V.b.h. Naroča se pod naslovom ,,Koroški Slovenec'*, Klagenfurt,Viktriuger-King; 26 I. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagenfurt, Vik triuger-Ring 26/1. Lisi poiiliKo, cjospodairsrvo to prosveto Izhaja vsako sredo Stane četrtletno: K 10 000 Za Jugoslavijo četrtletno : 25 Din. Posamezna številka 1000 kron teto IV. Dunaj, 7. majnika 1924. v St. 19. Spomenica Nemcev v Italiji. Ni skoro povojne države v Evropi, ki ne bi imela vsaj majhen drobec tujerodne manjšine bodisi po jeziku, narodnosti ali veroizpovedi. Narodne, verske in jezikovne manjšine so po mirovni pogodbi sicer enakopravne, vendar še doslej ni bilo slišati, da bi se katera manjšina hvalila, da je povsem enakopravna. Iz vseh držav prihajajo le pritožbe o zatiranju in neenakopravnosti. Čeravno obstoji pri Društvu narodov poseben manjšinski odsek, ki se bavi izključno z manjšinskim vprašanjem, vendar ne sega njegova moč še tako daleč, da bi mogel države prisiliti k izvrševanju mirovnih pogodb o varstvu manjšin. Pri vladah najdejo pritožbe manjšin navadno gluha ušesa, zato se obračajo manjšine na Društvo narodov, ki seveda tudi ne more dosti pomagati, ima pa vsaj dobro voljo in skuša pomagati. Isto pot je ubrala sedaj tudi nemška manjšina v nekdanjih pokrajinah južne Tirolske, ki so pripadle po vojni Italiji. Nemški poslanci so predali predsedniku Unije Lig Društva narodov obširno spomenico. V spomenici, ki se zove „Die Lage in Siid-tirol 1918—1923“, so navedene strokovno in pregledno povojne razmere nemške manjšine na južnem Tirolskem, proklamacije in obljube Italije, da bo dala svojim manjšinam v neskr-čeni meri vse pravice na kulturnem in šolskem polju in najširšo samoupravo v občinah in o-krajih. Navaja se proglas italijanskega ministrskega predsednika in stališče mirovne komisije, poročilo senatoria Tittonija na mirovni konferenci in drugi uradni razglasi v pogledu, kako je Italija obljubovala pustiti nemški narodni manjšini vse pravice. Spomenica pravd dalje: „Kakor v daljni prošlosti so izginile vse te obljube in ta politika .. Odkar so na vladi fašisti, je bilo porušeno vse, kar je obstojalo še dotlej. Pri prvem spopadu aprila 1921 v Bolzanu je bil ustreljen učitelj Innerhofer in morilci niso bili kaznovani. Od tega dne so postajali uradi vedno bolj neusmiljeni. Hud udarec za Nemce je bila spojitev južne Tirolske s Trentinom v eno pokrajino in razširjenje italijanskih zakonov na celo pokrajino, kar je popolnoma odstranilo vse predpogoje za avtonomijo. Zakoni se razglašajo samo v italijanskem jeziku; poleg tega vlada brezpravno stanje, ker Italija doslej še ni razglasila, kateri avstrijski zakoni ostanejo v veljavi in kateri se ukinejo. V popolnoma nemških občinah je predpisano italijansko uradovanje; isto velja za šole, druge urade, javne ustanove in mestna in občinska podjetja. Tukaj postopa tedaj Italija z Nemci ravno tako kakor Avstrija s Slovani. Tudi ostale naredbe italijanske vlade ostro režejo v nemško meso. Nemške in dvojezične table tvrdk in obrtnikov ne smejo biti razobešene. Na zunaj hočejo popolnoma izbrisati nemško lice južnega Tirola. Tako so bila poitalijančena imena občin, naziv „Deutsch Sudtirol“ je pod kaznijo prepovedan in nadomeščen z »Alto Adige". Spomeniki narodnih junakov in bojevnikov za svobodo kakor A. Hoferja, Ha-spingerja in Speckbacherja se morajo odstraniti. Veliko društev je bilo razpuščenih, četudi se niso bavila s politiko. Kraljevski dekret z dne 1. okt. 1923 zahteva vpeljavo italijanskega jezika kot učnega že v prvem razredu vseh osnovnih šol. Nemščina se bo poučevala samo izven urnika in v posebnih urah. Celo vero-nauk mora biti italijanski. Drugi del snomenice vsebuje nemške prestave stvari, tikajočih se italijanskih zakonov in vladnih naredb. Kakor se iz navedenega da sklepati, se Nemcem v Italiji ne godi dosti slabše kot nam koroškim Slovencem v Avstriji. Nemci v Italiji naj bodo uverjeni, da se njih položaj kljub spomenici ne bo zboljšal. Imeli bi pač več pravice do pritožb, ako bi Nemci v Avstriji in Nemčiji dali svojim manjšinam vse pravice, ki jim pripadajo. m POLITIČNI PREGLED ^ Avstrija. Skupščina je končala generalno razpravo o proračunu in ga obravnava sedaj v posebni debati. Jugoslavija je priznala grško republiko, druge balkanske države se še obotavljajo. — Kralj Aleksander bo potoval v Pariz. Do kake posebne pogodbe menda ne pride. — Preteklo soboto je bila kratka seja skupščine, ki se je nato odgodila do rešitve kriza, ki se pričakuje že ta teden. Sedaj se sprejemi na dvoru nadaljujejo in je še povsem negotovo kako se bo kriza rešila. Nedeljske državnozborske volitve v Nemčiji so izpadle precej drugače, kakor se je predvidevalo po deželnozborskih volitvah na Bavarskem. Kakor še v spominu, so tedaj Hitlerjeve! mnogo pridobili, dočim so v teh krajih sedaj za petino glasov nazadovali. Stranke, ki stoje na republikanskem stališču in so za izpolnitev reparacijskih obvez, dobe sicer nad-polovično večino ali ne dvetretjinske, ki je potrebna za izvedbo načrta izvedencev. Zato moramo računati tudi v bodoče s koalicijsko vlado. Nazadovali so centrumaši, ljudska stranka, nemška ljudska stranka, narodni liberalci in socijalisti, pridobili pa demokrati in komunisti. Izgube večjih strank so vsled tega velike, ker so se cepile na več malih strančic, imajo pa to dobro stran, da so se stranke razčistile. Ker ostane kljub izgubam tudi naprej socijalistična stranka najmočnejša, bo ministrski predsednik najbrž socijalist. Zanimivo je, kako so se v Berlinu razglašali izidi. Na večjih trgih so bili postavljeni radio-aparati, glasno govoreči in ljudstvo je stalo pred aparatom in poslušalo. — V Berlinu so odkrili komunistično zaroto po vzorcu ruske „čejke“, ki je imela nalog, umoriti generala Seeckta. To se jim ni posrečilo, pač pa so ustrelili brivca Rauscha. PODLISTEK Rutarjev Jur. Dragi moji! Post, post, to ti je bil zdravilo za moje muhe. Spametoval sem se, in kaj je še pripomoglo do tega. vam danes pojasnim. Kar naravnost vam povem, da so me vse stranke kot župana zavrgle. Po zadniemu mojemu manifestu, ki sem ga izročil našemu občinstvu in vam, dragi bralci in bralke, so začele nasnrotne stranke v naši občini strašno Sonjo proti meni. Stari župan Paci je sklical zaupni shod in povabil razen Slovencev vse stranke. Precejšnje število se je teh mojili sovražnikov zbralo tam in župan je v pozdravnem govoru pričel: Dragi moji! Današnji položaj pozna vsak. Občinske volitve so pred durmi in kakor veste, kandidira za župana nam dobro znani Jur. Iz srca bom rad izročil županstvo vsakemu drugemu človeku, a če ga bom moral pa temu izročiti, bo rosilo moje srce. Poznate ga vsi, revoluciionaren duh je v njem: polševizem, komunizem, budhizem, spiritizem in kar se tiče nacijonalizma, bo ta Jur še ko-koše napel slovensko kokodajskat. Mi ne bomo varni pred njim. Vse današnje mirne stranke bo razbil, če ne bodo hotele za njim vpiti „ži-vijo slovenska zemlja". Torej, dragi moji, ne gre se samo za našo stranko, pač pa za vaš dobrobit. Mi moramo začeti zadnji trenutek med ljudstvom z gonjo proti njemu, magari izmišljeno, da ga ljudstvo ne bo volilo. S kakšnim orožjem naj gremo proti njemu, to pa prepustim vam, da ukrenete kako modro. Kaj? — se oglasi učitelj Stumf, — zmešan je. Njegove proklamacije to pričajo. Take kozlarije obljubuje, če bo on župan, da ga mora svet spoznati za zmešanega. To bomo raztrosili tudi v njegovi stranki in ker ima tiste stare ženice za seboj, se jim pa pove, da je Jur obseden in da ni nekaj prav v njem. Vsi so bili tega predloga jako veseli in župan jih je v polni radosti navdušil za to podjetje, nakar so se stranke razpršile na vse strani, da počnejo takoj s temeljito agitacijo. Par dni pozneje sem že zapazil na ljudeh neko čudno obnašanje proti meni. Sem sicer kmalu zvedel za spletkarije in sem vsaj našin-cem skusil dokazati, da to ni res. Šel sem k dr. Petku, ki mi ie dal zdravniško izpričevalo in tega sem kazal okoli, pomagalo pa ni nič. Začutil sem, da bom propadel. Ves potrt sem sedel nekega večera za pečjo doma, ko pride potuhnjeno v mojo sobo Lajnarjeva Katra, znana coprnica. Ker sem pa vedel, da ona tudi voli in sem se troštal glasa, sem jo prijazno nagovoril. No, dober večer, Katra! A ko je pa Katra stopila k mizi in začela tam neko čudno o-pravilo, brez da bi mi odzdravila, sem vedel kod pes taco moli. Začela je škropiti po hiši in nekaj mrmrati. Pri tej ceremoniji mi je pa kri zavrela. Katrco sem postavil kmalu vljudno črez prag in ko je bila na prostem in videla neke ženske, je dobila korajžo in zavpila: »Resnica je, žegnane vode se boji, bežimo ženske! Ta dogodek se je seveda hitro raznesi. V naši stranki vsaj, kar je bilo bolj lahkovernih, sem zgubil milost. Torej vse črez me: stranke in coprnice. Mesto lesti navzgor, se je začel valiti Jur navzdol. Dobro, če je pa tako težko lesti navzgor, grem pa dol, bom videl kako bo to šlo. Takoj prihodnji dan sem se ponudil nekemu kmetu, da mu pomagam gnati vole v Celovec. Ti boš šel pred njimi, jaz jih bom pa zadaj gnal, je rekel kmet. In tako smo prangali lepo počasi v mesto. Ker mi je bilo med potjo dolg čas, sem pa cajtinge iz žepa potegnil in bral. Tako sem se poglobil v nadvse zanimivo berivo, da sem se šele zbudil, ko sem se zaletel v tiste šrange pri vlaku tik pred mestom. Pogledam nazaj, kmeta nikjer in tudi volov ne. Slab kšeft — si mislim — gotovo me ne plača. V mestu sem se ponudil neki gospe, da ji pomagam kovčke nesti, ker ni mogla doklicat no- Reparacijsko vprašanje. Belgijski min. predsednik se mudi sedaj v Londonu, potem pa pojde še v Rim k Mussoliniju. Vlada je izdelala menda poseben načrt glede nemških zastavnih pravic, ki ga bodo odobrile baje vse antantne države. Med Rusijo in Belgijo se vršijo pogajanja glede povračila škode, ki jo je utrpela belg. industrija v Rusiji. Mobilizacijske priprave v Rumuniji. Po Rumuniji so bili koncem prošlega tedna objavljeni proglasi, s katerimi se opozarjajo moški prebivalci do 42. leta, naj bodo pripravljeni za slučaj mobilizacije, v katerem se bodo morali javiti v roku 24 ur. Pomembno je tudi to, da je rumunska vlada sedaj sprejela veliko število bivših avstro-ogrskih častnikov, ki jih spočet-koma ni hotela prevzeti v svojo armado. Boji med Turki in Francozi v Siriji. Položaj v Siriji je vedno bolj napet. Francozi so začeli obstreljevati turške vasi s topovi, kar je vzbudilo v turških krogih silno ogorčenje. Turški časopisi groze Francozom z najostrejšim odporom in pišejo, da v Siriji ne bo prej miru, dokler ne izgine iz Sirije zadnji Francoz. m DOMAČE NOVICE n Dunaj. O. Igo Oraš, rodom iz Šentvida v Podjuni, je svršil tukajšnjo gospodarsko visoko šolo in položil dne 3. majnika t. 1. inženjerski izpit s prav dobrim uspehom. Našemu rojaku k lepemu uspehu prav iskreno čestitamo! Zgornje Vinare pri Št. Vidu. (Narodna nestrpnost.) Človek bi ne verjel, kaj vse se more pri nas pripetiti, kaj vse so zmožni naši posili Nemci, ki jih je rodila slovenska mati, ako nam morejo kje škodovati. Povsem mirni smo mi ter si prizadevamo živeti s sosedi, ki so drugega mišljenja, v miru. V tem se močno razlikujemo od onih, ki imajo vedno na jeziku: dobro se imejmo, vkup držimo itd., katerih dejanja pa govore popolnoma drugače. Da se ra-dujemo nad veselimi novicami, tega nam nemškutarji vendar ne bodo hoteli zabraniti, četudi gre naše veselje preko postav, kak^r v nedeljo 27. aprila, ko smo dobili vest, da je žreb odka-zal županski stolček kandidatu Koroške slovenske stranke. Šli smo preko meje in poslali novoizvoljenemu županu par salv iz topičev v pozdrav. Menda so bili topiči šorf naladani, da so zmešali nekaterim bauernbundovcem možgane. Takoj, je letel eden k orožništvu in naznanil, da smo streljali brez dovoljenja. Ta nas mora imeti globoko v želodcu, osobito še vsled tega, ker so bauernbundovci izgubili županski stolček. Domov grede mu je, upamo, hladna sopara Bele jezico nekoliko ohladila. Bauern-bund, zaščitnik zakonov, da ne pademo v nezavest! Kolikokrat smo mi že slišali in videli streljati brez dovoljenja, pa tega nismo prijavili, ker nismo tako malenkostni in ker nočemo umetno ustvarjati sovražnike. Prepričani smo, da se treznejši pristaši Bauernbunda s takim postopanjem ne strinjajo. —ose. benega dinstmana. Pridno in ponižno sem vlekel vse pakelce za njo. Ko pa pridem do izložbe, kjer so bile slike in avtomobili notri, malo postojim in gledam drage stvari v izložbi. V tem pa pridrdra električna železnica in v svoji zmedenosti sem žinjal, da je prifural kakšen avtomobil v izložbo, in se poženem na drugo stran; v tem me vrže pa električna železnica s tako silo skozi okno v izložbo, da so mi zleteli vsi gospejni pakelci iz rok in po tleh. Ja, to ti je bil prizor, dragi moji. Jaz med avtomobili in med slikami v izložbi, okno razbito. Gospa je kričala in zatrjevala, da so bile v tistih pakelcih same sladke reči za velikonočno pogačo in da so baje zdaj vse otroci odnesli. Zahln! — je zavpil lastnik tiste izložbe — šajbe kostet 100.000 K. Jaz sem začel iskati po žepih in okoli sebe neko stvar, ki je nisem zgubil, namreč denar. O jej, keine Geld — sem vzdihnil. Gotovo gospa, — sem rekel, — je moj denar, ah moje milijončke nesel tudi kak fakin, kakor vaše cukrčke. To je pomagalo v toliko, da sem stopil vsaj iz izložbe na prosto, ker kakor je bilo videti, me kupiti nobeden ni hotel. Dolge korake sem delal proti domu in vedno nazaj kukal v strahu, da me zasledujejo. Zunaj mesta sem zopet dohitel mojega Št. Jakob v Rožu. Na veliko soboto je pri Vstajenju prvič nastopila naša nova banda pod vodstvom pd. Rodarja. Mladi godci so igrali res imenitno in vse se čudi, da so se mogli v kratkem času tako izuriti, da jim po celem Rožu ni para. Pridnost in talent sta nam Šent-jakobčanom pripomogla do lastne bande, kateri želimo prav veliko uspeha ne samo doma, ampak tudi po sosednjih farah. Ko je po vstajenju nesla naša požarna bramba zastavo v župnišče, jo je spremljala godba z „Naprej zastava slave“. Nekateri norci so se nad tem razburjali, kar pa naj naše godce in brambovce nikakor ne vznemirja. ,.Naprej zastava slave“ je star marš, godli so ga v Št. Jakobu že dav-naj, ko še ni bilo priseljenih monterjev in drugih korajžnih — pijancev. Snloh pa bi opomnili gotovega gospoda iz Št. Jakoba, da mi ne rabimo monterja za kričanje in rovarjenje, ampak za pošteno delo. Sicer si bomo znali poiskati drugega boljšega. Šmarjeta v Rožu. Štiridesetletnico svojega službovanja kot cerkovnik in organist je praznoval dne 1. majnika naš občinski tajnik Tevža Zablačan. K temu redkemu jubileju mu čestitamo tudi mi in kličemo: Na mnoga leta! Bekštanj. (Volitev župana in občinskih svetovalcev.) Dne 22. aprila se je vršila v Ma-loščah volitev župana in občinskih svetovalcev. Navzočih je bilo vseh 28 občinskih odbornikov. Prva in druga volitev je ostala brez rezultata, kajti vsaka stranka je postavila svojega kandidata in je dobil Franc Mertel (slov.) 10 glasov, Franc Orsario (soc. dem.) 10 glasov, Janez Pirker (Landbund) 7 glasov in Jurij Uršič (Einigkeit) 1 glas. Pri nato sledečem žrebanju med prvima dvema je bil izvoljen kandidat slovenske stranke Franc Mertel, pd. Prangar v Žmetičah. Poleg župana je dobila slovenska stranka še tri občinske svetovalce. Kot taki so bili izvoljeni: Anton Gastl v Šteb-nu, Franc Aichholzer v Dobju in Lorene Kofler v Žužalčah. Na lepi uspeh, ki so ga dosegli slovenski volilci v Bekštanju, smo lahko vsi ponosni, kajti po več kot 20 letih imamo zopet župana Slovenca. Program slovenskih občinskih zastopnikov pa bo slejkoprej: Zastopati potrebe domačega, slovenskega ljudstva na podlagi demokratičnih načel in varovati njihove vsakovrstne koristi. Vovbre. (Občinska volitev.) Izid je sledeči: Koroška slovenska stranka 136 glasov in 4 mandate, Landbund 347 glasov in 12 odbornikov. Socijalisti so kandidatno listo vložili prepozno in se volitev niso udeležili. Udeležba je bila vsled tega zelo slaba, samo 61/4 odstotkov, od 800 volilnih upravičencev se je volitev udeležilo le 492. Koroška slovenska stranka ima zaznamovati lep prirastek za 36 glasov od lanskih deželno- in državnozborskih volitev, kar kaže, da naša stranka vživa zaupanje. Žitara vas. (Občinske volitve.) Kakor je ..Koroški Slovenec" med drugimi že poročal, smo dobili Slovenci pri zadnjih občinskih vo- kmeta, ki je gnal vole nazaj, ker jih ni prodal. Šel je pred njimi in jaz sem čisto mirno začel vole zadi goniti. No, Jur, kje pa si se ti znašel? Cel dan te nisem videl, — je djal kmet. Lahko mogoče, oče, da me niste videli, ker pred voli se nazaj ne vidi. Tudi jaz vas nisem videl prej ko sva v mesto gnala. Kmet se je nekako na-muzal, in ko priženeva vole domu, postaviva jih v hlev. Po večerji sem omenil, da bi me plačal za današnji dan. Kmet se je zopet nekam namuzal in pravil, da me ne vidi. Potem ne daste nič oče? — sem rekel. Saj si sam rekel, Jur, da se zmiraj človeka ne vidi in jaz te zdaj ne vidim. Dobro, če je pa tako, da je včasih človek neviden, si lahko sam vzamem kar sem zaslužil, — in kakor cela stvar stoji, saj me ne vidijo. Stegnil sem se po lepo srebrno uro^ in verižico tam na steni. Vtaknil jo mirno v žep in šel iz sobe. Kmalu so prigrmeli za menoj iz sobe: kmet, žena in še otroci so pulhali po mojih kosteh. Čudno, da so zdaj vsi dobro videli in še to, kam sem uro djal in nobeden me ni postrani vdaril, vsak ali na pleča ali na glavo. Slab kšeft, sem si mislil, ko sem šel proti domu. Če silim navzgor, padem navzdol. Če grem navzdol, me tepejo. (Dalje sledi.) litvah od 16 mandatov 5 odbornikov, kot leta 1921. Izvoljeni so štirje Jožefi, in sicer Rutar, Volavčnik, Plešovnik, Kurat in Janez Cirgoj. Socijaldemokrati 6 (7), Wirtschaftspartei 5 (4). Glasov smo dobili Slovenci 179, lani 166. K r Wirtschaftspartei ni kandidirala več vseh starih smrtnih sovražnikov Slovencev, ampak postavila na čelo stranke može gospodarske stroke, je na glasovih pridobila na škodo soci-jal. demokratov. Iz zgorej navedenega vzroka je sklenila tudi naša stranka, voliti za župana nosilca liste gospodarske stranke, ker se tudi za soc. demokrate nismo imeli povoda ogrevati. Pa glej! Iz strahu, da bi enkrat tudi prid ni in verni Slovenci imeli kakšno besedo v ob-občini, so pritisnili stari nemški in nemčurski lisjaki na ostale odbornike Wirtschaftsparteie (Bauernbunda) z takim terorjem, da so trije od njih postali nezvesti svoji stranki in s tem samim sebi ter pomagali izvoliti socijaldemokra-ta za župana namesto člana lastne stranke, ki je dobil poleg enega svoje stranke vseh pet naših glasov. Ta slučaj je zopet edin na Koroškem, ki dovolj glasno pripoveduje, da hoče Slovenec s svojim sosedom živeti v miru, da pa le drugi mogočneži rajši zapostavijo interese svojih volilcev, samo da je njih malik „la-komnost" zadovoljen. Burja pa, ki je letos že pred volitvijo odnesla nekaj vej ošabnosti, odnesla bode do prihodnje volitve tudi malika lakomnosti in naši skupni trpini kmet in delavec bodo si v slogi podali roko. Ruda. (Občinske volitve.) Iz vseh občin smo čitali poročila o izidu občinskih volitev dne 6. aprila, samo o naši občini ni bilo kaj zaslediti. Tudi mi smo vredni uvaževanja že kot občina severno Drave, kjer stoji vse v službi potujčenja Slovencev. Pritisk od strani Land-bunda, ki vedno menjava svoje ime kot kameleon svojo barvo, je bil hud. Vsak pošten človek mu obrača hrbet in moči ga zapuščajo, čeravno je dobil 2 mandata na račun socijalistov več. Koroška slovenska stranka je navzlic pritisku z vseh strani obdržala svoje postojanke in 4 odbornike. Socijaldemokrati so dobili 5 (2 manj), Landbund pa 7 (2 več) mandatov. Topiči so dali duška nad zmago, a veselje ni trajalo dolgo, ker so se pri volitvi župana združili Slovenci in socijaldemokrati in izvolili dosedanjega župana, ki ga sicer bauernbiindlerji zaničujejo in zasmehujejo ali kar je nas treznejših občanov, ga pa spoštujemo, ker je v preteklih treh letih prav varčno in modro gospodaril, da imamo v občini že nekaj prihrankov, kar je povsem nekaj nenavadnega. Zagotavljamo, da Landbund ne dobi prej občine v roke, predno ne spremeni postopanja napram Slovencem, predno ne postane obziren in pravičen napram nam. Pozdravljamo vse naše odlične može, ki se nesebično in požrtvovalno potegujejo za našo pravično stvar. Rikarja vas. Dne 27./IV. se je vršila za našo občino volitev župana. Ker sta dobila kandidata Kor. slov. stranke Wutej Jože in Land-bunda Jernej Karol pri dvakratni volitvi Jed-nako število glasov, se je končno žrebalo. Žreb je odločil za župana kandidata Kor. slov. stranke, Wutej Jožefa, pd. Hariža v Gluhem lesu. Hariž