Januš Gplec:18 Ljudska povest po raznih virih. — (Dalje.) Po prcteku dveh dni za ono stra»ino nočjo na ravni ob jezeru je odprl Lavison oei na toplem ležišču pod streho človeškega bivališča. Franc je ležal blizu njega in ostro sopel . . . Parkrat si je potegnil krepko preko čela, predno je bil siguren, da ne sanja, da je istinito pri Ijudeh im ne več zunaj v pošastni severni zimi. Skozi vrata so vstopili bradati belokožci, ga smehljaje pozdravljali in mu nudili gorkih okrepčil. Kmalu je zvedel, da je pod krovom trojice traperjev, ki prezimujejo ob jezeru in nastavljajo pasti. Dobri lovci so mu tudi razodeli, da se imata oba s tovarišem zabvaliti za rešitev ne njim traperjem, ampak njihovim psom. V oni nedopovedljivo mrzli noči je trojica traperjv trdo spala in je zadnji čisto slučajno pozabil upihniti leš.erbo. Psi, ki so se bili v noči stiščali pod streho, so zagnali naenkrat vsi silovit lajež. Traperji so se prebudili in metali polena v razgrajajoče, da bi jih umirili. NiČ ni pomagalo, psi so lajali, cvilili in hoteli po sili skozi duri. Najmočnejšemu psu je uspelo, da je z vso močjo odpahnil zamrznjena vrata in celo krdelo tovarišev se je zakadilo za njim ven in na prosto. Hudo so lajali nekaj časa v noč ob obrežju jezera, nato so pa naenkrat utihnili, kakor bi odrezal. Takole obnašanje dobro izvežbanih psov se je zdelo lovcem čudno. Nekaj posebnega je moralo pse tako vznemiriti, da so zdivjali ven v najmrzlejišo noč. Traperji so se oblekli, se oborožili in sledili psom, ki so vsi stali na bližnji vzboklini in zrli molče nekam v daljavo. Tudi možje so postali na gričkii in skušali prodreti z očmi v temo. Nekaj čudnega, temnega se je plazilo k njim po snegu. Šele na poziv lovcev so obkrožili psi ono plazeče se čudo, ne da bi bili dali kak glas od sebe. Vsi trije so bili mncnja, da ne gre za.žival, Iker to bi bili psi že davno raztrgali. Prepričati so se hoteli na lastne oci ter od blizu, kdo in kaj se skuša pripiaziti po snegu na vrh. Pohiteli so navzdol čudni po«šasti nasproti. Pi*av iz bližine so prepoznali s pomočjo rok in nog plazečega se človeka, ki je vlekel za seboj majhne rocne sani . Ko ;.o nesrečneža dvignili se je zgrudil ter padel v nezavest, ne da bi bil spregovoril le eno samo besedico. Odnesli so oba izčrpanca v kočo, ju odrgnili " snegom ter mrzlo vodo, ju počasi ogreli, jima ulili v usta žganja in ju zakopali pod kožuhe, pchd katerimi si bosta sigurno opomogla oba, ker slcer bi ju že bila zmogla do smrti obča izčrpanost in onemog-lost. Lavison si je pomogel hitro na noge. Težave so bile z bolj slabotnim Nemcem, ikateremu se je biJa odprla rana na plečih in sc je boril tedne in tedne, predno je še prebolel sregno plju.nico. Doibrim gostiteljem je zaupal Amerikanec, kod sta hodila, kaj vse ;doživela in ik.ie ravno ob Medvedjem jezeru sta naletela na prav znatne podzemeljske zaloge zlata. Najdbo platina je skrbno zamolčal in jo hranil le zase in nemškega tovariša. * Malodane do pomladi sta se mudila rudarja pri traperjih. ter jima pomagala pri nastavljanju pasti ter spravljanju kož. Sama tudi nista mogla na pot. Bila sta brez orožja in sploh brez vsega, kar potrebuje človek v Kanadi za potovanje. Prisiljena sta bila, potrpeti tako dolgo, dokler niso naložili traperji zimsikega kožuhovinastega blaga in se odpravili z njim na daljni trg v mestece Resolution ob velikem jezeru Sužnjev. Radevolje so vzeli seboj tudi gosta. Lavison in Franc sta bila prepričana, da se jima bo ponudila v prvem nekoliko večjem kraju kakor je Resolution prilika, da se dokopljeta od tamkaj po veliki reki Sužnjev v mesto Smith, ki je bilo tudi izhodišče njune zadnje kanadske eikspedicije. V Smithu sta bila znana in tamkaj so bile že razne družbe, katerim bi lahko ponudila v zakup ¦velikansko premoženje vrodno naidbo Dlatina. Pod streh-o tvaperjev storjeni sklep ter načrt jima je uspcl. Brez posebnih težkoč in ovii1 3ta bila na spomlad v Smithu, kjcr so potrdili, da vsebuje fcos rude, ikaterega je prinesel v žepu Amerikanec, toliko dragocenga platina, da bi se pridobivanje z modernimi pripomočki izdatno izplačalo. V Smithu so jima tudi verjeli, da sia onadva srečna najditelja in da tudi vesta za kraj, kjer se slcriva platin med skalovjem. Iz Smitha sta stopila v telefonsko zvezo z mestom Wimipeg, •odkoder so poslali letalo z inžcnjerji, ki bi naj ugotovili, kje je platin in fcako vrednost da predstavlja. Vest o bogati najdbi platina se je razletela po vsej Kanadi in radi tega se tudi ni bilo čuditi, da je pribrenčalo z izredno naglico večje lctalo v Smith, kjer so stopili strokovnjaki in zastopniki bogatc rudniške družbe v stik z najditeljema. V Smithu je bila med družbo in prijateljema podpisana pogodba za par milijenov dolarjev in povrh še za vsacoga dosmrtna renta v iznosu 40.000 clolarjev letno. Pogodba stopi takoj v veljavo, ikakor hitro prinese ekspedicija potrdilo, da je platin vspbuj-cče skalovje istina. VodjL raziskovalne odpravc sta narisala ter opisala najditelja kraj najžlahtnejše rude s toliko natančnostjo, da ga ni bilo zgrešiti. Letalo so je dvignilo na dolgo pot brez Lavisona ter Gruberja, lii sta čakala na potrdilo raziskovalccv v Smithu. Ekspedicija v pokrajine v smeri proti Medvedjemu jezeru je v . ^s lepi kanadski spomladi uspela, se vrnila in prinesla potrdilo, da povest o bajnem zakladu ni bajka, ampak istina, ki se bo dala z modernimi napravami ter pripomočki dobičkanosno izrabiti. Pogodba med srečnima odkriteljcma in rudarsko družbo v Wimipegu je postala pravomočna i;n milijonarska najdnina je bila Amerikancu in Nemcu vsak čas na razpolago. Vsak novopečeni milijonar bi se bil v Smithu poslužil letala in odfrčal v Wimipeg, da sc okoristi z denarjem in se navžije velikomestnega življenja. Naša dva znanca pa se nista hotela takoj kopati v valovih navdušnosti, ampak sta se nameravala poprej navžiti v vsem miru in brez poscbnih naporov lcpot in kanadskih zanimivosti v res mikavni solnčni dobi, ko se prctvori tudi neizmerno obsežna Kanada v pravi naravni raj. Opremi.a sta se v Smithu z vsem potrebnim zja pot na vztrajnih konjih, da si ogledata vse^ ikar ju bo zanimalo. Potovati sta se nakanila počasi in tako dolgo, da se bosta navelicala in se bosta poslužila za polet v velemesto železnice, avtomobila ali celo letala. Čudno, da sta se odločila Amerikanec ter Nemec po tolikih naporih in prebridkih doživljajih za počasno pot do milijonov, ko so jima bila na razpolago najmodernejša in najhitrejša prometna sredstva. Sklepi ter pota večletnih samotarjev so tolikokrat navadnim smrtnikom nerazumljiva in tako bo tudi v trefjem delu naše povesti, v katerem bomo sledili znancema na potovanjih sem ter tje po Kanadi do njunega zadnjega skupnega cilja — z zlatom napolnjenega jezera. III Iz omenjenega kanadskega mesta Smith ob reki Sužnjev nista krenila Lavison ter Gruber kar naravnost na jug, da bi bila čimprej na cilju nakazanih milijonov v Wimipegu. Zavila sta mesto proti jugu na izhod. Hotela sta dobiti vsaj površno sliko o angleški Kolumbiji, ki spada pod Kanado, in o kateri se je toliko pisalo ter govorilo glede bogastva na zlato, najbolj redkih živali ter krajevnih privlačnosti. Britansko ali angleško Kolumbijo sta nameravala prepotovati počez, dospeti do morja in potem s parnikom po Tihem Oceanu do kanadskega obmorskega mesta Vancouver, od koder bi ju naj peljala železnica v Wimipeg. Nekega dolgega poletnega večera sta sedela pVijatelja ob ognju, katerega sta prižgala ob obrežju dcročega potcka na mestu, kjer se izliva ta v Stikine-Rivor. Pokrajina krog in krog ognja je bila nepopisno lepa ter privlačna. Na levo se je vila reka skozi zelenje obrežnih gozdov, in njeni brzi valovi so se svetlikali ob poslednjih žarkih zahajajočega solnca liki srebro. Pred njima je skakljal potok preko skalovja ter kamenja, da bi se združil čim hitreje z vodami reke Stikine in nadaljeval skupno z njimi dolgo pot skozi neznani severni svet. ¦.Dalje sledi.)