POYcst bMt&& siilitia. V majhni hišici v mcstu Mobilc {sever^femeriška država Alabama) živi še danes zadnji zamorec, ki je bil prepeIjan pred več desetletji z nekaj sto tovariši na ladji, ki je trgovala s sužnji, izAfrikc v Zcdinjenc države. Omenjeni je zadnja žrtev ameriške trgoviae s sužnji. Zamorec Gvido Lewis je danes star 94 let. On je edini še pri živ.jenju od 309 sužnjev, ki so spadali k zadnjemu prevozu »afriškega živcga blaga« pred ukinitvijo trgovanja s črnci v Ameriki. Stari žrnec je povedal porocevalcu zadnje dni,kake so bile tedaj življenske prilike, ko je bil zajet. Do 18. leta je živel Gvidon v Kongo pokrajini, približ« no 200 milj od afriškc zapadne obali. Plome, kateremu je pripadal, ae je imenovalo Tavkari tor se je odlikovalo po veselju do dela in po moralnem življenju. Divji Daho-zamorci yo napadli lepega dne Tarkari-vas, pobiH so odrasle moške in ujeli pa mlade fante in de*. klice. Med ujetniki je bil tudi Gvido. Zajete so gnali kakov f-redo živali proti obalnemu mestu Whydach in jih zaprli v ograjen prostpr. Tri tedne za tem se1 je usidrala v luki ladja, last amerikan-j skega pustolovca Bila Forsler in je —< spi'ejela na krov živo blago. Nad 300 Crncev so stlačili v dušljivff, prostorc za prtljago, kjer so bili v popolni temi in natrpani, da se nikdo ni mogel prav ganiti. Samo enkrat tekom treh dni so nagnall sužnjc na krov, da so si nekoliko raztegnili otrple tide in se nadihali svežega zraka. Prevoz je trajal 70 dni. Ob amoriški obali Alabamas so izkrcali sužnje in so jih prodali posestnikoin ondotnih plantaž. Gvido jp opravljal težka dela kot snžcnj na' bombažovi plantaži, dokler ga ni osvo« bodila amoriška državljanska vojna.