s 7 Poštnina pavšalirana. Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. I. V Ljubljani, 6. januarja 1923. Leto III. AVTONOMIST - - - m . Glasilo ,, Združen ja slovenskih avtonomistov". Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „ Inozemstvo celoletno 100 D. Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. -- Pri malih oglasih beseda /5 p. Izhaja vsako soboto. Raj hočemo? Lastno zakonodajo na sli ega ljudstva! lastnih tleh ozrast/ega sloven- Kdo smo in kaj hočemo v tem letu? Smo v početku novega leta 1923. po Kristu in v petem letu, odkar so se zrušile krvave vojaške fronte svetovne vojne. Ta vojna nam je zapustila razoran, razrušen in prema jan svet. Pa to ni vse! Vojna je raztreskala tudi človeške duše s tem, da je dvignila in razpalila zgolj materijelne nagone ljudstva in posameznikov. Vsepovsod so ljudje zamenjali prejšnja bojna sredstva. Morala, vest, pravičnost, usmiljenje do bednih, poštenje — vse je bilo vrženo med staro šaro ali kvečjemu spravljeno v muzej kot dokaz neumnosti'- ali naivnosti človeštva. Kot otroci in fantički smo časih gledali v muzejih, n. pr. kovinske oklepe srednjeveških vitezov in pomilovali smo te naše prednike, da so morali se tako nerodno oblečeni napadati ali pa boriti. Tudi pred vojno smo bili ljudje nepošteni, hinavski, lažnjivi, zahrbtni, ampak zdelo se nam je vsaj potrebno, da se vsega tega kolikor le mogoče izogibamo. In če to že ni bilo povsem mogoče, smo takšne reči zakrivali, jasno se zavedajoč, da so to veliki socialni ‘grehi, ki so tudi sokrivi težkih družabnih krivic. V svetovni vojni pa je človeštvo to naziranje zavrglo. Ljudstva so se odkrito, z strašnim orožjem v roki, medsebojno pobijala. Kar se je prej smatralo kot zaničljivo in kaznjivo dejanje, to se je sedaj hvalilo in kot zaslužno delo poveličevalo. Cim več soljudij je kdo pomoril in pobil »v imenu domovine«, temveč je prejel medalij in odlikovanj. Medalje pa so le za lakaje, in zlasti med vojno so bili lakaji številna in strahotna prikazen. Ko so ljudje orožje odložili, se s tem seve niso po bistvu nič izpreme-nili; ostali so, kakršni so bili. V vsakdanjem življenju so njihove borbene metode ostale iste: namesto puške se poslužujejo laži, namesto topov prevare, namesto strupenih plinov goljufije in civilnega nasilja. In ti in 'takšni ljudje naj zopet popravijo učinjeno materijelno in duševno škodo štiriletnega ubijanja, razdiranja in požiganja? Tile lakaji? Nemogoče! Morda, morda bo kdaj novi rod boljši! Posledice vsega tega se poznajo tudi v političnem življenju. Politika je prenehala biti sred-f..^? za dobrobit ljudstva. V po- °. 111 ,na v°dilnn mesta posameznih strank, so se vrinili ljudje, ki vidijo le sebe m svoje koristi. Nebroj slučajev bi lahko navedli, kako se izdajajo in prodajajo načela in programi. Vse to se prodaja danes kar javno, kakor prodaja kramar svojo robo na semanji dan. Vsakdo se čuti poklicanega govoriti v javnosti, toda največ jih je, ki z zaupanjem ljudstva samo kramarijo, ki nimajo niti pojma o svojih nalogah in dolžnostih, ki jim jih je naložilo lehkomiselno in lehkoverno ljudstvo. Da ti ljudstvo veruje, mu moraš obljubiti najbolj neverjetne in trapaste reči, lagati / moraš hitreje kot teče vlak po tračnicah. V tem pogledu moramo reči, da je načelo demokracije silno trpelo, da je skoro skrahiralo. V takšngm vzdušju je resnična demokracija nemogoča. Zato pa je v političnem življenju in v političnih strankah takšen prepir in rajspad. Velik del sveta živi na prav nedemokratičen način. V Moskvi se boljševiki norčujejo iz demokracije, v Rimu pa jo je zapodil iz parlamenta fanatičen fašist. Pri nas. sc tem zapletljajem pridružujejo še druga notranja in zunanja politična vprašanja, povzroko-vana iz porodnih bolečin nove države. Da so bili ti trije narodi, Srbi, Hrvati in Slovenci, res pripravljeni in usposobljeni si urediti svojo novo državo na demokratičen način, bi to tudi storili. Če pa svoje naloge niso zmogli, dokazuje to le, da so bili nesposobni. Nočemo izrekati sodbe o drugih, o nas Slovencih pa lahko trdimo, da smo se v zadnjih štirih letih zelo slabo izkazali. Njihovo politično nastopanje se kaže v nebrojnih strankah in strančicah, v lehkomiselni politični brezmiselnosti, v slabotnem zavedanju svoje kulturne individualnosti in v brezglavem demagoštvu. Že letos, čez par mesecev, ob priliki državnih volitev, bomo videli, če so zadnja štiri žalostna leta rodila že kaj izkustva. Mi dvomimo in zato smo mnenja, da tudi letošnje volitve še ne bodo prinesle zaželjenega raz-čiščenja. Zato bodo še gospodarili nad nami drugi, ker se sami se ne znamo. Razkrajalni proces pri nas še ni kou čan. Ostalo bo le, kar je resnično zdravo; vse kar je gnilega in suhega bo odpadlo in propadlo. Med tem pa se je treba pripraviti na nove zgradbe in za novo pozitivno, oremišljeno obnovitveno delo! oni sami. Šele takrat bodo zavpili, ko jim bo zmanjkalo denarja za vsakdanji kruh, ali pa še takrat ne. Tu bodo razsajali nad draginjo, ki pa je v bistvu le draginja papirnatega denarja. Če preračunate vrednost našega papirnatega denarja na zlato vrednost denarja pred vojno, boste kir.alo sprevideli, da se je po vojni uboštvo zelo poslabšalo. Kmet, delavec in obrtnik zaslužijo po tej relaciji manj kot pred vojno, in tako tudi drugi stanovi. Tudi država dobi manj davkov v svoje blagajne, ker so bili samo nekateri davki povišani na zlato pariteto, zlasti oni, ki zadenejo konzuui širokih ljudskih plasti. Veleposestnik, ki ima štiritisoč johov polja in gozda plača državi danes borih 12.000 K davka! Zato je naše gospodarsko geslo: Nazaj k zlatu in konkurenci! Le tako more priti do večje pravičnosti in znosljivosti brezobzirnega kapitalističnega družabnega reda. Tudi ta se ne da odpraviti samo z gesli in demagoškimi prorok-bami, ampak le s pomočjo naturne-ga razvoja in smiselne predpriprave za prehod v nov, socialnejši družabni red. Če se spominjamo na zadnja štiri leta nazaj, se lahko tudi domislimo, kakšne naravnost nemogoče stvari so se obljubovale ljudem, kakšni in koliko zrjjčnih gradov se je gradilo. Vse pa je ostalo — beseda in dim! Saj ni bilo drugače mogoče! Le če se ljudstvo tega tudi zave, se bo- lahko boljše in vspešneje moglo braniti napadov velekapitala. Če te zavesti ne. bo, l)omo prej ali slej v vsem svojem l imelo niti strehe nad seboj, ker tudi najbogatejši hišni posestnik ne bo mogel dajati uradniški armadi strehe zastonj. Mi plačujemo, duhovščina pa strada im hadi okoli v raztrganih suknjah -in v čevljih brez podplatov in pet. Mi plačujemo, naište ceste pa propadajo. Nova pota so shodili ljudje sami tam, kjer so se marali ogibati biata. Čudna demokratija. Slovenska politika. Zakaj nas mozgajo? Vii plačujemo, kmetje pa ne dobe skoro nobenih državnih podpor niti za najvažnejše naprave. Mi plačujemoi, naše vseučilišče in naše bolnice in naše pošte in sploh vse, kar je našega, pa propada, ker — ni denarja! Tako vsaj pravijo oni tam doli! * Ta čudna politika ima seveda svoj pomen in namen. To ni samo vladna in upravna nesposobnost, to tli samo zani-krnost in nemarnost, ampak vse se vrši po jasno določenem načrtu. ❖ Vsak človek ve, da je takrat mnogo bolj korajžen in samozavesten, kadar čuti še kakšen „cenar“ v žepu, kakor pa takrat, ko je suh. To vedo tudi oni tam doli! Zato pravijo: Nam, ki hočemo ustvariti Veliko Srbijo,^so bogati in vsled bogastva samozavestni Slovenci na poti. Ce bodo Slovenci gospodarsko dobro uspevali, ne bodo hoteli postati zlepa Srbi Zato jih je treba izstradati, treba iim je pobrati zadnji „cenar“ iz žepa, potem bodo pa že nekoliko mehkejši. Lačen človek je ponižen in krotek, sit želodec se pa ne da kar tako In dalje pravijo: Kadar bodo Slovenci, od bogatina do delavca dovolj lačni, takrat jim bomo pokazali kupček v — Belgradu. Pa jim bomo rekli- Ali ste lačni? O, kar sem pridite in mi vam bomo dali vsega dovolj, samo nekoliko se morate odreči svojega slovenskega jezika! Damo vam kruha, lepega in belega, samo vrzite latinico v kot in sprejmite cirilico! Damo vam ceste in železnice, damo vam vse. kar si vaše srce poželi, ampak postati morate Srbi! Čisti Srbi! To je pravi in glavni cilj politike pretisnjenega želodca, ki jo doživljajo danes vsi stanovi med Slovenci brez izjeme. Kakor vse kaže, bo želodec kmalu dovolj pretisnjen in prazen in takrat bo cela Slovenija romala v — Belgrad. Vodila jih bo »slovenska" inteligenca. Doma pa bosta ostala le še kakšen kmet in delavec in tam daleč v hribih kakšen kaplan. Slovenci! Ali sedaj razumete? Ali \as ni prav nič več sram? Ali ne razumete današnjega našega članka: Lepe novoletne želje? Dnevne vesti. Bodoče volitve. Dne 18. marca bodo volitve za državni zbor. V dobi volitev se pa trosi med svet mnogo resnice in neresnice. To .je popolnoma razumljivo, kajti vsaki .stranki je kar največ ležeče na tem, da svojega nasprotnika globoko potisne v blato, sebe pa povzdigne do neba. Tako pride, da bere človek istega dne v dveh časopisih naravnost nasprotujoče si vesti in poročila in končno sam ne ve, kaj je prav in kaj ni prav. Mi smo v tem času v boljšem položaju. Mi nimamo nobene stranke in zato lahko brez skrbi povemo le to, kar je res in kar drži. Zato bomo tudi o poteku volilnega boja lahko poročali mirno in nepristransko, tako da bodo naši bralci vedno lahko vedeli, pri čem so. Kdor bo naročen na »Avtonomista«, ne bo v zadregi. Mi smo tudi drage volje pripravljeni odgovarjati na tozadevna vprašanja od strani naših naročnikov javno in brez strahu. Ce čim dnost ja kot •očajte Avtonomista!« Vsak stari naročnik naj pridobi še enega ali dva nova! To ni nobena težava. Zlasti ob nedeljah, ko pridete skupaj po maši, prav lahko vprašaš tega ali onega znanca: Ali si že naročen na »Avtonomista«? Prepričani smo, da bo vsak izmed naročnikov, katerim list ugaja, naš nasvet ubogal, tako bomo že prihodnji teden mogli zaznamovati znaten napredek. Čvrsto na delo in šlo bo, ker mora iti! Neodvisen list je največ vreden! Kako naročim »Avtonomista«? Napiši na prvo stran dopisnice sledeči naslov: Uprava »Avtonomista« Ljubljana, Breg št. 12. — Na drugo stran pa: Naročam »Avtonomista« za eno leto (za pol leta, za 1 mesec). — Spodaj napiši natančen naslov (ime, kraj, in zadnja pošta). — Uprava bo takoj po prejemu dopisnice poslala na označeni naslov list in poštno položnico, da novemu naročniku ni treba plačati znatne poštne pristojbine za odpošiljatev denarja. • Pomorete »Avtono- mista«? Prvič z naročnino. To pa nekaj stane. Pomorete nam pa lahko tudi brez denarja. To napravite takole: Vsak izmed Vas je tu in tam prisiljen, da gre v kakšno gostilno. Tam vidi vse mogoče časopise viseti po stenah, samo »Avtonomista« ni. Kadar to vidiš, takoj pokliči gospodar ja in mu reci: Ti, dragi, zakaj pa nimaš »Avtonomista«1? Če ga ne boš do prihodnje nedelje imel, me ne bo več semkaj! Če se bo pa krčmar izgovarjal, da se boji, mu pa reci prav po kranjsko: »Ali si ti kakšen mož, da se bojiš! Koga pa! Ti nisi mož, ampak figovec, ali si pa skopuh!« — Tudi pri trgovcih je isto. K trgovcem znosite veliko denarja in trgovci so od Vas odvisni, ker oni žive od vas in ne narobe. Sedaj pa poglejte oglase v »Avtonomistu«! Koliko trgovcev ima tam svoj oglas? Prav ma- lo! Vi pa lahko stvar takoj predrugačite. Kadar greste kaj kupovat, vprašajte trgovca moško in ponosno, kje oglašuje in kje hvali svoje blago. Potem pa recite: »Vi gospod, če ne bomo Vašega oglasa nikdar brali v »Avtonomistu«, nas ne bo več k vam, ampak pojdemo kupovat drugam. Kdor je naš, bo podpiral list, ki ga mi radi beremo, kdor pa tega ne mara storiti, mu tudi našega denarja ni treba.« Vi pa kupujte pri tistih trgovcih, katerih imena berete v naših oglasih in nalagajte svoj prihranjeni denar pri tistih denarnih zavodih, katerih naslove berete v našem listu! Naročniki in bralci! Vse to, delo Vas ne velja niti vinarja, velja Vas le nekoliko poguma in ponosa! Pokažite, da ste možje, ki se ne daste! Mi smo zadnjič javno povedali svoj račun, mi nimamo nobenih fondov in podpor, zato pa se moremo vzdržati kot neodvisen list edino-le s skupnim delom. „Avtonoinist“, „Orjuna“ in gospod pokrajinski namestnik. Kaj jc ..Avtonomist", je znano. To je naš list. Ni pa vsem znano, kaj je „Orju-na“. „Oi juna“ je beseda, sestavljena iz treh zlogov: Or-ju-na. Ti zlogi so začetni zlogi sledečih besed: Or-ga-nizacija ju-goslovenskih na-cionali-stov. To organizacijo so si ustanovili po vzoru laških fašistov naši central-demokrati z namenom, da bi jim po--magala ustvariti „jugoslavcnsko edin-stvo". kar se pravi z drugimi besedami- pomagati centralističnim demokratom pri raznih volitvah z nasiljem do zmage. Ker je ta organizacija bojna organizacija vlade, uživa seveda tudi posebno zaslombo pri policiji. Ljudje to organizacijo prav tnalo poznajo in si pripovedujejo o njej strašne stvari: „Orjunci“ imajo bombe, debele kakor ljubljanski grad, granate težke kakor par pitanih volov in strojne puške, ki drdrajo kakor raglje na veliki petek." — Ta organizacija ima tudi svoj list in v svojem listu so povedali, da jim je izmed vseh slovenskih listov najbolj na poti — „Avtonomist"! V teli besedah je seveda zapopadeua tudi neka grožnja. Mi se te grožnje sicer ne bojimo in ne kličemo policije in žan-darjev na pomoč, ker najboljši policaj in žandar je dober vojaški revolver. Pač pa se nam smili g. pokrajinski namestnik, ki mu bodo ..Orjunci" gotovo spustili njegovo vladno palačo v zrak, ker ni že zdavnaj prepovedal ..Avtonomista". Lepe vladne palače bi bilo res škoda, pa gospoda namestnika seveda tudi, če bi ga dvignilo v zrak, ker ni služil ri letalcih in bi se lahko pobil. Narodni indeks. Kakor smo rav-ni°n c(men''b ie ..Orjuna" prepovedala ..Avtonomista*1 in ga postavila na ..indeks”. To je edini slovenski od „0rtui«cev“ prepovedan list — znak, koga smatrajo vladinovski centralisti in Žerjavovi prirepki za svojega najresnejšega in najbolj nevarnega nasprotnika. Slovenci! Čitajte, širite in naročajte »Avtonomista"2 To bo najboljši odgovor na nameravano nasilje! Krona in dinar. Vlada je izdala naredbo. da morajo vsi denari i zavodi itd od novega leta dalje računati vse ne več v kronah, ampak samo v dinarjih. Tudi na borzi v Cu-rihu ne notira več krona, ampak samo dinar. Ce torej beremo v Časopisih poročilo curiške borze, da notira tam Belgrad 5.50, pomeni to, da jc 100 dinarjev (ne 100 K) vrednih 5.50 švicarskih frankov. Smrtna kosa. Po dolgi in mučni bolezni je izdihnila 1. januarja svojo blago, štemplano in markirano in za 20 procentov odščipnjeno dušo jugoslovanska krona. V deželo silijo srbski radikali. To je največja srbska stranka. Kakšne lepe namene ima ta stranka s Sloven-. ci, je razvidno iz našega današnjega drugega članka. Človek bi pričakoval, da se bodo Slovenci vsakemu poskusu take stranke, da udere še v našo deželo, z vso silo uprli. A kaj vidimo? Skoro vse »slovenske« stranke se kar pehajo za »milost«, kdo jim bo bolj v deželo pomagal! In zakaj? Zato da bi eden ali drugi lahko s pomočjo radikalov v Sloveniji zavladal nad drugimi slovenskimi strankami. Vsem namreč plava pred očmi krasen vzgled slovenskih demokratov, ki so s tremi poslanci in s pomočjo bel-grajskih demokratov vladali v Sloveniji nad vsemi drugimi. Danes pu pravijo drugi: Zakaj ne bi še mi s pomočjo radikalov vladali, magari tudi le z 2 ali 3 poslanci? Tega pa nihče ne pomisli, kako naglo bodo radikali svoj slovenski privesek od-brcnili, kakor hitro bodo sami dovolj močni! Če bi le ta brca kmalu prišla! Kaj je »jugoslovanstvo«? Nekaj dni pred razpustom parlamenta je imel sejo finančni odbor. Na tej seji je padla tudi beseda »jugoslovanstvo«. Navzoči član odbora dr. Križman, bivši minister in intimen prijatelj Pribičevičev in Žerjavov in veliki demokrat, je pri tej priliki zaklical: »Jugoslovanstvo je švindel!« —Sicer so pa deinokratje vedno trobili nekaj o svojem »jugoslovanstvu«. Toda kljub temu sino Slovenci še vedno ostali Slovenci. »Švindleri« ne maramo biti! Dragoceno priznanje. Pred nekaj dnevi so listi prinesli vest, da namerava nova vlada v Belgradu ukiniti davčne urade, ker niti toliko ne nesejo, kolikor velja osobje. Pri nas jv Slovenijo to gotovo ne velja, ker je pa sedaj uradno ugotovljeno, kdo plača in kdo ne! Sedaj naj pa še kakšen demokratski ali samostojni centralist trdi, da je Slovenija pasivna in da ne more sama živeti na svoje stroške! Odkod miljon? Tako pred nekaj tedni smo brali, da je poklonil visoki gospod nekemu slovenskemu zavodu 1 miljon kron. Ker pa ta gospod sam ne plava ravno v miljonih, sojjudje vpraševali: Od kod ta miljon? Tudi mi smo tako vpraševali in dognali, da je ta miljon poklonil slovenskemu za vodu nehote gospod knez Auersperg. Ko so namreč nabirali »prostovoljne« darove za neko vilo na Bledu, je tudi omenjeni knez »prostovoljno« položil na oltar domovine svoj miljon. Ko pa z vilo ni bilo nič in so denar vračali, sc je gospod knez enkrat »prostovoljno« darovanega miljona velikodušno odrekel in nato ga je poklonil visok gospod nekemu slovenskemu zavodu. Je vendarle dobro, da imamo še nekaj knezov v deželi. Volilni program. Moj volilni program je gotov. To je velika, krasno izdelana škrinja. V to škrinjo gre vse: Socialna zakonodaja in socialna skrb in sladke tržaške fige, zahteve obrtnikov in holandska čokolada, zvišanje uradniških plač in orelii-košča-ki, jugoslovanstvo in medene tepke, liberalstvo in »Slov. Narod«, kmečke pritožbe in Krpanova kobila, umetnost in jabolčni krhlji — vsak lahko v škrinjo vrže, kar hoče in vsak lahko iz nje vzame, kar hoče. To je program za vse. Zato je že danes več kot gotovo, da bo zmagala pri prihodnjih volitvah »stranka Pepetov«. Priglašujtc se torej čim številnejše! — I. P. Listnica upravništva: A. S. Idrija za 1922 10 Din. za 1. 1923. 100 Lin. Današnji številki prilagamo položnice za obnovitev naročnine £a leto 1923. Domači zdravnik. Nalezljivost jetike. (Nadaljevanje.) Okuženje po zraku, oziroma po prahu, zadeva seveda pretežno človeška pljuča. Lahko se pa izvrši infekcija po zraku tudi v nosu, žrelu, grlu, ustih in celo na površini telesa, ako je pri dotičniku dano posebno razpoloženje. Možne so pa še druge vrste infekcije: po posrednem ali neposrednem dotiku. Tak način sicer ni tako splošen, pa vendar ni nič manj nevaren. Jetičnik, posebno ako ne opazuje strogih predpisov snažnosti ima na sebi in v svoji okolici naravnost velikanske mase bacilov raztrošenih in prilepljenih, bodisi v ustih, na ustnicah ali po obleki in perilu, bodisi na ranah in obvezilih, ali pa na tleh in na pohištvu okoli sebe, posebno še na jedilni posodi in jedilnih oziroma pijačnih predmetih sploh. Ako se teh okuženih predmetov vedno in vedno zopet dotika dosedaj zdrav človek, ki pa ima slučajno kako prasko na koži, ali pa je koža kje vsled lešaja alj pa kake druge bolezni manj odporna; je umevno, da se na takem mestu tudi lahko izvrši okuženje. Velika nevarnost obstoja v tem oziru posebno za otroke, ki se plazijo pogosto skoraj nagi po tleh, ki se dotikajo vsega, in vsak predmet nesejo takoj v usta. Veliko nevarnost za otroke tvorijo posebno poljubi in „pita-nje", pri katerem matere iz iste žlice podajajo sebi in potem menjaje otroku. Še ostudnejša in nevarnejša je pa navada »prežvekovanja"; mati podaja grižlaj otroku vedno šele potem, ko ga je sama že nekaj časa žvečila. Za prenašanje jetike so posebno nevarne roke, s katerimi človek najprej pobira po raznih predmetih bacile, potem jih pa trosi sebi in bližnjiku v usta, v nos, v oči, na kožo, spolovila in bog ve kam še povsod. Jetika pa se lahko loti vsakega dela telesa; treba je le, da ima dotičnik zanjo dispozicijo, ali pa. da jc v istem času vsled oslabelosti lažje sprejemljiv za to bolezen. Pripomniti je posebno, da tvorijo jetične rane pogosto mnogo večjo nevarnost okuže-nja kakor pa pljučna jetika. Zelo nevarna pa je posebna oblika kožne jetike, I u p u s, ki je nekako lišaju podobna bolezen, katera napada pretežno nepokrite dele telesa: obraz, vrat, roke. Bolniki te vrste večinoma obolelih mest nimajo povezanih; prilika je torej, da se trosijo kali te bolezni v veliki meri po okolici in vstvarjajo tako največjo nevarnost infekcije. Ker poleg tega pogosto niso tako težko bolni, da bi morali ležati ali pa ostati v sobi, je umevno, da so za druge ljudi mnogo bolj nevarni, kakor težko bolni jetičniki, kateri so navezani na postelj ali pa vsaj na sobo. (Dalje prih.) za kmete:. Okoli hiše. Lepo in prijazno je poleti potovati po naših lepih krajih od vasi do vasi. Lepo in prijazno, pa tudi — žalostno! Le poglejmo si okolico naših kmečkih hiš. Hišo same so sicer prav lepe in snažne, toda njihova okolica! Tik ob stenah košati grmi kopriv in raznega irepotrebnega plevela. Med hišo in dvoriščem podivjana trava, katero mogoče ob nedeljah popoldne za silo popase kakšna kravica ali pa prasci, drugače pa se bujna Stran 4. AVTONOMIST Štev. 1. razrašča daleč na okrog trpotec in rman. Po dvorišču pogosto polno nesnage. Tak je pogled okoli hiše. To ,ie skoraj neverjetno. Neposredna okolica hiše je vendar delavni človeški roki najbližja. Ali te stane to res toliko truda, če ta grdi plevel okoli hiše tik oh zidu izkoplješ in za-treš? Če za zidom zemljo zrahljaš in vsadiš vanjo n. pr. laško grozdje ali kakšno podobno grmičje, ali ni to lepše? Kakšno veselje hi imeli otroci, ko bi lahko hodili zobat lepo rdeče zrele jagode! Tudi dobro urejenih vrtov vidimo navadno mnogo premalo. Prostora je skoro pri vsaki hiši za velik vrt, ne vidiš pa pogostokrat niti najmanjše gredice! Vsak pa ve, kako velike in lepe dohodke dajejo vrtovi. Na skromnem prostoru pridelaš lahko najrazličnejše zelenjave za celo leto, ki daje običajni kmečki hrani prijetno izpre-membo. Truda pa zahteva vrt silno malo. Koliko je v mestih rodbin, ki stanujejo v okolici in obdelujejo mal vrtiček, mimogrede, pa vendar pridelajo toliko, da jim celo leto ni treba kupovati zelenjave! Zakaj to na kmetih ne bi bilo mogoče? Samo začeti je treba in priden in delaven mora biti človek, pa gre! IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. Berite • ravnokar izšlo brošuro „Jugo-sloveni, Slovani in Jugoslovani11, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več. Proda se Novo orehovo opravo za spalno sobo. Zelo dobro ohranjeno motorno kolo. Gramofon s 27 ploščami in eno stavbeno parcelo. Naslov pove uprava lista. Spretni nabiralci Qgl030V (inseratni akviziterji) naj se oglase v upravi »Avtonomista«* Breg št. 12. — Zaslužek dober. Žive poskočne pesmi za mutasti predpust so na razpolago pri Fr. Rozman, org. Velika Nedelja. Cena: denar naprej Din 6' s poštnino vred po povzetju 10 Din. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani ppodaja iz Blovenokih premogovnikov ' MT velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la (eimsIoiaSlii in angleški koks za livarne in domačo »porabo, kovaški premog in trni jiremog. 9 Naslov: PROMETNI ZAY0D ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1. 5 Teodor Horn, Ljubljana I Poljanska cesta št. 8. |r| se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh IE I kleparskih in vodovodnih instalacijskih del kakop tudi za pokrivanje streh. jjj Vsa stavbinska In kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popra- iT| vila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine. J Popolnoma varno naložite stoJ denar r ffZMEMHI POSOJILNIC! V LUUBU9NI r. z. z o. z. sedaj poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. Hranilne vloge se obrestujejo po 6°/0 brez odbitka rentnega in. invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po S1/2°/0. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 y2%. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Oblašilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani. Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail. '$j(P Zgolj prvovrstni deški in angleški izdelki Skladifiče v „Kresiji“, liingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Stritarjevi uliei št. 5. Podružnica v Somboru (Bačka) : Upoštevajte pr>i nakupih. Prodajalna na drobno v Aleksandrova uliea št. 11. Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Ljudska posojilnica o Ljubljani Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem račnnn od 1. januarja 1923 po 5% bx»eas odbitka rentnega in invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad IIP milijonov kron hranilnih vlog in nad f ,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo H na osebni kredit (proti menici), na hi poteke in v tekočem računu. ■ ■■■ mmm l—mmm — ■ Telefon: Pisarne št. 57. Konfekcijska tovarna „Frande“ d. z o. z. v Ljubljani. T elefon: Tovarne št. 532. Tovarna ir Stožloah ppl Ljubljani. Centralno skladišče vLjublJanl, Miklošlfieva cesta lO./I. Vse vrste moških in deških oblačil. Uniformiranje. Prvovrstni izdelki. Konkurenčne cene. DelniSba gl. R 60,000.000 ! Trgovska banka d . d. Rezervni skl. R 10,500.000 Podpužniee: Noto mesto, Rakek, Maribor. (prej Slovenska eskomptna banka) Ljubljanaf Šelenburgova ul. I. Telefoni št. 146, 458, 139 Brzojavke: TRGOVSKA Izvriuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje