritev razstave pospremila direktor TKI Branko Majes in hrastniški župan Miran Jerič. Po svečanosti so se obiskovalci zadržali na ogledu slik in skulptur in na kratki prijetni družabnosti.	Besedilo: MaH, slike. Vukas
Vreme je bilo v soboto, 18. junija 1008, ugodno, zato ni bilo bojazni, da že tradicionalna Dolska noč ne
bi uspela.
V popoldanskem času so se srečale tudi veteranske ekipe rokometašev, ki so zapolnile vroče popoldne s tekmami.Tako so se pomerile veteranke iz Ljubljane in Sevnice, moške ekipe pa so bile štiri. Najbolje so se odrezali Sevničani in Dolani, borbeno igro pa so pokazali tudi tretje in četrto uvrščeni Trboveljčani oziroma Radečani. Poleg pokalov so izbrali še naj strelca, najlepšo veteranko in še nekaj naj-ev.
Le kakšna bi bila dolska noč brez njega?
Grašo - tako težko pričakovani, tako oboževani
Mlade oboževalke
Dolski veterani
Tanja v elementu
Večer pa se je nadaljeval v pričakovanju popularnega Petra Graša, čeprav je plesišče zaživelo že ob zvokih Štajerskih pet. Peter Grašo je nastopil malo pred 23. uro in razvnel publiko že po prvih taktih. Seveda je znala množica starih in mladih njegova besedila na pamet, tako da je bil vidno zadovoljen tudi simpatični Grašo. Digitalei in gsm aparati so spremljali skoraj vsak njegov gib, saj so tako popularni pevci na Dolu zelo redke ptice.Temperamentni Hrvat se je po nastopu zadržal na Dolski noči še kakšni dve uri, kjer so ga kratkočasile z raznimi vprašanji dolske najstnice.
Ocenjujejo, da se je družabne prireditve v organizaciji RK Dol TKI Hrastnik udeležilo preko dva tisoč ljudi.
Besedilo in slike: Fanči Moljk Posnetek veteranov: Branko Klančar
cmsm ®
Dolska noč navdušila staro in mlado
[0 qmm
Ljubljanski 49, jazz festival in obsesija Trboveljčana Matjaža Škrinjarja
Pretekli teden se je končal devetinštirideseti ljubljanski jazi festival. Prvič se je zgodilo, da je bil raztegnjen na pet dni. Je ta odločitev dobra ali ne, si naj vsak sam odgovori. Vsekakor je bilo naporno - za tiste, ki smo se morali še domov pripeljati in naslednje jutro na šihtu tudi kaj postoriti. Vendar je
bilo vredno...
Predvsem smo bili Zasavčani ponosni na Matjaža Škrinjarja in njegovo samostojno razstavo »jazzovskih fotografij« Obsesija v prvem preddverju Cankarjevega doma. Matjaž se s fotografiranjem ukvarja več kot pet let, najbolj pa ga privlači fotografija, povezana z glasbo, predvsem z jazzovsko. Sicer veliko slika za spletni glasbeni portal www.rockonnet.com, zadnje leto pa je fotograf plesne skupine Iztoka Kovača En Knap.V programski knjižici je zapisano, da je absolvent geodezije, posvečeni pa vemo, da je zadnji dan festivala postal diplomiranec. Čestitke za oboje!
Benjamin Quigley 19. maja 2006: jazz Cerkno (slika z razstave)
Prvi pravi jazzovski večer sta zaznamovala komaj 21 let stara Kranjčaka Katja Draksler z Akropolis Projectom, pianistka in skladateljica, sicer študentka konzervatorija princa Klausa v Groningenu in skupina Zim Ngqawana’s Zimology Quartet južnoafriškega saksofonista Zima Ngqawana. Naslednji dan se je dogajanje za dva večera preselilo v Križanke, kjer so se zvrstile po tri skupine z zvenečimi jazzovskimi imeni. (Manu Katche,The Bad Plus, Pharoah Sanders Quartet, Sandersa je slišal John Coltrain in ga povabil v nekaj svojih skupin, Dhafer Youssef s svojim zanimivim glasom in sestavo, Charlie Haden s kvartetom, in Roberto Fonesca z afrokubanskimi ritmi-igral je tudi z Ibrahimom Ferrerom-je dvignil Križanke na noge)
Vsak je po svoje zaznamoval nastop in navdušil bolj ali manj ves avditorij.
Tudi zadnji dan v Klubu CD je bil nabit z energijo, ki sta jo prispevala Vaško Atanasovski s precej pisano zasedbo in skandinavski kvartet The Core z uro in pol muzicirana na polno.
Moji favoriti letošnjega festivala, po dolgoletnemu poslušanju
Fast N’Bulbous 23. november 2006 v Klubu CD (slika z razstave)
Nills Petter Molvaer in Bill Laswell 48. Jazz festival Lju-blajna (slika z razstave)
jazza, so prav gotovo Roberto Fonesca s svojo igrivostjo, lahkotnostjo muziciranja, sposobnostjo empatije s publiko, energičnostjo glasbenega jezika in iskanja prvinskosti v afrokuban-skem glasbenem izročilu. Charlie Haden nehote nosi s seboj in v svojem muziciranju tudi odraža pečat Ornetta Coolema-na, s katerim je ob boku Dona Cherrya in Billya Higginsa v šestdesetih letih igral. Omenil sem že Pharoaha Sandersa, ki je okoli sebe zbral nadebudne in dobre mladce,Williama Hen-derona na klavirju, na kontrabasu Nata Reevesa in za bobni Joea Farnswortha. Puščal jim je neverjetno veliko svobode v muziciranju, ki so jo izdatno izkoristili, sam pa kljub svojim čas-
QiAsmmunum ©
Jorgen Mathisen na saksofonu in Steinar Raknes na kontrabasu (The Core) 49. Jazz festival Ljubljana
titljvimi, skoraj sedemdesetimi leti uletaval z virtuoznimi vložki na saksofonu, ki so soigralcem puščali navdih in jih vzpodbujali k improvizaciji. Pri tem grem težko mimo drugega slovenskega predstavnika letošnjega jazza,Vaška Atanasovskega, ki je poleg Simoneja Zanchinija (spomnimo se ga iz zadnjega letošnjega Jazzagorje), Roberta Bartolija na kontrabasu in Krunoslava Levačiča na bobnih s posebnimi gosti Xu Fengxia na guhzengu
in vokal,Wilbertom De Joode-jem na kontabasu in Marjanom Staničem na bobnih in tolkalih.
Predstavili so se nam v visokem tempu in tako na videz nezdružljivo z improvizirano glasbo, dali ravno to.
Podobno so me navdušili s visoko energijsko izvedbo jazza Ethan Iverson, Ried Anderson in David King v sestavi The Bad Plus in Jorgen Mathiesen, Er-lend Slettevoll, Steinar Rakners in Espen Aalberg v sestavi The Core.
Ob branju Programske knjižice včasih tudi ne preveč znanih imen in sestavov, je imel David Bauman le srečno roko.
Kljub srečnemu koncu, za jubilejno drugo leto želim organizatorjem in nam, obiskovalcem, več sreče pri dizajnerstvu scene v Križankah, ne nazadnje pa tudi pri izboru in predvsem v finančnih postavkah.
Besedilo MM, slike arhiv Mataž Škrinjar
Manu Katche 49. Jazz festival Ljubljana
Sovre vabi v preurejene prostore
knjižnice
Knjižnica Antena Sovreta je kar nekaj mesecev delovala zaradi preurejanja Doma starejših na dveh lokacijah. Zdaj se je mladinski oddelek iz poslovne stavbe spet vrnil »domov«.
Mladinski oddelek je zdaj na drugem mestu.
»Knjige smo prestavili prejšnji vikend v dveh dneh,« je povedala Mateja Planko, nova direktorica knjižnice.Voznik kombija pa je izračunal, da so tehtale več kot štiri tone. »Mladinski oddelek smo prestavili, tako nas vsi sprašujejo, če smo pridobili kaj novega prostora,« nadaljuje Mateja Planko. Pa ga niso, le prostor je bolje izkoriščen in deluje bolj prostorno in prijetno. »Knjižnica je klimatizirana, zato vabimo naše bralce, da se
oglasijo tudi v teh vročih dnevih,« je še dodala.
V knjižnici ponudijo mladim tudi zloženko, kjer so zapisane vse počitniške prireditve za otroke v juliju in avgustu, ki se odvijajo vsak četrtek ob 10. uri dopoldne.
Ponovimo še obratovalni čas, ki je v poletnih dneh nekoliko spremenjen: v ponedeljek in torek od 13. do 19. ure, sreda in četrtek od 8. do 14. ure, ob petkih pa od I I. do 17. ure. Ob sobotah je zaprto.
Besedilo in slika: Fanči Moljk
Bo v Hrastniku nova knjižnica?
Občina Hrastnik je naročila izdelavo idejne zasnove za ureditev novih prostorov za hrastniško knjižnico.
Preselili bi jo v poslovno stavbo, kjer bi knjižnica imela 530 kvadratnih metrov prostora. Finančna konstrukcija je tudi narejena.Vrednost ureditve je ocenjena na 820 tisoč evrov. Del denarja bi zagotovili s prodajo zdajšnjih prostorov Ministrstvu za delo, računajo, da bodo uspešni tudi na razpisu ministrstva za kulturo, največji del - 370 tisoč evrov pa bodo zagotovili iz občinski proračunov 2008 in 2009.V približno dveh mesecih bodo znani rezultati omenjenega razpisa in tudi odgovor Ministrstva za delo o odkupu.
MaH
©ŠPOff____
Mednarodni miting »Pokal boberček 1008«
V prijetnem ambientu ravenskega SOm letnega bazena je v soboto, 11.06.1008, potekal Mednarodni miting POKAL BOBERČEK 1008. Na mitingu je nastopilo 16 slovenskih in eden madžarski plavalni klub s skupaj 368 plavalci. Mitinga se je udeležila tudi slovenska reprezentanca ml. dečkov in ml. deklic, ki je
bila na Ravnah že nekaj dni na pripravah.
Med mladimi reprezentanti so bili tudi trije plavalci iz PK Lafar-ge Cement Trbovlje in sicer Jan Burgar, Mario Budimir in Nejc Kos. Na samem tekmovanju pa so se jim pridružili še ostali plavalci in sicer pri fantih: Peter Vozel, Žiga Kovačič, Alen First, Marko Hauptman, Josip Cvitič in Pavao ter dekleta: Nina Kos, Neža Kurnik, Klara Volaj, Karmen Zmrzlak in Tjaša Božič.
Vsi plavalci so se na tekmovanju odlično odrezali, kljub pet dnevnemu izpadu treningov zaradi slabega vremena. Najboljši med njimi je bil vsekakor Jan Burgar, ki je kar tri krat zasedel prvo mesto in sicer v disc. 100m hrbtno, I OOm prosto in 200m mešano, bil drugi na 100m prsno in zasedel nehvaležno četrto mesto na 100m delfin ter popravil vse svoje osebne rekorde. Skupno je Jan v svojem letniku za osvojena tri prva mesta prejel še pokal Boberček. Med dobitnike medalj je posegel tudi Mario Budimir, ki je na 100m delfin z osebnim rekordom zasedel 2. mesto in bil peti na 200m mešano ter 8. na I OOm prosto. Alen
Firšt je osvojil 3. mesto v zelo zahtevni disciplini 400m mešano ter 4. mesto na 50 delfin in 7. na 50m prosto. Nejc Kos pa je kljub precejšnjemu izboljšanju svojega osebnega rezultata, na 100 m prosto zasedel vedno znova nehvaležno četrto mesto, bil peti na 200m mešano in sedmi na 100m delfin. Peter Vozel pa je bil peti na 50 hrbtno in deveti na 50m prosto. Pri dekletih pa se je z osvojenim tretjim mestom na 100m prsno izkazala naša najmlajša Klara Volaj, letnica 2000.
Trboveljski plavalci so se pomerili tudi v štafeti 8X50m prosto v postavi: PeterVozel.Jan Burgar, Mario Budimir, Nejc Kos, Karmen Zmrzlak, Nina Kos, Neža Kurnik in Klara Volaj in osvojili 8. mesto.
Rezultati so vzpodbudni, če vemo koliko treningov so doslej opravili v 50m letnem bazenu in upajo, da se bo ta forma stopnjevala do vrhunca tekmovanj, to so državna prvenstva, ki bodo potekala od sredine meseca julija dalje.
39. Luekin pokal
Na trboveljskem letnem bazenu je v organizaciji PK Lafarge Cement Trbovlje v soboto, 18. 06.1008 v prelepem sončnem vremenu potekal že 30. Lučkin pokal, tekmovanje z najdaljšo tradicijo v slovenskem
plavanju.
Tekmovanja se je udeležilo 286 plavalcev iz 17-ih slovenskih klubov in enega gostujočega kluba Bor iz Trsta.
Domači klub je nastopil z 33 tekmovalci, na začetku tekmovanja pa se je predstavila tudi šola plavanja.
Plavalci domačega kluba so na tekmovanju nastopili več kot odlično, saj so kar 22 krat stopili na stopničke za zmagovalce. Odplavali so veliko osebnih rekordov in samo upamo lahko, da bosta forma in pripravljenost prava tudi na državnih prvenstvih, ki se bodo pričela 19. julija s prvenstvom za mlajše dečke in mlajše deklice.Teden kasneje bo nato še državno prvenstvo za dečke in deklice, konec julija pa za člane, mladince in kadete.
Pa poglejmo, kdo so bili najuspešnejši plavalci in nosilci medalj za trboveljski plavalni klub.V kategoriji ml.dečkov in ml. deklic je bil gotovo najboljši Jan Burgar, ki je bil tudi sicer najuspešnejši plavalec iz PK Lafarge Cement Trbovlje. Jan je osvojil kar štiri zlate medalje in sicer na 50 prosto, 50 hrbtno, 100m prosto in 100m hrbtno. Bil pa je še dvakrat tretji na 100m prsno in 100m delfin.
V kategoriji najmlajših se je na stopničke uvrstil še Mario Budimir z drugim mestom na 100m delfin ter tretjim mestom na 50 delfin.V finalu na 100m prosto, kjer pa je v dopoldanskem predtekmovanju zasedel peto mesto, je popoldne prav tako
osvojil bronasto medaljo. Žal pa je izpadel izmed dobitnikov medalj Nejc Kos, ki je v dopoldanskem finalu v disc. 100m zasedel tretje mesto in dosegel svoj osebni rekord, popoldne pa se je v finalu uvrstil na nehvaležno četrto mesto, vendar prav tako že drugič v istem dnevu popravil svoj osebni rekord.
V	kategoriji dečkov in deklic je bil najuspešnejši Alen Firšt, saj je s kopico osebnih rekordov dosegel odlične rezultate in sicer je bil prvi na I OOm delfin, drugi na 200m delfin in tretji na 50m delfin. Peter Vozel je osvojil srebro na 100 hrbtno in bil tretji na 50m hrbtno. Odličen rezultat je pri deklicah na 200m prsno odplavala Karmen Zmrzlak.Ta rezultat jo je pripeljal do drugega mesta.
Pri kadetih sta se na stopničke povzpela Luka Zupan in Primož Podbregar. Luka je osvojil drugo mesto na 50m delfin in bil tretji na 50hrbtno ter 200 mešano. Primož pa je bron osvojil na 200m hrbtno.V mladinski kategoriji pa se je Rok Leskovec zavihtel na prvo mesto v disc. 200m prsno in drugo mesto na 100m prsno.
V	plavalnem klubu s temi vzpodbudnimi rezultati tako z nestrpnostjo pričakujejo državna prvenstva, kljub vsem težavam s katerimi se spopadajo.
Za klub: Boris Seiko
Karnerjev uspeh v Tacnu in sponzorska pogodba
Preko sto hrastniških navijačev je v nedeljo, 19. junija 1008, spremljalo finalne boje druge tekme svetovnega pokala v Tacnu, kjer je v tekmovanju K-l nastopal njihov ljubljenec Peter Kauzer ml.
V soboto je vozil najhitrejši čas kvalifikacij, v nedeljo pa je zmagal in najhitreje in brez dotika prevozil progo po divjih savskih brzicah.Vse tekmece je ugnal z izjemnim časom. Na drugem mestu je bil Čeh Lukas Kubričan, ki ga je ugnal kar za 4,88 sekund. Drugi slovenski predstavnik finala K-l pa je bil Dejan Kralj - sedmi po vrsti z zaostankom skoraj deset sekund (+9,94).
Peter Kauzer v Tacnu
Skupščina Brodarskega društva Hrastnik
Omenimo še, da so imeli v BD Steklarna Hrastnik 13. junija 2008 skupščino društva, kjer so obnovili sponzorsko pogodbo s Steklarno Hrastnik. Podpisala sta jo predsednik BD Igor Zalokar in direktor Steklarne Hrastnik Roman Strgar. Peter Kauzer ml. pa je podpisal še nekaj manjših sponzorskih pogodb. Peter je po uspehu v Tacnu takoj odletel na Kitajsko, na zadnji trening po olimpijski progi, ki so jo odprli za štirinajst dni.
In še zanimivost: na Kitajsko bo odletel navijat za Petra tudi župan Miran Jerič. »To se mi zdi spodobno, saj ne verjamem, da bomo imeli v Hrastniku še kdaj olimpijca...«
Ko bi Petru le uspelo!!
Podpis sponzorske pogodbe s Steklarno Hrastnik
Igor Zalokar BD Hrastnik in Roman Strgar Steklarna Hrastnik po podpisu sponzorske pogodbe
Besedilo: Fariči Moljk Fotografije: Branko Klančar
Smučarske društvo Kum Dobovec v
pretekli sezoni
Že več kot petdesetletna tradicija SD Kum Dobovec, kjer delajo na prostovoljni bazi, je pokazala tudi v
sezoni 1007/1008, da njihov trud ni bil zaman.
Njihovi tekmovalci so nastopali na Pokalu Andraž, Zmajčkovem pokalu, Pakalu Maxirossi, na petih tekmah Pokala Krvavec, štirih tekmah Pokala Mladi šampion, na Pokalu Roka Petroviča, Pokalu Tomaža Cerkovnika in na regijskih tekmah v veleslalomu, slalomu, superveleslalomu in kombinaciji. Ponosni so na dosežene rezultate, saj so na neregijskih tekmovanjih dosegali prva tri mesta, na pokalnih tekmovanjih niso s tekme odhajali praznih rok, na regijskih tekmah pa so nabirali točke in izkušnje za naslednjo sezono, ko bodo tekmovali kot polnopravni člani.
Najmlajša Luka Renko in Nik Draksler sta nastopala v skupini letnika 2001 in mlajši, v skupini mlajših cicibanov rojenih v letih 1999 in 2000 so nastopali Klavdija Renko, Janja Hercog, Tjaša Judež, Luka Kavšek, Jan Trotovšek, Katja Hercog in Marko Čebela Trošt. V skupini cicibanov rojenih 1997 in 1998 je nastopal AljažTomše, ki je imel pravico nastopa na pokalnih in državnih tekmah.
V pravkar končani sezoni so pod vodstvom Draga Kavška, Spe-
le Volaj in Ervina Renka opravili petinštirideset smučarskih dni. Prvič so pripravili dva treninga na avstrijskih ledenikih, imeli so tudi trideset suhih treningov v telovadnici ali igrišču na Dobovcu ali kar v naravi.
V naslednji sezoni bo večina tekmovalcev prvo leto v skupini kategoriziranih cicibanov. Planiranih imajo okrog 60 do 80 snežnih dni, kondicijsko se bodo pripravljali na planinskih pohodih, kolesarjenju, treningih in opravili nekaj smučarskih dni na ledenikih.
Njihovi načrti so povezani s financami, ki jih kronično primanjkuje, saj so odvisni od sponzorjev, donatorjev in proračunskih sredstev občine in so veseli vsakega prispevka in pomoči.
Besedilo : Irena Vozelj Slike: arhiv SD Kum Dobovec
Vzpon na Grossvenediger
V petek, 10. junija, je v Avstrije dopotovala plezalska naveza, ki so jo tvorili Sebastijan Jančič in Veronika Viltužnik, oba iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje ter Dubravka Zupanič iz
Jastrebarskega na Hrvaškem.
Njihov tokratni cilj je bil vzpon na drugo najvišjo goro v Avstriji, 3666 m visoki Grossvenediger, v zimskih razmerah. Pot jih je vodila najprej skozi Karavanški predor mimo Lienza do mesteca Matrei, od tu pa v dolino Tauerntal do koče Tauernhaus na višini 1512 m.Tu so prenočili, naslednje jutro pa nadaljevali mimo koče Venedigerhaus na višini 1691 m, nadaljevali pa so pot ob ledeniški reki Gschlosbach.Vzpenjali so se mimo koče Alter Prager Hüte do koče Neue Prager K utte na višini 2796 m. Po krajšem počitku in z obvezno zimsko opremo sta se Sebastijan in Veronika lotila vzpona preko ledenika Schlaten-kees in po njem na vrh Grossvenedigerja. Zupaničeva je vzpon nadaljevala počasneje in se je priključila madžarski navezi ter
z njimi stopila na vrh gore. Sebastijan in Veronika sta opravila med tem vzponom 2154 m višinskih metrov v šestih urah in petnajstih minutah, kar dokazuje njuno dobro fizično pripravljenost. V večernih urah sta že bila na izhodiščni točki.
Naj omenimo, da so se vsi trije 5. julija letos odpravili na dolgo pot v Kirgizijski Pamir pod 7134 m visoki Pik Lenin.Ta vrh je njihov tokratni cilj. Nanj so se pripravljali že dalj časa v Julijskih Alpah ter Kamniško-Savinjskih Alpah. Upajmo, da se bodo vsi trije konec julija oz. v začetku avgusta vrnili živi in zdravi, morda tudi z uspešnim pristopom na vrh Pik Lenina, kar jim vsi srčno želimo.
Besedilo.Tine Lenarčič
Troboj Italije, Slovenije in NTK Hrastnik - napoved konca namiznega
tenisa v Hrastniku?
Sestri Ojsteršek sta po prenehanju uspešnih tekmovalnih karier že dolga leta trenerki mlajših selekcij v domačem in v klubih sosednjih občin. V zadnjih letih pa se domač klub ob izgubi dolgoletnega sponzorja
ubada z velikimi finančnimi težavami.
Celotna ekipa italijanske reprezentance je s trenerjem, Hrastničanom Jožetom Urhom, opravila kondicijske priprave v Hrastniku (kar je praksa zadnjih nekaj let), kar je bil predpogoj, da je do troboja sploh prišlo. Italijani se v Hrastnik že leta radi vračajo in pravijo, da so s ponudbo zadovoljni.
24. junija 2008 se je v mali telovadnici Osnovne šole NH Rajka Hrastnik odvil troboj med pionirskimi ekipami reprezentanc Italije in Slovenije, ter ekipo NTK Hrastnik. Zmagovalka troboja je bila pričakovano Italija.
In kako je s Hrastničani?
Proti reprezentantom obeh držav so dobili nekaj setov; nekaj jih je »ušlo« za las in kljub dobremu odporu, ki je spravljal gledalce na noge, jim ni uspelo dobiti tekme.
V svojih vrstah imajo 12 aktivnih tekmovalcev, od katerih je po besedah Vesne Drnovšek potrebno v prihodnosti resno računati z Dinom Hankušičem, Tilnom Drnovškom, Barbaro Selan, Kropeč Niko, Maticem Kolarjem in Tamaro Pavčnik.Vsi so rangirani do petnajstega mesta v svojih starostnih skupinah. »Treniramo vsak dan in v mali telovadnici Osnovne šole je komaj zadoščeno minimalnim pogojem za trening. Mize tako vsak dan vedno znova postavljamo, v telovadnici pa je prostora le za 4 do 6 miz, kar komaj zadošča za normalno vadbo. V poletnih mesecih je v tej dvorani hudo vroče. Glede na to, da s sestro trenirava otroke zadnjih šest let povsem brez-
Barbara Selan in Tamara Pavčnik v igri dvojic
plačno in da stroške treningov in tekmovanj pokrivajo starši tekmovalcev sami, počasi obupujeva.
Najbolj smiselno se zdi, da mladim, perspektivnim tekmovalcem ponudimo možnost za trening v klubu v Velenju, kjer otroke trenira tudi sestra Andreja«, je povedala glavna trenerka hrastniškega kluba,
Vesna Drnovšek Stavba TVD Partizana je že leta neizkorišena in bi popolnoma zadostila potrebam, vendar stroškov vzdrževanja ne bodo zmogli sami. Bomo hrastničani tradicijo, ki je preteklosti nosila v Hrastnik uspehe in kolajne z evropskim leskom, zavrgli?
Besedilo in slike: Mojca Trbovc
Sestri Ojsteršek si želita večji prostor, kjer bi igralci lahko nemoteno trenirali.
Hilarij
Kolesarski ultra maratonec Radovan Skubic Hilarij se je 15. junija podal na 11.000 kilometrov dolgo pot od Geossa do Pekinga. Ha otvoritveno svečanost 19. olimpijskih iger bo ponesel slovensko in evropsko zastavo. Start je bil ob 11. uri na Geossu.
Gorski ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij, ki ga poznamo po mnogih odmevnih in drznih projektih, je pred tremi leti tekaške copate zamenjal za kolo.V letu 2008 se s kolesom odpravlja na okoli 10.000 kilometrov dolgo pot, ki bo trajala približno 40 dni.V Peking bo prispel nekaj dni pred začetkom olimpijskih iger. Slovensko zastavo, ki jo bo prinesel v kitajsko prestolnico, bo predal športniku, ki bo to zastavo nosil na otvoritvi iger. S tem podvigom želi Radovan Skubic Hilarij svetu sporočiti, da so olimpijske igre - zdrava tekmovalnost, sodelovanje, prijateljstvo in prispevek za mir na svetu. S slovensko zastavo zastopa svojo domovino in s kolesom prevozna sredstva, s katerimi ne onesnažujemo okolja - simbol boja proti ogrevanju ozračja.
Po virih: MaH
© mmm
Križan

REŠUJTE
KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO
1000 €
Rešitve iz prejšnje številke.
; Hc				k'	A	N	j	E
								
3	4	8	1	7	9	6	2	5
7	1	2	6	5	3	4	9	8
6	9	5	2	4	8	3	1	7
5	2	3	4	9	6	7	8	1
1	6	9	8	2	7	5	4	3
4	8	7	5	3	1	9	6	2
9	5	4	7	8	2	1	3	6
2	3	1	9	6	5	8	7	4
8	7	6	3	1	4	2	5	9

SUDOKU
			9				5	4
						9		
		5	1				2	
		4				8	1	3
1					5		7	
	3	8		4				9
	1			3				
2							8	
					4	7		
Nagradna
križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 19. julija 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 14/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 13/2008 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
-	Nataša Žnidar, Mestni trg 51 b, 1420 Trbovlje, bon za 20,86 €
-	Jelena Hace, Naselje na šahtu 22, 1412 Kisovec, bon za 12,52 €
-Ana Praznik, Polje 8, 1410 Zagorje - bon za 8,35 €
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
V TRGOVINI JAKA V ZAGORJU ZOPET UGODNE CENE KEKSOV
DROBNI MEŠANI KEKSI PAKIRANI 650 g SAMO 2,00 €
VABLJENI
POSEBNA PONUDBA TRAJA OD 10.07.08 DO 23.07.08
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
Ali se prepoznate?
Dobro si oglejte sliko. Ste vi v krogcu? Ste prepričani, da ste pravi? Ste! Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo kupon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Časa imate do 18.. julija 2008, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZERIA ČEBE1ICII
VRflČEVIČ m o 1 ej Valvazorjevo 7, IZLAKE. Tel.: 05/56-74-157
Kuhamo s Stašo
SLADOLED za vroče dni
Potrebujemo:
*2 jajci
*2 žlički čokolade v prahu * 1 sladka smetana *1 vrečka vanilin sladkorja *3-4 žličke sladkane vode *5 žlic sladkorja v prahu
Priprava:
Sladko smetano stepemo, posebej še stepemo dve jajci z dodatkom čokolade, sladkane vode, sladkorjem v prahu in vanilinom. Potem narahlo zmešamo s sladko smetano in zamrznemo. Namesto čokolade lahko dodamo na drobno narezano sezonsko sadje.
Dober tek!
Staša
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Ob nedavnem rudarskem prazniku objavljamo temu primerno pesem. Zasavje je neločljivo povezano z rudarjenjem, čeprav se bo ta dejavnost čez kakšno desetletje opustila.Toda spomin nanjo bo ostal. Se naprej bo na poseben način po žilah Zasavčanov tekla rudarska kri. Rudarjem bratsko sodelovanje in optimizem pomagata prenašati težavne delovne razmere globoko pod zemljo.To bi moral biti zgled za vsakega izmed nas, da se še bolj odpremo soncu v sebi, da še bolj zaživimo pristno ljubezen. Le tako lahko ustvarjamo sebi prijazen svet. Naj se veselje do življenja sveti iz naših oči, saj ravno pogled v oči največ pove o človeku. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 03 I -373-826)
LJUBEZEN
Moja ljubezen je vroča kot kri, kot med lepljiva in nikoli ne rdi.
Moja ljubezen kot majska roža cveti, se z jutrom vsakim rojeva, jo je vse več... Počitka ne pozna. Nikoli ne spi.
Moja ljubezen je ena sama misel srečna, se v tej radosti hahlja, smeji; je tu in bo večna.
Igor Goste
POETI(NJE), POŠLJITE V OBJAVO VAŠE PESMI IN POPESTRITE “LIST”!
“Oči so svetel biser, ki sijejo in izdajajo naša čustva dan za dnem.
Če iz njih veje prava ljubezen, jih tisti, ki jih je videl, ne bo pozabil, pa če jih ne bo videl nikoli več!”
(Apolonija Lipičnik)
SONET ZAUPANJA I
Prekleto, so rekli naši občani,
ko v jami smo bitko zgubili z vodo,
da je zmagala ona, ne gre v glavo, rudar se ne klanja beli zastavi.
Vedno on ve, kaj narediti hoče, vlaga v tehniko, pa znanje in moč, neprestano ruje, dela dan in noč, do zdaj odnehal ni - poraza noče.
Rudar zmagati hoče, se boriti,
naj le rovarijo sile, v zemlji skrite, borbo težko ve se, kdo ima dobiti.
V srcu rudarja ni dvomov - ne skrbite, v njem je želja sile ukrotiti.
Bitko poslednjo on mora slaviti!
Maks Marinčič
RUDARJI, SREČNO!
MODRINA
Ko prvič videl sem jih, za leta dolgo ostale le oddaljen so spomin.
A zdaj vidim jih ponovno; lepe, čudovite, včasih otožne, običajno vesele.
Gledam tebe, gledam obraz tvoj, gledam tvoje oči; zdaj so resničnost.
Vem, dobro vem, da nisem jim tujec; zanje sem tisto, kar sprejemajo rade.
Prinesle so mir duševnosti, spokojnost, razumevanje, čaščenje, ljubezen.
Tvoje oči, moja hipnoza; gledajo me, opazujejo me, vidijo me.
Neskončnost modrine tvojih sinjih oči zaslepi moj razum.
So kot diamanti, so dar, iz rok božanske Afrodite dan. Ko uzrem tvoje oči, izgubim se v oceanu nebeške lepote.
Daj mi, da se jih dotaknem; pusti mi, da jih občudujem.
Kadar s pogledom svojim me zgolj ošineš, v hipu sesujem se v prah.
Kadar nameniš mi pogled globok, takrat vem, da sem ljubljen.
Goran Ajtič
Aleksij Porednih:
KOLUMNA ©
MIR« KI GA SVET NE NORE DATI
“O, groza, komaj se še držim skupaj. Počutim se, kot bi me povozil vlak. Glavo imam težko kot svinec. Sem kot razbita ladja, ki je doživela brodolom.” V podobnem slogu se kesa večina ponočevalcev. Noč ima svojo moč, še močnejše pa so opojne substance.Vino, pivo, žgane pijače, takšni in drugačni dimi - vse to obljublja raj. Da, v raj velikokrat popelje, ampak končna postaja uživaškega kroga je pekel. Ko pekel pretolčemo, se na obzorju spet zasveti mamljiva skušnjava ponovnega potovanja v raj, ki ga je sposoben dati zunanji svet.To iskanje raja je privid, ki ga večina ljudi ne spregleda nikoli.
Dokler je človek zdrav, ga čredni nagon vodi od žurke do žurke. Družba je ustrojena tako, da nas poskuša izžeti, kolikor je le mogoče. Za tolažbo si je izmislila praznovanja za pobeg iz t. i. krutega vsakdana. K praznovanjem nedvomno spadajo poletne veselice in druge zabavne prireditve. Alkoholna pijača teče v potokih, plesišča so polna. Ples je odlična preventiva za dobro prenašanje alkohola in gre na roko prirediteljem. Če ne bi nihče plesal, bi bili udeleženci prej pijani, zato bi bila prodaja pijače manjša. Malo ga spiješ, nato ‘prešvicaš’ na plesišču in spet si pripravljen za nadaljevanje pivske akcije.
Za vinsko trto velja, da je dar bogov. Ti bogovi niso prebivali nekje na nebu, ampak so bili čisto zemeljski faloti. Za bogove so jih imeli zaradi njihove odmaknjenosti od navad večine smrtnikov. Tako so si ustvarili vzvišeni status, ki so ga s pridom izkoriščali. Raja je fizično delala zanje, oni pa so čas izkoriščali za višje dejavnosti. Imeli so znanje, ki so ga skrbno varovali. Z njim so med drugim uspeli udomačiti vinsko trto. Ugotovili so namreč, da daje njen sok po končanem alkoholnem vrenju opojno pijačo. “Z njo bomo pokorili ljudstvo,” so premeteno sklenili. Ljudem so dali poskusiti vino - in zmagali.
‘Folk’ je trdo enoličnost življenja prekinjal s pivskimi vložki. Bil je hvaležen “bogovom” za žlahtno kapljico in to hvaležnost jim je vračal s pokornim sledenjem njihovemu “modremu” vladanju. Oboji so bili zadovoljni, zato je redkokdo spregledal prevaro.Vino je bilo (in je še, če ta pojem razširimo na vse alkoholne pijače) ključ do mirnega spanca oblastnikov. Težji ko so časi, bolj polne so pivnice. Ali se lahko najde boljši dokaz za veljavnost pravkar predstavljene teze? S spretnim izkoriščanjem človeških slabosti in večinskega negativnega dojemanja sveta je mogoče množice držati v šahu.
4.
f

X
'
m 'TÄ:
mm
- ••	(fww/

m
Jp-
V

K
prinaša sreče. Srečen je samo človek, ki srečo najde v sebi. Vsakdo med nami je čista ljubezen, čista sreča, vendar se tega malokdo zaveda. Potopljeni smo v morje nevednosti, ki povzroča odtujenost od nas samih, od našega svetlega bistva. Informacije, ki jih sprejemamo iz okolja, v katerem živimo, so polne strahu, negotovosti, dvomov in skrbi.V takšnem okolju kot otroci zaklenemo vedenje o svojem bistvu globoko v podzavest, saj sicer ne bi preživeli v svetu, ki ne odobrava resnice in zato ne more dati miru.
Potopiti se je treba vase, če želimo zajemati iz neusahljivih studencev ljubezni in milosti, moči in hvaležnosti. Odličen pripomoček za to je meditacija ali moli-tev.Vnaprej pripravljena besedila so eden izmed načinov za doseganje sozvočja v duši oziroma uravnovešenje svojega bistva s frekvenco kozmičnega reda, ki jo v naši civilizaciji običajno imenujemo Bog. Postopno odkrijemo lastne načine molitve oziroma meditacije. Njena vrhunska oblika je zahvaljevanje. Prositi ni potrebno, saj nam je že vse dano. Potrebni so edino hvaležnost, ljubezen in zaupanje. Tako bomo našli mir in srečo, ki ju svet ne more dati.
Če človek misli, da je svet krut in pokvarjen, lahko oazo miru, sreče in sozvočja najde zgolj z zatekanjem v druge svetove. Bolj preprosto povedano: z doseganjem čustvenega, mentalnega in duševnega stanja zadovoljstva lahko ubežimo slabšim vsakdanjim občutkom. Alkohol je odličen pripomoček za premik na poljane čudovitosti. Vendar ima eno veliko napako - povzroča zasvojenost. Z alkoholom je zasvojen tisti, ki se lahko dobro počuti le takrat, ko je “pod dozo”. Toda alkohol je le ena v množici stvari, s katerimi smo ljudje zasvojeni. Poleg zasvojenosti pa nas te stvari puščajo notranje prazne.
Kdor si k dobremu počutju pomaga z nečim, kar prihaja od zunaj, je zasvojen z videzi. Resnica je, da noben videz ne
0 mo/omsniA
Delavski dom Zagorje
Petek
J
11.7.	ob 20.00 - DOKLER NAJU JACKPOT NE LOČI am.rom.kom.
12.7.	ob 21.30. - L ET N I K I N O-igrišče TVD Partizan
-	FILM, DA TE KAP 2 (DPM ZAGORJE - VSTOP PROST, v primeru slabega vremena bo predstava v Kinu Zagorje ob 20. uri)
Nedelja 13.7. ob 20.00 -21 RAZPAD LAS VEG ASA,
am.krim/drama
-	DOKLER NAJU JACKPOT NE LOČI am.rom. kom.
-	Film teater: ODPLEŠI SVOJE SANJE : NA ULICI, am. plesna rom.kom.
H
Sobota
■b
Ponedeljek 14.7. ob 20.00
Torek
15.7. ob 20.00

V DRUGI POLOVICI JULIJA V KINU DD ZAGORJE NI KINOPREDSTAV!
Kino Izlake
Nedelja 13.7. ob 20.15 - DOKLER NAJU JACKPOT
NE LOČI am.rom. kom.
Kino Delavski dom Trbovlje
četrtek	10.7. ob 20.00
petek	I 1.7. ob 18.00
sobota
nedelja
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
sobota
12.7.
13.7.
14.7.
15.7.
ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00
16.7.	ob 20.00
17.7.	ob 20.00
18.7.	ob 20.00
19.7.	ob 18.00
-	POVRATNE STEKLENICE
-	HORTON Animir.druž. kom.sinhro.
-	HORTON
-	POVRATNE STEKLENICE
-	HORTON
-	POVRATNE STEKLENICE
-	HORTON
-	DRUGA SESTRA BOLEYN Rom.zgod.drama
-	DRUGA SESTRA BOLEYN
-	DOGODEK ZF drama
-	DRUGA SESTRA BOLEYN
-	DRUGA SESTRA BOLEYN
		ob 20.00	- DOGODEK
nedelja	20.7.	ob 18.00	- DOGODEK
		ob 20.00	- DRUGA SESTRA BOLEYN
ponedeljek	21.7.	ob 20.00	- DOGODEK
torek	22.7.	ob 20.00	- DOGODEK
sreda	23.7.	ob 20.00	- DOGODEK
četrtek	24.7.	ob 20.00	- HANCOCK Akc. kom.
Kino Delavski dom Hrastnik			
četrtek	10.7.	ob 20.00	-NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI am.pust.kom.
petek	11.7.	ob 20.30	- IRON MAN am.akc.domiš.
sobota	12.7.	ob 18.00	- NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
		ob 20.00	- IRON MAN
nedelja	13.7.	ob 18.00	- IRON MAN
		ob 20.00	- NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
sreda	16.7.	ob 20.00	- DOKLER NAJU JACKPOT NE LOČI am.kom.
četrtek	17.7.	ob 20.00	- DOKLER NAJU JACKPOT NE LOČI
petek	18.7.	ob 20.15	- SPEED RACER am.druž.pu stolov.
sobota	19.7.	ob 18.00	- DOKLER NAJU JACKPOT NE LOČI
		ob 20.00	- SPEED RACER
nedelja	20.7.	ob 18.00	- SPEED RACER
		ob 20.00	- DOKLER NAJU JACKPOT NE LOČI
sreda	23.7.	ob 20.00	- KRALJI ULICE am.akc. krim.
četrtek	24.7.	ob 20.00	- KRALJI ULICE
Kino Dol pri Hrastniku			
petek petek	1 1.7. 18.7.	ob 18.00 ob 18.00	-	IRON MAN am.akc.domiš. -	DOKLER NAJU JACKPOT
NE LOČI am.kom
http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/
Z ZASAVCEM V KINO!
Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave
po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št, 12
Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Kdo je glavni igralec v filmu HANCOCK?
Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite
na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju.
Uredništvo.
Tokratna srečna izžrebanca sta:
Marija Grošelj (Zagorje) in Majda Dolinšek (Izlake)
Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center - Delavski dom Zagorje.
Foto klub Hrastnik
Od /. 7. do 30. 8. 2008 - RAZSTAVA - ČLAN FOTO KLUBA SE PREDSTAVI: SIMON TANŠEK v galeriji Zdravstvenega doma Hrastnik
Jazzagorje - petkovi poletni večeri
Petek / /. 07. ob 21.00 - koncert OTTO LECHNER - harmonika - ploščad pred Weinbergerjevo hišo, ( v primeru dežja bo koncert v stekleni dvorani Kulturnega doma Zagorje) VSTOP PROST
mali oglasi
►---------------------------------------------------------------^
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
KUPON ZA
Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 €-centov. Vabljeni k sodelovanju!
Ime in priimek:....
Naslov:............
Podpis:............
Telefon in e-pošta: Davčna številka: ... Številka TRR:......
ö
> °-p "o
D lu
c U o < c er
m O
~ cr Q- < cc
o
g ffl
LLJ V
O w o g o g
s °
_Q _M r\ -
o E o .g
*vsi podatki so obvezni*
Knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje
POLETNI URNIK ODPRTOSTI: KNJIŽNICA ZAGORJE (oba oddelka): ponedeljek, sreda :
10.30	- 18.30 torek, četrtek, petek :
8.00 - 15.00 sobota: zaprto ENOTA KISOVEC:torek:
15.30	- 18.30
ENOTA IZLAKE:četrtek: 15.30- 18.30
Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod ŠTEFAN SAPAČ iz Zagorja. ČESTITAMO!
Vabimo vas spet k sodelovanju!
Kupone za "Z ZASAVCEM ¥ KINO" IH NAGRADNO IGRO "1000
€ centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca.
,»00 VELIKIM lŠCTCKOM!#
ATOME
^HARMOHiK
© memm
Anton Šutar - M.A.Š
a Kofetkanje v Varšavi
V Varšavi, glavnem mestu Poljske, živi okrog 1 milijona ljudi. Mesto je v času tranzicije, po uvedbi demokracije leta 1990, začelo doživljati pravi preporod.
mm rij
BmčBIi	ur zgni			F /*! jmfpa '"T? li J		SS3'
						;
Še posebej je to opaziti v centru mesta, kjer je okrog znamenite Palače kulture in znanosti, ki so jo v 50 letih prejšnjega stoletja Poljakom v dokaz prijateljstva zgradili Sovjeti. Okrog veličastne kremeljske kopije so v poldrugem desetletju vzniknili sodobni objekti s komercialno vsebino, ki so dodobra spremenili prvotni videz centra poljske prestolnice. Večina novih objektov je postavljenih s tujim kapitalom iz držav zahodne Evrope in ZDA. Ti objekti nimajo nič skupnega s prijateljskim odnosom tujine do Poljakov. Namen tujih
vlaganj je v zaslužku, saj je Poljska z nekaj manj kot 40 milijoni prebivalcev za zahodni kapital izredno zanimiv področje. Po določenih predelih mesta kraljujejo na novo zgrajene zasebne vile, ki so pod nenehnim video nadzorom in je njihovo lepoto moč opazovati zgolj izza ograj, ki nepovabljenim gostom preprečujejo vstop na privatno posest. Tudi velik del starih zasebnih objektov je obnovljenih, bodisi s strani nekdanjih lastnikov, ki so se po spremembah in denacionalizaciji vrnili na Poljsko, ali pa so se našli novi lastniki
iz vrst novodobnih poljskih kapitalistov, ki so v času tranzicije na hitro obogateli. VVaršavi je registriranih preko 600 tisoč osebnih avtomobilov. Poleg povsem povprečnih vozil, s katerimi se prevažajo bolj ali manj povprečni Poljaki, je na parkiriščih, še posebej na tistih, ki so za ograjami ob lepih vilah, mogoče občudovati tudi prave lepotce, ki jih lahko brez pomisleka štejemo med limuzine najvišje kakovosti, pa tudi športno oblikovanih lepotcev z zavidljivim številom konjskih moči je kar nekaj.
Na področju Centralne železniške postaje v mestu in v manjših številnih parkih je mogoče srečati brezdomce, ki kazijo idilično podobo sodobne Poljske.
Poljaki še vedno, čeprav nekoliko manj kot v časih socializma, radi nagnejo steklenico vodke.Tudi brez pravega povoda in priložnosti. Opite moške, ki se vračajo z dela ali so se odpravili po mestu zaradi kakšnih drugih dnevnih opravkov, je še vedno mogoče občudovati, ko se s šopkom rož v rokah opotekajo v zavetje svojega doma in objem ljubečih žena in deklet. Alkohol je v deželi Chopina in Si-enkievvicza še vedno močno prisoten in predstavlja velik družbeni problem. Največ prometnih nesreč povzročijo vozniki pod vplivom alkohola. Zanimivo, po eni strani je v medijih zaznati nenehna opozorila o negativnem vplivu pretiranega uživanja alkohola, po drugi strani pa ne manjka posebnih trgovin, ki kupcem ponujajo alkoholne pijače vseh vrst. Na vhodih v takšne prodajalne bodejo v oči veliki napisi iz sveta alkohola.
So pa Poljaki uspešni v boju proti kajenju. Kadilce so pregnali iz vseh prostorov javnega značaja. Tudi na železniških postajah ni dovoljeno puhati cigaretnega dima v zrak. Na cestah, med hojo, sicer ni prepovedano kajenje, so pa že nekdaj Poljaki postrani gledali vsakogar, ki se je postavljal s cigareto v roki in je tudi sedaj prava redkost videti »čudaka«, ki bi bil tako nevzgojen in bi si upal brezbrižno hoditi naokoli s prižgano cigareto. Kadi se torej praviloma le doma. Kajenje je tako postalo zelo intimno, pred javnostjo skrito opravilo.
Se nadaljuje
_________msec 01
Gasilci iz Padeža kralji Sentlamberta
Na 17. tradicionalnem gasilskem tekmovanju za Memorial Jožeta Vrtačnika v Šentlambertu je v soboto 5. julija zmago v absolutni konkurenci odneslo drugo člansko moštvo Prostovoljnega gasilskega društva
(PCD) Padež.
Vaja s hidrantom je stekla.
Za njim so se uvrstile članice PGD Loke, tretji pa so bili njihovi kolegi iz ekipe PGD Loke I. Med člani so Padežanom in Ločanom sledili gasilci PGD Izlake, medtem ko so se pri članicah takoj za Ločankami uvrstile tekmovalke PGD Sava, tretje pa je bilo PGD Tirna. V konkurenci 37 ekip iz zasavskega prostora in drugih delov Slovenije so tekmovale še postave mladink, mladincev, veterank in veteranov. Najboljše tri enote v posameznih kategorijah so bile nagrajene s pokali, vse sodelujoče pa so prejele priznanja. Z največ ekipami, in sicer po petimi, sta nastopili PGD Šentlambert in PGD Padež.
Drugi del naloge so predstavljale raznoterosti.
V vrstah mladincev so bili najboljši nadebudneži PGD Ko-tredež, drugo mesto je osvojila postava PGD Padež in tretje PGD Podkum. Mladinke iz PGD Padež so kot edine v svoji konkurenci prejele zmagoviti pokal, po rezultatu pa so med štirimi mladinskimi ekipami dosegle drugo mesto.V kategoriji veterank je bilo PGD Sava boljše od PGD Tirna. Med veterani so se najbolje odrezali gasilci PGD Grosuplje, drugo mesto je
pripadlo PGD Polica, tretje pa je bilo PGD Trbovlje mesto. Tekmovanju, ki je bilo priložnost za preverjanje strokovne usposobljenosti gasilskega kadra, je sledil še družabni del prireditve, ki so ga popestrile Vesele Štajerke.
Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
Rezultati regijskega ocenjevanja »Moja dežela, lepa in gostoljubna 1668« Hrastnik, Trbovlje in Zagorje
Ocenjevanje je potekalo 24., 26. in 27. junija 2008 v vseh treh občinah. Komisija so jo sestavljali Andrej Kovač iz Hrastnika, Marija Ju raj a iz Trbovelj in Damir Kozolič iz Zagorja.
Rezultati ocenjevanja po kategorijah pa so:
-	srednja mesta: najboljše so Trbovlje - srednja ocena 8,871;
-	drugi kraji: prvi je Kisovec - srednja ocena 8,965,
-	izletniški kraj: najboljše Izlake, 9,025
-	hribovskimi kraji:zmagal je Dobovec s srednjo oceno 8,723.
-	OŠ Ivana Kavčiča je zavzela prvo mesto v kategoriji šol zgrajenih po letu 1980, s srednjo oceno 10,084, v skupini šol, zgrajenih pred letom 1980, je bila najboljša ROŠ Mlinše, ocena 10,334.
-	Med srednjimi šolami se s prvim mestom ponaša Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, srednja ocena 8,970.
-	Tekmovali so tudi vrtci in med njimi je prvo mesto dosegel vrtec Barbara, Trbovlje z oceno 9,792
Vsi prvo uvrščeni kraji v posamezni kategoriji se uvrstijo na državno tekmovanje.
Najvišja ocena je bila 10. ROŠ Mlinše in OŠ Ivana Kavčiča sta presegli povprečje 10, zaradi dodanih % k ocenam za ekološke vsebine.
St.R.
Multipla skleroza
Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade centralni živčni sistem, kar privede do procesa imenovanega demielinizacija.
MS se pojavlja po vsem svetu, vendar je redka v ekvatorialnih področjih. V Evropi, Avstraliji in Severni Ameriki je prevalenca (delež populacije ki ima MS v določenem trenutku) med 30 in I 10 primerov na 100 000 ljudi.Vzroki za to regionalno razliko v pojavnosti niso popolnoma jasni, možni vzroki pa naj bi bili podnebje, prehrana, toksini, izpostavljenost soncu, genetski faktorji ter infekcijske bolezni. Študije na migrantih so pokazale, da dejavniki okolja v otroštvu vplivajo na pojav MS kasneje v življenju, saj oseba ki se v otroštvu preseli iz območja z nizkim tveganjem na področje z visokim tveganjem, prevzame tveganje nove regije za razvoj MS in obratno.V primeru, da je migracija v kasnejšem žvljenjskem obdobju, podobnega pojava ne opazimo. Obolenje je pogostejše pri belcih, ženskah in osebah pri katerih je že v družini MS. Mehanizem nastanka je verjetno avtoimunski, kar pomeni da telo zaradi neznanega vzroka usmeri protitelesa in bele krvničke proti proteinom v mielinski ovojnici (maščobna snov, ki je ovita okrog živcev v beli možga-novini in hrbtenjači), kar privede do vnetja in poškodbe ovojnice ter samih živcev. Eventuelno to lahko povzroči upočasnitev oziroma blokado prevajanja živčnih signalov in pojav različnih simptomov, ki so odvisni od mesta blokade. Simptome in znake razdelimo na očesne (slabšanje vida, izguba barvnega vida, dvojni vid), znake podaljšane hrbtenjače (bolečine v obrazu, oslabelost mišic obraza s povešenjem ustnega kota), malih možgan (tresenje rok, nestabilna hoja), piramidnega trakta (poudarjeni refleksi, spastična drža), senzorne motnje (abnormalni spontani občutki po telesu, bolečina), krče, motnje odvajanja urina in blata, mentalne motnje ter druge posebne znake in simptome (Lhermittov znak - elektrošok ki potuje po hrbtu, povečana splošna utrujenost).V dveh tretjinah primerov se MS prvič pojavi med 20. in 40. letom, najpogosteje v obliki z napadi in izboljšanji. Napadi prizadenejo vsakič druga področja živčevja, nevrološke težave pa se bolj ali manj popolnoma popravijo v nekaj tednih. Kasneje lahko ta oblika preide v progresivno obliko, za katero je značilno, da se simptomi delno ali popolnoma izboljšajo med napadi, ostanejo pa nekatere trajne nevrološke
Družba E-MRKET d.o.o.,
Cesta 3.julija 13, Hrastnik
RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO
-	VODJA DELAVNICE. ZAHTEVA SE POZNAVANJE TEHNOLOGIJE OBDELAVE KOVIN TER VODSTVEN E SPOSOBNOSTI.
-	PROJEKTANT ENERGETSKIH NAPRAV. ZAHTEVA SE SREDNJA ALI VIŠJA IZOBRAZBA STROJNO ENERGETSKE SEMERI, LAHKO PRIPRAVNIK.
DELO BO SKLENJENO ZA NEDOLOČEN ČAS, Z TRIMESEČNIM POSKUSNIM DELOM.
INFORMACIJE NA TELEFON 56 44 444 ALI e-mail: emarket@siol.net
motnje. Pri starejših je pogosta primarno progresivna MS, ki ima slabšo prognozo. Diagnozo postavimo na osnovi nekaterih bolj značilnih simptomov in znakov (Lhermittov znak, odkritje retrobulbarnega nevritisa), od katerih pa noben ni specifičen za MS. Od slikovnih tehnik nam je nam da največ informacij MRI, na kateri je možno videti plake v belini. Pri vseh se opravi lumbarna punkcija, ki nam da material za nadaljne raziskave. Lahko se opravi merjenje evociranih potencialov, ki nam pove v katerih predelih živčevja se nahajajo plaki. Za bolezen ni zdravila, obstaja pa več terapij, ki zelo pomagajo bolnikom. Cilj zdravljenja je preprečitev novih napadov, povrnitev funkcije po napadu ter preprečitev invalidnosti. Ker imajo zdravila precej stranskih učinkov, jih bolniki radi odklanjajo in se zatekajo k alternativnim tehnikam zdravljenja. Prognoza je odvisna od stadija bolezni, oblike MS, prejšnjega zdravja bolnika in prisotnosti nepovratnih nevroloških pomanjkljivosti.
Alojo Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med.
V najlepšem mesecu leta, v maju, je ženin Zoran Zore prvič obljubil zvestobo svoji Erni Zore. To je bilo 17. maja 1958.
Po petdesetih letih sta svojo zvezo potrdila in se drug drugemu zaobljubila pred pričama. To sta bila Tilen Zore in Manja Zore, zakonsko zvezo pa je potrdil župan Miran Jerič v Hrastniku 17.5.2008.
Iskrene čestitke!
cf^axam zaiis in is staza, izcs jza oitanz zmszaj äzcxü ccNizuo
V poletje je v trboveljski porodnišnici v teh dneh prijokalo devetnajst j o kavč kov — osem deklic in enajst fantkov.
25.06.2008
Jolanda Perger, Šalek 103,Velenje - hči Lori
26.06.2008
Anita Jurjevič, Ulica Sallaumines 9a, Trbovlje - sin Tin Železnik
27.06.2008
Am ra Hozanovič.Trg revolucije 13,Trbovlje - sin Alen
28.06.2008
Željka Vukajlovič, Novi Log 7a, Hrastnik - sin Anej Vrtačnik Klavdija Zidar, Šklendrovec 28b, Zagorje - sin Teo Šalamon
29.06.2008
Danijela Baščarevič, Neža 26a, Trbovlje - hči Mia Larisa Vadunec
Mojca Berdnik.Trg Franca Fakina 46,Trbovlje - sin Lenart
30.06.2008
Natalija Jukijanovič, Novi Log I9b, Hrastnik - sin Mark Stijelja
01.07.2008
Simona KončinaTavš, Kal 14, Zagorje - sin Jakob Martina Rotar, Novi dom 12, Hrastnik - hči Kaja Mlinar
02.07.2008
Petra Potočnik Izgoršek, Potoška vas 37, Zagorje - sin Jan Izgoršek
04.07.2008
Metka Žumer, Naselje na šahtu 23, Kisovec, Zagorje - sin Tim Zupan
05.07.2008
Katica Hribar, Sveta Planina 8,Trbovlje - hči Ajda Neža Miklič, Vina gorica 10a,Trebnje - sin Gal Urška Božjak, Gladež 23, Izlake, Zagorje - sin Nik Bojana Slekovec, Kandrše - del 39,Vače — hči Eli Drnovšek
06.07.2008
Jolanda Leskošek, Migojnice 71, Griže - hči Ana Sheribane Idrizaj, Brezno 2, Laško - hči Agnesa
07.07.2008
Branka Rugelj, Šuštarjeva I 3,Trbovlje - hči Alja Grabnar
ISKENO ČESTITAMO!
mša mo&m ®|
»Ko bom velik bom policist...«
...je bile slišati iz mnogih otroških ust pri pogovoru in spoznavanju različnih poklicev. Ideja je bila na dlani, zato so se starejše skupine iz vrtca “Medve-dek” odločile obiskati Policijsko postajo Litija.
»Prijazni možje v modrem so nam za dobrodošlico - sladkem bombončku in podarjeni figurici Pasovčku razkazali Policijsko postajo v Litiji ter nas seznanili s poklicem policista in z vso opremo, ki jo potrebuje pri svojem delu. Mali radovedneži so z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju policistov ter si pozorno ogledovali policijsko opremo. Že naslednji dan so policisti vrnili obisk ter nas obiskali v našem vrtcu "Medvedek”. Policist
na motorju, ki je prispel iz Trbovelj, policijski kombi ter osebni policijski avto so pritegnili pozornost tudi pri mlajših otrocih, saj so le-ti lahko sedli v avtomobile, na motor, potipali so "lisice”, loparček za ustavljanje vozil, si nadeli policijsko kapo, ipd. Res imenitno.
Morda bo to dopoldne ostalo v spominu kakšnemu malčku in se bo lažje odločil za poklic.
Takšnega srečanja si v prihodnje še želimo in se ob tem zahvaljujemo vsem policistom Policijske postaje Litija, ki so bili pripravljeni deliti svoje znanje in izkušnje z najmlajšimi.«
Za vrtec "Medvedek” napisala in priložila sliko: vzgojiteljica Mojca Sabari
PRODANO
V zgradbi, Cesta 3.julija 22 v Hrastniku, pare. št.21 I, k.o. Hrastnik-mesto, prodamo garažo v izmeri 130,26 m2.
Prostor je primeren za obrt z mirno dejavnostjo.
Cena po dogovoru.
Informacije na tel.št. (03) 425 34 51 ali na mobitel, št. (041)771-146.
IZLETNIK CELJE d.d. Aškerčeva 10, Celje
® Hemo/aepeimm
Nasvidenje Ljubljana.
Dober dan Pariz
Vse pride in vse mine, bi lahko dejali ob zaključku slovenskega predsedovanja EU. Hitro je minilo pol leta, od I. januarja do BO.junija 2008.To, sicer kratko obdobje, se je zagotovo z velikimi črkami zapisalo v zgodovino Slovenije.
Kako uspešna je bila Slovenija v vlogi predsedujoče države v Svetu Evropske unije bo, kot še vedno do sedaj, pokazal čas. Nihče pa ne more oporekati zgodovinskemu dejstvu, da je Slovenija kot prva država iz nekdanjega socialističnega sveta, doživela čast, da predseduje EU. Majhna Slovenija je predsedovanje 30. junija 2008 predala v roke eni največjih članic EU, Franciji. Francija ni velika zgolj zaradi obsega v kvadratnih kilometrih in po številu prebivalcev, temveč tudi zaradi svoje preteklosti. Francija ima v svetu velik vpliv in je že v preteklosti samostojno, ali pa v povezavi s svetovnimi velesilami, pogostokrat krojila usodo sveta.
Slovenija je bila skozi stoletja v podrejenem položaju. Ves čas smo bili Slovenci bolj ali manj odvisni od volje nekoga drugega. Sele leta 1991 smo postali Slovenci državljani v samostojni državi.Tudi v tem pogledu je Slovenija z zaupanjem držav evropske povezave, ko je dobila predsedovanje Svetu EU, doživela zgodovinsko dejanje. Država, ki je komajda nastala, je bila šest mesecev na čelu skupnosti, v kateri so velesile kot Velika Britanija, Nemčija, Italija, Francija, pa tudi na čelu držav, ki so se ponašale s svojo ustavo že ob koncu 18. stoletja, če upoštevamo Poljsko, ki je prva v Evropi proglasila svojo ustavo že leta 1791. Lahko se pohvalimo, da smo iz sveta hlapcev kar čez noč prestopili v svet svobodnjakov, gospodarjev. Prag je bil visok in potrebno je bilo stoletja vlagati ogromne napore za preskok te, na videz nepremostljive ovire. Ravno zato se mi zdi slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije tako epohalno in pomembno, vse drugo, vsesplošno izrečene pohvale na račun našega predsedovanja, so sicer pomembne in jim je prijetno prisluhniti, pa vseeno so ob prej naštetih zgodovinskih dejstvih bolj ali manj obrobnega značaja.
Pa še nekaj mi bo za vedno ostalo v spominu.Tisti poletni večer, 30. junija, ko je potekala v Parizu slovesnost ob predaji predsedovanja Slovenije Franciji, mi bo ostal za vedno v spominu po objemanju, poljubljanju in trepljanju po ramenih. Naš zunanji minister Dimitrij Rupel in njegov francoski kolega Bernard Kouchner sta podlegla čustvom. Če bi v ozadju ne bilo svečanega in z evropskimi simboli razsvetljenega znamenitega Eiflofega stolpa, bi človek lahko zbegano pomislil, da gre za kakšno svečano dejanje v zvezi s Parado ponosa.
No ja, nekaj podeželja je pa vendarle še ostalo v naših srcih, pa tudi, ko gre za srečanja na visoki diplomatski ravni, so še vedno občasno prisotni javni izlivi čustev.
Nasvidenje Ljubljana. Dober dan Pariz.
Mefisto
What smart Woman know -Pametne ženske vedo....
Nadaljevanje povzetka po knjigi Stevena Carterja in Julie Sokol, 3.del.
Pametna ženska pozna razliko med:
-moškim, ki je primeren za zakon ali resno zvezo in poročenim moškim -intimnostjo in osvajanjem -prave in navidezne zveze
- med tistim, ki bo ženo zapustil, tistim, ki je to že storil in tistim, ki tega ne bo naredil nikdar Pametna ženska ve:
Vsi dobri moški so že zasedeni, vendar so zasedeni tudi mnogi, ki niso dobri.
Zgodba: Ana je spoznala Mateja že pred časom. Zelo ji je všeč. Zelo je čustven, iskren in nežen. Pravi, da si želi z njo prave zveze in ljubezni.
Žal, obstaja problem - Matej je poročen. Sicer trdi, da je njegov zakon le formalnost, da njegovo ženo zanimajo popolnoma drugačne stvari kot njega in, da dvomi, da bi se sploh razburjala, če bi izvedela za njegovo novo zvezo. Že zdavnaj nimata več intimnih trenutkov in sta skupaj le zaradi imetja, otrok in občutka krivde.
Ana ne ve, kaj bi.
Pametna žena ve:
Takšna zveza ni vredna niti enega vikenda čakanja in upanja ali bo zazvonil telefon, med tem ko njen ljubimec na svojem vrtu v družinskem vzdušju peče na žaru, se veseli in gosti družinske prijatelje.
Če vas ima moški, ki je poročen, resnično rad, vas bo imel rad tudi po ločitvi....šele takrat lahko sploh razmišljate o kakršnikoli zvezi in bodočnosti z njim.
Puhlica »Ona ima svoje življenje.« je samo druga verzija tiste » Moja žena me ne razume.«
Če se boste spustili v zvezo s poročenim, boste verjetno obžalovali, ker niste raje naprej živeli svojega življenja. Njegova žena ga po njegovem ne razume in verjetno ga tudi vi ne boste razumeli. Kadar pravi, da njegova žena z njim ne seksa rada in, da ga ne ljubi, pomislite na to, da ima verjetno za to tehten razlog.
Obstaja velika verjetnost, da bo moški, ki je varal svojo ženo, varal tudi vas.
Ko pa situacija postane resna, poročeni moški svojo ženo uporabi za ščit, da bi se branil od »tiste druge«.Takoj, ko se pojavi nevarnost, da bo ujet v svoji avanturi - beži.
Kadar moški govori o tem, da je v zakonu le zaradi imetja, otrok in občutka krivde, to pomeni, da je popolnoma odvisen od svoje žene.
Poročeni moški, ki skače čez plot, vedno najde opravičilo zase. Podoben je školjki ...samo ena je biserna...vse druge so blatne.
StR.
Si Center tehnike, gradnje in pohištva Brežice
Obiščite nas na Cesti Svobode 31 v Brežicah

*
OB NAKUPU HLADILNIKA w VAM TEGA TUDI NAPOLNIMO!

Nakupi s kartico
Mercator Pika
in določeno število zbranih pik. vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust.
OB NAKUPU HLADILNIKA VAM TEGA TUDI BREZPLAČNO NAPOLNIMO*!
üü Mercatotnajboljšisosed tudi v Si Tehnika
*0b nakupu hladilnika, višjega od 85 cm. v prodajalnah M Tehnika, vam le-tega tudi brezplačno napolnimo z izbranimi izdelki naših dobaviteljev.
Prejeli boste knjižico s kuponi za: 24 plastenk Pepsi (0.5 l), 2 x čajna salama Mip (1/2), 1 x sir Luka (cca. 280 g), 5 x sirotkin napitek Svit, rdeče grozdje (0,5 I), 5 x sirotkin napitek Svit, rdeča pomaranča (0,5 I), 1 x zlati ananas (1 kos), 5 x fižol (5 x 150 g), 5 x koruza (3 x 150 g), 5 x grah (3 x 150 g), 4 x sveže mleko (11).
Kupone lahko unovčite v vseh živilskih prodajalnah Mercator, razen franšiznih, najkasneje do 19. 8. 2008. Dodatne informacije lahko preverite v vseh prodajalnah M Tehnika in na www.mercator.si ter na brezplačni telefonski številki 080 20 80.
V sodelovanj z Ck	'»j
gorenje ti BOH* -.HlITT» SHARP mo™**** I —— ■ nrmi	# HOOVER m Electrohr, UMSS "Vhirifoel
NLB Teledom + darilo do 31. 8. 2008
Poslujte udobno, poslujte prek NLB Teledoma, edine telefonske banke v Sloveniji - in podarili vam bomo praktično darilo.
Če se odločite tudi za
NLB Postopno varčevanje, vam
pristopnino za NLB Teledom podarimo.
Akcijska ponudba velja v poslovalnicah Področja NLB Zasavje do 31. avgusta 2008.
fen
NLB®