EEEWEqES5EKE 11229514 29. november 1943 — rojstvo nove Jugoslavije Rojevanje nove države in družbe ni bilo lahko. Med solzami, s trpljenjem in žrtvami so se porajali zanetki novega, boljšega. Prepletanje osvobodilnega boja in ljudske revolucije je za to obdobje še posebej značilno. In leta 1945 je bila domovina osvobojena, ljudstvo pa odločeno, da v socialistični družbeni ureditvi uresniči svoje interese. Toda stara buržoazna vlada je bila dejansko zrušena že tri leta prej. 29. novembra 1943 je bil v Jajcu ustanovljen AVNOJ kot najvišje zakonodajno in predstavniško telo, osnovana pa je bila tudi nova vlada. Slovenski in hrvaški delegati ob prehodu iz Bosne na Hrvaško, v Baniji 9. decembra 1943. Na čelu je general Jaka Av-šič, Herta Has, Josip Vidmar, dr. Marjan Brecelj, dr. Metod Mikuž, akademski slikar Božidar Jakac, Josi Jeras, dr. Pavle Lunaček ... Iz arhiva muzeja NOV Ljubljana Tako kot rojstvo države pa tudi iskanje prave poti proti socialistični družbi ni bilo (in tudi sedaj ni) niti lahko niti enostavno. Treba se je bilo soočiti z zunanjimi pritiski pa tudi z napačnimi pogledi v lastnih vrstah. Kljub temu smo uveljavili socialistično samoupravljanje kot originalno, lastno pot v socializem in pomembno prispevali k ustanovitvi gibanja neuvrščenosti. Vsi uspehi, ki jih je Jugoslavija dosegla v povojni graditvi niso majhni, niti na političnem, gospodarskem, niti na kulturnem področju. V tem času je zrasla tudi generacija, ki strahot svetovne vojne ni doživela. Vsekakor, da je pri teh mladih ljudeh pogled na razvoj in perspektive nekoliko drugačen, manj čustven in bolj trezen; usmerjen k učinkovitemu reševanju težav, ki jih pred družbo neusmiljeno postavlja čas. Vsekakor so ti mladi bolj kritični, kajti ni jim vseeno kako bodo živeli jutri, kakšno dediščino jim bo zapustila generacija očetov. In sistem socialističnega samoupravljanja ne predstavlja idealne, brezkonfliktne družbe. Vendar obstoj problemov in težav ne skrbi mlade tako, kot njihovo neučinkovito reševanje, tako na področju gospodarstva, kot zaposlovanja, varstva okolja in še česa, ne nazadnje tudi bratstva in enotnosti kot enega temeljnih sklepov AVNOJA. Razna alternativna gibanja so poizkus aktivnega poseganja v problematiko. Seveda so to problemi, ki morajo skrbeti vsakega izmed nas, seveda pa najbolj mlado generacijo, kajti težko je živeti, če si nezaposlen, v onesnaženem okolju in v inflacijski poplavi; tudi če se vse to dogaja v socialistični družbi. Vsekakor ni namen članka, da bi ob proslavljanju 29. novembra sejal malodušje in potrtost, vendar tudi nima smisla stvari poenostavljati in jih lakirati. Je pa praznik, kot je 29. november priložnost, da o tem aktivno premišljujemo in tudi pri sebi najdemo tiste vzvode in motive, ki bi nas aktivirali za odgovornejše in poštenejše delo in ravnanje. Čestitamo za dan republike! V tej številki • Smo se vsi člani sindikata prostovoljno včlanili v to množično organizacijo. Novi statut ZSJ, ki je bil sprejet na zadnjem kongresu, to določa. Več na 2. strani. • Končujejo se razprave v delovnih organizacijah o spremembah samoupravnega sporazuma dejavnosti tekstilne industrije o skupnih izhodiščih in osnovah za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Naša komisija ni imela pripomb, vseeno preberite za kakšne spremembe gre. • Kakšno je požarnovarstveno stanje in kakšen odnos do družbene in zasebne lastnine pri nas? O tem, Andrej Krhlikar in Franc Mali S Priča smo velikemu hkratnemu odhajanju naših delavcev v pokoj. Minilo je 35 oz. 40 let od povojnih zaposlovanj večjega števila delavcev. Namesto njih prihajajo mladi — morda tudi premladi. Več o tem preberite v prispevku Vere Bric. Preberite tudi druge prispevke! Srečanje dveh naprav za razkladanje bal — levo ročni voziček za pretovarjanje in prestavljanje bal — »rudeljček«, desno viličar, kakršne imamo pri nas od leta 1970. Vendar ročne vozičke še danes uporabljamo, brez njih ne gre. Slika prikazuje še raztovarjanje bombaža z vagonov. Najprej vse na razkla-dalno rampo, da bo vagon v šestih urah izpraznjen, nato pa po dolgi transportni poti do skladišča. O problematiki zunanjega transporta teče beseda v tej številki. Naš sogovornik je Lojze Pavliha. Pregled odsotnosti za 1., 2. in 3. četrtletje letos Zanimivo je pogledati na tabelo, kjer so prikazani odstotki povprečne odsotnosti za posamezna trimesečna obdobja letos. Odsotnost je prikazana ločeno za tri glavne razloge, bolniške, porodniške in redni dopusti, manjši razlogi so pa strnjeni v četrti skupini pod »ostalo«. Oddelke smo namerno razdelili na 33 skupin, tako bo vsak lažje našel sebe in sebi najožje sodelavce v tem prikazu. Skupna odsotnost je največja v 3. četrtletju, to pa zaradi rednih dopustov, ki jih je v juliju in avgustu največ. Bolniška odsotnost je največja od aprila do junija, porodnic pa je vedno več. Ne bomo Slovenci še izumrli! Bolniška v 'o Nega,porodniška v % Redni dopust v % Ostala odsotnost v % Skup.odsotnost v % Ekonomske enote I.-III. III.-VI. VI.-IX. I.-III. III.-VI. VI.-IX. I.-III. III.-VI. VI.-IX. I.-III. III.-VI. VI.-IX. I.-III. III.-VI. VI.-IX. čistilnica 6,0 3,9 2,9 - 1,1 - 4,0 7,7 14,2 3,3- 3,2 2,8 13,3 15,9 19,9 mešalnica 0,9 - - 6,4 7,9 15,3 2,9 3,4 2,9 9,3 11,3 19,1 mikalnica 9,5 9,1 6,3 4,2 7,8 11,5 3,1 3,2 3,1 16,8 20,1 20,o česalnica 5,9 1,8 11,4 5,9 15,9 15,8 6,9 9,0 3,1 2,3 2,5 30,7 37,3 predpredilnica 10,8 11,7 8,7 1,8 0,9 2,3 6,9 7,1 3,0 2,7 3,6 22,5 22,4 26,4 prediln.bombaža 6,9 8,7 8,8 3,9 4,9 6,7 7,2 7,5 12,2 2,9 3,0 3,4 31,1 prediln.sintetike 9,1 7,2 7,1 2,2 3,6 3,7 6,6 7,6 13,6 3,1 3,0 3,0 21,0 21,4 27,4 regener.odpadkov 3,7 4,6 7,5 0,2 4,7 11,6 2,9 2,9 2,6 11,5 19,1 24, V 4vojilnica 10,7 7,8 5,7 5,2 5,3 7,7 7,2 6,9 2,9 3,1 2,5 27,0 23,3 34,9 sukalnica 7,1 8,6 6,2 0,7 0,4 0,6 7,7 6,7 13,5 3,0 3,2 4,1 18,5 . 24,4 sukaln.efekt.suk. 5,5 5,3 6,8 1,3 6,9 7,6 7,5 7,0 12,6 3,1 3,3 3,5 17,4 22,5 30,5 previjalnica 7,1 6,0 5,3 1,3 0,6 0,9 8,9 9,5 13,5 3,2 3,0 3,0 20,5 18,9 22,7 zbiralnica cevk 14,1 13,1 10,7 12,4 11,0 9,5 11,0 2,5 žabojarna 19,0 3,4 14,1 2,5 2,8 3,2 31,9 6,2 4,6 vlagalnica 6,0 8,0 9,7 4,0 2,4 0,9 8,9 8,1 14,6 3,1 3,2 3,0 22,0 21,7 28,2 laboratorij 13,4 5,4 1,3 1,4 0,6 3,6 8,5 19,0 2,7 2,9 3,1 21,0 20,9 28,1 ključ.delavnica 7,8 2,5 17,0 - 0,9 5,1 6,0 13,3 3,2 3,5 2,8 16,1 12,0 34,0 mizarska delavn. 15,9 24,1 21,4 - 2,9 3,5 18,A 2,9 2,0 2,0 21,7 29,6 41,8 elektro delavn. 6,8 1,5 2,6 2,2 8,9 14,7 2,9 3,0 2,9 11,9 13,4 20,2 zidarska skupina 0,8 2,1 3,6 - - 6,8 9,6 9,8 3,0 3,7 3,4 10,6 15,4 16,8 valjčkarna - 4,4 1,1 - - 1,1 6,5 9,1 17,4 3,4 3,0 3,1 9,9 16,5 22,7 zunanji transport 9,2 4,3 0,3 5,1 7,9 13,8 3,2 3,3 3,0 20,4 21,1 remontna skupina 6,2 8,9 9,8 0,2 5,7 6,4 15,2 2,9 3,5 2,7 19,0 27,7 čistilna kolona 13,3 6,2 11,4 18,1 3,9 7,4 15,5 2,6 3,0 4,7 30,2 31,8 42,5 kotlarna - 4,0 30,8 2,9 2,9 3,0 2-9 6,9 33,8 nabava 1,9 14,3 14,3 5,2 2,5 1,7 18,1 2,5 3,2 2,9 21,2 26,2 prodaja 2,6 1,7 1,9 16,4 2,9 3,1 3,0 4,6 5,0 spl.kadr.sektor 4,7 6,1 2,8 0,3 0,4 2,8 2,8 6,3 15,6 2,9 3,1 5,0 10,7 , 24,2 finančni sektor 1,5 4,2 3,5 7,2 4,9 6,4 15,7 5.1 3,5 3,0 13,0 21,5 29,7 sektor vzdrževanja 8,3 9,6 7,1 3,5 5,1 13,7 3,1 2,8 4,1 14,9 17,5 24,9 vodstvo proizvodnje 1,4 2,1 7,7 3,9 3,0 9,3 4,4 12,1 13,2 22,5 obrat družb.prehr. 1,8 0,5 6,5 9,0 9,1 6,7 4,2 12,8 2,9 2,7 3,1 17,9 15,9 25,5 počitniški dom - ' - - - - 1,5 - 2,9 1,4 4,2 4,4 1,4 4,2 SKUPAJ 7,4 7,8 7,3 2,6 3,5 4,7 6,6 7,5 13,9 3,0 3,2 3,4 19,6 22,0 29,3 Član sindikata s svojini pristankom v__________________________v »Članstvo v zvezi sindikatov Jugoslavije je prostovoljno... V ZSJ se včlanimo v osnovni organizaciji zveze sindikatov z izjavo, da sprejemamo statut ZSJ«. Tako določa novi statut ZSJ, sprejet na desetem kongresu najširše delavske organizacije. Od tedaj je minilo že šest mesecev, toda to načelo nikakor ne zaživi v praksi. Marsikje delavci zvedo, da so postali člani sindikata šele, ko prejmejo prvi osebni dohodek in strmijo v odbitke. Takšna praksa se mora po mišljenju člana predsedstva sveta ZSJ, Zvonimirja Hrabarja čimprej prekiniti. »Sprejem,« pravi on, »mora biti opravljen tako kot se spodobi temu dejanju. Pri tem niso potrebni poseben hrup in nageljni. Toda, ko pride nov delavec v kolektiv, mora k njemu pristopiti nekdo iz sindikata, ga spoznati z organizacijo ter mu ponuditi statut. Pomembno je tudi, da mu damo nekaj časa, da spozna delovno okolje in delovno organizacijo, nato pa se vključi v članstvo. Pri tem pa je najvažnejše, da stopi v sindikalno organizacijo prostovoljno.« Mnogim se zdi to malo neprijetno, ker lahko pride do osipa članstva. Tovariš Hrabar kategorično trdi, da je tak strah odveč. Tudi če ne bi vsi pristopili v članstvo, ne bi bilo hudega, saj od onih, ki so člani le na papirju tako ni mnogo koristi. Sprejem v sindikat, sem ter tja tudi svečan, je bil tudi popre-je, ko tega statut še ni zahteval. To se je predvsem opravljalo v neposredni proizvodnji. Sami delavci so želeli, da se da poudarek temu dejanju. Tudi oni, ki so le evidentirali nove člane, običajno tega niso opravili kot bi bilo potrebno. To potrjuje tudi zaključni račun sveta ZSJ za preteklo leto, po katerem je članarino plačalo okoli 5,9 milijonov zaposlenih. Tu vidimo, da več kot pol milijona zaposlenih ni v sindikalni organizaciji. Kaj je temu vzrok, natančno ne ve nihče v sindikatu. Dejstvo je, da vsi delavci niso včlanjeni v sindikat, prav tako pa je tudi nekaj takih, ki svojevoljno odhajajo iz sindikata. Število izključenih ali kaznovanih članov je zanesljivo še manjše, glede na zelo obzirne določbe statuta. Pomeni torej, da je slaba evidenca. Mnogi odhajajo v drugo delovno organizacijo, na druga gradbišča, v inozemstvo, in vse to se ne evidentira. Če pa ta predvidevanja niso točna, se bo moralo sindikalno vodstvo resno zamisliti. Tudi vprašanje sindikalnih članskih knjižic ni povsem jasno. Novi statut ZSJ točno navaja: »Članstvo se dokazuje s člansko izkaznico.« Ti in še mnogi drugi organizacijski problemi bodo morali biti rešeni zelo hitro, kajti kmalu bo potekel rok za usklajevanje republiških in pokrajinskih statutov z zveznim. TANJUG J. Petrov 21. oktobra letos je Medobčinska skupnost za zaposlovanje ljubljanskega območja organizirala v Litiji posvet novoizvoljenih vodstev občinskih skupnosti za zaposlovanje. Da bi se tudi neposredno seznanili s problematiko kadrovanja in zaposlovanja v združenem delu, so se dopoldne pogovarjali s predstavniki naše delovne organizacije in ogledali proizvodnjo. Preostali del posveta pa so se pogovarjali o organiziranosti in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje ter o aktualni problematiki na področju zaposlovanja. Pred sprejemanjem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma dejavnosti V maju letošnjega leta je pričel veljati družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji, ki v 67. členu določa, da je potrebno sporazume dejavnosti dograditi v skladu s tem dogovorom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. Komisija udeležencev SaS dejavnosti tekstilne industrije pri Republiškem odboru sindikata je na osnovi tega pripravila osnutek sprememb in dopolnitev SaS o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za OD in skupno porabo naše dejavnosti. O teh spremembah in dopolnitvah so v naši delovni organizaciji razpravljali člani komisije za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in nanje niso imeli pripomb. Predlagane so naslednje spremembe in dopolnitve: Predlagane so naslednje spremembe in dopolnitve: 1. V poglavju, ki govori o planiranju, pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka: — opredelitev izjemnega dohodka; — opredeljeni so nekoliko spremenjeni kazalniki, na osnovi katerih merimo oz. ugotavljamo uspešnost poslovanja (dohodek na delavca, dohodek in akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, .delež materialnih stroškov v celotnem prihodku, prihodki od skupnega izvoza v celotnem prihodku, fizična produktivnost). Na posebnem obrazcu bo potrebno izdelati primerjavo teh kazalnikov s podskupino dejavnosti in ga posredovati komisiji udeležencev ob periodičnih in zaključnem računu. 2. Spremenjene so usmeritve za razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo in sicer se bo dohodek in čisti dohodek razporejal na podlagi naslednjih pravil: — organizacija združenega dela, ki presega povprečno raven uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti, lahko pri razporejanju dohodka in čistega dohodka oblikuje sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca nad povprečjem dejavnosti, če hkrati zagotavlja sorazmerno višjo stopnjo akumulacije nad povprečjem dejavnosti; — organizacija združenega dela, ki dosega povprečno raven uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti, naj ne povečuje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na delavca, dokler ne doseže povprečne stopnje akumulacije v dejavnosti; — organizacija združenega dela, ki ne dosega povprečno raven uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti, ima lahko nižjo stopnjo akumulacije od povprečja dejavnosti, če ima tudi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca sorazmerno nižja od povprečja dejavnosti; — organizacija združenega dela, ki ima motnje v poslovanju, razporeja dohodek tako, da so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na delavca in stopnja akumulacije sorazmerno nižja glede na povprečne rezultate v dejavnosti. Ko pa sprejme program ukrepov za odstranitev motenj, se politika delitve dohodka in čistega dohodka oblikuje v skladu z doseženimi rezultati pri izvajanju tega programa. Delavci, ki dosegajo nižjo stopnjo akumulacije od povrečja gospodarstva SR Slovenije, bodo pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v srednjeročnem obdobju zmanjševali odstopanje svoje stopnje akumulacije od povprečja gospodarstva SR Slovenije. Z družbenim dogovorom se usklajuje tudi 24. člen SaS dejavnosti, kjer je opredeljeno, da bomo zahtevnost del in nalog ugotavljali z uporabo naslednjih sestavin: v naši DO — usposobljenost za delo od 30 do 55 % 35% — odgovornost od 15 do 35 % 27 % — napor od 5 do 25 % 21 % — vpliv okolja od 5 do 25 % 17% Razpon zahtevnosti del in nalog do enote enostavnega dela znaša lahko največ 1:6. 3. V poglavju, kjer je govora o skupnih osnovah in merilih za izplačevanje nadomestil in drugih prejemkov iz sredstev za osebne dohodke je spremenjena opredelitev glede nočnega dela, kjer je opredeljeno, da gre de- lavcu dodatek najmanj 30 % predvidene mesečne akontacije OD (sedaj je opredeljeno do 50 %) in za delo na nedeljo, ko gre delavcu dodatek v višini najmanj 50 % (sedaj do 50 %). Nadomestila OD za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in porodniškega dopusta se izplačuje skladno z določili samo- upravnega sporazuma ustrezne samoupravne interesne skupnosti; (kar je v našem pravilniku že opredeljeno). Povračilo stroškov za prehrano med delom naj v skladu z družbenim dogovorom o izdatkih za prehrano delavcev, ki spadajo med druge poslovne stroške znaša mesečno na delavca do 15 % povprečnega mesečnega čistega OD delavcev v SRS, doseženega v preteklem letu (8.245,— din za leto 1986) Po končani razpravi v delovnih organizacijah bodo dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma dejavnosti sprejeli v novembru na skupni seji komisije udeležencev in republiškega odbora sindikata. A. Povše Požarno varstveno stanje Delegati delavskega sveta so na zadnji seji obravnavali tudi požarno varnost, se seznanili s sjtuacijo in sprejeli predloge za izboljšanje. Ali imamo veliko požarov? Število požarov je v lanskem letu zelo poskočilo, imeli smo jih 68. Tudi letos je bilo v prvem polletju veliko začetnih požarov, nakar je prišlo do padanja, tako da imamo v desetih mesecih 11 požarov manj kot v istem obdobju lanskega leta (lani 58, letos 47). Največ zanetkov je nastalo v čistilnici in mikalnici (27), kjer je tudi objektivna nevarnost za požar naj večja. Po odstranitvi Plattove linije M-11 se je tudi tam število zanetkov drastično zmanjšalo. Bistveno zmanjšanje števila požarov je v sukalnici, vendar ne smemo pozabiti na požar na stroju Allmat, ki je povzročil nekoliko večjo požarno škodo. Kateri so vzroki za nastanek požarov? Največkrat zagori zaradi trenja, ko se okoli delovnih organov strojev navijejo vlakna, ki se drgnejo ob drug del, pride do trenja — visoke temperature in zanetka. Velikokrat do požara pride tudi zaradi kratkih stikov in isker v elektromotorjih in notranjostih strojev. Vzrok za to so lahko tudi neočiščena notranjost strojev (velika zapraše-nost) ali okvare na strojih. Zaradi tega se tudi požar hitreje razširi po stroju. Kaj še povečuje požarno ogroženost? Poleg zgoraj navedenega še neredno čiščenje klimatskih naprav, velike zaloge polizdelkov v posameznih oddelkih in zaradi tega tudi založenost hidrantov, aparatov itn. Večja požarna obremenitev je nastala tudi za- radi razširitve proizvodnih in skladiščnih prostorov, kjer je veliko surovin in polizdelkov, vendar manjše število delavcev. Kaj bo treba v prihodnje nujno storiti za izboljšanje varstva pred požarom? Predvsem organizacijsko rešiti vprašanje čiščenja klimatskih naprav, strojev, delovnega okolja. Redno čiščenje in vzdrževanje strojev in ostalih delovnih naprav, priprav in objektov je naj učinkovitejši preventivni ukrep. V vseh delovnih in ostalih prostorih morajo odgovorni vodje zagotoviti nemoten dostop do vseh protipožarnih naprav in sredstev, zasilnih izhodov, elek-trorazdelilnih omaric itn. Gasilske vaje bo treba organizirati v skladu s spremenjenimi okoliščinami (novi oddelki, novi stroji, itn.), obenem pa intenzivno nadaljevati z izobraževanjem delavk po oddelkih. Vzporedno s posodabljanjem tehnološkega postopka in širitvijo kapacitet bo nujno sprotno posodabljati protipožarno opremo in nameščati avtomatske ja-vljalne in gasilne naprave. Tudi pri samem gašenju včasih nismo bili vseskozi usklajeni, v posameznih primerih pri zanetkih sploh ni bilo mojstra ali klimarja. Pri večjih požarih (upajmo, da jih ne bo) pa se bo formiral štab za koordiniranje oz. usklajevanje gašenja. Kljub učinkovitemu gašenju požarov in pravilnem ukrepanju se v posameznih primerih pač še vedno opazi pomanjkanje požarnovarnostne zavesti. Andrej Krhlikar Požari vedno povzročijo veliko škodo. Uničijo izdelke in stroje. Na sliki je sežgan sukalni stroj Allmat, ki zaradi požara mesec dni ni obratoval. Poleg preje, ki je zgorela na stroju nam manjka še tista, ki je na tem stroju v tem času nismo mogli posukati. O našem transportu Proizvodnja, kilogrami, produktivnost — vse to so vsakdanje stvari, o katerih govorimo v naši delovni organizaciji, le malokdo pa vsakdanje probleme pogleda tudi podrobneje, da bi v gozdu videl drevesa — podrobnosti, ki tvorijo celoto. Takšna, pa ne tako drobna stvar v naši proizvodnji, je tudi transport. Prav o problematiki pretovarjanja surovin od prihoda v podjetje, prevzema, skladiščenja, dostave v proizvodnjo, do skladiščenja izdelkov, govori ta prispevek. Le osmino surovin pripeljejo v našo tovarno s kamioni, vse ostalo pa po železnici, kar je prav, saj je tako izkoriščen industrijski tir in je v celoti ceneje, čeprav pa imajo tudi prevozi s kamioni prednosti pred železnico (hitrejša dostava, prevoz do skladičenja itn.). Ko pripelje vlak ali kamion surovino na naše dvorišče nastopi vrsta problemov. Navadno pripeljejo večjo količino naenkrat, potem pa dalj časa nič. Vagone je potrebno hitro razložiti in je zaradi tega onemogočena kontrola kvalitete in kvantitete. Tudi uskladiščiti večje količine naenkrat je težko. Skladišč je premalo. Sintetična vlakna skladiščimo na prostem, pokrita s ceradami. Ta gredo nato v melanžirni-co in mešanica, v novi embalaži, posebno če so dodana celulozna vlakna, ne smejo več na prosto, ker bi se navzele preveč vlage in to škoduje nadaljni predelavi. Proizvodnja potrebuje na dan 17 ton bombaža in 15 ton sintetike. Za to bi potreboval, z ozirom na povprečno dolžino transportnih poti (daljše ali krajše iz posameznih skladišč), en viličar 14—18 ur. Vemo pa, da viličarji niso namenjeni za prevoze na daljše razdalje. Voznik je izpostavljen vsem vremenskim neugodnostim — tudi varnost vožnje je ogrožena, ker je preglednost z viličarja na transportno pot zelo omejena. Poraba goriva je velika, transportna učinkovitost pa majhna; pogoste so okvare. Vzdrževanje transportnih vozil pa je posebna problematika, ker je tudi ravnanje s temi sredstvi, zaradi omenjenih okoliščin, problematično. Tako so okvare objektivne in subjektivne narave. Naštejemo slednje: pred uporabo vozila ne kontrolirajo, če je dovolj olja, vode; prekoračene so hitrosti; odpiranje vrat železniških vagonov z viličarji; nakladanje bal z zaletavanjem z viličarji; prepozno javljanje drobnih napak; nestrokovna po- PRIHODI SUROVIN 1.500 1 .400 1 .300 1 .200 1 .100 1 .000 10 1 meseci v letu 1 984 PRIHODI SUROVIN PO DNEVIH - september 1984 - železnica pravila lomov in okvar; v pri-merju večjih okvar, naj bi služba za vzdrževanje organizirala tudi nadurno delo, kar se pa sedaj ni dogajalo. Objektivne težave: zastarela oprema se hitreje kvari; dolge transportne poti; prekoračitve hitrosti zaradi časovne stiske in drugo. Skratka, največja težava, ki povzroča večino ostalih, so dolge transportne poti za pretovarjanje materiala z viličarji. Vemo, da so zaradi tega veliki stroški, takšnih meril pa ni, da bi to pokazali črno na belem. Tu so skrite rezerve. In to. Veliko delavcev zunanjega transporta v naši tovarni je, zaradi različnih vzrokov, odsotnih, nekaj pa le delno sposobnih za delo (lažje delo). Ta problem bi morali reševati skupaj z ustreznimi službami in ga enkrat za vselej tudi rešiti, če se seveda sploh da. Vse to je le kratek povzetek zbranih problemov zunanjega transporta naše delovne organizacije, ki jih je vestno zbral in dokazal z izračuni in konkretnimi primeri Lojze Pavliha v svoji analizi. (Ta obsega: opis stanja skladiščenja in transpor-tiranja surovin in predloge izboljšav). Problemi so kot na dlani in če jih poznamo, so znane tudi rešitve — le da te niso vselej takoj tudi uresničljive. Kako smo se lotili tega? Kaj smo do sedaj že naredili in kaj delamo ter kaj še moramo narediti, da bomo prihranili kakšen dinar tudi pri, na videz drob- nem delu našega proizvodnega procesa. O tem sem se pogovarjal z Lojzetom Pavlihom. Sunkovitih prihodov surovin ne moremo ukiniti. Kaj pa lahko naredimo, da za nas to ne bo več tako problematično? (Moramo se pač prilagoditi). Sunkoviti prihodi surovin se cesto pojavljajo zlasti ob koncu leta. Poglejte grafični prikaz. Naj povem, da na takšno situacijo sunkovitih prihodov surovin vplivajo splošno znani zapleti okoli uvoza, akreditivi, borzni nakupi, carina, itn. Da pa je zmeda še večja, želi vsak ob koncu koledarskega leta izprazniti svoja skladišča. Čez leto seveda mi odpoklicu-jemo robo iz raznih luških skladišč, saj so skladiščne najemnine zelo visoke. Zahtevamo, da naj obsega pošiljka le enega do tri vagone na dan. Skratka, pošiljanje surovin iz omenjenih skladišč naj bo postopno. Kaj pa se dogaja? Do sedaj, razen izgovorov, da luke nimajo vagonov, kompleti-ranje vagonskih pošiljk na ranžirnih postajah in podobno, ni bilo storjenega kaj dosti. V glavnem sami lahko ugotovite, da včasih dobimo 10 ali več železniških vagonov na dan. In da je potem mera polna, pride še en ali več kamionskih vlačilcev. Železnica zahteva za prekoračitev stojnin svojih vagonov zamudnino; šoferji vlačilcev se razburjajo — radi bi imeli svoje vozilo takoj prazno, transportni delavci pa imajo tudi svoja vsakdanja opravila (dostava surovin v proizvodnjo in ekspedit). Niso iz železa — imajo živce. No, sprašujete me, kaj lahko naredimo, da se izognemo tem problemom? ___ ----Iroaspa£tns_potL____ ,L_________ skladiščafa^staro, dotrajano skladišče S^^skladišče proizvodni oddelki delavnice, garaža Razpored skladišč v naši tovarni. Nepomembni objekti so izpuščeni, industrijski tir, ki ga bomo podaljšali je na levi, brez šrafure. Tega gotovo ne, kar piše v ekonomskih učbenikih, da, ko doseže količina materiala tako zvano varnostno zalogo, računajoč dobavni rok, se odpokliče material. Verjetno bi pri nas precej dni v letu stroji stali, če bi se poslužili teh ekonomskih odločitev, ki pa so v svetu normalne. Verjetno se bomo morali še v prihodnje prilagajati tem situacijam. Mislim pa, da naš sektor v nabavi lahko s svojo ažurnostjo in prodornostjo nekaj prispeva k večjemu redu, opazen pa je tudi že premik na bolje. Dokončni red oz. več reda v tej smeri bo pa napravila ekonomija s svojimi neizprosnimi zakonitostmi. Te so pa že tu. Vse to, o čemer sva govorila, je povezano s stroški. Te stroške pa mora nekdo plačati. Skladišč je premalo. So pa tudi tu že ukrepi. Zidali bomo! Kaj menite o tem? Ali bo zadostovalo že eno dodatno, dvoetažno skladišče na zahodu naše tovarne? Kje so še možnosti? Kje naj bi stala nova skladišča? Glede skladiščnega prostora bi na vaše vprašanje odgovoril takole: skladiščne zmogljivosti poznamo in vemo koliko dni lahko skladiščimo material glede na proizvodne kapacitete; ne vemo pa točno za termine prihodov materialov, ki so povezani z raznimi predpisi in finančnimi sredstvi. No, če bi vse te neznanke poznali, upam trditi, da je skladiščnega prostora dovolj. Ker pa teh ne poznamo, zelo dobro pa poznamo problem oskrbe s surovinami, lahko le rečem, da je skladiščnih prostorov premalo in verjetno je, da se poleg izgradnje novega skladišča, ne bomb mogli odpovedati ceradam. Ne smete pozabiti, da povečujemo tudi obseg proizvodnje. Pred leti me je komercialni direktor tovarne Induplati Jarše v šali vprašal, ko sem naročal nove ce-rade, če pokrivamo Litijo. Ali smo premalo vlagali v skladišča? Naš koncept je bil, da maksimalno investiramo v moderniza- cijo strojev in nove tehnologije. Ekonomske odločitve v posodabljanje strojnega parka so pravilne. Na drugi strani pa, naj se izrazim po predilniško, je za skladišča zmanjkalo nitke in smo vedno nekaj »štukali«. Pri »štukanju« pa sta dva načina: pravilni, z minimalnimi vozli in tisti, »čez valjček«. Ta »štukarija« pa potem nekje udari na dan. Vemo. Pri preji na blagu, pri našem skladiščnem primeru pa se to odraža predvsem pri dolgih transportnih poteh in še kje. Nova skladišča bi morali projektirati in postavljati na vsak način ob našem industrijskem železniškem tiru, in to večeta-žna z ustrezno mehanizacijo, ki jo že zelo uspešno izdelujejo naši proizvajalci skladiščne opreme. S tem mislim poudariti, da je treba pri izdelovanju projekta za skladišče izhajati predvsem iz naslednjih postavk: lokacija, skladiščna mehanizacija, opremljenost in transportne poti. Skratka, skladišča morajo biti projektirana in postavljena tako, da je pretok materiala mogoč po najkrajši poti. Omenjene pogoje imamo, treba jih je izkoristiti! V bodoče, naj se zopet izrazim po predilniško, »štukaj-mo« na pravi način. Še je čas! Viličar ni prevozno transportno sredstvo. Prosim, povejte kaj več o tej trditvi! S čim bi bil najekonomičnejši transportni prevoz? Seveda ni. Ni prirejen za transport predvsem zaradi omejene nosilnosti na zelo razgibani transportni poti, majhne potovalne hitrosti in varnosti voznika. In kaj hočem s tem povedati? Za pretovor preje enodnevne proizvodnje — 30 ton, prevozi viličar, za pot na naših relacijah, od dolžine 20 do 602 m s ponavljanjem, skupno 59.778 m. V tem niso zajete poti še za železniški in kamionski pretovor surovin, ekspedit preje in ostala manjša opravila. Da, skoraj 60 km na dan. In kaj sledi temu? Hitrost vožnje v našem tovarniškem prostoru je omejena na 5 km na uro, obre- menitev viličarja je tudi omejena. Da pa vozniki viličarjev zadostijo potrebam proizvodnje, prekoračujejo hitrosti, preobremenjujejo viličarje, kar seveda povzroča okvare in lome strojnih delov viličarjev in drugo, predvsem pa to predstavlja nevarnost za voznika. Zaradi zelo dolgih transportnih poti smo uvedli traktor s prikolicama, tako zvana platoja. Na ta lahko naložimo naenkrat tudi do 5 ton materiala. Namen izboljšave je, da viličar samo nalaga material na plato, drugi viličar pa v proizvodnji razlaga material. Ker pa imamo dva platoja, naj bi bila pri prevozu surovin tako na relaciji: vagon— skladišče, kakor tudi skladišče—proizvodnja, polno angažirana, brez takozvanih »prostih tekov«. S tem mislimo doseči, da bo viličar samo prestavljal — pretovarjal material. Kdaj boste s tem začeli? V ta namen je bil sklican v oktobru sestanek vseh prisotnih delavcev v zunanjem transportu in jim obrazloženo, kaj želimo doseči s takšnim načinom pretovarjanja. Naj ponovim: ukiniti vožnjo preobremenjenih viličarjev, kar vpliva na česte okvare, na varnost voznikov in ne nazadnje, preobremenjen viličar pobira med vožnjo z balo, ki je tik nad tlemi, razne drobne predmete, žeblje, pesek, kar lahko povzroči požar v proizvodnji. Tudi stroški bodo nižji. V to sem prepričan. Seveda, pa se ne moreva o številkah pogovarjati na pamet, zahtevajte od ustreznih služb analizo stroškov zunanjega transporta in jo primerjajte. Ali je delo delavcev zunanjega transporta v zadnjih letih kaj lažje? Kako bi lahko še izboljšali te delovne pogoje? Nesmisel je primerjati to delo danes in s tem delom pred tridesetimi ali več leti. Ali pa morda tudi ne? Mislim, da delavcem v zunanjem transportu zaradi vremenskih pogojev ni nič lažje kot jim je bilo. Sneg, dež, mraz, temperaturne razlike (pozimi zunaj —10° C, v proizvodnih halah + 22° C), vse to je še tu. Seveda pa takšnega fizičnega napora, ki so ga skusili transportni delavci pred vojno in prva leta po vojni, danes ni več. No, če pogledamo malo nazaj, v leto 1970 vidimo, da smo napravili »revolucionarni« prehod iz »rudeljčka« na viličar. S tem je bil v veliki meri odpravljen fizični napor delavcev, pa tudi na zaščitna in druga sredstva se ni pozabljalo. Mislim pa tudi, da ni čisti nesmisel primerjati, ne mislim na fizično obremenitev, to delo danes z delom pred 30 leti. Sedeti na odprtem viličarju pri —10° C ali več, kljub osebni zaščiti, ni prijetno. No, ti delovni pogoji so prisotni tudi za delavce v neposredni proizvodnji, samo v obratnem vrstnem redu. Mislim pa, da bomo omenjene težavnosti delovnih pogojev pri pretovoru surovin omilili s sledečim: — surovine prevaža le traktor, ki ima vgrajeno ogrevano kabino; — viličarist, ki prevzema material v proizvodnji, bo v medfaznem prostoru; — viličarist, ki nalaga material iz skladišča, je pa sicer na mrazu, ustrezno oblečen, ni pa izpostavljen temperaturnim spremembam, ki sem jih že omenil. Seveda, so pa še delavci v eks-peditu, ki jim v zimskih mesecih tudi ni lahko. V svoji analizi sem predlagal izgradnjo tako imenovanih boksov, v katere zapelje kamion vzvratno, odprtina za nalaganje je prirejena in se lahko spreminja za kamione različnih velikosti, z dvižno, regulacijsko ploščo za nalaganje palet z viličarjem. Še to! Pripravili ste dokumentacijo in predloge za novo embalažo — menda dva nova načina. Ali naj bi to popolnoma zamenjalo zaboje in kartone? Povejte prosim, kaj več o tem! Mislim, da bi morali zaboje odpraviti! Kar poglejte: trenutno nas stanejo zabojni deli za en zaboj 6.500.— din in k temu pri-štejmo še stroške prevoza, sestavljanje itn. Pomislimo še, da se zaboj obrne največ trikrat. Tako lahko takoj izračunate, kakšni so stroški embalaže na 1 kg vložene preje. Malenkost bolje je pri kartonih. Preizkusili smo dve varianti nove embalaže, in sicer: — prvo, s termo folijo v steklarni Hrastnik. Omenjena izvedba bi bila po energetski plati zelo draga, kako se stroški energije iz meseca v mesec večajo, pa vsi dobro vemo; — drugo, s »stratch« (raztegljivo) folijo smo izvedli v Tubi v Ljubljani. Način dela po tej varianti je sledeč: vlagalka vlaga na paleto OKA navitke na pomični plato. Višina platoja se regulira po želji, višina naloženih navit-kov oz. število vrste se izbira po (Nadaljevanje na 6. strani) O NAŠEM TRANSPORTU (Nadaljevanje s 5. stranij potrebi, in tudi premeri navi-tkov so lahko različni, kar v kartonski in zabojni embalaži ni mogoče. Morali smo spreminjati dimeznije kartonov oz. zaboje. Tako naloženo paleto se potem po valjčni progi potisne ali na avtomatsko tehtnico ali pa na ovijalni stroj. Nov način embaliranja predstavlja: — prihranek stroškov embalaže na kg vložene preje; — enotnost embalaže kljub različnim primerom in višini na-vitkov; — lažje in poenostavljeno vlaganje; — boljšo izkoriščenost skladiščnih prostorov; — omenjena embalirana enota se lahko skladišči tudi na prostem in druge prednosti. Povem lahko, da se je naš strokovni kolegij zavzel za dru- go varianto in da se sedaj pogovarjamo s proizvajalci te opreme. Moram dodati, da je proizvajalec opreme upošteval nekaj naših pripomb in jih sprejel, kar smo videli na sejmu opreme v Radgoni. Ali že obstaja ta način embaliranja preje pri nas v Jugoslaviji? In kako je v svetu? Tega načina embaliranja pri nas v Jugoslaviji še nisem zasledil. Seveda pa verjetno razvojni oddelki v tekstilni industriji iščejo rešitve za pocenitev vseh vrst embalaže, saj predstavljajo stroški embalaže angažiranje precejšnjih finančnih sredstev. Kako pa je drugod po svetu ne vem, ker nisem še bil na kakšnem tovrstnem sejmu. Tovariš Pavliha, na koncu še eno splošno vprašanje. Dvajset let ste delali v proizvodnji, deset let sedaj pa v komerciali, in predilniške probleme zelo dobro poznate. Gotovo se vam je, poleg teh opisanih problemov porodila še kakšna druga misel za izboljšave, prihranke ali kaj podobnega. Je tako? Moram reči, da je. Če je človek na takem delovnem mestu, kjer lahko spremlja porabo vseh vrst materialov, sledi naglim skokom cen in vidi kako ravnamo z vsemi osnovnimi materiali, se mu zamegli pred očmi. Dodam, da'na omenjene probleme vztrajno opozarja glavni direktor na vseh zborih in sejah delavskega sveta. V ta namen imam v delu tri teme: — prihranki pri cevkah in ostalih materialih; — nekaj bi rad spregovoril o prej ah višje obdelave; — in kot zadnje, še o temi, ki me že dalj časa vznemirja, o naši klimi. Nova embalaža za prejo, ki jo uvajamo. Predlagani sta bili dve varianti. Palete na katere zlagamo kartone. To je bila prva izvedba novega skladiščenja naših izdelkov. Palete bodo uporabne tudi za nov način pakiranja, s tako imenovano raztegljivo folijo. —' *] -51 | J Razkladanje kartonskih delov za embaliranje naših izdelkov. Cena enega kartona znaša .1000.— din. Nekaj podatkov imam že zbranih, več pa o vsem tem, ko bom imel izdelane izračune. Tovariš Pavliha, upam, da bomo kmalu lahko pisali tudi o teh temah. Prav gotovo bo to zani- malo vse naše bravce, če pa bo od tega kaj zagledalo tudi luč sveta, in nam bo prineslo prihranke, bo pa vaš cilj dosežen. Veliko uspeha! M. M. Boljše varovanje in odgovornejši odnos do družbenega premoženja v naši tovarni Ni dovolj, da imamo organizirano čuvajsko varnostno službo v naši delovni organizaciji za zavarovanje družbenega premoženja. Vsi se moramo zavedati in tudi ravnati tako, da bomo ob vsakem času lahko preprečili posameznikom, da povzročijo materialno škodo, tako s tatvino, vlomom, kot namernim poškodbam na strojih, delovnih napravah, surovinah, reproma-terialu. Zaostriti malomaren odnos do dela, do delovne dicipline in to na vseh področjih ne le v neposredni proizvodnji, stremeti za doseganje večje produktivnosti, odpravljati pojave malomarnosti in druge negativne pojave, ki neposredno vplivajo na ogroženost imetja. Uveljaviti moramo skrb preventivnemu delovanju ter s tem odpravljanju žarišč in vzrokov negativnih pojavov in kaznivih dejanj. Potrebno bo več kot doslej posvetiti pozornosti krepitvi spoznanj in zavesti o nujnosti načrtnejšega in učinkovitejšega razreševanja že naštetih vprašanj. V letošnjem letu opažamo porast odtujitve raznih predmetov iz naše delovne organizacije in to: (sodi, akumulatorji, plastične cevke, ključavničarsko orodje, ključavnice ter tudi privatna lastnina, denarnice, denar, bloki za malico itn.) Pojavili so se tudi primeri namernih poškodb na delovnih napravah in strojih, malomaren odnos do delovnih sredstev itn. Vsi skupaj moramo na tem področju skrbeti za izboljšanje samozaščite kulture in obrambne zavesti delavcev, da bo ta postala sestavni del vsakodnevnega dela posameznikov in organiziranih družbenih dejavnikov zlasti še, kjer so v posameznih okoljih še vedno navzoča mišljenja, da so ta vprašanja varnosti predvsem skrb organov pregona. Vsa ta pereča problematika pa bi bila veliko boljša, če bi sleherni delavec v naši delovni organizaciji spoznal, čuval in varoval vsa naša delovna sredstva tako kot svojo lastnino v lastnem stanovanju. F. Mali Generacijska menjava delavcev Naš delovni kolektiv se pomlajuje. Vse več zaposlujemo mladoletne delavce, ki se po končani osnovni šoli odločajo za zaposlitev in jih vključimo v program usposabljanja za pomožnega tekstilca. Poudariti pa velja, da narava dela v proizvodnem sektorju zahteva delo tudi ponoči. V skladu z določili zakona o delovnih razmerjih, mladoletni delavci ne smejo opravljati nočnega dela. Pred leti praviloma nismo zaposlovali večjega števila mladoletnih delavcev, toda le manjše k remontnim skupinam, ker je bilo prosilcev starih nad 18 let več. Danes pa se soočamo z vse večjimi težavami na področju pridobivanja kadrov, zato je bila odločitev o zaposlovanju mladoletnih nujna. Če primerjamo podatke za leta nazaj ugotovimo naslednje: — število mladoletnih delavcev oktobra 1982 = 12 ali 1,2 % od skupnega števila zaposlenih; — oktobra 1984 = 23 ali 2,3 % od skupnega števila zaposlenih; — oktobra 1986 = 64 ali 6,1 % od skupnega števila zaposlenih. Z mladoletnimi delavci nadomeščamo tudi upokojitve. Le-teh je bilo v letih od 1980 do oktobra 1986 skupno 199 ali 44% od vseh prenehanj delovnega razmerja. To je izredno visok odstotek. Upokojevali so se delavci, ki so se zaposlili v prvih letih po osvoboditvi, v obdobju intenzivnega zaposlovanja. Zanimivi so tudi podatki v naslednji tabeli: leto število del. ki so prekinili delovno razmerje od tega % upokojitev novosprejeti % pokrivanja novosprejetih zaradi upokojitev 1980 132 28 78 47,4 1981 66 30,3 27 74,1 1982 51 49 36 69,4 1983 77 44,2 67 50,7 1984 73 42,5 85 36,5 1985 76 42,1 87 36,8 1-9/86 60 33,3 72 27,8 Iz tabele je razvidna rast in ponovno upadanje števila upokojitev. V letih 1981 do 1983 je izredno visok odstotek pokrivanja novosprejetih delavcev zaradi upokojitev. Vzrok je v tem, ker je bil v navedenem obdobju sprejet ukrep o zmanjševanju števila zaposlenih, tudi v proizvodnem sektorju, ker smo na ta način želeli povečati produktivnost. Danes pa lahko ugotovimo, da taka odločitev ni bila najboljša, ker nam v neposredni proizvodnji primanjkuje delavcev za stroji oziroma nam primanjkuje delavcev, ki bi bili uspešnejši pri posluževanju strojev, saj je obdobje od uvajanja do samostojnega opravljanja dela za stroji, izredno kratko. Menjava večjega števila delavcev, cele generacije, v razmeroma kratkem času, pa vpliva na proizvodnjo. Da bi zvedeli kaj več o tem, smo dali besedo direktorju proizvodnega sektorja Francu Lesjaku in objubil je, da nam bo o tem napisal do ene prihodnjih številk Predilca. Pridobitev v laboratoriju USTER TENSORAPID V mesecu oktobru smo v laboratoriju dobili nov aparat za preizkušanje trdnosti in raztezka prej, ter sukancev, imenovan Uster Tensorapid. Aparat je tehnološko zelo izpopolnjen. Sestavljajo ga trije deli: tester, autocontrol in printer. Uster Tensorapid nam omogoča hitrejše in natančnejše preizkušanje prej in sukancev. Hkrati lahko preizkušamo 20 navitkov prej ali sukanca. Območje trgalne sile je večje kot pri starem dinamometru, kar pomeni, da lahko na tem aparatu trgamo tudi preje z večjo trdnostjo, katere smo prej trgali na Shopper dinamometru. Čas trganja je bistveno krajši, kar pomeni, da v enakem času lahko preizkusimo več prej in povečamo kontrolo nad kvaliteto naših izdelkov. Dobili smo nov aparat za ugotavljanje trdnosti prej in aparat za ugotavljanje enakomernosti prej. Na sliki je ekipa, ki je pripravila Uster Tensorapid za obratovanje. Aparat nam omogoča hitro izračunavanje in statistično obdelavo rezultatov. Delo na aparatu zahteva poznavanje računalniškega programa, ki smo ga že v celoti osvojili. S sodobnejšimi aparati se nam postopoma uresničuje možnost hitrega in učinkovitega spremljanja kvalitete naših izdelkov. Marta Grošelj Silosi za kompaktiranje bombažnih odpadkov. Pod ogrodjem bo prostor za traktorsko prikolico, v katero bomo odlagali odpadke izpod reciklažne linije — popolnoma neuporabni odpadki. Obročno železo sedaj odlagamo na ozkem prostoru med mehanično delavnico in bombažno čistilnico, kjer je zato otežen prehod in odvoz. Po dokončni ureditvi platoja med mehanično delavnico in novimi skladišči bombaža bo tu potrebno določiti ustrezen prostor za kovinske odpadke (kontejner). Še zadnje urejanje okolice naših prizidkov na severozahodnih strani naše tovarne. S cesto nas loči lično izdelana betonska ograja — na sliki desno, zgoraj. Iz novih kolekcij vodilnih zahodnoevropskih proizvajalcev kemijskih vlaken FRANKFURT - Ker se realizacija modnih konceptov pričenja pri vlaknu in preji, v krogih tekstilne industrije z velikim zanimanjem spremljajo priprave in predstavitve vlaken in preje za sezono jesen-zima 1987/88, ki je v teku. »ENKA« V pričakovanju, da bo v oblačilih za jesen-zimo 1987/88 manj sijaja kot do sedaj, strukture bodo pravilnejše, dezeni bolj zadržani, barve bolj prikrite ter da se računa na povratek džersija v velikih količinah, se je firma Enka odločila, da bolj kot do sedaj razvije »bicolor« in »camaieux« efekte. Med novostmi v ponudbi je treba omeniti »Diolen 10« namenjen »tridimenzionalnim« materialom, kar se doseže s kombiniranjem preje različne stopnje krčenja. Z novo poliestersko prejo »Diolen 10« je poenostavljeno doseganje tega efekta, ker je neenakomerna stopnja krčenja programirana že med kemijskim predenjem. Novost pomeni tudi »Diolen FE« namenjen za proizvodnjo notranjih slojev športnih oblačil. Ta preja, katere naloga je, da efikasnejše vpija znoj v vrhnji sloj oblačila, to dosega tako, da s finimi zavihki preprečuje lepljenje oblačila na kožo, obenem pa efikasno vpija znoj. »MONTEDISON« Glavna karakteristika novih kolekcij preje je eleganten svilen sijaj in mehkoba. Močno je zastopano predivo »leacril no Pilling«, sijoče, z veliko stopnjo krčenja, prav tako pa tudi v običajni verziji. Te preje izdelujejo v kombinaciji dveh ah več vrst vlaken, pogosto v mešanici z naravnimi vlakni ah efektnimi prejami. Prav tako pa predejo kombinacije z viskoznimi ah poliesterskimi vlakni. Prisotne so tudi zanimive preje iz katerih izvlečemo posamezna vlakna ter preje s »šanžan efektom« in poudarjenim sukanjem. »BAYER« V ponudbi proizvodov te firme za industrijo oblačil predstavljajo težo nove preje za trikotažerje. Glavna smernica klasičnih prej je tako imenovani »linearni aspekt« pri čemer so v ospredju mešanice »Dralona« z volno. (Posebno efektno deluje izredno mehka preja v kombinaciji z jagenčkovo volno). Za kvalitetna ženska oblačila so predvidene mešanice »Dralona« in moherja, in za moška Dralona in alpake. Strukturne preje imajo v glavnem izvlačni karakter, kar posebno velja za mešanice z moherom, katere imajo včasih tudi dodatne efekte kot so vozlički, rese in slično. Sijaj teh prej se drugače postopno zmanjšuje, kar velja tudi za raznobarvne »metali-ze« efekte, kateri so, v kolikor so prisotni, v glavnem v barvi ferooksida. V kombinacijah sukancev se zapažajo dve osnovni tendenci, ena gre v smeri kombinacije »loop« in »bukle preje« v glavnem z moherom, kar na triko materialih ustvarja efekt perzijskih preprog, druga smer pa gre v smeri skupnega sukanja bodečih in drugih prej. V pogledu barv prevladujejo šetland toni, kateri prehajajo v umirjene tvid nianse. Ponovno se favorizira skala braun tonov. »Muline prediva« so še aktualna. »HOECHST« Nove efektne preje iz »Trevire«, »Dolana« in »Da-nufila«, čiste ah v mešanicah, so namensko oblikovane za posamezne sektorje in so pretežno v razponu od črne do bele. Zastopane so kot »Flame«, »Loop« in bukle preje tako tudi sukani efekti, »šenij preje«, »jaspe preje«, preje z vozlički in tvid preje. Na kamgarn sektorju so aktualne klasične preje v mešanici 55 % poliestra (npr. »Trevire 350«) in 45 % volne v finih numeracijah od Nm 56/2 do Nm 80/2. Interesantni efekti se dosežejo z različnimi afinitetami za barvanje posameznih komponent mešanice »Trevire« in viskoze. Pri barvanju mešanice »Trevire« in volne se dosežejo zelo uspele »ton v ton« kombinacije svetlo-tem-nih efektov. Iz biltena »Prediva i tkanine« Prevedel: M. D. Robovi podstavkov kontejnerjev so obrabljeni. Zato obstaja nevarnost, da skladiščeni kontejnerji zdrsnejo in padejo na pod. Posamezni kontejner s prejo presega težo 200 kg. - - N Nov izračun materialnih stroškov Na podlagi 32. člena Družbenega dogovora o osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, ter v skladu z našim pravilnikom o materialnih stroških, predlagamo novo višino povračila teh stroškov in sicer: 1. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI (25. člen pravilnika o materialnih stroških) — za odsotnost od 6 do 8 ur 1.674,— — odsotnost nad 8 do 12 ur 2.307.— — za odsotnost nad 12 ur 4.490,— 2. NOČNINE (26. člen) — na osnovi predloženega računa za prenočišče v hotelu B kategorije — brez predloženega računa 1.496,— 3. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO (27. člen) — v višini, ki velja za II. skupino zveznih upravnih organov — 4. NADOMESTILA STROŠKOV LASTNEGA PREVOZNEGA SREDSTVA (31. člen) — za službene potrebe za prevoženi km 62,30 5. POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA — stroški javnih prevoznih sredstev se nadomeščajo nad višino (33. člen) 471.— — kilometrina, če ni javnih prevoznih sredstev (34. člen) 16,— 6. TERENSKI DODATEK (32. člen) — dnevno din 848.— X_______________________________________________/ Prišli — odšli v oktobru Prišli: 1. 10. 1986 Dušan Bučar, Šmarska c. 9, Litija, pripravnik; 1. 10. 1986 Edvard Biaggio, Vače 6, vzdrževanje; 8. 10. 1986 Tomaž Gradišek, Šmartno 121, Šmartno, pripravnik; 20. 10. 1986 Nevenka Zebec, Grumova ul. 16, Litija, pripravnica; 24. 10. 1986 Janez Kotar, Javorje 4, Gabrovka, predilnica rezerva; Odšli: Izjava delavca, da ne želi več delati: 16. 9. 1986 Štefan Horvat, Ul. Luke Svetca 1, Litija, vzdrževanje predilnice sintetike; 18. 10. 1986 Cvetka Pivec, Trg na Stavbah 6, Litija, 1. izmena sukalnice; Upokojitev: 31. 10. 1986 Vili Taufer, Graška c. 30, Litija, mešanica 2. izmena; Pismeni sporazum: 31. 10. 1986 Stanislav Sevljak, Marokova pot 1, Litija, sukalni-ca rezerva. V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 10. 1986 zaposlenih 1041 delavcev. Od tega 658 žensk in 383 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 64 mladoletnih oseb. J. Zupančič Cirilu v spomin V tihem in hladnem novembrskem jutru je v srcih delavcev Predilnice odjeknila bolečina. Onemeli smo ob kruti resnici, da Lila ne bo nikoli več med nami. V njegovem delovnem okolju bo ostala praznina, ostal pa bo spomin na zvestega in nesebičnega tovariša in dobrega sodelavca. V Predilnici se je zaposlil leta 1975. Ves čas je opravljal dela pri remontni skupini. Že zelo mlad je spoznal, da samo materialne dobrine ne krepijo človeka in duha. Kot aktivni mladinec, poln naprednih idej in hotenj, se je v letu 1970 priključil vrstam ZKJ. Dobršen del svojega prostega časa je posvetil družbenopolitičnemu in društvenemu življenju. Uspešno je končal tudi srednjo politično šolo. V letih 1977 in 1978 je bil predsednik občinske konference ZSMS v Litiji. Sodelavci komunisti, smo ga v tem mandatnem obdobju izvolili za sekretarja osnovne organizacije predpredil-nice. Lotil se je dela. Boril se je za ideje naprednega sveta, hotel je, da bi bil svet boljši in pravičnejši. Ob praznovanju 100-letnice delovne organizacije se je veselil z nami, veselil se je uspehov, ki jih je dosegel naš kolektiv. S svojim zavzetim delom je bil pripravljen nadaljevati tradicijo litijskih predilcev. Tako pa je smrt prekinila vse njegove načrte, ki jih je imel pri svo- jem delu in jih je koval v svoji mladi družini. Skupne prehojene poti in doživetja nas bodo spominjale nanj, saj človek tudi po smrti obstaja toliko časa, dokler se ga spominjamo. Nikomur ni lahko v takšnih trenutkih. Težko je nam, njegovim sodelavcem in tovarišem, zavedamo pa se, da je še težje njegovim naj dražjim. Naj bodo v teh težkih trenutkih trdni in pokončni tako, kot je bila trdna njegova mnogo prerano končana življenjska pot. Pogrešali ga bomo. Pogrešali njegove vedrine in optimizma za boljši in lepši jutrišnji dan. V. Bric Zahvala Ob nenadni smrti mojega moža Cirila Hauptmana, se iskreno zahvaljujem vsem delavcem Predilnice Litija za darovano cvetje, izkazano pomoč, poslovilni govor in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Majda Hauptman Aktualno Izobešanje zastav Občinska skupščina Litija bo na seji 17. 11. 1986 sprejela odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Litija. Med ostalimi določili je tudi poglavje o izobešanju zastav. Ker so Iz odloka o javnem redu in miru občine Litija Izobešanje zastav (16., 17. in 19. člen) Delovne organizacije in druge organizacije, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb v strnjenih naseljih občine Litija morajo na dan zveznih, republiških, občinskih in krajevnih praznikov ter na splošni poziv izobesiti zastave družbenopolitičnih skupnosti na poslovnih in drugih stanovanjskih zgradbah. Splošni poziv v smislu 1. odstavka tega člena pravočasno objavi na krajevno običajen način občinska oz. krajevna konferenca SZDL. _____ Izobešene zastave morajo ustrezati ustavnim in zakonskim določilom. Dimenzije in način izobešanja zastav morajo biti v skladu z zakonom o uporabi grba, zastave in himne SFRJ . .. (Ur. list SFRJ št. 21/77). Zastave je potrebno izobešati na večer pred praznikom, odstraniti pa jih je treba takoj oz. najkasneje v roku 24 ur, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Slavoloke, transparent, plakate, panoje in druge priložnostne okraske in obvestila, ki se postavljajo ob posebnih prilikah je potrebno odstraniti najkasneje v 48. urah po prenehanju razloga, zaradi katerega so bili postavljeni. za nepravilno izobešanje oziroma za neobešanje predvidene visoke denarne kazni, do 50.000 din, dajem nekaj navodil, ki jih predpisuje zakon o izobešanju zastav. Delovne organizacije, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb morajo izobesiti zastavo na dan zveznih, republiških, občinskih in krajevnih praznikov ter na splošen poziv SZDL. Odlok torej dovoljuje, da se na naštete dneve lahko izobesi zastava SFRJ ali zastava SR Slovenije. Zastava SER Jugoslavije je sestavljena iz treh barv in se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: modra, bela in rdeča, s peterokrako zvezdo. Zastava SR Slovenije je prav tako sestavljena iz treh barv, ki se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: bela, modra, rdeča, s peterokrako zvezdo. KAKO MORA VISETI ZASTAVA? Če zastavo izobesimo preko okna, preko balkonske ograje, mora biti modra oziroma bela barva vedno na levi strani, gledano s ceste oz. z dvorišča. V primeru, da zastava visi na drogu, pa mora biti rdeča barva pri steni. Opisal sem samo dva primera pravilnega izobešanja zastave, ker menim, da sta to najbolj pogosta načina izobešanja zastave na stanovanjskih blokih in enodružinskih hišah. Zakon sicer predpisuje, kako mora zastava SFRJ viseti v primeru, da visi skupaj z drugimi zastavami v polkrogu, v vrsti, na ulici in podobno. To pa so načini izobešanja zastave, ki jih morajo poznati prireditelji javnih prireditev. Anton Primožič Zahvala Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Martina Mandelj a se iskreno zahvaljujemo mojstrom, sodelavkam in sodelavcem, bivšim sodelavcem pokojnika, sorodnikom, sosedom in znancem, za denarno pomoč, darovano cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti ter izrečeno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo tudi litijski godbi, šmarskemu pevskemu zboru Zvon, gospodu župniku za poslovilne besede in opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi sindikatu Predilnice Litija za darovani venec. Žalujoči: žena Nežka MANDELJ hčerki Marija BITENC Cirila MANDELJ v imenu vsega sorodstva Ob 100-letnici naše tovarne Učenci osnovne šole pišejo o nas Moja mami dela v Predilnici v sukalnici. Dela v treh izmenah dopoldne, popoldne in ponoči. Truditi se mora, da doseže določeno normo. Ima veliko sodelavk. Iz službe pride utrujena. Kadar ima službo ponoči, gre popoldne spat. Meni vedno naroči, naj bom tiho. Jaz jo rad ubogam, ker hočem, da je spočita, preden gre v službo. Vsakič jo pokličem ob 21. uri. Potem ji skuham kavo. Želim si, da bi bila bolj pogosto doma. V službo hodi peš. Njena pot ni dolga. Zdaj, ko so naredili prizidek Predilnice, bo mogoče lahko hodila v službo pri vhodu nasproti naše hiše. Tako bo pot v službo mnogo krajša. Matjaž Berčon, 4. b Moja mamica dela v Predilnici. V Predilnici dela kot delavka v treh izmenah. Mami v predilnici prede prejo. V službo se vozi z avtom ali s kolesom. V tovarni delajo po osem ur. V Predilnici je poleti zelo vroče. Delo je zelo naporno zaradi hrupa. Doma jo komaj čakam, da pride domov. Boštjan Pavliha, 4. b Predilnica Litija je bila zgrajena pred 100 leti. V njej je zaposlenih večina litijskih občanov. Če je ne bi bilo, bi bilo veliko ljudi brezposelnih. Pred leti je bila ta tovarna skromnejša in manjša, sedaj pa se je razvila v večjo in bogatejšo industrijsko proizvodnjo. V njej proizvajajo prejo. Imajo naslednje oddelke: sukalnico, previjalni-co, predpredilnico, menzo, skladišče, laboratorij, vlagal-nico, zbiralnico cevk, elektro delavnico, predilnico bombaža in sintetike, dvojilnico, efektno sukalnico, obratne delavnice, vzdrževanje klimatskih naprav, remonte in čistilne kolone predilnice, valjčkarno, zunanji transport. Pogovarjale smo se z nekdanjo delavko Predilnice Litija. Delala je v oddelku su-kalnica. Povedala nam je, da se je nekoč delalo težje kot danes. Dejala nam je, da delo poteka v treh izmenah. Danes delajo nov prizidek. Vanj bodo dali nove stroje, ki so jih kupili že pred leti. Učenci 5. b razreda želimo vsem delavcem Predilnice še veliko delovnih uspehov v naslednjih letih. Učenke 5. b razreda: Nataša Benčič, Mateja Kapun, Saša Simončič Deveti september je dan, ko Predilnica praznuje svoj praznik. Letos pa je to še posebno velik praznik, saj praznuje naša največja tovarna stoletnico. To ni samo njen praznik, temveč praznik vseh občanov in delovnih ljudi naše občine. Predilnico so zgradili v Litiji zato, ker je bila blizu železnica, zasavski premogovniki in pa zato, ker je v tistem času v našem kraju obratovala topilnica svinca in so bile naseljene že nekatere delavske družine. Med vojno tovarna ni utrpela kakšne posebne škode in so jo kar redno vzdrževali. Po vojni se je Predilnica hitro razvijala in dosegla vidne uspehe. Danes je v njej zaposlenih preko tisoč delavcev. Med njimi je tudi veliko naših staršev. Ko smo si učenci ogledali tovarno, smo videli, da je delo v njej naporno, kljub temu, da imajo moderne stroje. Delavci v tovarni so pridni in vestni, zato jih moramo spoštovati. Ob tem visokem jubileju tovarni iskreno čestitamo in ji želimo še veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Manca Sonc, 5. a Petra Perme, 5. a Tadeja Grošelj, 5. a Mitja Golouh, 5. a Letos praznuje litijska predilnica stoletnico svoje ustanovitve. Danes je v tej tovarni lepo delati. Imajo moderne stroje, delajo v treh izmenah. S tovarno upravljajo delavci, ki delajo po osem ur. Imajo toplo malico in kar lepe osebne dohodke. Nekoč pa so se morali delavci boriti za svojo plačo. Delali so od dvanajst do štirinajst ur ter so bili slabo plačani. Takrat niso bili tako zaščiteni kot so danes. Plače so bile slabe. Tovarna je bila last privatnika, ki pa je gledal samo na svoj interes. Danes si delavci predilnice Litije nabirajo svoje moči v počitniških hišicah v Novi-gradu, kjer ima tovarna dom za svoje delavce. Todor Šašič, 6. a Zgodaj zjutraj zazvoni budilka. Iz spalnice slišim zehanje in zvoke utrujenosti. Že takoj se zavem, da mora mamica na delo. Obleče se, umije in odide. Že deset let je zaposlena v največji litijski tovarni, v Predilnici. Delo je zelo, zelo naporno, ker dela v treh izmenah in stoje opravlja svo- jo dolžnost. Sede le takrat, kadar je malica ali počitek. Predilnica ima več oddelkov. Med njimi so sukalnica, stiskalnica, predmešalnica, oddelek z OE predilniškimi stroji, v katerem je mami zaposlena, vlagalnica, česalni-ca, skladišče, računalniška informatika____ Vsi delavci si najbrž želijo, da ne bi bilo nočnega dela in da bi se vse opravljajo na sedežih. Veliko jih ni zadovoljno z osebnim dohodkom. Zato mi starša vedno govorita: »Uči se sine, da boš v življenju kaj imel. Ne učiš se za nas, ampak za sebe.« Po končanem delu pride mami zelo utrujena domov. Najrajši bi se ulegla na posteljo, a ji družinski opravki tega ne dovolijo. Čeprav ji mi pomagamo, ni dosti. Mislim, da jo bomo ob 100-letnici Predilnice razveselili in ji podarili kanček sreče in zadovoljstva. Na dan obletnice si bomo ogledali tovarno in slavili bomo z drugimi družinami na gradu Bogen-šperk. Milenko Smiljanič, 6. a Tekstilno tovarno v Litiji je zgradila družba Schwarz. Ta je imela na začetku velike načrte, le-te pa uresničujejo še danes delovni ljudje. Veliko napora je bilo vloženega, da je tovarna postala družbena. Delavci delajo za družbo, za sebe. Družbene razmere jih spodbujajo in silijo, da širijo in pospešujejo delo na vseh področjih. Iz leta v leto modernizirajo obrate v tovarni. Osvajajo nove proizvodne programe in nove tehnologije. Gospodarski položaj tovarne je dokaz, da so delovni ljudje gonilna sila tovarne. Skrbijo tudi za osebni in družbeni standard delavcev. Toliko različnih možnosti za preživljanje dopusta se jim ponuja! Letujejo lahko v osmih različnih krajih. Delavci imajo urejen prevoz na delo in z dela. Urejena je prehrana. Intenzivno rešujejo stanovanjske probleme. Tovarna s svojo delovno močjo prispeva velik delež k napredku v občini. Pomagajo pri gradnji cest in mostov, pospešujejo šolstvo in kulturne dejavnosti. Tudi načrte za prihodnost imajo. Ob stoletnem jubileju želim, da bi se jim ti načrti tudi uresničili. Mito Kos, 8. c Stoji v osrčju Litije na levem bregu reke Save tik ob železniški postaji. Najbrž jo poznajo vsi občani naše občine, znana pa je tudi po vsej Sloveniji, še posebej zdaj, ko slavi stoletnico svojega obstoja. Seveda! Predilnica Litija — takoj pomislimo. Njen nastanek sega že v konec 19. stol., natančneje v leto 1886, torej je stara sto let. Bila je ena prvih predilnic na Slovenskem. Pomembna je že od začetka svojega nastanka in je zdaj prav gotovo največja delovna organizacija pri nas, veliko pa pomeni tudi v celotnem slovenskem prostoru in gospodarstvu. Dobro vodenje in marljivo delo zaposlenih — povečini so to ženske, vpliva na uspešnost te tovarne. V začetku je imela litijska predilnica majhen obseg, kasneje pa se je začela širiti. Pravkar so dokončali še prizidek. Tudi pogoji so iz leta v leto boljši. Včasih so delali povečini ročno, danes pa skoraj izključno s stroji. S svojimi sredstvi pomaga šolstvu in raznim drugim kulturnim organizacijam v občini. Mislim, da smo občani lahko izredno ponosni nanjo in ji lahko čestitamo za visok jubilej ter dosežene uspehe v tem času, hkrati pa želim njenemu kolektivu še veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Petra Kokalj, 8. c Kako vam gre, tovariš doktor? Še kar, še kar, ... • Tona ObKHL, NASPRO- TOVANJE PONOVNO TlSUA N-JE Z.E8CA-STA £ I SVETOVA TUNA IAINIA CLlNA, ilovi- ca IESTAVIL JOIE MESTO V StEMlU BEC , UMIVANJE VAŽNA CAČiM-SA VELI IV. OCENI TTSElOF lizik liti ~a TOBAČNI iZbELElA aufči- NA TgZAvL P6.EST0- -pEZ STAC . SL. ATLET PoCLAV/iB. OBROv/ BClPTOV (lENeOAL MAJHNA VAS ATLET- SUI HLUib VAŠA MA? ML) CA SEVA - Moj Janez ima zlate roke. Pravkar delo iz steklenice pziro*-SAV£ ?zi NEbuo-1) AH GIBANJE ZA OSVOBODITEV MAC-OZ- POCENI, MALO- VREDEN NAPAb, N ASlLOIV, NAUk o SAIAOCAS hJik-IH SPiZEMLJE Amoitja CleCali Sva bELAV SlLLEP IZ PO-DoBno-STI 'VE PEVKE (volIont) novinar- 1LA (som e) JAPOUSLI cecisee fVueoSAllA' ZAhkJll J) El— ameCiska IVArkT LEVAti lubUSTe. TEKSTIL IZbELkoV OZEIZ VAS »LA C A ALELSAN- LEQ_ M OŠILI Potomec SLAMI ŠTEVNIH. OJE&tdl ZAiroElL ŠolLLl IVO OSEK pilouce VAL tl KLANA TLEK.A V JUŽNE! iELUSZ. cmitušui S UEILEŽ TU7E £ /me TGAv TA ik. VAS ?ei ^ ne sveti PASTA SAMICA ZBoe,- UIIC A klEEiŠVA TIL/OŠKA SKALILA {SANhkA) PASMA Pio M VA5TČ" VOL -M£l2_ Žl|/S/ W(T ccM£r/ts blKjA fr?A bALMAT- SESTAVU! bEU SKOlč A -pevka Štefoic EbtM IfJ UuC I doliuac. L07*E ZMikAvr VAMEiZA HAliANA ATLETSKI ULUlb S L At) /h/A PAl ILA teV SLEPILE) PGiSrA -VrŠcE v ERlTtZE 7/ HAJMANJ Sl AE"L-kiategije ICeALILf\ SPobuj I oto/vč/u| AmeCičiZi Tilmsv.1 5e£iS£e V/UZA/- JEVA oPEGA ZAbEŽA MO v glasbi ljubka VAL NO ŽENSKO /ME snu čAl Petko- vič vemijsiu Znal za AlumiUvj SLOVEVSLl 9LE6AL IGRALEC (.IVA N) OTTA BC-EZ- A SOLSkA ^TA VOŠAClZAE CtBONs: CAmjeo) ITALIJAN ■SkA Tv nesTo V Ju£ ■ IRANU ustuze, OBČINE Lm>A (SPANkO), Nagradna križanka Rešeno križanko oddajte do torka, 2. XII. 1986 v skrinjico Litijskega predilca ali po pošti na naslov uredništva. Ne pozabite napisati svojega naslova. Nagrade: 700, 450 in 300 din. UGANKARSKI SLOVAR ANALOGIZEM — sklep iz podobnosti SOSTENUTO - zadržano v glasbi SHAMIL — mesto v južnem Iranu ZULA — pristanišče v Eritreji IREDENTA — gibanje za osvoboditev narodnega ozemlja VOKALIZEM — nauk o samoglasnikih TVARDOKENS — ameriška smučarka (Ewa) Obrambno usposabljanje mladih delavcev naše občine je letos potekalo na Jančah v obliki taborenja, za fante in dekleta. Vsi mladi, ki se po končani osnovni šoli zaposlijo so obvezni, da se tega usposabljanja udeležijo. Med temi so bili tudi naši mladi delavci in delavke, ki so se udeležili štirinajstdnevnega vojaško-obrambnega usposabljanja. Za letošnje usposabljanje so vsi dobili nove vojaške uniforme tako, da so bili videti kot pripadniki oboroženih sil. Na tem usposabljanju se učijo o orožju, ravnanju z njim in ostalih vojaških veščin. Za predavanje izven doma na Jančah jim je štab CZ naše delovne organizacije posodil in postavil bivalni šotor za učilnico na prostem. Prihodnje leto bo predvidoma taborenje že v mesecu juliju s tem pa nam bo omogočena delna zamenjava mladincev in mladih s tistimi, ki pridejo na delo k nam preko študentskega servisa. Pogled na platno JIM GNEZDOM. Ken Kesey je napisal roman leta 1962. V Ameriki so ga takoj spremenili v gledališko predstavo, ki ni izgubila svojih gledalcev celo desetletje. 1975 je Miloš Forman posnel film in postal z njim eden največ) ih režiserjev, ki so tudi družbeno angažirani. Glavni junak, ki se upre institucionalni apresi-ji v imenu svobode in človekove pokončnosti, je danes prav toliko aktualen kot kdajkoli v zgodovini. Vedno so bili sistemi, ki so uničevali uporne posameznike, vedno so bili posamezniki, ki so delali težave centrom moči. Pod režijskim vodstvom Miloša Formana so v glavnih vlogah zaigrali Jack Nicholson, Louise Fletcher, Will Sampson idr. Dva policaja najdeta med nočno službo truplo pomembnega politika. Ko raziskujeta umor, naletita na nevarne sledi, ki vodijo v politično zakulisje. To so glavne karakteristike francoske kriminalke »Nočna patrola«. »Nočna izmena« — junak te komedije je povprečen in plah moški, ki se pod posebnimi okoliščinami spremeni v ponočnja- ka, pohotneža in sumljivega poslovneža. Pri svojem sumljivem zaslužkarstvu pa se zaplete v spor z nevarnimi kriminalci. »Kristina« — je ime avtu, ki ga mladenič z vso ljubeznijo spremeni iz stare ropotije v spodobno vozilo. Vsi se mu posmehujejo, a skrivnostni avto postane mladeničev zaveznik in se maščuje vsem, ki so mladeniču krivični. Filmov Purple Rain (škrlatni dež), Amadeus in Pri pujsu, pa verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Poleg rednega programa pa smo tudi v letošnji sezoni samo za vas pripravili Filmsko gledališče. V okviru le-tega vam bomo prikazali pet zares odličnih filmov; Ognjene kočije, Vedoželjna Rita, Kormoran, Polilovnik redi in Štirje letni časi, kaj več o njih pa si lahko preberete v posebni knjižici, ki smo jo izdali ob tej priložnosti. Na koncu naj vsem skupaj zaželim veliko lepih in sproščenih trenutkov ob ogledu našega programa. G. M. 100 LET PREDILNICE LITIJA Naš dolgoletni kooperant Predilnica Litija je v septembru slavila 100-letnico obstoja. Ob tem jubileju je TOSAMA podarila kolektivu Predilnice spominsko darilo — sliko slikarja Franca Godca z naslednjo čestitko glavnega direktorja: Zanimivo in zabavno V celem letu je za mnoge december najlepši mesec. Če smo pravični je to tudi res, saj se v pričakovanju novega leta, v decembru vrstijo zabavne prireditve in vsi skupaj postanemo kljub vsakdanjim težavam precej bolj sproščeni in razigrani. Za dobro vzdušje pa bomo poskrbeli tudi v litijskem kinu, saj smo za december pripravili izredno pester in zabaven program, tako da se boste le težko uprli ogledom filmov. Od 1. 12. pa vse tja do 4. januarja 1987 vam bomo prikazali kar 12 filmov, in sicer: 3. in 4.12. - SUPER AGENTI (italijanska akcijska komedija) 5. in 6.12. — BLAGO IZGUBLJENO V LETALU (ameriška komedija) 10. in 11.12. - PLANET PROKLETIH (ameriški akcijski) 13. in 14.12. - ZMEDA NA KARIBIH (ameriška komedija) 17. in 18.12. — DEDIŠČINA (slovenska drama) 20. in 21.12. - LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM (ameriška drama) 24. in 25.12. - NOČNA PATROLA (francoska kriminalka) 27. in 28.12. — NOČNA IZMENA (ameriška komedija) 29. in 30.12. — KRISTINA (ameriška grozljivka) 31.12., 1.1. in 2.1.1987 - PURPLE RAIN (ameriški glasbeni) 2.1., in 3.1.1987 - AMADEUS (ameriški glasbeni) 3.1. in 4.1.1987 - PRI PUJSU (ameriška komedija) Bud Spencer in Terence Hill, dve imeni, ki povesta vse o filmu Superagenti. Za ljubitelje akcijskih komedij bo kot nalašč film Blago izgubljeno v letalu. Tudi v drugem tednu decembra se bomo prešerno smejali, zato pa bosta poskrbela filma »Planet prekletih« in »Zmeda na Karibih«. Po teh štirih filmih pa se začenja prava serija uspešnic. Najprej si boste lahko ogledali slo- venski film Dediščina, v katerem je še enkrat odlično zaigrala Milena Zupančič. Sledil bo najboljši film leta 1975 - LET NAD KUKAVIČ- »Ob vašem jubileju, predvsem pa za dosežene uspehe, ki jih dosegate na področju gospodarjenja in tehnič-no-tehnološkega razvoja, vam v imenu celotnega kolektiva TOSAME iskreno čestitamo! Želim vam še veliko uspehov v prihodnje, predvsem pa, da bi se naši tradicionalno dobri medsebojni odnosi nadaljevali v obojestransko zadovoljstvo in korist.« Od Predilnice pa smo prejeli priznanje v zahvalo za dolgoletno uspešno sodelovanje kot kupec njihovih izdelkov, medeninasto skulpturo v obliki vretena. Takole so pisali o naši stoletnici v glasilu tovarne Tosama. z^tov^drilo Znana tovarna piva je poslala vzorec svojega izdelka v kemijsko analizo s prošnjo, naj analizirajo sestavino. Čez nekaj dni so dobili odgovor: Sporočamo vam, da ima vaš konj sladkorno bolezen. K nam pride pa vsak dan zdravnik pregledat mojo starejšo sestro, pravi Janezek. Prodam Prodam zazidalno parcelo 1.000 m' v vasi Gob-nik pri Gabrovki. Vprašajte po telefonu na št. 871-161. — Potem mora biti pa zelo bolna? — To ne, ampak zelo lepa je. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» Litijski Predilec izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona: (061)881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦