GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUD STV A KOPER — 22. MARCA 1963 PoStnina plačana v gotovini LETO XII. — ŠTEV. 13 RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA MARIJANOM ROŽIČEM V prejšnji številki »Slovenskega Jadrana« važna družbena vprašanja reci- dobrih kandidatov zi ohčinci«. . ? smo ze poročali, da bodo brž potem, ko bo mo delitev dohodka. Tu bi zbori volitve. Morda bo ponekod ceo rZV ™vaJstav?> volitve občinske in proizvajalcev lahko s svojim toliko dobrih da boTeba med okrajno skupščino, kasneje pa še volitve v vplivom mnogo dosegli. Ta ana- dobrimi izbirati Sindikalne o^ repubUško m zvezno skupščino. V občinske liza bo zlasti važna za bodoče nizaci?e se bodo angažSS prl izl SoriTžbori dlv^orSaenla~ljali ^l organizacij, * "Mri kandidatov Napačno ?a bi ±0on in zbori delovnih organizacij, bodo vo- cer kot kriterij za njihovo pri- bilo, če bi jih obremenievali tudi lltvf P° dosedanjih informacijah 12. maja. V hodnje delo. V tej analizi bo jas- s tehničnimdelom Idgalahko If vsakem predvolilnem obdobju odigravajo tu- no pokazano, da ¿a zbor proizva- opravijo Zgi to bitako sSdi- p- "'M sind'k.at}.s politično aktivnostjo dolo- jalcev ni sposoben samo direktor, kalna orgScija ne zanemarila i — c-eno mobilizacijsko vlogo. Za bližnje volitve ampak da je samoupravljanje že svojega važnega družbeno politič- zlasti pri volitvah v zbore delovnih organi- tolikanj zgradilo delavce, da so nega dela aruzoen° PM"ic zacij. O tej temi je tekel naš razgovor s predsednikom Okraj- sposobni sodelovati in delati v Sindikalna aktivnost pa se bo nega sindikalnega sveta tov. Marijanom ROŽIČEM, ki je uvo- predstavniških telesih. še posebej razvnela v aprilu ko doma poudaril, da bodo sindikati svoj o aktivnost usmerjali na Občinski sindikalni zbori in se- bodo po komunah občni zbori ob- vohtve vendar ne kampanjsko temveč z izpolnjevanjem svojih minarji so pokazali, da je v ko- činskih sindikalnih svetov Na tekočih nalog, ki so sestavni del njihove dejavnosti. lektivih že dosti razgledanih de- teh zborih bo govora zlasti o raz- Na sekretariatu okrajnega sin- delovanju ekonomskih enot. Na- deS. So^Se^T^ " ^-komunalnih ProbIemih- 0 kalnega sveta smo ze razprav- kazane pa bodo tudi nekatere re- vajalcev se je torej izdatne p vlogi, m pripravah sindi- šitve o tem, kaj storiti v prihod- nil Zatorejludi nSo^ STd«, oSK proiz- liščih sindikatov do razvoja pre- katov na bližnje volitve. Sindi- njem obdobju, kalna aktivnost bo posvečena na- Ti dve akciji v predvolilnem logam, ki so že v teku. Sindikati obdobju bosta še v večji meri se bodo v tem obdobju še bolj vplivali na to, da bodo kolektivi poglobili v svoje naloge. Med samostojneje gradili sistem de- drugim si bodo prizadevali za litve dohodka, dobro izpolnjevanje proizvodnih Okrajni sindikalni svet sestav- nalog tako, da bi plansko dolo- Ija analizo o dejavnosti delavskih čene naloge presegali. Posebno se svetov in upravnih odborov v bodo trudili, da bi .se v delovnih delovnih organizacijah. Ta mate- organizacijah vodile konkretne rija bo v kratkem prišla na raz- razprave o tem, kako povsod za- širjeno sejo predsedstva OSS. goto viti in uvajati znanstveno Ugotovitve in stališča bodo kori- delo ter rezultate tega dela vna- stila kolektivom, da se bodo mo- šati v proizvodnjo. V večjih de- gli še bolj poglobiti v samo- lovnih organizacijah se bodo ta upravljanje. Doslej smo d&lali čas razvijale tudi razprave o do- analize in ocene predvsem iz sta- sedanji kadrovski politiki, o ka- tističnih podatkov, torej nekako drih sploh ter o perspektivnih površinsko. Zdaj pa nam gre za načrtih in nalogah kadrovske po- samo vsebino samoupravljanja, litike. kakšne so odločitve delavskih Potem ko bo sprejeta ustava, =vet°uv koliko s° » skladu z mo nnBr«Siii rtaio r>r, i7ripinvi družbenim stanjem, kako je z neposrednim upravljanjem v ekonomskih enotah itd. Zanima nas, kje smo pravzaprav v delavskem ; -...........u \J: /. ^vto&lSSBL : T'".- — \/f 7 VC>" ■ Z. H Z 7 4 n H 0 U M 0 HSJS •v • ' - "•■•.■■ : M : .o.;.' Pogajanja o prenehanju nevarnih poskusov z Jedrskim orožjem in prepoved tega orožja nasploh se v Ženevi vlečejo v nedogled, čeprav ves miroljubni svet z velikim upanjem pričakuje izid teh razgovorov. Vsemu navkljub vmes še Francozi uveljavljajo svojo »atomsko« politiko in so pravkar izvedli podzemsko jedrsko razstre-litev v Sahari, kjer so po evianskenv sporazumu obdržali svoje vojno oporišče. Protesti iz vsega sveta prav nič ne pomagajo in ne bodo pomagali, dokler Združeni narodi ne bodo odločno ukrepali proti jedrskemu orožju. V imenu sreče svojih otrok in svetle bodočnosti vseh ljudi na svetu vsi miroljubni narodi odločno vztrajamo pri svojem NE glede atomskega orožja in zahtevamo takojšnjo razorožitev v interesu mirnega razvoja in vsestranskega napredka vsega človeštva KONČANE SO LETNE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK NA PRIMORSKEM (Razgovor s sekretarjem občinskega komiteja ZKS Koper Zdravkom Troho) bomo pospešili delo pri izdelavi statutov delovnih organizacij. Pri iem kaže opozoriti na vrsto predlogov, ki so bili scier izneseni že pred sprejetjem ustave, a niso bili upoštevani, značaja in dragoceni po svoji konkretnosti, jih kaže upoštevati pri sestavi statutov. V vsaki de- Končane so tudi letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, prihodnji teden v četrtek pa bo že prva redna okrajna konferenca ZK Primorske. V glavnem so po esem okraju udeleženci letnih konferenc »snovnih organizacij obravnavali sorodno problematiko in sprejemali ustrezne zaključke. Zaprosili smo sekretarja občinskega komi-eja ZKS v Kopru ZDRAVKA TROHO, naj sam v kratkem opiše najosnovnejše značilnosti letošnjih konferenc po osnovnih organizacijah ZK koprske občine. im A; fm v v: preveč načelni, manjkalo pa je smo, da bodo osnovne organiza- smelih in objektivnih ugotovitev cije vodile več skrbi za dosledno o. tem, kako in kaj delajo komu- izvajanje vseh sprejetih sklepov nisti v mehanizmu družbenega kolektivne in osebne zadolženosti upravljanja v mestu Kopru in v in več borbe mnenj za razčišče- zavodih ter ustanovah, kjer so v vanje stališč, ki se vsakodnevno službi. Premagana je miselnost, pojavljajo iz prakse in življenja, da je delo v službi eno, obravna- ^ Kako ocsnjuješ zdaj po vanje političnih vprašanj v te- kcnEanih konferencah na pod- samoupravljanju, korak naprej, Ker""so ožjega če smo, zakaj smo, če nismo, zakaj nismo. Dragocena bo tudi-analiza o delu zborov proizvajalcev v 1. 1962. lovni organizaciji je treba ta čas Prve ugotovitve kažejo da vse- s statutom postaviti osnovne dru- b!£sko dose^1 P°seb" žbeno ekonomske temelje. Ker pa nih uspehov. Mimo njih so sla bodo komune sprejemale svoje statute šele proti koncu leta, bi bilo napačno, če bi delovne organizacije zaradi tega odlašale s svojimi statuti. Pospešeno bomo ta čas obravnavali tudi nekatere probleme delitve dohodka. Po dosedanjih napovedih bodo skoraj objavljena renski organizaciji Zveze komunistov pa ločeno, drugorazredno vprašanje. Analiza letnega dela , komunistov pomeni napredek tu- Tovariš sekretar, katere so —Očiten je napredek v vsebini di v tem, ker niso obravnavali za po Tvojem mnenju osnovne zna- in tehniki priprav za letne kon- delovni kriterij le število funk-cilnosti pravkar minulih konfe- ference. Več neposrednih nalog so cij članov Zveze komunistov, renc osnovnih organizacij ZK in obravnavale terenske osnovne or- ampak je osnovno merilo za oce- rence 50 pokazale, da imajo ko-kaksni so v glavnem na njih ganizacije Zveze komunistov, pri no njihovo aktivno vsakodnevno munisti na«e komune aktiven od-sprejeti sklepi, če naj upošte- katerih velja ugotovitev, da so se družbeno politično delo. Posebno nos do osrednjih vprašanj gospo-vamo, da so to smernice za na- komunisti pri svojem delu doslej kritičen in realen obračun dela darjenja. Dogovori za bodoče delo daljnje delo in udejstvovanje preveč omejevali samo na delo v so imeli komunisti v »Tomosu«, Pa so usmerjeni na to, da se bodo komunistov? osnovni organizaciji. Tu smo bili »Luki«, »Kmetijski zadrugi«, »So- či« in »Iplasu«. Dobra analiza v teh podjetjih je omogočila komunistom sprejemanje realnih računov za delo, potrdila pa je tudi, da je uspeh vsega kolektiva odvisen od kolektivnega in osebnega prizadevanja vsakega komu- PRED I. REDNO KONFERENCO ZVEZE KOMUNISTOV NOVEGA PRIMORSKEGA OKRAJA lagi zbranega gradiva in njegove analize pripravljenost komunistov koprske občine na izpolnjevanje zaključkov konferenc in svoje vloge nasploh? 2e priprave na letne konfe- komunisti še bolj odločno spoprijeli z vsemi slabostmi v lastnih vrstah. Kljub težavam, ki jih v Kopru ni malo in katerih se v polni meri resno in odgovorno zavedamo, so ugodni pogoji za hiter idejno politični napredek v Zvezi komunistov. Ne samo analize ter nista, od stopnje razvitega meha- sklepi, ampkk bogate izkušnje iz nizma samoupravljanja, dobrih lanske in predlanskoletne prakse V četrtek prihodnji teden bo v danjem delu in bodočih nalogah vanja v zavestno, z-delom organ- "ZMirS™ «r«^»™« L nova družbena" merila TadeliTev hotelu Palače v Portorožu prva komunistov na Primorskem ob sko povezano vzgojo in usposab- SSe JS^ Meta dohodka. V tej zvezi bo še pose- ^ okrajna, konferenca Zveze koncu pa izvolilo nov okrajni ko- Ijanje kadrov. ^ p0večakja stopnje bej porasla sindikalna aktivnost, komunistov Primorske. Okrog 150 mite ZKS, ki bo stel vsega 31 v tretjem pogiavju je govora osebne in kolektivne odgovorno- Da bo ta razprava kompleksna, delegatov in 40 članov sedanjega članov. 0 prilagajanju delovnih metod, sti in do vsakodnevne kontrole bo OSS posredoval ekonomsko začasnega okrajnega komiteja ZK Referat 0 bodočih nalogah po- oblik in sistema dela komunistov nad izvrševanjem nalog, analizo iz okoli 80 podjetij o sta- Slovenije Koper bo po orgamza- stavlja na podlagi anaiize doseda- P°Prei analiziranim pogojem na- Pomanjkanje, zapostavljanje in nju in dejavnosti ekonomskih cijskem poročilu in uvodnem re- njega de]a komunistov pred eia_ šega družbenega razvoja. ■ tudi delno odvaianje idejno po. enot. Tu bodo zbrane vse dose- feratu sekretarja ^Jožeta ^Bozica ne ZK na Primorskem grmado Konferenca bo izrednega pome-- litičnega dela in procesov je še ^, « " "" zahtevnega dela. Poročilo zajema na za vse nadaljnje delo komu- zmeraj resna hiba naših organi- ________ __________ _____ te naloge ločeno v treh poglavjih, nistov na Primorskem in bo v do- zacij. Opaziti je uveljavljanje sta- učevati globlje"vzroke" itTdosežke V prvem obravnava probleme in ločenem smislu pomenila pravo lišč in vsebine III. in IV. plenu- v naši praksi. Več neposredne naloge v prizadevanju za hitrejši prelomnico, saj bo odločno pome- ma CK ZKJ, toda to je še zmeraj kontrole znanja. Borba za boljše materialni razvoj naše družbe, za tla s formalizmom in zlasti za- bolj začetek uvajanja novih metod, in bolj kvalitetno delo. Enotno višjo proizvodnost, za naše hitrej- ostrila vprašanje mesta in vloge Smo na začetni poti in smo skle- nastopanje v vseh bistvenih še uveljavljanje v državni in komunistov v naši družbeni stvar- nili v tem še zelo vztrajati, zlasti vprašanjih. Še usposabljati aktiv- mednarodni delitvi dela — na teh nosti kot zavestnih političnih de- v tem, kako delati. Ob do- ne občane za delo v mehanizmu osnovah pa utrjevanje družbene- lavcev ter visoko izobraženih ter bri volji in zelo jasni nalogi po- družbenega upravljanja. Zdaj ta- mernem enakomernem tempu, da ga in delavskega samoupravlja- razgledanih ljudi v prvih vrstah stanemo nespretni, ker ne najde- k0j usposobitev partijskih kadrov nas proti koncu leta ne bo pre- nja> utrjevanje novega sistema boja za socialistično preobrazbo mo primerne metode, da bi dolž- za bližnje naloge vse od se- hudo lovilo. gospodarjenja in delitve dohodka naše dežele. nost uspešno opravili. Sklenili kretarja osnovne organizacije. dan je izkušnje, dobre in slabe, o razpravljalo in sklepalo o dose- izpoEnševanfu proiz^oiMi siatog potrjujejo, da so bili doslej in bodo tudi jutri komunisti nosilci najtežjih nalog ekonomsko družbenega razvoja. •fc In še to: kje bo treba po Tvojem mnenju v dejavnosti komunistov še posebno poprijeti v prihodnjem obdobju? — Idejno usposabljanje za neposredne politične naloge. Pro- Proti koncu lanskega leta smo v našem listu večkrat pisali o tem, kako važen je dober začetek, dober start v izpolnjevanju letnega proizvodnega načrta. Vsa leta se nam namreč dogaja, da v prvih V februarju je industrija ustva- ter s tem poglabljanje neposred-rila za 7 milijard 560 milijonov ne socialistične demokracije — fakturirane realizacijo. Za nekaj vse v luči vloge in dela komuni- za^tnih mesecih proizvodnja ne ^ja j^ bHa ^ovčena realizacija^ stov ter bodočih nalog s tem v dosega niti letnega povprečja ter da je treba od jeseni do konca le- pri Čemer pa je treba upoštevati zvezi, tudi zaloge iz lanske proizvodnje. Drugo poglavje obsega proble- ta na vso moč hiteti, da dohitimo Med večjimi podjetji, ki so v pri- me ;n naloge našega boja za višjo zamujeno. Res je, da večina gospodarskih organizacij zamujeno dohiti, se pravi, da izpolnijo svoje gospodarske naloge. Toda kako drugače bi bilo v našem gospodarstvu, koliko boljše, če bi tekla proizvodnja vse leto enakomerno, brez nihanja, ki tako škodljivo vpliva na notranjem trgu in povzroča težave v izvozu. Po podatkih za letošnja prva meseca, januar in februar, smo se sicer letos nekoliko bolj živahno lotili proizvodnje, vendar potek proizvodnje še vedno ni najbolj zadovoljiv. Podatki za februar povedo, da je bila proizvodnja v primerjavi z lanskim februarjem kar za 21,3 'I* večja. To bi bilo sicer navidez v redu. Ko pa primerjamo letošnjo februarsko proizvodnjo z lanskim mesečnim povprečjem, ugotavljamo, da smo v letošnjem februarju še vedno za pod lanskim povprečjem. Ce pa hočemo doseči večjo proizvodnjo ter izpolniti povečani Proizvodni načrt, bo le treba šc bolj pohiteti, in sicer v vsaj pri- merjavi z lanskim februarjem raverl znanja in socialistične za-znatno povečala proizvodnjo, sta vesti, kar je eden osnovnih pogo-vsekakor na prvem mestu piran- jev nadaljnjega uspešnega mate ZA IDEOLOŠKO-POLITICNI DVIG TOVARNIŠKIH KOMITEJEV IN OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK Seminarja v Gorici in Pretekli teden sta bila v Gorici Gorici pa nad 40, Na seminarjih - „ „ _ in Kopru dvodnevna seminarja so vodilni funkcionarji organiza- ska ladjedelnica in^ novogoriška rialnega razvoja in razvoja nepo- za vodstva tovarniških komitejev cij ZK v tovarnah in podjetjih tovarna pohištva, ki sta lansko sredne socialistične demokracije, in vodstva osnovnih organizacij poslušali predavanja o aktualnih februarsko proizvodnjo povečali Posebna pozornost je obrnjena na ZK v večjih gospodarskih podjet- družbenih in ekonomskih proble- za 57%. V »Tomosu« so proizvod- vprašanje, kako preiti iz formal- jih. V Kopru se je seminarja ude- mih. V 'zvezi s predavanji o iz- njo dvignili za 16,3% v rudniku nega ¡n ¿est0 stihijskega kadro- leževalo nad 50 komunistov,, v rednem pomenu večje produktiv-živega srebra v Idriji pa za 6,3 % V nekaterih podjetjih pa je bila v februarju proizvodnja še vedno tako ni«ka, da niso dosegli niti lanskega obsega. V celoti lahko sicer rečemo, da je bila v februarju proizvodnja zadovoljiva le, Narodnostne manjšine V Kopru je bil včeraj sestanek no-političnem sistemu in o dru- nosti in delitve dohodka po delu, o gospodarskem pomenu in vlogi izvoza, o delavskem samoupravljanju in vlogi organov upravljanja so ha seminarjih v živahnih razpravah govorili o konkretni problematiki v komunah in posa-gospodarskih organizaci- Več smelosti pri sprejemanju neposrednih proizvajalcev v Zvezo komunistov. Torej nalog več kot dovolj. To vse pa pomeni nadaljnjo borbo za realizacijo gradiva in zaključkov III. in IV. plenuma CK ZKJ. Tovariš Zdravko, za odgovore najlepša hvala! O SINDIKALNEM GIBANJU V ITALIJI Na vabilo občinskega sindikalnega sveta v Kopru je predaval včeraj v Kopru sekretar Nove delavske zbornice v Trstu Arturo Calabria, ki je obravnaval osnovne značilnosti sindikalnega gibanja v Italiji. Govoril je predvsem o pogojih in ciljih borbe italijanskih delavcev, zlasti pa delavcev na tržaškem področju, pri čemer če jo primerjamo z lanskim fe- delegacij pokrajinske federacije gih vprašanjih vzajemnega inte- j" bruariem Nikakor pa ni zadovo- Socialistične partije Italije iz Go- resa, med njimi tudi o medseboj- m^zn'n , . , , ...... liiva če i'o presojamo v luči lan- rice in okrajnega odbora Sociali- nih stikih in sodelovanju./Skle- jah. Teoretični pouk in konkretna je oglasil, da si Generalna kon- 9l'p nroizvodnie Prav bo zatorej, stične zveze delovnega ljudstva nili so, da bodo sodelovanje po- razprava sta vodilnim komuni- iederacija dela odločno prizade- Pe vsi samoupravni organi, eko- iz Kopra, ki sta ju vodila sekre- spešili, saj je to najbolj primerna^ stom v naših večjih gospodarskih Va za enotnost delavskega giba- nomake enote »a tudi kolektivi tar federacije Vittorio Semola in pot za poglobitev medsebojnega organizacijah se nazorneje pnbli- nja. kot celota store vse potrebno, da član izvršnega odbora okrajnega spoznavanja, miroljubnega sožitja zala zahtevno m obširno družbe- Tudi to predavanje sodi v okvir lin nrnizvodnia začela potekati še odbora Socialistične zveze v Ko- in prijateljstva med prebivalci ob no in ekonomsko problematiko, stikov in sodelovanja med smdi- hitrHe še boli živo, brez niha- pru dr. Svetozar Polič. Razprav- meji. Z izostrenimi stališči in pogledi kalnimi organizacijami na našem n a irnndnv in zastoiev. Planske ljali so o problemih, ki se na- Gostje iz Gorice so po sestanku so se vrnili med svoje delovne področju in podobnimi organiza- obveznosti so znatne, višje od našajo zlasti na položaj narod- obiskali koprsko pristanišče,- -kjer kolektive, kjer bodo poslej laže cijami na Tržaškem. Predavanje Ilirih " 7itorei bi imelo vsaka nostnih manjšin na obeh obmej- so se zanimali za njegov promet, in uspešneje politično delali _ter so poslušali tudi zastopniki go- nhntavlianie in zanašanje na nih področjih, na določbe nove razvoj ter za delo organov samo- pomagali uveljavljati socialistična spodarskih organizacij kasnejše mesece Hude posledice, jugoslovanske ustave o družbe- upravljanja, družbena načela. občine. družbena načela. koprske O Konec marca bo Jugoslavijo uradno obiskal mehiški predsednik Lopez Mateos. S predsednikom Titom bosta imela razgovore o vprašanjih, ki zadevajo obojestranske koristi. Razen tega pa bodo predstavniki jugoslovanskega in mehiškega gospodarstva imeli razgovore o razširitvi ekonomskega sodelo—r.ia. □ V Franc stavka želez-zniča^jev paralizirala promet na vseh notranjih in na večini mednarodnih prog. Ta stavka je francosko vlado zelo presenetila, ker je prišla nenadoma in niso mogli ukrepati tako, da bi bil zagotovljen prevoz potnikov in blaga. Medtem ko je trajala stavka železničarjev le en dan, stavkajo v Franciji rudarji že 15 dni. Generalni sekretar združene socialistične partije pa predlaga, da bi začeli v znamenje solidarnosti z rudarji stavkati še vsi tisti francoski državljani, ki žive od mezd in plač. V načelu so njegovo idejo sprejeli tudi predstavniki Komunistične partije, niso pa še določili datuma generalne stavke. 0 Na nedavnih jugoslovan-sko-avstrijskih trgovinskih razgovorih na Dunaju so se domenili, da bodo za jugoslovansko blago generalno uporabljali pogodbene carine GATT. Vendar pa to ni enak tretman, ki ga daje Avstrija pri uvozu iz drugih 'dežel. Zato pričakujejo, da bodo o tem vprašanju še razpravljali. □ V westfalski pokrajini so prepovedali ustaško organizacijo. To je posledica proti-jugoslovanske aktivnosti v ZR Nemčiji, kar je bilo delo kvi-slinških organizacij, ki se pod verskim, kulturnim in dobrodelnim plaščem ukvarjajo z diverzijo in teroristično aktivnostjo proti Jugoslaviji. Prepoved je izdal notranji minister westfalske pokrajine. □ Italijanski časopis Paese sera je sporočil, da bo v jeseni predsednik SZ Nikita Hruščev obiskal Italijo. Časopis pravi, da se je o obisku sovjetskega premiera v Italiji razgovarjal v Rimu direktor Izvestij Adžubej z italijanskim predsednikom Segnijem. E3 V glavnem mestu Kostari-ke San Joseju je bila dvodnevna konferenca šefov srednjeameriških držav s predsednikom Kennedyjem. Kostari-ški vladi so baje že pred konferenco sporočili stališče predsednika Kennedyja, da bo nasprotoval vsakemu pritisku predsednikov srednjeameriških držav, naj bi začeli kako novo akcijo proti Kubi. Vendar pa pripravljajo deklaracijo, v kateri govore o kubanski nevarnosti in predlagajo, naj bi sklicali konferenco organizacije ameriških držav in naj bi sprejeli načrt o kolektivnih akcijah zoper Kubo. [Š3 Združena arabska fronta Sirije je po večdnevnem zasedanju v Damasku, ki so se ga udeležili predstavniki iz vseh krajev dežele, sprejela resolucijo o svojem stališču do sedanjega položaja v deželi, Od nove sirske vlade zahteva Fronta, naj v deklaraciji obvezno obljubi čimprejšnjo ponovno združitev Sirije z Egiptom, vse osebe, ki so odgovorne za odcepitev od Egipta, pa naj postavijo pred sodišče. V Moskvi so objavili besedilo poslanic, ki so ju izmenjali CK KP Sovjetske zveze in KP Kitajske. Zedinili so se za sestanek predstavnikov obeh partij, ker je to nujen korak k pripravi za sestanek predstavnikov komunističnih in delavskih strank vsega sveta. Predlagali so še, naj bi se Nikita Hruščev med svojim obiskom v Kambodži mimogrede zadržal tudi v Pekingu. 0 Na razorožitveni konferenci v Ženevi sta se ZDA in ZSSR zavzeli za nasprotni stališči o vprašanjih prekinitve jedrskih poskusov. Ameriška delegacija je predložila podroben predlog sistemu mednarodne kontrole, še posebej pa o načinu določanja inšpekcijskih con, ustanovitve mednarodnih ekip, postavitvi in izkoriščanju »črnih skrinjic« in pravicah jedrskih sil. Šef sovjetske delegacije pa je predlog zavrnil in poudaril, da se ne morejo razgovarjati o sistemu mednarodne kontrole, dokler ne bodo določili letne kvote inšpekcije na kraju samem in števila »črnih skrinjic«. Po njegovih besedah odkriva novi predlog ameriške delegacije taktiko zahodnih sil, ki nočejo podpisati pogodbe o prenehanju poskusov z jedrskim orožjem-- n ° r b » INVESTICIJSKA POLITIKA V RESOLUCIJI O LETOŠNJEM GOSPODARSKEM RAZVOJU PRIMORSKEGA OKRAJA o o , . s; 0 p & LETOŠNJE PREDVIDENE INVESTICIJE ZA 8 IN POL ODSTOTKA VEČJE KOT LAN- M U V primerjavi z lanskim letom vesticijskih vlaganj pa pojde za okrepitev storitvene obrti, zlasti bodo letošn.,e negospodarske in- SKE INVESTICIJE PA PREDVSEM NAMENMI IN NEGOSPODARSKIMI INVESTICI- za razvoj ražnih servisov v obrt- ™ SV^ni" nih centrih m pri stanovanjskih slednja tabela pa Raze razvoj ^ten JAMI 7 : 3 — USMERJENOST INVESTICIJ: PREDVSEM ZA POSPEŠENO REKON- skupnostih. investicij v obdobju 1961—1963: v milijonih dinarjev 1961 1962 1963 Stanovanjska in komunalna 4098 4840 dejavnost 4044 Kulturna in socialna 1 dejavnost 1287 1321 1506 Družbeni standard skupaj 5331 5423 6346 Državna uprava in ostalo 234 328 403 Negospodarske investicije 6749 skupaj 5565 5751 Pri naložbah v družbeni stan- preskrbo z vodo ter za kanali- STRUKCIJO IN MODERNIZACIJO ZASTARELIH NAPRAV TER ZA USTVARJANJE POGOJEV, KI BODO OMOGOČILI NADALJNJE POVEČANJE IZVOZA — ZNATNEJŠE POVEČANJE INVESTICIJ ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO IN TURIZEM — TENDENCA BOLJ UMERJENEGA NARAŠČANJA OBRATNIH SREDSTEV — MED NEGOSPODARSKIMI INVESTICIJAMI JE PRETEŽNI DEL NAMENJEN STANOVANJSKI IN KOMUNALNI GRADITVI — KOMUNE NAJ SVOJA VLAGANJA IZ SVOJIH SRED- dard zaostajamo za dinamiko go- zacijo. STEV USMERIJO ZLASTI V DRUŽBENI STANDARD, SREDSTVA ZA GOSPODAR- spodarskega razvoja. Toda glede V kulturni in socialni dejavno- na narodni dohodek in razmerja sti so najpomembnejše investici-pri delitvi sredstev lokalni orga- je določene za razvoj šolstva. Doni ne morejo oddvojiti iz lastnih graditi je treba že začeta nova virov večjih sredstev za naložbe, šolska poslopja ter začeti z novo-v družbeni standard. Gospodarske gradnjami šol v Šempetru, Do-organizacije so v ta namen sicer brovem, Tolminu, Pivki in Spod-povečale svoja vlaganja, vendar nji Idriji ter dozidati manjšinsko pa so spričo neogibnih naložb za šolo v Luciji. Letos bodo tudi do-rekonstrukcije in modernizacijo grajene strokovne šole električne , v . ... ., precej omejene pri finansiranju in lesne stroke v Gorici in trgov-V tej žtev. »Slovenskega Jadrana« nadaljujemo z objavlja- dena zlasti v turističnih srecliscih družbenega standarda. Treba pa ske stroke v Izoli. V Kopru je SKE INVESTICIJE PA PREDVSEM NAMENIJO USLUŽNOSTNIM DEJAVNOSTIM, T. J. TRGOVINI, GOSTINSTVU IN OBRTI — PRI INVESTICIJAH V GOSPODARSKE OBJEKTE DOSLEDNO UPOŠTEVATI TUDI POTREBE PO SKLADNEM REŠEVANJU STANOVANJSKIH IN KOMUNALNIH PROBLEMOV . ,...,, , . ... , . v . na obalnem področju, v Gorici in njem smernic, ki jih obsega okrajna resolucija o letošnjem gospo- postojni pomembni investicijski darskem razvoju primorskega okraja. Tokrat povzemamo iz reso- objekti pa bodo tudi bencinske , .. ... ... , , v . . .. , črpalke v Gorici in Postojni in še lucije poglavitne značilnosti letošnjega investicijskega programa, nekaterih drugih krajih, nadalje probiemi (preskrba z vodo, komu_ Debelem rtiču pa bo potekala do- predvidene naložbe ter glavno tendenco v investicijski politiki, depoji za živino v Sezam m skla- nalne siužbe zdravstvo, šolstvo) graditev mladinskega prirodnega dišča, ki jih bodo v nekaterih - -- ••' Ob razpoložljivih in predvide- 14,8 »/o. To se pravi, da bodo letos večjih središčih gradila grosistič- nih sredstvih kaže, da bomo mo- obratna sredstva naraščala pre- na P°dJet.la- gli letos za investicije porabiti 28 cej bolj umirjeno, kakor v prejš- Za razvoj obrti so predvidena _ _ milijard 732 milijonov din, in si- njih dveh letih, ko so vlaganja v največja sredstva zlasti v turistič- vestičij je namenjen stanovanjski V državni upravi so večje in- cer za osnovna sredstva 22 mili- obratna sredstva izredno nara- nih središčih. Precejšnja sredstva in komunalni graditvi. Stanovanj- vesticije namenjene zlasti za sod- jard 543 milijonov in'6 milijard ščala. pojdejo tudi za graditev klavnic, ska graditev se bo na splošno še stvo. Predvidena je dograditev 189 milijonov za obratna sred- Razmerje med gospodarskimi ureditev pekarn in avtomobilskih povečala in razširila. V komunal- sodnega poslopja v Gorici, med- stva. V primerjavi z lanskimi bo- in negospodarskimi investicijami servisov. V proizvodni obrti bo ni dejavnosti je treba pospešeno tem ko bodo v Kopru začeli gra- do letošnje investicije večje za bo približno takšno, kakor je bilo najpomembnejši objekt obrat za urejati komunalne naprave, zlasti diti sodno poslopje. V Gorici m 8,4 %>, pri .čemer je posebno zna- lani, in, sicer 7:3. Ce odštejemo proizvodnjo kolektorjev v pod- v turističnih središčih. Precej bo v Kopru bosta letos dograjena čilno, da bodo investicije za porabo za obratna sredstva, do- jetju »Simpleks« v Idriji. Del in- treba povečati tudi naložbe za gasilska domova, osnovna sredstva porasle za bimo naslednjo podobo o investi- bo za prihodnje obdobje zagoto- treba nadaljevati s pripravami za viti način, da bodo mogle še po- graditev bolnišnice, prav tako tu- večati vlaganja za družbeni stan- di v Šempetru. V Tolminu bo dard, ker bi sicer nekateri pereči dograjen zdravstveni dom, na začeli negativno vplivati na se- zdravilišča. Investicije so predvi- danji tempo gospodarskega raz- dene tudi za socialno in otroško voja. varstvo. V Gorici pa bodo začeli Dobršen del negospodarskih in- graditi nov telovadni dom. 17,2%, medtem ko bodo investi- cijah v preteklih dveh in letoš-cije v obratna sredstva manjše za njem letu: NARAŠČAJOČ INTERES SLOVENSKE INDUSTRIJE ZA KOPRSKO LUKO Gospodarske investicije Negospodarske investicije Skupne investicije Z ohranjenim razmerjem med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami so podani pogoji za dober razvoj proizvajalnih sil in normalen razvoj v graditvi družbenega standarda. Za posamezne gospodarske dejavnosti so predvidene naslednje investicije (v milijonih din): industrija 5081 (1961. leta 4830 in 1962. leta 4305), kmetijstvo 2327 (2311—2012), gozdarstvo 350 (377— —403), gradbeništvo 263 (213—252), promet brez železnic 4291 (4058— —3640), trgovina 807 (491—664), gostinstvo in turizem 2124 (465— 1742) in obrt 551 (487—473). Za letos predvidene gospodarske investicije so predvsem namenjene za pospešeno rekonstrukcijo in modernizacijo zastarelih naprav ter ustvarjanju pogojev, ki bodo omogočili nadaljnje povečanje izvoza in vplivali na povečanje deviznega dotoka. Vlaganja v osnovna sredstva pa mora kajpada spremljati tudi izdatnejše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, naglejši razvoj proizvodnje in povečana produktivnost dela. INDUSTRIJA V barvasti metalurgiji in kovinski industriji pojdejo investicije zlasti za gradnjo rotacijske peči in nakup jamske opreme za rudnik živega srebra v Idriji, za drugo fazo rekonstrukcije podjetja »Gostol« v Gorici, za nadaljevanje rekonstrukcije Tomosa v Kopru, za rekonstrukcijo in razširitev tovarne igel v Kobaridu in nadaljnjo razširitev »Mehanoteh-nike« v Izoli. Precejšnje investicije bodo vložene tudi v elektroindustrijo, in sicer za obrata »Iskre« v Sežani in Šempetru ter za rekonstrukcijo podjetja ETA v Cerknem. V kemični industriji bodo začeli s pripravljalnimi deli za graditev tovarne umetnih vlaken »Iplas« v Kopru, V lesni industriji bodo vložene investicije za začetek delne rekonstrukcije »Javora« na Pivki in »Lipa« v Ajdovščini ter za rekonstrukcijo podjetja »22. julij« v Idriji. V 'živilski industriji pojdejo investicije za rekonstrukcijo obrata an-tipast v »Delamarisu«, razširitev podjetja »Fructal« v Ajdovščini, za zgraditev skladišč in obratnih prostorov »Mlinotesta« v Ajdovščini ter za razširitev obrata za proizvodnjo citronske kisline v Iirski Bistrici. KMETIJSTVO Pretežni del naložb, predvidenih za kmetijstvo, je namenjenih za nadaljnjo izgradnjo in razširitev perutninarske farme v Never-kah, za dograditev vinske kleti v Vipavi, za rastlinjake in intenzivne vrtnarske obrate, za obnovo nasadov, zlasti za nasade na Bi-Ijenskih gričih in v obalnem področju ter v Brkinih, za razvoj živinoreje, odkup zemljišč in druge 1 investicije v kmetijstvu. v milijonih dinarjev 1961 1962 1963 12.232 13.491 15.794 5.565 5.751 * 6.749 18.797 19.242 22.543 GOZDARSTVO IN GRADBENIŠTVO V gozdarstvu in gradbeništvu so predvidene investicije v glavnem iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij. V primerjavi z lanskim letom se v teh dveh panogah investicije bistveno ne bodo povečale. V gozdarstvu je večina investicij namenjena za nakup mehanizacije in za gradnjo gozdnih cest. V gradbeništvu pa pojdejo investicije za graditev obratov za proizvodnjo gradbenih elementov ter za nakup gradbene mehanizacije in prevoznih sredstev. PROMET Pretežni del investicij v prometu je določen za nadaljnji razvoj pomorskega prometa, zlasti za nadaljnjo graditev luke v Kopru. V luki pojdejo investicije za skladišča, komunalne naprave ter nekatere druge objekte, ki bodo omogočili popolnejše izkoriščanje že dograjene operativne obale. Piranska »Splošna plovba« pa bo nadaljevala z realizacijo svojega programa v graditvi novih ladij. Letos se bodo močno povečale investicije za gradnjo cest, saj bodo znašale nad milijardo din, Namenjene pa so predvsem za rekonstrukcijo cest Divača—Sežana—Dornberg, Zelin—Spodnja Tribuša, Most na Soči—Ušnik, Zelin—Cerkno in Valeta—Lucija. Nadalje bo letos urejena asfaltna prevleka na cesti Planina—Postojna, tlakovane serpentine na cesti Trenta—Vršič ter dograjena cesta Plave—Dobrovo, Železniški transportni podjetji v Gorici in Postojni pa bosta za razvoj in modernizacijo železniškega prometa investirali okoli 2 milijardi dinarjev. GOSTINSTVO IN TURIZEM V gostinstvu in turizmu je večji del investicij določen za graditev turističnih objektov v obalnem področju, in sicer po programu, ki ga finansira Jugobanka, V starih in novih turističnih središčih, ki doživljajo svoj razvoj z investicijami, je treba hkrati z graditvijo nastanitvenih kapacitet zagotoviti tudi vse druge neogibno potrebne pgoje, ki vplivajo na večjo rentabilnost investicij ter večji devizni učinek. Zato so predvidena znatna vlaganja za modernizacijo gostinskih obratov no vsem okraju, zlasti oa v Postojni in Bovcu ter v središčih maloobmejnega prometa, kot so Gorica, Kobarid in Sežana. TRGOVINA IN OBRT V trgovini so investicijska sredstva namenjena predvsem za razširitev in modernizacijo trgovske mreže. Večja vlaganja so predvi- Razvoj koprske luke in pomorskega prometa je tako nagel, udeležba še večja. In kako bi šele da bo luka začela stagnirati, če je čimprej z železnico ne povežemo z zaledjem — Interes slovenske industrije za luko stanišču skladišča za uvoz suro-skokovito narašča — Razveseljiva in preudarna sodba iz vin! Izredno zanimanje kaže za Maribora: začnimo zbirati namenska sredstva za koprsko koprsko luko tudi mariborski ba- luki zen' Je , dosleJ skromneje udeležen v koprskem pomorskem prometu. Na nedavnem posvetovanju v Mariboru so predstavniki podjetij izrekli preudarno sodbo: — __ — — , . . začnimo zbirati sredstva za kopr- prske luke, je vselej treba pomi- koprske luke udeležena slovenska sko luko industrija torej postav- ____i _____„i: — —i«* c -\aot t« viil-n ep ip ,, ... . , , . Ija zeljo in zahtevo, naj se njena sredstva investirajo namensko, torej tja, kjer in za kar ima industrija interes. Ali z drugimi besedami: jasno je, da je industrija zainteresirana v uvozu in izvozu za takšen transport, ki bo najhitrejši,'najkrajši in najcenejši, (ž) luko! — Ob naglo naraščajočem pomorskem prometu se že v prihodnjem letu obeta nevzdržen položaj Kadarkoli zastavljamo besedo V lanskem prvem polletju je bila ali pero za nadaljnji razvoj ko- v celotnem pomorskem prometu ke, je vselej treba pomi- koprske luke udele šliti vsaj za eno ali za nekaj let industrija s 14.%. In kako se je naprej. Morda si največji optimi- presenetljivo zasukalo v drugem sti niso obetali tako naglega raz- polletju, ko je udeležba že zna- voja, kakor ga je zlasti v zadnjih šala 28,3%. Torej skoraj tretjino treh letih doživela nova nastajajoča koprska luka. Leta 1960 je bilo 122.694 ton pomorskega prometa (izvoz, uvoz, tranzit, raz- vsega prometa. Vsi industrijski bazeni v Sloveniji se s čedalje večjim zanimanjem in tudi konkretno udeležbo povezujejo na voz), 1961. leta narase promet na Koper. Letos bo po napovedih ta 173.758 ton, lani pa se že povzpne na 268.785 ton. Letos, do 14. marca, so v luki že opravili 77.376 ton prometa. Napoved, da bo letos v luki 400,000 ton prometa, bo, kakor .vse kaže, prej skromna ko pretirana. Mimo postavimo še dodatno napoved: lahko pričakujemo čez 400.000 ton prometa! Kakor so ta dejstva, vse te številke, polne vedrine in' razveseljive, tako na drugi strani neizprosno odpirajo neutešno bolečino: železnica! železnica! železnica! Letos bo še šlo. Kaj pa prihodnje leto? Pa čez dve leti? In čez tri leta? Lansko navdušenje, ki je že dobivalo zastran železnice dokaj realno vsebino, ko smo že govorili o trasiranju proge pa o mladinskih brigadah, se je poleglo. Ali stvari tečejo neizprosno naprej. Luka se širi. Promet narašča in pritiska. Zanimanje za luko je čedalje večje, za izvoz in uvoz, a tudi za tranzit. Graditev luke smo zastavili z daljšo perspektivo. In treba je reči, da je zrasla, kolikor je je sedaj, morda hitreje, kakor smo bili pričakovali. Zdaj pa že resno nastopajo skrbi, ki jim pravimo: položaj je prišel na dvanajsto uro. Se pravi, da si lahko še tako prizadevamo, da bi dograjevali luko in jo razvijali, kakor ji je bila postavljena perspektiva. Nastopil bo trenutek, ko brez železnice ne bo več mogoče naprej. Ali z drugimi besedami: brez železnice je luka obsojena na stagnacijo, Kolikor bo pač zmogla brez železnice, bo zmogla. Toliko in nič več. Temu se preprosto pravi —; stagnacija. Tako pa ni bila mišljena, ne zastavljena njena graditev. Ob dvanajsti uri je kajpada treba krepko zavihati rokave, tembolj, ker bi moral Koper nastopati kot glavno dopolnilo preobremenjeni Reki. Sicer pa ne gre zgolj za preobremenjeno Reko, ki so jo v zadnjem času spet začele podpirati zamisli o Pulju, Rovinju, Bakru itd., ampak gre tudi za čedalje večji interes, ki ga za koprsko luko kaže slovenska industrija. Pa poglejmo, kako se stvar razvija. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Te dni je Zvezna gospodarska zbornica obravnavala eno izmed važnih vprašanj našega gospodarstva, o katerem je bilo doslej še malo slišati. Gre i za pripravo novega, to je sedemletnega. plana gospodarskega razvoja, in sicer za čas od leta 1964 do leta 1970. S tem bomo stopili brez dvoma v nadaljnjo zelo važno fazo našega gospodarskega razvoja, ki bo pomenila pomemben korak k dosegi ciljev našega družbenega sistema in razvoja. Podrobnosti o tem vprašanju danes ne moremo dati, ker gre trenutno za priprave in se zato v tej fazi v prvi vrsti postavljajo načela, na katerih mora sloneti omenjeni družbeni sedemletni plan. Pri tem je v prvi vrsti poudarjeno, da morajo pri pripravah sodelovati vsi, to je ne samo zvezni in drugi organi, temveč in v , prvi vrsti proizvajalci in njihove zbornice. Tako sodelovanje v pripravah je eno izmed bistvenih načel našega sistema planiranja, ki je bilo uveljavljeno tudi doslej. V razpravi na zbornici pa je bila posebej poudarjena izredno pomembna vloga zbornic in njihovih organizacijskih teles, ki bodo lahko prevzela neposredno odgovornost za točnost uveljavljenih rešitev in v določanju razvojne smeri posameznih, gospodarskih strok. Važno je pa zlasti, da pridejo do izraza stališča W potrebe neposrednih proizvajalcev. Sicer je treba omeniti, da organi naših zbornic postopoma že pripravljajo za -nas"-mezne gospodarske stroke i?i ben pomen sedanji integracijski napori, razne oblike sodelovanja v gospodarstvu, ki so se že in ki se postopoma uveljavljajo. V posameznih gospodarskih dejavnosti in v posameznih gospodarskih organizacijah smo že dosegli določeno razvojno stopnjo, ki pa je ob srečanju na prim.er z mednarodno delitvijo dela pokazala nekatere pomanjkljivosti. Te so najbolj pogoste v zvezi s tehnično opremo, ki še zaostaja za tujo, dočim smo n, pr. v mnogih primerih že dosegli in tudi presegli delovno storilnost v mednarodnem merila. Zato je poudarek, da moramo v prihodnjih sedmih letih, in to naj bi bil tudi eden izmed ciljev novega plana, doseči raven, ki je značilna za tehnično visoko razvite dežele. Priprave za sedemletni gospodarski načrt brez dvoma ne bodo niti lahke in ne kratkotrajne. čeprav se bližamo neposredno gospodarskemu letu, do katerega bi m.oral biti ta plan izdelan in ko ga bomo morali začeti tudi izvrševati. Potrebno je samo upoštevati, koliko medsebojnih nasprotij in podobnega bo potrebno do tega časa in tudi še k.nsne^e uskladiti in jih začeti reševati. To bo zahtevalo spremembe v sistemu dela. in zlasti v načinu. gledanja in reševnnin mnogih problemov, ki iih bomo morali reševati v skladu z interesi skrivnosti, Naj pomislimo tu samo nn. So nako~ana vprašanja intepraciie v nosno-darstnu. Zato bn brez dv"ma že seda i t reba -areti z delom iv s pripravami za novi se-r7ofr>iotfii ooswiirski n n?«* in dejavnosti dolgoročnejše ■plane ne bomo smeli zamujati Msa. razvoja. Pri tem imajo pose- -žj- \ ."co,"' Stey. 13 — 22. marca 1963 PIONIRSKO DELO VODNE SKUPNOSTI PRIMORSKE Traill čnih izvirkov Malnov pri Planini, ki lahko zadostno oskrbujejo z dčrbro vodo celotno področje od Postojne do Sežane in Pirana. Letošnja investicija 300 milijonov v sečoveljsko zajetje je le trenut- nru ^ bif pretekli netek1 dpwti NeizCrPni izvirki Malni pri Planini lahko trajno in zadostno ne. Kopra, Izole in Pirana ter de- ™re,šjt(;v- Zato Pa "a5rt za 28 redni letni občni S?0r vJne z dobro vodo obširnemu področju od Postojne do Brkinov. Gre pravzaprav za ^z^a za vse^področte S skupnosti Primorske. Ob številni Sežane in Pirana - Načrt o vodni preskrbi, ki za dolgo ob- ^to^oZlo^ konS-eMli javlja definKo 'reSev udeležbi delegatov iz posameznih dob je zagotavlja področju bivšega koprskega okraja nemo- izredno pereče vprlštS 'Poseb- enega izmed najosnovnejših pogo- mr» f Ani . i - - - * 1 J ipv 7a naHalinii /->n»lr\fr»i-»crn M« ViSS& ten gospodarski in kulturni razvoji ~ ov^^ SrfS^S Skem«v«Lcl SffSSra 5r SrtT - S- SSttMVS pove, da so posamezne službe Razen tega pa gradila vodovode I it • J T njem področju, to je v postojn- ba pripraviti dokumentacijo in iz-(vzdrževalno-tehnična, gradbeno- in pregrado za namakalni sitem fn ,^nl ^ a lJS skem bazenu, na Krasu m v pre- delati glavne projekte. Hkrati pa operativna, projektivna in strojno v Vanganelu te? druge v£ ""n™ 1 Ankaranu. Za- delu Brkinov. Prav zaradi tega bi se lotiti smotrnega zbiranja sred-mehanična) uspešno izpolnjevale akumuladje v obalnem Dodročiu T - a tU-dl^o politično tako rekoč nevzdrž- stev, da bi tako mogli postopoma svoje naloge. Gradbena operativa ki bodo 3 omogočUe intenzivno Zli^V? f® *grajen\h hl" b> vodno preskrbo reševali realizirati načrt in temu področje lani še intenzivneje kakor v kmetijstvo, zTasti gojitev vrtam S !. ! ! ?® ,0-3" samo na obalnem področju. štu- ju, ki najbolj trpi zaradi vode. j o, gojitev vrtnin, tivnih površinah. Večja vzdrze- dija in raziskava pa nakazujeta trajno zagotoviti to življenjsko valna dela pa so opravili tudi na kompleksno rešitev v zajetju mo- nepogrešljivo dobrino. Rizani .in Reki. Projektantska S SKUPŠČINE OKRAJNEGA DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V KOPRU ekonomska enota je lani izdelala celo vrsto glavnih projektov, investicijskih programov ter elaboratov, tako da bodo letos mogla potekati operativna dela popolnoma nemoteno. OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA V POSTOJNI Minulo soboto se je nad sto inženirjev in tehnikov zbralo V razpravi so delegati dali po- Preteklo soboto je bil v Postoj- in opreme, zaščitnih sredstev, v na občni zbor Okrajnega društva inženirjev in tehnikov. Zbora, udarka problematiki na ožjem ni ob6ni zbor Gasilskega društva prvi vrsti zimskih oblek, škor- ki ga je vodil Dušan BARBIC, so se med gosti udel-ežili pred- področju posameznih komun Ob- Post°jna. Poročilo je ugotovilo, da njev itd. Prav v letošnji zimi je sedmič Republiškega društva inženirjev in tehnikov inž. Pavle čni zbor je nato odobril predra- -ie društvo lani sodelovalo pri ga- bilo precej primerov, ko so mo- ZAVCER, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Jože čun dohodkov in izdatkov ter le- se"iu f8 Poz.arov in da je pred rali gasiti pri temperaturi —12° ERŽEN in predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Marijan tošnji delovni program, sklepal o "njčenjem ocuvalo _ za okrog 38 Celzija oblečeni v letne obleke in ROŽIČ. višini vodnega prispevka, izvolil Sležilo tekm .7. kritičnega poročila predsednika tn°^ali*1 manj5'ur e je n a°'po°»mojstr- zb«'a sprejela program o le- skem principu- ln miselnosti«, je tre- tosnjem gospodarskem in druzbe- ba začeti odločno preusmerjati ln kre- nem razvoju komune. Družbeni ^laTočSOvseftn^nP^ven,LPreiSntar7zS: ?frt Predvideva da se bo tudi valne ter tehnične dosežke, v proiz- letos povečal družbeni bruto pro- votinji naj odločilno odigravajo svojo dukt, in narodni dohodek. Raču- vlogo razgledani in tehnično ter stro- na]0 da bo letos porasel narodni kovno dobro podkovani kadri z likom . r . , . ■ , in miselnostjo socialističnega strokov- dohodek na prebivalca najmanj njaka. Kot nosilci novih metod pa ne na 250.000 din. Z letošnjimi inve- smejo stagnlratl v svojem znanju, sticijami, ki bodo znašale okrog' nampak se stalno Izpopolnjevati stro-__, „ n- j j- • , kovno m družbeno-poiitlCno, poldrugo milijardo dinarjev, bo- Potreba in nujnost po strokovnih do še nadalje okrepili nekatere kadrih Je v okraju tembolj pereča, če proizvodne zmogljivosti, zlasti V upoštevamo izsledke nedavne ankete ___, , J. , __.„ okrajnega sindikalnega sveta v 50 tovarni »Fructal« in V »Mlinote- večjih gospodarskih organizacijah. Na stu«. Po predvidenem načrtu bo- 50.000 zaposlenih, ki ustvarjajo okoli do ]etos vložili v gospodarske in- 150 milijard bruto produkta, Je samo .. .. fi„n Hinaripv 11s0 vlsokokvallflciranih kadrov, ali vesticije «iU milijonov dinarjev. 3'/.. v strukturi zaposlenih je 88,7 •/• Precej sredstev je namenjenih priučenih in polkvalificiranih delav- tudi kmetijstvu, v katerega bodo cev, G,7V. kvalificiranih in visokokva- ;„.,„„ti„„ij „•,,■•„„.. „„ llflclranlh ter 4,g •/. kadra s srednjo investirali 450 milijonov dinar- In višjo strokovno Izobrazbo, ob jev. Za družbeni standard in ko Z LETNE KONFERENCE SINDIKALNE PODRUŽNICE »IPLAS« DI61ZK Delovni kolektiv je prav dobro izpolnil lansko proizvodno delovni čas, a tudi delo bolje nalogo — Z zaključnim računom so počistili nanake iz preiš- °Pi.avlj'al, kakovostneje delal «iiU o: i_ . ■ i.. ; Kljub preseženemu proizvodne- njih let ter si za letos upravičeno obetajo vecjj porast do- mu pianu pa je bil ustvarjen plan hodka — Kolektiv pred izredno odgovornostjo, ko postaja dohodka le s 83 %>. Temu nesoraz- nosilec novega programa: proizvodnje terilena v novi merju so botrovali objektivni in sodobno urejeni tovarni subjektivni vzroki. Objektivni: dvig cen za reprodukcijski mate- V mali dvorani JLA v Podgradu je bil minulo soboto dobro rial iz uvoza in domačih virov. obiskan in uspel občni zbor sindikalne podružnice, povezan Subjektivni: delo in poslovanje v hkrati z reorganizacijo in izvolitvijo koordinacijskega odbora, Prejšnjih letih (zaloge nekurant- ki bo poslej povezoval tri sindikalne podružnica Koper_Pod- ne®a blaSa itd-)- Toda delavski grad—Hrušica. Občnegla zbora, ki ga je ■vodil Dušan MIhIVO- svel z zaključnim računom JEVIČ, so se med gosti udeležili predsednik republiškega sin- (°dPis 45 mibjonov) počistil s dikata kemičnih delavcev Franc LEBEN, predsednik Okrajnega stvarmi, ki so obremenjevale eko- sindikalnega sveta Marijan ROŽIČ, sekretar občinskega komi- nomiko podjetja. Letos je polo- teja ZK Koper Zdravko TROHA in komandant garnizona ma- zaJ jasen in perspektiva čista, ko jor PUPIČ. Iz poročila koordinacijskega odbora, ki ga je podal se obeta neprimerno več sredstev Dušan RAK, in ekonomske analize direktorja inž. Petra Ah J AN- v poslovnem skladu in skladu ČIČA povzemamo nekatere ugotovitve, značilne za dosedanji skupne porabe, a tudi več sred« rhzvoj podjetja, lansko dobro izpolnitev proizvodnih nalog ter stev za delitev osebnega dohodka, za bližnjo veliko perspektivo, ki postavlja celoten kolektiv pred Poglavitna letošnja naloga ie: težko preizkušnjo. kvalitetno izpolnjevanje proiz- . „ vodnega plana! Kakovost in pra- Kntična ocena sindikalne de- tivni pa zlasti v tem, ker so obra- vilno izpolnjevanje naročil — to ¿frlllftl„, „„„,,,„„„ - . . javnosti pravi, da lani podružni- ti raztreseni (Koper, Podgrad in bo dalo podjetju renome. Na trgu proizvodnja nujno ^erjlTsplošno stro- ^itS ca n? kdove kako zadovoljivo iz- Hrušica) in je sindikalno delo po je treba nastopiti s sodobno pro- kovno Izobrazbo vseh zaposlenih ter nlh 225 milijonov negospodarskih polnila svojih nalog. Za to je pre- pododborih potekalo brez pove- izvodnjo ne da bi naročnikom specialno strokovnost tehničnega ka- investicij. cej subjektivnih vzrokov, objek- zanosti. Prav zaradi tega so zdaj vsiljevali svojo voljo, pač pa s za-.vsak obrat ustanovili slndi- študijem analizirali potrebe trži- Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE KOMBINATA DELAMARIS V IZOLI k clisii eletos kalno podružnico, vse tri podruž- šča in želje ter okus potrošnikov, niče pa povezuje v enotno aktiv- Delovni kolektiv čaka letos še nost poseben koordinacijski sin- večja proizvodna naloga, v kateri dikalni odbor. Takšna reorgani- bo treba realizirati nad dve mi- zacija obeta za prihodnje nepri- lijardi dohodka. Po rekonstruk- merno močnejšo sindikalno aktiv- cijski investiciji bo treba posebno not, zlasti še, ker bodo sindikalne dvigniti proizvodnjo emulzij ter organizacije tesneje povezane z plastične pene. Razen same pro- Sindikalna podružnica kombinata konservne industrije DE- strufecijl podjetja, v razpravo je po- ekonomskimi enotami, ker bodo izvodnje pa stopa kolektiv na LAMARIS iz Izole je imela pretekli ponedeljek svoj redni letni segel tudi predsednik oss Marjan tako ,rekoč sredl delovnega pro- prag težke preizkušnje, ko po- občni zbor. Ze prej so bili občni zbori pododborov po ekonomskih Rožič, opozoril je na zrelo situacijo cesa in samoupravljanja. staja nosilec novega proizvodne- enotah, kjer so razpravljali o problemih, s katerimi se dnevno sre- v kombinatu, ko bi lahko prenehali Naravnost odlično oceno pa si ga Pr°2rarna. sodobne proizvod- čujejo. Prav tako so že na teh sestankih izvolili 84 delegatov .za z dosedanjo prakso pododborov ln bi je delovni kolektiv pridobil z do- tenlena. Za sodoben tovarni- občni zbor sindikalne podružnice ter razpravljali o predlogu kan- imela vsaka ee svojo sindikalno po- bro izpolnitvijo proizvodnih na- ®kl ° , ,,.ne dati družba didatne liste za nov upravni in nadzorni odbor. Občnega zbora pa družnico, podjetje pa skupno slndi- log. Plan izpolnjen s 104%. Do.se- ar tak0 15 milijard, Taksno od- so se razen delegatov in predstavnikov kombinata udeležili tudi kalno organizacijo, po njegovem mne- žena realizacija dohodka 1 mili- g°v°rnost lahko prevzame dober, gostje, in sicer predstavnik republiškega sindikata kmetijskih, ži- "J" Je bilo sindikalno delo v Delama- jarda 364 milijonov. Tako se je homogen ln strnjen kolektiv. Nov vilskih in tobačnih delavcev Stane Jarc, predsednik Okrajnega sin- rlsu pomanjkljivo v tem, da so pre- podjetje po ustvarjenem dohodku dikalnega sveta Marjan Rožič in predsednik Občinskega sindikal- mal° govorni in reševali probleme, s pridružilo vodilnim podjetjem v nega sveta Izola Mitja Logar. katerimi se srečujejo ljudje na tle- okraju, ko je prvič krepko prese- lovnlb mestih, v ekonomskih enotah, glo milijardni dohodek (1. 1960 V svojem poročilu o delu sindikalne vlml načeli pfavllnlka o delitvi Čiste- Tcm problemom bi bilo treba dobro je znašal dohodek 740, 1961 860 .1_f„aH_1 podružnice Delamaris je predsednik ga ln osebnega dohodka. Le tako bo- Prisluhniti In ob njihovem reševanju milijonov din). Ker je bilo število ^AV, Tomaž Pavletlč nanizal tudi probleme do proizvajalci lahko Izrekli svoje eradltl sindikalno delo v kolektivu in zaposlenih isto kakor v I. 1961, nt kombinata ln vsega delovnega kolek- mnenje, pripombe in predloge. Konč- vse politično življenje. ^ je očitno, da je produktivnost de- " iL1 tlva. Letos predvidevajo 16 •/. poveča- no pa bo tako vsestransko predelan Sindikalni občni zbor so zaključili ja precej porasla. Med drugim je ' ° nje fizičnega obsega proizvodnje, kar pravilnik zagotovil zaželene uspehe. v Delamarlsu z volitvami novega ^ temu pripomogla tudi racionalno prav gotovo zahtevalo od vsakega Ze na lanskem občnem zboru sin- sindikalnega vodstva ter delegatov za nejša jzraba delovnega časa, saj objekt bo terjal od vsega kolektiva izredne napore in izredno odgovornost. A tudi dobro strokovnost, če pomislimo, da bo v tej novi proizvodnji en delavec 20 milijonov letnega Prav tu pa bo moral opraviti svojo odgovor-s tem, da bo poskrbel za dvig splošne in strokovne ravni kolektiva. kvaliteto za vslclajene notranje od- začeli z revizijo pravil in pravilnikov, vali občnemu zboru, pa so zadolžili, uro; medtem ko je znašal 1961 nose, za pravilno politiko delitve. Re- po Izidu osnutka ustave pa so še po- >L3uba '.f10,3 ,Ema! Zdrav se™' da je imela dolgo vrsto let ljube- nise™ bl1 ,hol^n' samo pozabil žensko razmerje s tistim zobo- £.em h Pisati Kadar mislim nate zdravnikom - Zidom, potem pa n0Slm ti^te rokavice rad je ni niti z mezincem mignila, da bi *ako, pn S"CU' ka\°/olda bl h ,bl1 "svojega ljubimca rešila, in zdaj p,lsa1,' Malec je nekaj „ c: __, slutil, toda ti dve ženski sta bili teS^H^ tako spretni,.da je trpinčil svojo ženo, ki je bledela, pobešala pogled spričo nje- ju ni nikoli zalotil pri. dejanju, zato je vse ostalo pri starem. Sonja je hodila v kla- govih obtožb in vsa vznemirjena ^ gimnazijo pJrav tako Bran_ m obupana hodila sem in tja, ka- - " J ' * kor ria hi s tem umikala svoie k°' Zato ga je Elvira kda;> pa kdaj da bi s tem umikala svoje omenjala v svojih pismih vendar srce pred neusmiljenimi udarci, d Jc £ ' tn zakaj njeno srce je sočustvovalo ^ueže'na kaže samo neka era i.fZ\T° Ir^rUfo l\XSrt njenih Pisem. Ni vedel, da puščalo, četudi bi bila slabša, še veliko slabša je njegova žena spretno zatajila nekaj denarja, ki ga je dobila kot »Ona pa vsaj skrbi za svojega dediščino, in s tem šolala Branka, otroka,« mu je odgovarjala s sol- kar je prikrila tudi. stari Vogrun-zami v očeh, »tri vogale podpira, ki_ svoji materi; o tem so vedeli skrbi za vse ...« samo Brankovi starši in Elvira Gospod Malec je vsa leta za- Šmerklova, ki je molčala ko grob. man ugibal, kaj hoče reči s tem »Vse, kar vidim tu, je last nje-»skrbi za svojega otroka« in ni nega ljubimca zobozdravnika,« je slutil, da v tem tiči neka ženina pomislil gospod Malec, nevoljen skrivnost. In nikoli ne sme zve- na to žensko tembolj, ker jo je deti da je gospa-Malčeva z bese- žena tako zagovarjala in ji je modami »skrbi za svojega otroka« ral spet in snet dokazovati sle-poveličevala njeno materinsko herno njeno napako,, slabost ter ljubezen, ki je ni izkazovala le prestopek, pri tem pa je bil je-svojemu'otroku, zakaj ta razvpita zen, saj se mu je zdelo, kakor bi ženska je po materinsko skrbela moral ženi vselej znova dokazo-tudi za njenega Branka, kar pa vati, da je dan dan in noč noč; «i trajalo le kakšno leto, temveč nemara je prav zato še bolj so- lz knjige LAJNAR SVETE DRUŽINE — Slike iz predmestja. Založila založba Obzorja. Opremil in ilustriral Janez Vidic Slekel ie suknjič in hlače ter v sa-in izpustil iz rok palico, da je zapla- curela od njegove platnene srajce. SSVkSeT^fo W jTžeToj ffi «fVr^T^o^ £ ^if®,^k^d Sišen or^e\^as|a£jo Pasu. ¿b skali je ostal pod vodo. ¡^WMd* kjer se je zataknil trnek, pa mi « »v)5, to so zdaj tvoji beli konji « je tunkal vodo. »Se bom že posušil,« na spolzkem rečnem dnu spodrsn.lo dl.njal k0 se je kobacal nazaj na Je deja£ „NiE hudega t0.« Menda me hfn^Jnnf, p^trašeio^ sem zakričal skalo, ves premočen, da je voda kar e hoJtel s teml besedami opogumiti, hip potopil. Prestraseno sem zakricai ker je opazil, da se tudi jaz ne mo- rem pomiriti od strahu. Tako sedeč na skali je žalostno pogledoval proti o h u skali pod brzicami, ki mu Je požrl^ • trnek. »Zdaj pač ne boste več lovili, ker ste izgubili trnek, ali ne?« sem vprašal. »O, saj Imam še druge trnke,« je odgovoril in segel v nahrbtnik po okroglo, pločevinasto škatlico ter jo vraži! to žensko, četudi se je - je bila mirna in polna življenj- tJuE resnici na ljubo — nanjo lahko skih. izkušenj, odeta v črne čipke „Sam0 laksa nimam in vabe tudi ne. bolj zanesel kakor na Tonija, saj in s črno čipkasto čepico na go- Polovico vrvce '"g ¿"»¿J* je bila vztrajnejša od moža in. je stih belih kodrih izpod katerih J«*» poškilil hotel vreči puško v koruzo. In so gledale se vedno iskreče se nes€l mamli da j0 bo atu spekia za kadar je dejal: »Vse to je zobo-. črne. oči, tako velike, da se je večerjo.« ■zdravnikovo,« je moral pristaviti: zdel njen pogled počasen,'zakaj »Vse to je židovsko.« Četudi ni dolgo je trajalo, preden se je utr- nim no^kom ter jo zabodel skozi škr- veliko razmišljal o kruti usodi, ki gal. nekje iz globin te pripadnice Be, zatem pa vitico malce omajil in jo je doletela 2ide, .je prav-Ctudi .pri. žilavega in modrega plemena; ta zvezal ^locen^ domov pra. Šmerklovih kdaj pa kdaj pomi- pogled je vse videl m vsako stvar znih rok!o slil na to da se je zgodilo nekaj, prikoval na svoje določeno me- »stric Juvan, zakaj pa vi ne jeste kar se ne bi bilo smelo zgoditi, sto, varoval Je vse, kar so dru- začudenjem v vsaj na tak način ne. In zdaj. ko sinski clam prislužili, m tako se oCeh) od kod vemi da ne jé rib. Na. je sedel v naslonjaču židovskega je pod njenim pokroviteljstvom kremžil je.obraz, da se mu je pre- zobozdravnika, kjer je bila gospa kopičilo imetje, ki ga je podedo- P(aevg^/ts°,^r0lmvi ^of P J Vivi malo prej tolažila svojo ne- val sin; to imetje je bilo nekak- -"„Qn'usijo se TOl,« srečno hčer in jo hrabrila z liker- šen družinski zaklad, ld se ga ne »zakaj, pa jih potlej sploh lovite?« jem, prav tu, kjer je nekdaj pose- smeš dotakniti, lahko pa ga po- »K^toko.za ^bavo in kratek ^čas. dala ob svojem galantnem ljii- večaš, toda s spoštovanjem in ta- stat, o1j ^odi ter l0%rlti] ne?« bimcu, ki jo je bil naučil olikano ko, da se ne zabriše sled in smi- zahvalil sem se za ribo. sel preteklosti, da ostane očitno, »2c dobro, pobič,« je pokimai, nato IrHn ip bil tisti ki ip začel in no- I>a molče obždel na skali ter se potr-kdo je tul tisti, Ki je zacelim po pežljivo sugil na toplem soncu. ložil temelje vsem poznejšim ro- Tako dober in blag je bil z menoj, dovom! Premoženje SO Si prido- da sem ga tisti trenutek silno vzljubili C nrendarnoqtio ki ll ie b"- Najraje bl ga objel okrog ramen talil s_ pieuaamostjo, ki ji je ln itisni, svoje Uce k njegovemu, ustvarjalna strast dajala polet, pa pa me je bijo sram. »to delajo pun- jesti in zdramil njene sposobnosti, s svojim neugnanim temperamen- ce, fantje pa ne,« sem si mislil in se ki se jih sploh ni zavedala je go- tom židovske rase, ki je bila sto- £maj Sf^o^afs^/a «s« spod Malec živo občutil, kakšna ]etja teptana, toda ko si je pri- pa ge težke f^0^!!5^5^ in po kratkem m navadah nikakor ne sodih v to kris(;aine gage raznih barv ter molku hripavo vzdihnil: vilo, temveč tja na podeželje, bli, d n omarah spet je ' kjer so imeli vsega dovolj, pa so , n fn v<=e druce Stvari "poveJte' kalt0 Je W10,K vse to po neumnosti zavrgli , posoda 111 vse ctruge stvari, Ncusmiljeuo sem vrtal vanj z vpra- vse 10 po neumnosti ¿dvigu. ki spcil:]0 v jedilnico velike, pre- šanjem, kl me je od tistega dne da- »Za nič na svet.u ne bi maral možne hiše s številno družino. Me, ko mi je mat.i omenila žalost Ju- tu živeti.« je pomislil gospod Ma- Tam je viselo nekaj starih dru- -nove ^ lec in odvrnil pogled od ogledni, zmskih portretov; sann odločni, Vora o smrti sem ga vpraševal po zaradi katerih je bila prenatrpn- strogi obrazi z mirnimi, predir- stvareh, o katerih bi se ga ne bil upal nost videti še hujša, da mu je kar ljivimi očmi... »Kako to, da jih ^"„S'ziupijivosU ïako^bla^jê migljalo pred očmi. Vse te stvari ni snela in skrila?« se je domislil bil< tak0 domač!'Govoril je z menoj so odsevale v zrcalu in se v njem sospod Malec, ko se le razgledo- ko z odraslim možem. Ta njegov od- lesketale kakor stare, zlizane val po salonu in ugibal, ali je na/lkršU^da^i n^rlVnaH strehe v soncu, ki čakajo, da ;,ih tudi tu kaj takega, kar bi name- 2 menoj ko ž otrokom, ker sem'hotel porušijo in zamenjajo z novimi, ten človek, ki je storil to, kar so biti pameten, razsoden fant, mož ta- Vse to skladno obilje v tem sa- storili oni, skril, zakaj, če ga že k0 >' da ne delam prav, ker drezam že zdavnaj umrle »grosmame«, ld mučno gledati.•„ v njegovo srčno rano, ker ga spomi- IVANKA VUJClC — LASZOWSKI njam na dogodek, ki je njega in njegovo ženo pahnil v neutolažljivo žalost. Toda četudi bi bil rad mož, sem bil navsezadnje le še otrok, krut v svoji nepotešeni radovednosti. »Preveč vprašuješ, pobič,« je tiho spregovoril in še niže sklonil glavo, da bi pred menoj skril žalost, ki mu je obvlsela v sivih, utrujenih očeh. Občemel je ko drobna ptička, kadar se preplašena in onemogla preda zasledujoči ujedi. Stresel ga je dr^et, da nisem vedel, ali ga poliva mraz, ker se mokro perilo suši na njem, ali ga zaliva žalost ob nasilno prebujenem spominu na dogodek, ki je kot težka mora tlačil njegovo zavest. Zasmilil se mi je in postalo mi je žal, da sem mu zastavil neljubo vprašanje. »Pa ni treba povedati, če nočete,« sem komaj slišno izusti!. »O, saj ti bom povedal,« je trudno pokimai z glavo, ko da se je vdal moji nasilni radovednosti. Kar sede sem se pomaknil čisto k njemu ter naslonil glavo na njegovo koščeno rame. Zagledal sem se v sonce, ki se je na zahodu počasi spuščalo proti Šišenskemu hribu ih izgubljalo svojo moč. »Veš, kje je sanatorij Leonišče?« je stiha vprašal, ko da se pogovarja sam s seboj. »Vem. Saj vsak dan hodim tam mimo.« Takrat sem res vsak dan hodil mimo Leonišča v šolo na Ledini. »Viš, tamkaj se Je zgodilo,« je žalostno nadaljeval. »Tedaj še nisem bil upokojen. Tudi rib nisem lovil. Vozil sem\vlake na vse strani: na Jesenice, v Zagreb, v Karlovac. Bila je pomlad, ko so železničarji , pričeli štrajkati. Zbrali smo se v Mostah, potlej pa odšli proti mestu. Žene so bile tudi zraven. Moja je vzela s seboj otroka. Čedna deklica je bila. Komaj štiri leta je izpolnila. Pred Leoniščem so nas ustavili žandarji. V rokah so držali puške, cesto pa so zastavili po vsej širini. — Nazaj! je zakričal neki žandar, ko smo trčili skupaj. — Kam nazaj? so se jezili delavci. Pustite nas naprej! Nikomur nočemo nič zalega! V mesto gremo! Naj nas vidijo gospoda, ki nam odžirajo pravico! — Nazaj! Nikamor naprej! Streljali bomo, ako se ne boste obrnili! — Kaj? Streljali na delavce? Samo poizkusite, če se upate! — Zadnji so pritiskali naprej, nastala je gneča. Naša se je z otrokom v naročju zrinila k obzidju Leonišča, da bi ne pomendran punčke . ..« Obmolknil Je za nekaj trenutkov. Govoril je tiho, da sem ga komaj razumel. Ramena so mu drgetala. Mislim, da je tiho jokal vase. Moj deški ponos je v hipu splahnel. Z lieem sem se naslonil na njegovo koclnasto lice in mu od blizu zašepe-tal v uho: »Žalostni ste, strie Juvan. Mi boste pa drugič povedali.« Kakor da je preslišal moje besede, je nadaljeval: »Vpili so, da se ni vedelo, kdo bolj kriči: žandarji ali ljudje. Slišal sem strel. En sam. Takoj zatem pa je nekdo nekaj zakričal 7. visokim glasom ln že so žandarji izstrelili salvo v gnečo. Takšna zmeda je nastala, takšno kričanje in prerivanje, da kaj podobnega še nisom doživel. Ljudje so se razbežali čez bližnji travnik skon-ca špitala proti Ljubljanici. Na cesti so obležali v krvi možje iz prvili vrst. Rjovel sem in klical našo, nazadnje sem jo zagledal pri obzidju. V rokah je držala mrtvega otroka, na njenem ramenu sem uzrl možgane, ki so se iz prestreljene glave usuli venkaj. Pa niti vedela ni, da drži v rokah mrtvo hčerko.,.« ' s uo j* po I oža j *pr ib oril ÏTku^IT^* Pa SCm 04 Poslušalcev ' ne bo pozabil. To če in jih še L^TetïoZ' vatentam "" ^ sldadbo s]f koncertanta (Beethoven v pismu knezu lîXl^. C , izvedla v vseh odtenkih — od v Pismu knezu Lichnowskemu.) najnežnejše lirike do najbolj pre- ^ temu mot.tu nima človek kaj prvič izvedena Knt + sv tresljive dramatike — s takim pripomniti; Beethovnovo delo je sporeda ie „v»rti,T ? muzikalnim zanosom in s tako samo dokazalo, da je tako, in da stila pa vtis H « prepričljivo ter iskreno igro, da njegove veličine ne more nihče ' 8 vnetno nihče je poslušalec lahko samo obstr-zmanjšati. Lahko pa ločimo dobre — in manj dobre izvedbe njegovih del; tudi slabe so že bile. Težko ËÉÉ ALOJZ KOCJANČIC: (Koper, 13. marca 1963) Izpel si nam svoj skriti nepokoj, Goslar. Tja čez gladine mirujoče, Ob breznih, ki se iz njih obup krohoče, Razprtih kril smo pluli za teboj. Od svojih strun si sprožal čustev plaz Z roko, ki notranja jo nuja žene, In ker v srce ni stranpoti nobene, Morda si odmeglil še naš obraz. , mel ob tej resnično veliki po-ustvarjalni umetnosti. Prvi del sporeda je zaključila Bachova Sonata v E duru za violino solo. Šeststavčno delo je Igor Ozim zaigral tako, kot pač lahko zaigra le mojster, ki iz navidez suhoparnega dela ustvari umetnino. Igor Ozim jo je ustvaril. V drugem delu koncerta so se zvrstili Čajkovski z »Melanholično serenado«, Sarasate z »Andaluzijsko romanco« in Paganini z »Variacijami na G struni na Rossinijevo temo iz opere Mose«. Po končanem sporedu sta umetnika dodala še dve skladbi: Ana-tola Ljadova »Škatlico z godbo« in Sergeja Prokofjeva Koračnico iz opere »Zaljubljen v tri oranže«. Naj ob koncu še enkrat ponovim to, kar sem zapisal na začetku: beseda zbledi, če hoče človek opisati vtise, ki jih je zapustil koncert Igorja Ozima in Marijana Lipovška. Doživetje pa bo ostalo nepozabno. Vladimir Lovec' Violinist IGOR OZIM pa je verjeti, da je mogoča v vseh pogledih popolna izvedba tako zahtevnega dela, kot je Kreutzerjeva sonata. Pa se je .vendarle tudi to zgodilo.. Koncert komornega dua, ki je Ljubljanska televizija je že dru- letne šole in napovedali tudi od- 13. marca nastopil v Kopru, je to Sič povabila koprsko baletno šolo dajo uspelega domačega baleta, dokazal. Violinist Igor Ozim in k sodelovanju. Lani je šola izve- ki smo ga gledali in poslušali ob pianist Marijan Lipovšek sta ko- dla pravljično igro o Rdeči ka- Novem letu. To je pravljica o Bo- prskemu glasbenemu občinstvu Piči, letos, 13. marca, pa je bila v tru petelinu, za katero je napisal podarila doživetje, kot ga še ni- pionirskem studiu oddaia. na ka- -Tlasbo koprski skladatelj Ivan koli ni bilo. Odveč je govoriti o teri je šola izvedla Mozartov Me- Šček, koreografijo pa sta si za- muzikalno tehnični dospelosti nuet. Ob tej priložnosti so s po- mislila in jo tudi izvedla Vuka in obeh koncertantov — saj sta sve- snetki uprizorjenih baletov pri- Stanislav Hiti, ki vodita koprsko tovno znana mojstra — občudo- kazali 15-letno delo koprske ba- baletno šolo. Ob tej napovedi je vati je treba uigranost in soglas- jfeduTematfksamTf dovršeni GODBA NA.PIHALA V PIRANU JE OŽIVELA TRETJIČ igre. temveč tudi v razumevanju glasbe in glasbenem čustvovanju. Ob takšnem dogodku, kot je bil ta koncert, zbledijo besede; tiste s _ katerimi pa bi človek Godba na pihala v Piranu je zdaj si godba postavlja trdnej- zelel opisati, svoje vtise, pa po- lani tretjič oživela. Trenutno šteje še temelje ter pripravlja pogoje, Stanejo navadne traze. 30 članov, ima pa v svojih vrstah da bi se osamosvojila. Obenem Po obeh koncertih bratov Lo- še 15 mladincev. Od svojega prve- iščejo stike in možnosti sodelova- renz je bilo gostovanje komorne- ga nastopa — po ponovni oživitvi nja z godbo v Luciji, ga dua Ozim1—Lipovšek že drugi — ob Titovi štafeti je imela do Piranski'godbeniki so se vklju- glasbeni dogodek v razmeroma danes že 23 nastopov, med kate- čili v splošne priprave na kultur- kratkem času. Kakor pri prvih rimi so pomembnejši na prvomaj- ne prireditve ob otvoritvi prenov- dveh koncertih, je bila tudi to- ski paradi, ob otvoritvi srednje ljenega Tartinijevega gledališča, krat dvorana Glasbene šole dva- in višje pomorske šole, ob spla- Za to priložnost študirajo pose- krat nabito polna. Popoldne j > bil vitvi nove danske in nizozemske ben koncertni program. Razen te- ob 17. uri koncert za mladino, ob ladje, ob odkritju spominske plo- ga imajo namen, da se bodo ude- 20. uri pa za odraSle. .' v šče padlim v NOB v Luciji, v por- ležili republiškega tekmovanja Beethovnova Sonata v A duru, toroški noči, ob občinskem praz- godb na pihala, sodelovali bodo posvečena violinistu R. Kreutzer- niku, ob otvoritvi letališča v Se- v proslavah 20-letnice bojev na ju, je bila, kolikor vem, v Kopru čovljah in drugod.5 Rogu ter predvidenega mitinga na Krasu. S SEJE KOORDINACIJSKE KOMISIJE '. piransks §odba ima Predvsem ZA MANJŠINSKA VPRAŠANJA SSfEK mladine. Ker ne razpolagajo s potrebnimi finančnimi sredstvi, ne morejo skrbeti za redno vzdrževanje in popravila instrumentov, ^^/JifvfflCSSS^/aa/SEr^a ^¿m Nza obleke vseh godbenikov, za honorar dirigentu in za druge iz-... ,. .. , ... „ . . datke. Ker pa imajo v svojih Na seji koordinacijske komisije V zvezi z vprašanjem izdajanja vr^h precej mladine želijo poza manjšinska vprašanja okrajnih šolskih knjig so ugotovili, da je svetiti njihovi glasbeni vzgoji odborov Socialistične zveze Ko- bilo letos natisnjenih 8 knjig za p0cebno skrb Upravni odbor god-per, Reka in Pulj, ki je bila na osnovne, 4 pa za višje srednje sprejel sklep, da bo občin- Reki, so podrobno obravnavali šole. Sredstva je že zagotovila skemu" ljudskemu odboru predla-predvsem vprašanja s področja LR Hrvaška. Skladno s priprav- gaj nai- ustanovi piranska glas-šolstva. Tako so proučili vpraša- Ijenim načrtom bodo v prihodnjih berJa g0]a posebni oddelek za pi-nja enotnega programa na itali- treh letih izdali Vse knjige, ki jih hala_ g tem bi pravilno vzgajali janskin šolah, finančne vidike, predvideva učni program. Neka- jn USTnerjaii mladi rod. obenem kadrovsko zasedbo na šolah, na- tere šolske priročnike bodo" na- pa ^ bil tak oddelek tudi garan-črte za izdajo šolskih knjig ter bavili v Italiji. cija za trajnejši obstoj in boljšo delo založbe EDIT, Na seji je bilo podrobno govo- kvaliteto godbe. Obenem bi bil Glede enotnih solskih progra- ra tudi o kadrovski zasedbi. Ta je tak oddelek vez med godbo in mov — tu so namreč določene za 28 obstoječih italijanskih osnov- glasbeno šolo kar bi bilo vseka-razlike med manjšinskim šola- nih šol s 135 oddelki in okrog kor le koristno, mi v Sloveniji m solarni na Hr- 2130 učenci zadovoljiva. Nekateri o predlogu je že razpravljal vaškem — ,so sklenili prepustiti učitelji, ki poučujejo v višjih let- občinski svet Svobod in prosvet-resitev tega vprašanja pristojni- „¡kih, bodo v kratkem dokončali njh društev ki je bil prav tako ma republiškima komisijama v višjo pedagoško šolo. v Pulju. Za- mnenja da'je tak predlog zelo Ljubljani in Zagrebu, hkrati pa dovoljivi so tudi materialni po- umesten so določili predstavnike italijan- goji na italijanskih šolskih zavo-skih šol v omenjenih treh okra- djb jih, ki bodo sodelovali s komisi- Na ^Qncu SQ člEmi komlsije po_ slušali poročilo o založniški dejavnosti EDIT, kakor tudi o dobavi listov, revij in drugih publikacij iz Italije. Ta komisija bo imela prihodnji mesec sestanek v Kopru Tedaj t k 15 je oddelek bodo proučili del občinskih sta- * ljubljanska televizija prikazala nekaj fotografij in predvajala odlomke iz Ščekove glasbe. Šola se je s televizijo že dogovorila za nekaj krajših baletnih prireditev zabavne in tifdi vzgojne vsebine, ki bodo že letos na ljubljanskem ekranu. Tu gre zlasti za oddaje v pionirskem studiu. Za zaključek šolskega leta pripravlja baletna skupina v Kopru novo delo, v načrtu pa so tudi gostovanja v Prestranku, Prvačini in Novi Gorici. Izven šole bo skupina sodelovala s pantomimo pri uprizoritvi zgodbe za mladino »Kuštravi Jaka«, ki jo pripravlja koprsko učiteljišče; to je pravljica za zbor, balet in Orffov instru-mentarij, napisal pa jo je avstrijski skladatelj Cezar Bresgen. Vuka in Stanislav Hiti bosta v kratkem sodelovala tudi pri iz- X. JUBILEJNI FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA DOKUMENTARNEGA IN KRATKOMETRAZNEGA FILMA .ie bil pred kratkim v Beo. gradu, Za najboljši film festivala so proglasili "Igro« Dušana Vukotiča, ki ,ie prejel za to delo tudi letošnjega Oscarja na festivalu v Ober-hausnu. Po mnenju beograjske žirije je »Igra« celovito delo na visokem ustvarjalnem nivoju In izredno pomemben eksperiment. Dve drugi nagradi sta na festivalu delila Vladan Slijepčevič za »Danes^v malem mestu-; in Boris Kolar za risanko :-Bumcrang*. Štiri tretje nagi-ade so prejeli Anton Babaja za »Pravico«, Dušan Makavejev za >.Dol s plotovi« Vatroslav Mimica za »Malo kroniko« in Obrad Nuščevič za iilm »Volk«. Slovenski režiser Jože Bevc je prejel posebno nagrado za iilm »Dediščina bratov I.umiere«, PRVI LITERARNI LEKSIKON V SLOVENIJI pripravlja Državna založba Slovenije. Imel bo okoli ¡¡.000 gesel iz svetovne književnosti. Nudil bo osnovne biografske in bibliografske podatke, idejno oblikovne analizo najpomembnejših besednih umetnin ter osnovne podatke o prevodih del v naš jezik. Predvidoma bo Izšel leksikon leta 1965. GLASBENA MATICA IZ TRSTA JE GOSTOVALA V BEOGRADU, kjer so priredili koncert v dvorani Kolarčeve univerze. Predstavniki Glasbene matice pa je sprejel predsednik sveta za kulturo Srbije Stanke Veselinov in se je v daljšem razgovoru seznanil z delom slovenskit kulturnih ustanov v Trstu. V BEOGRADU JE BILO POSVETOVANJE O STROKOVNIH KA. DRIIl. V sklepih tega posvetovanja so se zavzeli za elastičen slsterr strokovnega izobraževanja, ki bo mogoče kot izreden študij ob delu Razen tega naj bi politika delitve stimulirala strokovno delo, strokovne šole in šolski centri pa naj bi se povezali z gospodarstvom. Razen teg; je treba najti učinkovitejšo rešitev za izobraževanje strokovnih kadrov v nerazvitih komunah ter spremeniti tiste predpise, ki zavirajo razvoj strokovnega izobraževanja. MEDNARODNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ pod pokroviteljstvo« predsednika Tita bo od 20. maja do 20. junija v Beogradu. Za razstave je prišlo že mnogo prijav, največ lz Italije, Zahodne Nemčije, Francije, Nemške demokratične republike, Nizozemske, ZDA. Mehike, Češkoslovaške in Indije. WmWËÊm •■■■••■■ WÈoî^ i; • I f ■ fe m f 1 'IS Koreografa VUKA in STANISLAV HITI, Iti vodita koprsko Baletno vedbi ljudske igre Josipa Jurčiča »Jurij Kozjak« — pripravlja jo izolski »Oder Franja Sornika« — kjer bosta kereografsko pripravila plesne vložke. Poleg navedenega naj omenimo še to, da sodeluje koprska baletna šola skoraj na vsaki proslavi in da si dandanes skoraj ne mo- remo predstavljati akademije, h kateri šola ne bi prispevala nekaj točk. Uspehi in upoštevanje, ki jih koprska baletna šola doživlja pri ljubljanski televiziji, so dokaz, da je njena pot zdrava in pravilna ter da je lahko koprskemu kulturnemu življenju samo v ponos. OBČINSKI SVET SVOBOD IN ZAVOD ZA PRIREDITVE V PIRANU Piranska komuna je izrazito turistična, zato ni čuda, da v razpravah o tej ah oni dejavnosti vedno zadenemo na potrebe in perspektive turističnega razvoja. Tako tudi, če razpravljamo o kulturi in prosveti. Kulturnoprosvetni delavci se dobro zavedajo, da jim turistični značaj občine nalaga še posebne obveznosti. Kadar delajo kakršnokoli analizo o tem,"kako se počutijo tuji ali domači turisti, se vedno znova ponavljajo odgovori, da pogrešajo kulturnih in zabavnih prireditev. O tem so v Piranu že velikokrat razpravljali, vendar pa niso prišli dalj kot do ugotovitev. Tisti, ki so v občini odgovorni za' kulturo, se prav dobro zavedajo, da je današnje občinstvo zahtevno, da sta okus. ljudi izostrila radio in televizija. Vendar pa želja in potreba po amaterski dejavnosti kljub temu ni usahnila. To stanje seveda postavlja pred amaterizem zahtevne naloge, obenem pa obvezuje prosvetna društva k čim množičnejšemu kulturnemu in idejnemu izobraževanju. V Piranu se dobro zavedajo, da je kulturnih prireditev vse premalo. Tako za domače prebivalstvo kot za turiste. Žalostno' je tudi, da tiste gospodarske dejavnosti, ki imajo neposredne koristi od turizma, tega še vedno ne razumejo in da se jim v veliki večini ne zdi potrebno, da bi podprle prizadevanja kulturnopro-svetnih delavcev. Rezultat tega je pozimi popolno kulturno mrtvilo, poleti pa nekaj dragih prireditev, ki resnično pridejo v poštev le za tujce. Toda napačno bi bilo misliti, da iščejo turisti pri nas le umetniško dognane prireditve, Čeprav jih tudi cenijo. Še bolj so zanimive naše specifičnosti, kot je n. pr. folklora. Primer portoroške folklorne skupine zgovorno priča, da ni treba, da plešejo pred tujci samo vrhunski, poklicni folklorni ansambli, ampak da se turisti navdušujejo tudi nad amaterji, če le začutijo navdih pristnosti. Tudi piranski vokalni oktet je žel veliko priznanj, dokler je nastopal s svojim izbranim programom in v narodnih nošah. Prav gotovo bi kazalo tak vokalni ansambel znova obuditi. Naj tistim, ki odločajo o finančnih sredstvih, ne bo žal denarja za domače ljudi, saj so gostovanja veliko dražja in pogosto v kvaliteti niti ni bistvene razlike. Upravni in družbeno-politični organi v piranski komuni so se odločili za nov poskus, ki bo morda le pomenil prelomnico v dosedanjem mrtvilu in zapostavljanju kulturnoprosvetne in amaterske dejavnosti. Obnovljeno Tartinije-vo gledališče bodo dali v upravljanje občinskemu svetu Svobod in PD. K svetu naj bi se priključilo tudi piransko kino podjetje. Za občinski svet Svobod bo to preizkušnja in veliko delo, pravzaprav izpit zrelosti. Toda če bo ta izpit srečno prestal, bo pokazal upravičenost svojega obstoja, ki ne bo več samo na papirju. Prvi n^jrti so že tu: v okviru sveta naj bi bil zavod za prireditve. V gledališki dvorani bi v zimskem času poleg raznih prireditev vrteli tudi od časa do časa izbrane filme, v novem letnem kinu, ki naj bi imel dva tisoč sedežev, pa naj bi bile tudi poletne prireditve. Z. L. jama. Razprava o asanaciji Titovega trga v Kopni LETNI OBRAČUN JAMARJEV Postojnski jamarji so minuli nas> ponedeljek obravnavali enoletno delo svojega kluba »Luka Ceč«. Ugotovili so napredek v organizaciji in svoj izdaten prispevek jamarski in turistični dejavnosti , . . lnb*ln za gradnje in komunale občinske- tutov. ki se nanaša na položaj » f™ odbora v Kopru od_ etmCnS skupr?ostl prl redil lokacijsko obravnavo za določitev pogojev lokacije poslovne stavbe trgovskega podjetja »Jest-vine« na mestu,, kjer sta danes stavbi, v katerih je delikatesa in trafika. Posvetovanja so se udeležili po- üms števila »Občana« 26. številka »Občana^ prinaša v uvo- na Postojnskem. Na skupščini so na republiškem po3Vetovanju o Si še ogledali barvne diapozitive aktualnih nalogah kmetijskih zadt-ng-s III. jamarskega kongresa v Sa- leg investitorja številni predstavniki vseh zainteresiranih področij . Sledi izčrpen članek Zvonke Hafner (PTT, Elektro Koper, Rižanski vo- rajevu in ciklus »Ledene lepote ° dovod direktor Zavoda za lz naših iam«. Zveze prijateljev mladine o vpraša- spomeniško varstvo LRS EdO nlih vzgoje in varstva otrok v naših Turnher, konservator Zavoda to-občinslcih statutih, nadaljevanje .pri- j^omelj, prof. inž. arh. Boris ppe,'ka Vinka Mlakarja o delu uprav- ^ , J.' l . v, Mihpvr nih odborov in delavskih svetov, čla- Kobe, prof. inž. arh. Ldo Mihevc nek o nalogah krajevne skupnosti jn drugi. Medvode po združitvi te občine z ob- profesor Edo Mihevc, ki je pro- DA BOMO VEC VEDELI O MORJU V Ljubljani je bil 1. marca ______________________ ustanovljen znanstveni zavod tednikoma" tržiške in ptujske ino Ljubljana-siška. intervju s pred- ctavhe ie za uvod „Inivls tržiške in ptujske občine jektanl nove Slavne, je za uvoa »Center za podvodna raziskava-nja« s sedežem v Ljubljani in po- družbenega plana in proračuna, pri spevelc o problematiki zaposlovanja. morsko bazo v Piranu, Postavil mladine v eel.iskl komuni, analitično Si je in že začel tudi izvajati na- obdelan članek-ing. LidijePodbre- «i -t — . i - . par-Vasletove: Storitvena onrt in po- slednji raziskovalni program: fro^^ prllpevek z. Kržišnika o de- vpliv odpadnih voda na razravno- (1I hišnih svetov v občini Maribor^ teženje bioprodukcije Morala Center in članek Slavka Kobeta: Slovenske Istre (petletni plan). Vloga kolektiva zdravstvenega _*avo- IllKUlIlci H nt --- ------ •• ... • 11 nekaterih značilnostih njihovega lokacijske obravnave podal ne kaj misli v zvezi z ureditvijo celotnega trga, Objekti na trgu bodo v največji meri izkoriščeni v gostinske in turistične namene. Kavarni Loži se bo že letos v pritličju pretorske palače pridružila ribja restavracija. V pritličju no- V 7 XI ISUe (p , lm pldI"' da v procesu samoupravljanja. Razen w * lovne stavbe bo samopo- bioložko planiranje lagunarnega navedenih prinaša «Občan« že vrsto je Posio^e siavoe do ^ i ribarstva in školikarstva v Slo- drugih sestavkov s področja šolstva, stiezna trgovina, v zgraaDi oot m veivfv r t,irfni nl-inl in eko- turilma itd. ter stalno rubriko s pe- skega .1 udskega odbora pa bo v venski Isti i (petletni plan) m eko stfo problematiko pod naslovom: iz perEpektivi hotel B kategorije z In v drugih r * ________„¡»im,, iogija skalnega vertikalnega lito- življenja komun pri nas rala Jadrana (perspektivni plan), republikah. gostinskimi prostori v pritličja. Z ure"ditvijo obvozne ceste se promet ne bo več odvijal preko Titovega trga, ki bo dobil nov tlak potem, ko bodo pod njim izpeljane vodovodne cevi, električna napeljava, kanalizacija in kanali za ogrevanje. Koper bo dobil s tem največjo odkrito dvorano. Na načrtih novega poslovnega objekta je projektant prof. Edo Mihevc pojasnil, da se bo stranska fasada novega objekta proti Titovemu trgu obogatila v pritličju z enostavno kolonado, ki se bo na prehodu proti Trgu revolucije nadaljevala z glavno čelno kolonado, usmerjeno proti katedrali. Enostavna zunanja fasada novega poslovnega objekta ne bo pritegovala nase pozornosti, na drugi strani pa bo s prenosom reklamnih napisov neposredno k samim trgovskim prostorom preprečila, da bi reklamni napisi odvzemali trgu srednjeveški ambi-ent. Stebri bodo iz kamna, notranja struktura iz železobetona, zgornji prostori pa bodo tako urejeni, da jih bo mogoče koristiti za razne namene.' Diskusijo o ureditvi trga pa je odprl restavrator Zavoda za spomeniško varstvo LRS tov, Komelj. Omenil je kurioziteto, da so že v Avstro-Ogrski smatrali kot najlepši prav ta koprski trg in da je treba iz spomeniško varstvenih razlogov obdržati to. zunanjost in dovoliti le poplemenitenje arhitekturnih enot. Prof. Boris Kobe se je izrazil kot pristaš kreativnih novih posegov, ki osvežijo ambient, pri čemer pa je nujno vsestransko pretehtati obstoječe vrednote. Po njegovem mnenju kolonade novega objekta ne bodo prevpile ambienta trga, paziti pa je treba pri izbiri arhivolt. Prednost, kolonad bodo skrile izložbe in s tem tudi funkcionalnost novega objekta. Tovariš profesor Kobe pa je izrazil pomislek, da bi francoska okna prevpila ambient in spremenila mentaliteto in da bi strešina načrtovanega objekta dala silhuetno trdoto. Da bi se izognili vseh kasnejših napak, je predlagal izdelavo načrta obstoječe fasade in fasade pretorske palače v razmerju 1:50, konfrontiranje fasad grafično oziroma s fotomontažo. Opozoril je, naj bi pri novem objektu ne uporabljali aluminija in s tem "zagrešili veliko napako, kakor je bil to primer pri kavarni Loža. Prof, Mihevc je poudaril, da bo za razliko od stare fasade nova fasada žlahtnejša in bo imela slikovito vrednost. O zgradbi med pretorsko palačo in novim objektom, imenovanim »tampon«, je dejal, da se bo reševala z ureditvijo Trga revolucije. Izrazil se je proti spremembam ostrešja, ki bi lahko pokvarilo mirnost fasade. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora Koper inž. Marko Štokin je opozoril, da bo treba za leto 1964 izdelati program »sanacij najnujnejših kulturnih spomenikov.. Neposredno pred odhodom na komisijski ogled je bila diskusija o tlaku in osvetlitvi Titovega trga, Navzoči so osvojili mnenje prof, Mihevca in Kobeta o vrsti in debelini ter načinu postavitve kamnitega tlaka. Na zahtevo prof. Kobeta, da se izvrše v najkrajšem času geodetski posnetki kulturnih spomenikov na trgu, je prof. Mihevc obljubil, da bodo to delo opravili njegovi študenti v počitnicah. Čeprav posvetovanje ni sprejelo dokončnih zaključkov, je obravnava pokazala, kako je treba obravnavati vprašanje očuvanja kulturnih spomenikov. Janez Kramar Š ¿À L ': ZDRUŽITVENI OBCNI ZBOR GORIŠKE IN KOPRSKE ŠAHOVSKE ZVEZE V smislu navodil in sklepov skupne seje odborov goriške in koprske šahovske zveze, ki je bila 24. februarja v Sežani, sklicuje takrat izvoljeni začasni skupni odbor združitveni občni zbor. Občni zbor bo v nedeljo 31. mar- OBVESTILO O OBVEZNEM CEPLJENJU PSOV PROTI STEKLINI ZA OBMOČJE MESTA KOPER Cepljenje psov proti steklini za območje mesta Koper (obvezno na podlagi odredbe Občinskega ljudskega odbora Koper — Uradni vestnik okraja Koper, št. 9 60) bo po naslednjem razporedu: ponedeljek, 25. III. 1963, ob 9. uri dopoldne pri gostilni »Siavček« za naselja Skocjan, Bošamarln, Kampel in " ponedeljek, 25. in. 1963. ob 11. uri dopoldne pri trgovini pri »Slavniku« v Semedeli za Semedelo, Markov hrib, Žusterno, Barban in Paštoran; torek, 26. III. 1963. ob 16. uri popoldne pri gostilni »Stadion« v Kopru za mesto Koper. Občinski ljudski odbor Koper Veterinarska inšpekcija Komisija za razpis delovnih mest pri Okrajnem sodišču v Piranu razpisuje DELOVNO MESTO STROJEPISKE Pogoj Je dovršena ekonomska srednja šola. Prednost imajo kandidatke s pisarniško prakso ln znanjem Italijanskega Jezika. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. — Prošnje, kolkovane s 50 din, življenjepis ter spričevalo o šolski izobrazbi vložite najkasneje v IS dneh po objavi pri Okrajnemu sodišču v Piranu. ca 1963 ob 10. uri v Sežani v mali dvorani hotela »Triglav«. Poglavitni točki dnevnega reda sta: združitev obeh okrajnih šahovskih zvez v enotno Primorsko šahovsko zvezo ter sestava delovnega programa za prihodnje obdobje. Po sklepu skupne seje v Sežani nastopajo na združitvenem občnem zboru kot delegati z glasovalno pravico odborniki obeh okrajnih šahovskih zvez ter predsedniki in tajniki šahovskih društev in šahovskih organizacij. Razen delegatov vabi začasni odbor na združitveni občni zbor v Sežani tudi vse druge prijatelje in ljubitelje šahovske igre. Po občnem zboru bo v organizaciji sežanskega šahovskega društva dvoboj Gorica : Koper na desetih deskah. OBČINSKA IN OKRAJNO PRVENSTVO ZA POKAL MARŠALA TITA V skladu s programom šahovskih prireditev v letu 1963, ki ga je razpisala Šahovska zveza Slovenije, poziva začasni odbor goriške in koprske šahovske zveze vsa šahovska društva in organizacije, da v marcu in aprilu izvedejo občinska tekmovanja za pokal maršala Tita. Po vseh obči-nah naj društva in organizacije ooskrbijo, da bo to tekmovanje, oosvečeno v počastitev rojstnega dne maršala Tita, dobro izvedeno ter naj ima vnanje manifestati-ven značaj, Na tekmovanju nastopajo 4-članske ekipe. Dvoboji se igrajo s tempom 50 potez v 4 urah skupnega časa za razmišljanje. V kolikor bi partije ne bile končane ter bi ne bilo primerne možnosti nadaljevanja, je priporočljiva ocenitev. Za okrajno prvenstvo pa naj potekajo medobčinska tekmovanja v treh conah, goriški, sežanski in koprski. Vsi trije zmagovalci treh con pa se bodo nato srečali proti koncu aprila na okrajnem finalu za naslov okrajnega zmagovalca. Okrajni prvak pojde nato na republiški finale, ki bo 4. in 5. maja v Ljubljani. OBČINSKA IN OKRAJNO EKIPNO PRVENSTVO Začasni skupni odbor goriške in koprske šahovske zveze poziva vsa šahovska društva in šahovske organizacije, naj se nemudoma lotijo organizacije občinskega ekipnega prvenstva. V občinah, kjer je več šahovskih organizacij, naj izvedejo tekmovanje za občinskega ekipnega prvaka, V tekmovanju za ekipnega prvaka nastopajo 10-članska moštva, in sicer po 6 članov, 2 mladinca in 2 članici. Tempo igranja 50 potez na 4 ure razmišljanja, v nadaljevanju 25 potez na 2 uri časa za razmišljanje. Nadaljnje tekmovanje občinskih prvakov naj se razvija, kakor v tekmovanju za pokal maršala Tita, v treh conah, goriški, sežanski in koprski. Prvaki con pa se bodo nato srečali v finalnem tekmovanju za naslov okrajnega ekipnega prvaka. Okrajni prvak bo nato julija in avgusta sodeloval v tekmovanju v II. slovenski šahovski ligi za naslov zmagovalca II. lige. lici Primorska V nedeljo, 10. marca 1963, so se v Divači sestali člani izvršnega odbora okrajne zveze tabornikov Koper in razpravljali o letošnjem delovnem načrtu in o koledarju akcij ter tekmovanj. V primerjavi z lanskim programom je letoš-nji veliko obširnejši in zahtevnejši, ker je sestavljen iz načrtov dela bivših okrajnih zvez Koper in Gorica. Polog raznih stalnih oblik izobraževanja in vzgoje kadrov so v okrajnem in republiškem merilu predvidene številne akcije in tekmovanja. V počastitev Dneva tabornikov bo 21. aprila skupna delovna akcija na Vremščici, kjer je predvidena izgradnja taborniško-pla-ninskega bivaka. V organizaciji občinske zveze Idrija bo 4. in 5. maja orientacijski pohod C ekip v okolici Idrije, 26. maja pa se bodo v Sežani med seboj pomerili najmlajši v mnogoboju za medvedke in čebelice. Ob zaključku šolskega leta bo občinska zveza v Novi Gorici organizirala taborniški športni festival. V počastitev'4. julija bo okrajna zveza organizirala večdnevni potovalni tabor od Nanosa in Slavnika na Snežnik. Od 22. do 25. avgusta bo v Tolminu taborniški mnogoboj za A in B skupine, nekaj dni ka- sneje pa bo v istem kraju republiški mnogoboj za iste skupine. Poleg teh tekmovanj in akcij bo okrajna zveza poslala 60 članov na tabore bratstva in enotnosti v LR Hrvatsko in LR Bosno in Hercegovino, najmlajši pa se bodo udeležili festivala v Lescah pri Bledu. Kakor vsako leto, bo tudi letos okrajna reprezentanca sodelovala na republiškem orientacijskem pohodu na Kočevskem, na Poljskem pa bosta Jugoslavijo zastopali enoti iz Divače in Izole. Delovni načrt je vsekakor obširen, vendar izkušnje povedo, da so znali taborniki našega okraja vedno premostiti težave in še tako obširen in zahteven program zadovoljujoče izvesti. Kljub tem izkušnjam in izredno dobri volji pa vlada letos v taborniških vrstah določen pesimizem, ker pičlo odmerjena sredstva ne bodo zadostovala, da bi lahko izvedli posamezne akcije in tekmovanja, kot je bila stalna praksa. Letošnja finančna sredstva so taborniška vodstva prisilila, da so se morala odreči množičnosti, kar je proti vsem statutarnim in programskim načelom organizacije. Upanje je, da bodo odločilni forumi z večjim posluhom razumeli potrebe neke organizacije, ki je vsa ta leta požela vidne uspehe pri vzgajanju mladega rodu v socialističnem duhu in se kot taka uveljavila ne samo v okraju ampak v republiki in zvezi. R. Š. Ugodnejše perspektive zo izolske jadrnice OKRAJNO NAMIZNOTENISKO PRVENSTVO Največ uspehov za Koper, Idrijo in Škofije RAZPIS Gostinsko podjetje »PRI RIBIČU« — IZOLA razpisuje delovna mesta: 1. VEC NATAKARJEV, NATAKARIC 2. KUHARICE Pogoji: pod 1. kvalificirani gostinski delavec, pod 2. kvalificirana kuharica Uprava podjetja Cenjene potrošnike obveščamo, da smo se začasno preselili v Leninovo ulico št. 2 v lokal »DOM« ter se v nadalje priporočamo z našo veliko Izbiro elektrotehničnega instalacijskega materiala, vsemi vrstami gospodinjskih električnih aparatov, akustičnih aparatov, gramofonskih plošč Itd. Vcletrgovsko podjetje »IMEX« Koper poslovalnica »BLISK« Piran Počitniški dom VVI Strunjan pošta Portorož razpisuje tale delovna mesta: 1. RECEPTOR, srednja strokovna izobrazba, znanje enega tujega jezika (stalno delovno mesto); 2. EKONOM-ŠOFER, kvalificiran delavec, šoferski izpit (stalno delovno mesto); 3. GLAVNI KUHAR, kvalificiran delavec (stalno delovno mesto); 4. NATAKAR, kvalificiran delavec, znanje enega tujega jezika (stalno delovno mesto); 5. SOBARICA, polkvalificirana delavka (stalno delovno mesto); 6. DVE P0M02NI SOBARICI — (sezonski delovni mesti); 7. DVE TOČAJKI, polkvalificira-ni delavki (sezonski delovni mesti); 8. DVE POMOŽNI DELAVKI za pomoč v kuhinji (sezonski delovni mesti); 9. honorarni RAČUNOVODJA. Nastop službe na stalnih delovnih mestih s 15.-4. 1963, na sezonskih pa s 1. 5. 1963. — Prijave sprejemamo 14 dni po objavi razpisa. — Osebni dohodki po pravilniku oz. po dogovoru. Spoštovane odjemalce obveščamo, da smo obnovljeni lokal »PALMA« bogato založili z najsodobnejšimi kozmetičnimi sredstvi in razširili celotno drogcrljsko dejavnost. Prepričajte se — zadovoljni boste I Veletrgovsko podjetje »IMEX« Koper poslovalnica »PALMA« Piran OBVESTILO Pripravljalni odbor Društva prijateljev glasbe v Kopru obvešča vse člane in ostale ljubitelje glasbe, da bo prihodnji koncert dne 3. aprila 19G3 ob 20. uri v dvorani Glasbene šole v Kopru. Nastopili bodo: komorni pevcc Mitja Gregorač, flavtist Boris Campa. klarinetist Igor Karlin in pianist Marijan Lipovšek, Društvo prijateljev glasbe Koper RAZPIS STANOVANJSKE SKUPNOSTI KOPER razpisujejo naslednja prosta delovna mesta: kvalificirani zidar kvalificirani električar kvalificirani tapetnik kvalificirani vodoinstalater Pogoji: opravljen izpit za kvalificiranega delavca z najmanj petletno prakso za samostojno opravljanje del. Osebni dohodki so določeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oziroma po dogovoru — Nastop službe možen takoj — Ponudbe dostavite tajništvu Stanovanjskih skupnosti v Kopru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Od nedeljskih športnih dogodkov moramo omeniti na prvem mestu vsekakor okrajno namiznotenlško prvenstvo. V Škofijah pri Kopru so se pomerili člani in članice, v Cerknem pa pionirji in pionirke. Letos so prvikrat igrali po novem sistemu, ko sestavlja vsako ekipo pet tekmovalcev, ln sicer trije moški ln dve ženski. Na članskem prvenstvu v Škofijah, ki ga je odlično organiziral domači Partizan, Je nastopilo 47 Igralcev in 20 igralk iz Kopra, Škofij, Prestran-ka, Divače, Postojne in Idrije. V ekipnem tekmovanju Je zmagal koprski Partizan, ki Je v finalu premagal škofijski Partizan z 9:4. Štiri točke za Škofije sta osvojili odlični igralki Batagclova in Tchovnlkova, ki sta bili v ženski skupini tako rekoč brez konkurcnce, V moški skupini Je zmagal nepričakovano Jež (koprski Partizan), ki je v finalu premagal Bazileja (idrijski Rudar) s 3:2. V polflnalu je Bazile izločil bivšega primorskega prvaka Kumerja z 2:0, medtem ko je Jež nepričakovano premagal glavnega favorita za prvo meslo Mahneta z 2:0. V tekmovanju moških dvojic sta zmagala Jež in Kavrečič (Partizan CRDA : DELAMARIS 6:1 (3:0) V mednarodni nogometni tekmi je CRDA iz Tržišča zasluženo premagal v Kopru moštvo Dela-marisa iz Izole. Čeprav so gostje kot člani tretje italijanske lige re-nomirano moštvo, nismo pričakovali tako visokega poraza. Tokrat so domačini povsem odpovedali, zlasti pri streljanju na vrata, saj so zamudili dve 100-odstotni priložnosti. Okrog 600 gledalcev je toplo pozdravilo lepo in učinkovito igro gostov iz Tržiča. Za CRDA sta bila po dvakrat uspešna Ciclitra in Ive, po enkrat pa Dalla Rocca in Fontanot. Častni gol za domačine je dal Lukin. Koper). V finalu sta odpravila Tonija in Zavadlala iz športnega društva Ekonomske srednje šole. V tekmovanju članic je Batagclova (Škofije) premagala klubsko kolegico Tehovnl-kovo z 2:0, v ženskih dvojicah pa sta Batagclova in Tchovnlkova premagali po lepi igri Močnikovo in Mažgonovo iz Idrije z 2:1. Na pionirskem prvenstvu v Cerknem pa Je osvojila ekipno prvenstvo okraja ekipa idrijskega Rudarja prod Cerknim. Naslov pionirskega prvaka je osvojil Igor Grom (koprski rarti-zan) prod Poljnškom (Rudar), medtem kg. Jc naslov prvakinje osvojila Kosova (Idrijski Rudar). Idrijski Rudar je osvojil prvo mesto tudi pri moških dvojicah (Poljanšek—Polanc) in pri ženskih dvojicah (Kosova—Novakova), Na občnem zboru Izolskega Jadralnega kluba Burja so ugotovili, da se obetajo klubu boljši časi. Komuna je pokazala nekaj več razumevanja za NOGOMET V nedeljo je bila na sporedu sporna tekma jesenskega dela nogometnega prvenstva Slovenije Ljubljana : Gorica. Kakor je bilo pričakovati, so Ljubljančani zmagali z visoko razliko 6:0. Ljubljančani so v odlični formi in nedvomno bodo v spomladanskem delu prvenstva glavni konkurent Triglavu v boju za prvo mesto. V prijateljski nogometni tekmi je Delam.irls premagal na domačem igrišču Postojno z 2:1. Tokrat domačini niso zadovoljili, medtem ko moramo Postojno pohvaliti zaradi borbene in požrtvovalne igre. Med tednom je Delamaris igral tudi prijateljsko tekmo s Potečem in zmagal s 3:2. Priprave za prvo kolo, ko se bo pomeril z mariborskim Železničarjem, sn torej kar temeljite. Koprski Tomos pa je igral prijateljsko tekmo s kamniško Duplico. Tekma se je konf-tila neodločeno 1:1. Spet smo bili priča slabi igri domačinov. Podobno kot v tekmi z ljubljansko Svobodo so bili tudi tokrat nekateri igralci nepripravljeni. Ce bo hotel Tomos osvojiti naslov okrajnega prvaka. bodo morali posamezni Igralci temeljito spremeniti odnos do kluba. Brez discipline na treningih in na tekmah se lahko že vnaprej odpovo-mo kakršnim koli ambicijam za vstop v republiško ligo! Prejšnjo nedeljo je bila na Llvku, vasi, ki leži 695 metrov nad morsko gladino, pomembna zimslcošportna manifestacija, ki naj bi pomenila zaključek letošnje zimske sezone. Domače društvo Partizan jc za 25. obletnico začetka te tradicije priredilo veleslalom z vrha Kuka. Proga je bila dolga 2.500 metrov, višinska razlika 550 m, in je imela 55 vratlc. Na tej progi so se pomerili člani, mladinci in ekipa veteranov. Za članice, mladinke in mlajše mladince pa so pripravili 1800 m dolgo progo s 350 m višinske razlike in 40 vratci. Tekmovanj se je udeležilo 70 najboljših primorskih alpskih smučarjev. Ekipno je zmagalo domače moštvo, ki si je priborilo 1896 točk, drugo mesto je zasedlo moštvo Bovca s 1685 točkami, ekipa iz Idrije pa se je morala zadovoljiti s 1096 točkami. Izidi posameznikov so naslednji: Veterani: Miklavič (Idrija) 3.17,2; Mateiič (Livek) 3,40; Kenda (Bovec) 5,40,1. Člani: Logar (Idrija) 2,07: Medved (Livek) 2,13; Knapič (Kobarid) 2,13,8. Mladinci: Kutin (Livek) 2,36,4; Mateiič (Livek) 1,45,4; Uršič (Kobarid) 2,13,8. Članice: Copl (Bovec) 4,37. Mladinke: Cuznar (Tolmin) 2,16,3; Mellnc (Livek) 2,30. Mladinci: Medved (Livek) 2,16,2; Zi-gon (Idrija) 2,37,2; Poljanšek (Idrija) 2,37.4. Perat ÏEIE17SZSJ! RAZPIS KOMUNALNO PODJETJE PIRAN takoj zaposli TRI KVALIFICIRANE PLESKARJE IN SOBO-SLIKARJE Podjetje s stanovanji ne razpolaga Upravni odbor industrijskega podjetja PIRANSKE SOLINE, Portorož razpisuje prosto dclo%'no mesto VODJE EKONOMSKE ENOTE pomožne dejavnosti Pogoji: 1. delovodska šola kovinske stroke z večletno prakso ali mojstrski izpit kovinske stroke s prakso na vode-čem mestu v delavnicah; 2. osebni dohodki po pravilniku — Nastop službe takoj ali po dogovoru Pismene ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve pošljite SPLOŠNEMU ODDELKU PODJETJA Razpis velja do zasedbe delovnega mesta V koprski porodnišnici so rodile: Irma Furlan iz BuJ — dečka, Marija Pirjevec iz Dan — dečka, Ana Culi-brk iz Pirana — deklico. Liljana Po-letič iz Dvorov nad Izolo —• dečka, Dina Petretič iz Komunščice — dc-klico, Marija Sav iz Ankarana — deklico in dečka. Dragica Kocjančlč iz Izole — dečka. Magda Muzafirovič iz Livad — deklico, Gracijela Jurinčič iz Kopra — dečka, Helena Pinter iz Pirana — dečka. Majda Ragastovae iz Kopra — deklico, Jožefa Jovič iz Kopra — dečka, Pierina Božič iz Izole — dečka. Danila Korošec iz Hrpelj — deklico. Dallja Mikac iz Izole — dečka, Gabrijela Cah lz Pomjana — dečka, Marija Smajlagič iz Kopra — deklico. Ana Marija Mahnič iz Dragonje — dečka, Lidija Radonlč iz Portoroža — deklico, Mafalda Peroša iz Gažona — deklico, Danica Muženlč iz Kopra — dečka, Gabrijela Pahor iz Hrvatinov — deklico, Ivana Magiica iz Golca — deklico. V postojniskl porodnišnici so rodile: Emilija Martinčič iz Cerknice — deklico, Ida Lokar iz I.okavca — dečka, Marija Svab iz Zazida — dckltco, Katarina Simčič iz Kozane — dečka, Ana Suban iz Šempetra — deklico, Marija Podobnik iz Ilirske Bistrice — dečka, Vilma Bratinn lz Vrtovina — deklico, Antonija Vrh Iz Gornjega Zemona — dečka, Marija Možlna iz Brlj — deklico, Ivana Sirk iz Višnje- vika — dečka, Marija Colja Iz Svetega — dečka, Pavla Besednjak lz Kamnja — dečka, Marija Subič iz Cerknice — dečka. Ivana Bobek iz Dolnje Bitnje — dečka, Gabrijela Sajn iz Bača — dečka, Terezija Petrič iz Grahovega — deklico, Marija Praček iz Budanj — deklico, Marija Krkoč iz Gojač — dečka, Ivana Slokar iz Lokavca — dečka, Tončka Sega iz Grahovega — dečka. Vera Kariž Iz Žirij — deklico, Katarina Jovanovič iz Vipave — dečka, Marija Mankoč lz Narina — deklico, Frančiška Vidmar iz Črnega vrha — deklico, Lojzka Svetina iz Dolnjih Ležeč — dečka, Ju-lijana Medvešček iz Krostenice — dečka, Jožefa Rijavec iz Budanj — dečka. V lllrskoblstriškl občini so umrli; Ivana Boštjančič, gospodinja iz Harij, stara 77 let; Katarina Benigar, družinska upokojenka iz Ilirske Bistrice, stara 82 let. P8R0RE V Kopru so se poročili: Aleksandra Dodič. uslužbenka iz Kopra, In Anton Sluga, uslužbenec iz Kopra; Marija Bučar, kuhinjska pomočnica iz Bošadrage, in Ludvik Srebotnjak, avtomehanik iz Kopra; Erminija Pe-roša, delavka iz Kopra, in Tranquilo Jakomln, delavec iz Boninov; Nadja Vatovee, frizerka iz Kopra, in Ruge-rij Medved, mesar iz Rižanc; Gracijela Lončar, gospodinja iz Kopra, in Roman Vižinttn, mizar iz Spodnje Škofije; Ana Marija Bonm, delavka iz Pridvora. ln Sergij Knez, delavec iz Pridvora, TELEVIZIJSKI SPORED OD 24. DO 30. MARCA 1963 NEDELJA, 24. marca 10,00 ZADNJI DAN SMUČARSKIH POLETOV — prenos lz Planice približno do 13.00. Komentatorja Drago Ulaga in Marko Rožman — TV realizacija Fran Žižek (prenaša tudi Evrovlzlja) 18,00 .-VIŠJI PRINCIP« — češki igrani film 19,45 PROPAGANDNA ODDAJA PONEDELJEK, 25. marca 18,35 »PRINCESA KATICA- — zgodba iz lutkovnih oddaj za otroke 19,00 DOKUMENTARNI FILM 19,30 TV OBZORNIK 20,45 »POZDRAV IZ BELE KRAJINE« — kulturna oddaja SREDA, 27. marca 17,00 RUŠČINA NA TV — 12. lekcija 17,30 ANGLEŠČINA NA TV — 12. lekcija 18,15 »PUNČKA« — TV slikanica za najmlajše 18,30 PIONIRSKI STUDIO — Pionirska komuna iz Nove Gorice, »Naših trideset metrov« so posneli pionirji Iz Kopra, iz rubrike »Poklici naših staršev« bo govoril arhitekt, nastopili bodo harmonikarji pionirskega odreda »Vide Pregarčeve« iz Ljubljane s folklorno skupino, ritmična skupina pionirskega odreda "Katja Rupenai lz Novega mesta 19,30 TV OBZORNIK ČETRTEK, 28. marca 19,30 TV OBZORNIK 20.30 PO JUGOSLAVIJI — filmska reportaža 22,15 KONCERT VIOLISTA PAVLA SKABARJA PETEK, 29. marca 17,00 RUŠČINA NA TV — 13. lekcija 17.30 ANGLEŠČINA NA TV — 13. lekcija 18,00 SREČNO VOŽNJO — oddaja o prometu 18,30 BANGKOK IN ANGKOR — tretje predavanje iz cikla popotni vtisi 19,00 BOJ ZA OBSTANEK V MORJU 19,30 TV OBZORNIK 19,45 PROPAGANDNA ODDAJA SOBOTA, 30. marca 19,30 TV OBZORNIK 22,15 ZGODBA IZ SF.RIJE »NIC ENA« ISCEM ZAPOSLITEV v popoldanskih urah v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenskega Jadrana«. SMRTI PREKLIC Prekllcujeva vse. kar sva neresničnega govorili o Marici Bartulovič 13 Pirana. Danica Smon In Pcpca Drakslcr Piran V koprski občini so umrli: Frančiška Zigon, družinska upokojenka iz Kopra, stara 78 let; Marija Benmič Iz Markonov (Buje). stara 73 let: Marija Eatoša iz Bcrtokov, stara 81 let, V Ulrsko-bistrlški občini so umrli: Ivana Mtzgur. gospodinja iz Kosez, stara 87 let; Darinka Dekleva iz Za-jcišja, stara 6 mesecev; Ivan Kalčlč, kmetovalec iz Fabcev, star 75 let; Jože Valenčlč, kmetovalec iz Novokra-fiin, star 58 let. Urejuje uredniški odbor Glavni ln odgovorni urednik Rastko Cra-daškja. Izhaja vsak petek, tzdajs CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprave v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 11-470 PoBatae-zen Izvod 20 din. Letna naročnina . 800 din. z* Inozemstvo 5.200 din ali 3,5 «mer. dolarja. Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Ko-oer. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek In klišejl tiskarne CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP LJudtka pravica Ljubljana. Jadralni iport in Jadralci bodo dobili nujno potrebne klubske prostore v ribarnici. Vse kaže, da jim bodo tudi dodelili nekaj sredstev za organiziranje propagandne regate za Jadrnice razreda Snlpe. Ta propagandna rc-gata bi bila v juniju ob Istrski obali in lil na njo povabili vse Jadralno klube v Jugoslaviji. S tem Je seveda rešen le del problemov jadralnega kluba. Zaradi pomanjkanja sredstev za nove objekte In za obnavljanje starih so lani zašli v tak položaj, da so bili tik pred trm, da bi razpustili klub. Teoretični tečaj Je namreč z uspehom opravilo 36 mladincev, klub pa Jim nI mogel nuditi objektov, da bi se še praktično izpopolnili. Na občnem zboru so v zvezi s tem predlagali, da bi se klub tesneje naslonil na turizem, kajti občina žal nima toliko sredstev, da bi lahko pokrili vse potrebe. Sodelovanje s turizmom si zamišljajo tako, da bi tujim In domačim turistom omogočali izlete na morje z jadrnicami. Pridobljena sredstva pa bi uporabljali za vzdrževanje objektov in sem pa tja tudi za nakup kakega novega objekta, saj si je brez kvalitetnih jadrnic nemogoče zamisliti večje športne uspehe. ffrvodajavci GOSPODINJE IZ PIRANA: Marija Cernoga, Marija Lovrlč ln Marija Novak. ISTRAMETAL PIRAN: Franc Kova-čič in Savo Vuletič. KZ LUCIJA: Peter Jankovlč, LUKA KOPER — POSLOVALNICA PIRAN: JulIJana Bolčlna. MEHANOTEHNIKA — OBRAT PIRAN: JuliJan Bernardi, Ferdinand GuzeJ, Frida Košar, Jakob Starlč, Suzana Valussl In Marija Veljak. MODNO KROJASTVO PIRAN: Dino Belac In Dušan Jerman. OBNOVA IZOLA: Rudolf Boži. RUDNIK SEČOVLJE: Ivanka Buru-bu, Franc Ambrožlč, Tone Hribar, Roman Kolbl, Franc PlaninSek, Leopold Pugelj, Konstantin Sln-kovič, Anton Zvonar. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN: Jože Sn-gadin. SREDNJA SOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE PIRAN: Marija Brellh. Marija Cck, Minka Maček, Vida Močnik, Anica Nemanlč, Mira Novakovič, Erna Potočnik. ZAVOD ZA INVALIDE PIRAN: Jože Božič, Ivan Cerut, Ivana Crast, Jože Golob, Jožica Kranjc, Albin Novak, Ana Valcnta ln Jožica Ve Is. 11., 12., 13,, 14. in 15. marca 1963 so se prijavili v transfuzijski postaji v Izoli kot krvodajalci: DELAMARIS: Brane Homnvec. ELEKTRO PIRAN: Ivan Vrenjak. GOSPODINJE IZ PIRANA: Vera Ličen, Ivanka Matek, Angela Peter-nelj, Slavica Tomšič. GRADIŠ KOPER: Jože Mcško. HOTEL METROPOL: Zlata Kiselak. JUSTIN PAVEL: Tone Gregorič, Jakob Štrukelj. KMETIJSKI KOMBINAT KOPER: Marijan Pucer. KOLONIALE PIRAN: Otlllja Kolenc. LADJEDELNICA: Roman Bačnar, Liljana Bajec, Rado Bizjak. Marijan Božič, Karlo Carlč. Vjekoslav Dob-rinčlč. Ivan Dučlč. Josip Geržlnlč, Jože Kuk, Alojz Lebnn. Egidij Maral, Franc Miklavčlč. Edvard Peric. Leopold Peric, Vinko Petrič, Avgust Petrinja, Rajko Prodan, Martin Pučlč, Roman Rakar, Feru-cio Radešič, Alojz Ribohca, Silvo Rlbolica, Haslm Sivlč. Anita Sin-kovič, Marijan Sinkovič, Zeljko Sla-vlč, Slavko Tcrčon, Emil Vuk, Roman Žagar. MEHANOTEHNIKA IZOLA: Jože Lampe: ObLO IZOLA: Stanko Grllanc. Davorin Reščlč. OBLOGA LJUBLJANA: Franc Fujan, Marijan Fujan. ON Z KOPER: Albin Krkoč. OTROŠKI VRTEC PIRAN: Antonija Senčar. OBRTNO PODJETJE PERLA PIRAN: Estera Babič, Elza Brezovec, Konrad Meznarič, Stanko Mlllč, Daro-slava Pegan, Rinaldo Peroša, Glor-gina Spndaro. Peter Titonel. PRERAD PORTOROŽ: Vojko Ličen. RUDNIK SEČOVLJE: Ferdinand Ma-lus. Anton Martinčič, Marcel Novak. Alojz Spelič, Anton Umcr, Anton Zvonar. SOLINE PIRAN: Stanko Camlek. SLAVNIK KOPER — POSLOVALNICA PIRAN: Danica Gorela. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE: Hasan Kapic, Viktor Kočet. Matija Radmtnlč, Jote Rus, Bajro Sakanovič, Tomo Vuslč. SREDNJA VZOG.TITELJSKA SOLA PIRAN: Mara Geršak. STANOVANJSKA SKUPNOST PIRAN: Ivan Marc, Ivan Mlvšek, E-mil Starman. TRGOVSKO PODJETJE DELIKATE-SA- PIRAN: Jožica Žagar. TOMOS KOPER: Božo Jerkovlč. Janez Kovačlč, Franc Krežc in Mirko Plemcnitaš. TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE: Stanka Urleb. ZAČIMBA PORTOROŽ: Danica Ce-glar, Jože Cernc. Marila Medved. Marija Stibilj. Mlmlca Smld, Ivanka Suster. ZAVAROVALNICA PIRAN: Marija Brajko, Marija Colner, I.iljana Ser-gaš. ZAVOD ZA GLUHONEMO MLADINO PORTOROŽ: Terezija Bajec, Miran-do Bržan, Stanko Grmek. Vlasla Iskra, Zdenko Medveš, Martina Pav-5lč. Jfiavdljo Pazanln Koliko Koprov bomo imeli to všečnncf je vprašanje, ki ga slišimo ob ¿ro- mani n n^L ™' rVS0 naj" načrt dokončen, bo brez haska. ..........zazidalnih škTkn.p™ « V®MJe. stro" ne bo nihče več mocel nič -Ui... povzročajo in s tem spremeniti. V Ljubijo okolišev. Re. šest j a ni n. pr. po- sev. Kes imamo že zdai kar nw,,tn„ Z.JV .. J Koprov: staro mesto, Skoc- 2eSraMii?! stanovanja, kažejo občanom vsak del urbani-jan, Polje, Semedelo. Podmarko- £ nT dTo in T^r- ŽC °b prvem za" ieta še sedmi Koper. Nastal na i. a dva bi ali íetaJe Koper. Nastal naj- narastejo izdatki že v lep znesek. snutku in o načrtih govore potem me- na zborih volivcev. Tako je tudi trije, drugod. R. G. pri novi tovarni podjetja V mesto pa se je treba voziti tudi ,da+ nastajajo pone- v trgovine, kinj urade itd Vedno tak0 lmen°vana ni mogoče hoditi peš, posebno ne •satehtna« mesta, vendar le okoli ob deževnih dneh velemest, ki se zaradi svoje pre- _ obsežnosti že duše. Koper še ni DOBRA OPORA IZOLSKEMU TURIZMU tako velemesto in verjetno nikoli ne bo. Tisti občani, ki jim je do tega, da bi postal Koper kolikor mogo- Nedeljski občni zbor Turističnega društva v Izoli je ob poročilih o dejavnosti v preteklem obdobju očitno izpričal, kako je naraščajoča dejavnost društva v čedalje večjo oporo pri turistič- Zaracli tega bi bilo želeti, da bi naši urbanisti Koper manj »raztegovali«, zlasti pa naj ne bi nastal še sedmi Koper tam kje pod Strminom ali celo pri Anka-, , , » ranu. Končno bi občani tudi že ce čedno mesto, naše upravno, radi videli urbanistični načrt Ob-gospodarsko, prometno in kultur- ljubljeno je bilo. da bo osnutek no središče, si zelo zaokroženosti, na ogled v začetku letošnjega le- nem razvoju v izolski komuni, v kateri izven parkovnih nasadov ta in bodo o njem spregovorili Društvo, ki šteje nad 250 članov, ne bi bilo praznin. Razen tega strokovnjaki na predavanjih. Ce sicer ne more finančno posegati ustvarja raztresenost vrsto ne- se bo to zgodilo šele tedaj, ko bo v materialne pogoje za razvoj turizma, pač pa se društvo kot celota, posamezne komisije in skupine članov prizadevno lotevajo problematike. Skrbno proučujejo, kako bi to in ono v komuni tako uredili, da bi ugodno služilo napredku turizma. Posebno si člani Z občnega zbora Turističnega društva v Postojni Turistično društvo Postojna obvešča, da je njegova komisija za izbiro naziva za novi postojnski hotel v gradnji pregledala vse predloge, ki so prispeli na objavljeni natečaj, in se odločila za naziv »Kras«. Ker je bilo prispelih predlogov tega naziva 36. je bilo treba zmagovalca izžrebati. Zreb je tako določil predlog za naziv »Kras«, ki je prispel pod šifro »Ideja«. Razpisana nagrada v znesku 25.000 din je bila podeljena Alojzu Mesteku, uslužbencu občinskega ljudskega odbora v Postojni. Turistično društvo Postojna Z OBČNEGA ZBORA TURISTIČNEGA DRUŠTVA POSTOJNA Novi koprski okraj združuje skoraj vse glavne tipe turizma: alpskega, ki je v Bovcu, obmorskega in izletniškega, katerega središče je Postojnska jama. Pred kratkim Je imelo Turistično društvo Postojna svoj občni skem letu je obiskalo Postojnsko jamo 281.089 gostov, od tega je bilo kar 144.215 inozemskih turistov. Vrh tega je praznovala Postojnska Jama 12. avgusta 1962 svojevrsten praznik. Tega dne je namreč obiskal jamo 5-mili-jonti gost. Turistično društvo si je lani priborilo svoje društvene prostore in v njih uredilo informacijsko pisarno. z Z OBČNEGA ZBORA TURISTICNO-OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V IZOLI Je v Semsdeli res vse dovoljeno ? Veliko je bilo že govorjenega in Letos pa so pričeli nekaterniki napisanega o vprašanju ureditve »svojo« posest celo ograjevati z Semedele, katero smo si zamislili živimi mejami, pri čemer ne udo- j . kot parkovno naselje, toda bese- rahljajo grmovja, ki bi bilo za to društva pnzadevajo, da bi postala ^emfe\ud usp^ho^ni ma^Pv\anV- de izzvene in članki gredo v arhi- primerno, marveč bodeči rdeči zola čedalJe leP-sa ln vnanje mi- ve ali v vsakdanjo porabo, in vse trn, na katerem se bodo pasanti, kavna za domačega in tujega tu- ostaja pri starem. Ni še dolgo, če ne pobodli, vsaj raztrgali. Mi- r>sta- Ob proučevanju problema- kar smo opozorili na nočno in mo tega so te ograje postavljene *ike postavlja društvo na občini, drugo parkiranje tovornjakov na brez čuta za lepoto. Bilo bi za- investitorjem in zlasti trgovini in zelenih površinah, ki jih vozila voljo tega potrebno, da bi si Se- gostinstvu spodbudne predloge za kvarijo, kvarijo pa tudi gume in medelo ogledala primerna komi- urejanje najrazličnejših vpra- ostalo. Zaleglo ni. Parkiranje se sija in napravila red. R. šanj. nadaljuje. Morda bo kaj koristilo, če bomo pričeli objavljati registrirne številke? Ko je pred dvema letoma bila sprožena pobuda, naj bi s prostovoljnim delom Semedelčanov poskrbeli za lepšo ureditev, je namero preprečila odredba, da je treba počakati na načrt. Načrta še vedno ni, zato pa se spremi- njajo zelene površine, ki naj bi Nagel porast nočnin tujih gostov in rahlo nazadovanje do- služile za nasade, ne samo v mačega turizma osnovni značilnosti turističnega gospodar- vrtičke, kar niti ne moti tako ze- stva izolske občine v lanskem letu — Premajhna zasedba lo, marveč celo ze kar v njive. Ko , . , ,J 5 uua so lani vrtnarji zaznamovali me- počitniških domov terja ukrepanje sta, na katerih naj bi zasadili ci- „ . ,, , _ „ „ , , nres» in cedre fdru«esa žal ni bi- V,"??eljo, 3e,bil ,v Izoli občni zbor predvsem skrajno slabi zasedbi po- , m ceare (aru^ega za m oi- Turistično-olepševalnega društva. Iz čltniških domov ln je bila povprečna lo na voljo), SO nekateri vrtičkarjl poročila predsednika društva dr. Bran- zasedba v lanskem letu le 55 dni, proti temu protestirali ali celo Že ka Furjana Je bilo ugotoviti, da se Občni zbor je analiziral vzroke sla- „„¡„nn ;,rnvali ČPŽ ril io tr. nI! tudl v Izoli razvija turizem, V letu bega obiska domačih gostov in ugo- zasajeno izruvali, čes da je to nji- i962 je bll0 notnln tujlh gostov kar tovU_ da dopuštajo prcdDisl g0S£0_ hov svet. Sicer pa SO tudi otroci 7.590, kar je za odstotkov več kot darskim organizacijam, da regresi- poskrbeli Za to, da je precej naša- v letu 19G1' nočnin domačih gostov pa rajo del stroškov letnega dopusta ;7ai'niln in tn no krln Je bll° 22-637' Pa ^ ™ 26 odstot- svojim delavcem, vendar so to mož- j enega izginilo, in to ne da bi kdo kov manJ kot v letu 1961 Znlžanje nost lzk0ristile le redke gospodarske izmed staršev preprečeval. nočnin domačih gostov Je pripisovati organizacije. va za graditvijo novega hotela pa nameravajo postaviti temelje tudi bolj stacionarnemu turizmu. Lanskoletna turistična bilanca je vsekakor pozitivna, vendar bodo lahko kos naraščajočemu prometu le tedaj, če bodo hitreje dvignili kakovost turističnih uslug, zlasti v hotelih ln restavracijah — ter spodbudili k sodelovanju tudi druge gospodarske panoge, ki imajo od turizma tudi bolj posredne koristi. Lani so na področju občine investirali v turizem in gostinstvo 166 milijonov dinarjev. Ta sredstva so največ porabili za gradnjo novega hotela, parkirnega prostora pred Postojnsko jamo. povečanje campinga pri Pivki Jami, asialtlrall so cesto, ki veže Bukovje s Prcdjamskim gradom itd. Vrednost storjenih uslug jc lani dosegla vsoto skoraj pol milijarde deviznll dinarjev ali 650 tisoč dolarjev. ,V letošnjem letu naj bl se investicijske naložbe povečale in naj bi znašale 347 milijonov dinarjev. Večino sredstev nameravajo porabiti za dograditev novega hotela v Postojni, za izgradnjo remlze za jamski vlak, za nadaljnjo ureditev campinga pri Pivki jami ter za modernizacijo ceste Postojna—Pivka jama—Ljubljanska \H O K razvoju turizma v Izoli je predvsem veliko pripomoglo novo gostinsko podjetje na Dobravi nad Izolo, ki je imelo v campingu 585 nočnin tujih gostov. Na Dobravi gradijo še dva motela, ki bosta predvidoma končana do začetka sezone. V edinem hotelu v Izoli je bila zasedba komaj 151 dni. V letošnjem letu je predvidena v hotelu Zora manj-adaptacija in ureditev Sa adaptacija in ureditev sanitarij. Zasebnih ležišč je bilo v preteklem cer lahko prišlo do kupca nepri-letu 50 več, k čemer je pripomoglo merno hitreje. Gre torej za za- ZA HITREJŠO MENJAVO BLAGA Komisija za tržaški in goriški regionalni sporazum pri okrajni cesta*.'Temu moramo prišteti še' pred- gosoodarski zbornici je začela Videna Investicijska sredstva 131 mill- ctrhnn nrnnrWifi veo nnsnio ki Jonov dinarjev, ki Jih nameravajo Sktono pioucevatl vse pogoje, ki porablu 7¡í povečanje ln modernlza- kakorkoli vplivajo na blagovno cijo trgovskih prostorov. menjavo v okviru obeh regional- Vse kuže, da bo letošnja turistična nih sporazumov. Med drugim so ff^embraUrnl7eiŽmioktsveto\naSnfe na zasedanju v preteklem tednu Turistične zveze Jugoslavije z zastop- ugotovili, da se sicer blagovna nikl iz Avstrije, Zahodne Nemčije, m(,„(„,n 7nrWnliiur> rpzviii Ha Švedske. Franlcje, Beneluxa, Italije. menjava zadovoljivo razvija, aa SvlCL>_ ,VeUke Britanije in zda. nji- pa se pojavljajo različne težave, hova predvidevanja o letošnji turi- ki ovirajo še naglejši razvoj. Te- stični sezoni pri nas so bila na moč •ž^ro lrr/pin 71-icii nri nrpvnzih optimistična. Predstavnik Zahodne zave se kažejo z lasu pri prevozni Nemilje je na primer izjavil, da je na obmejnih blokih, zlasti v í er- bn0 ¡>e ob koncu lanskega leta za le- netičih in na škofijah. Ker trža- tošnjo sezono pri nas rezerviranih še SI", mrinckn imnrn t,i nirm tph- enkrat več ležišč kot leta 1962, Pred- SKa cannska uprava tu nima ten- stavmk VcUke Britanije je opozoril, nično urejene službe, nastajajo da so na;L. cene na meji konkurenč težave v odpremi blaga, ki bi si- nosti. Italijanski predstavnik Je opozo za ureditev turističnih TURISTIČNI DELAVCI V ILIRSKI BISTRICI SO SKLENILI 1 držek tehničnega značaja, ki ga bo treba odstraniti, da bo mogla blagovna menjava potekati hitreje in bi se tako v določenem smislu pocenili tudi transportni stroški, ker bi namreč odpadla izguba časa. ril, da je v Italiji veliko zanimanje za naše lovišče, medtem ko Švicarje zanima predvsem ribolov. Vsi so se strinjali s tem, da je našn propagandna služba šibka in da jim primanjkuje primernega propagandnega gradiva. Zbor se je strinjal z ugotovitvijo, da uspešen razvoj turizma ni odvisen samo od članov turističnega društva in tistih, ki imajo od tega neposredne koristi, marveč od slehernega državljana. ZVVI ILIRSKOBISTRIŠKE KOMUNE Hrano naj bo kvalitetnejša Turistično društvo v Ilirski Bi- šli pa so tudi na misel, da bi strico je mogoče dobiti samo do strici ni doslej napravilo skoraj Svinščake uredili v turistično na- 19. ure, kasneje je nemogoče, ker nič drugega, kot da je od svojih selje. pošta pri teh turističnih prizade- članov pobralo članarino. To so Turistični problem ni vroč le vanjih doslej ni sodelovala. Načrt pred kratkim ugotovili na raz- ob parkirnih prostorih, pač pa tu- predvideva tudi ureditev in po- širjeni seji novoizvoljenega uprav- di drugje, tako na primer pri po- pravilo cest, namestitev potoka- nega odbora turističnega društva šti. Telefonsko zvezo z Ilirsko Bi- zov itd. ilirskobistriške občine. Novi odbor si je zastavil širokopotezni program dela za leto 1963. Pri podjetjih, ki utegnejo imeti od turizma posredno ali neposredno korist, bodo poskušali zbuditi za- obrat družbene prehrane ljubljan- da bi bilo bolje, če bi bile cene enot-mmanje, Tako bl kazalo za kak ske Mesne industrije »Emona« v Ko- ne in bi Imeli stalni abonenti popust, dan zadržati V Ilirski Bistrici go- pru je izvedel med svojimi abonenti Kar zadeva način plačevanja, jc 72 cip tri cn n™»niimi nrrvti Rpki in anketo, da bi zvedel za želje ln pri- abonentov za uvedbo denarnih bonov, ste, ki so namenjeni proti nui m pombe Anketirali so 108 abonentov 145 gostov pa želi. da bi ostali kot Opatiji. Taksen namen pa je se- (od vseh 2G0, kolikor se jih hrani v plačilo bloki, hrano po naročilu pa bi veda tesno povezan Z ureditvijo menzi). Najopogostejše pripombe go- plačevali v gotovini. Sicer je večina r,r.„ir;rn:u nrnstnrm: hi «p stov so bile, naj bi bila hrana kvali- gostov (137) za to, da bi bili pri vra-parKiinin pro.-jiottn. >~e ui ie tetnejša, bilo naj bl več zelenjave, pe- tih in na mizah ceniki. Za delitev ustavilo v II. Bistrici samo 10 od- Civa ¡n kompotov. Pritoževali so se, hrane za ves dan se je izreklo 115 go-stotkov gostov, ki se vozijo proti da so prostori pozimi premalo ogre- stov, za enolončnice je navdušenih Rplri np hi vedeli kam nostsviti vani ln predlagali, naj bi uprava na- 138, za večjo izbiro malic pa 105. Z L, f. ' Kani postaviti staviIa ob t0ČUnl ml2l stalno delovno dosedanjim načinom postrežbe je za vozila. Sklenili SO, da bodo pred mo4 strežno osebje pa naj bi imelo gostinskimi in trgovskimi prosto- pravllnejšt odnos do gostov, 2elja veri uredili parkirne prostore. Pri- «ne je še, da bi bil kruh vsak dan kreditiranje sob. V letu 1961 je bil promet v gostin-stv.u v znesku <194 milijonov dinarjev, v trgovini 1 milijardo 413 milijonov, v letu 1962 pa se je pfomet v gostinstvu povečal na 211 milijonov, v trgovini pa na 1 milijardo 647 milijonov dinarjev. Knkor v poročilu tako so tudi v diskusiji ugotovili, da se v Izoli vse preveč zanemarja vzdrževanje in čuvanje parkov, zelenic in nasadov, za kar je predvsem dolžno skrbeti Sološ-no komunalno podjetje. Po drugi strani pa so ugotovili, da tudi meščani sami nimajo dovolj čuta za čuvanje, s težkimi sredstvi urejenih zelenic in parkov. Zato so sklenili, da bodo predvsem na šolah opozorili Pred kratkim je imel občinski storilnosti in podobno. Na konfe-nasade.0' da V b°doC'e b°'3 ČUV3la odbor ZVVI ilirskobistriške ko-^ renči so sklenili, da bodo opravili Do turistične sezone in med sezono mune redno letno konferenco. Na revizijo vseh tistih delovnih mest, bo Turistično-olepševalno društvo njej so ocenjevali težave prete- na katerih so zaposleni invalidi. sezoni° ^efaU?tnaidh ° na *lega leta in si skušali očrta« Za to delo so imenovali posebno morju, skrbelo za prevoz turistov po tudi delo v- letošnjem letu. Med komisijo, morju in za kulturno razvedrilo, da vsemi vprašanji je bilo bržkone ' . bi gostom pripravili kar najbolj pri- najb0lj boleče vprašanje zaposlo- Lam Je blla organizacija ZVVI eobčnlVzbor 1 e°sprejel °tudl proračun vanja invalidov NOV._To je po- v Ilirski Bistrici dokaj aktivna, dohodkov In izdatkov in namenil milijon dinarjev za izdelavo prospektov. Turistično-olepševalno društvo v Izoli ima 255 fizičnih' In 17 juridičnih članov. Na občnem zboru so izvolili nov 15-članski odbor, hortlkulturno sekcijo, odbor mladinske sekcije. Za novega predsednika je bil izvoljen Bojan Rehberger, R. D. kazala' tudi razprava. Ponekod so Njena aktivnost se je odražala nameščali invalide na popolnoma pri reševanju stanovanjskih vpra- neustre/.na delovna mesta. Nekje šanj invalidov, prekvalifikacij, so nekega invalida namestili kot družbeno političnem udejstvova- nočnega čuvaja, ponekod pa so nju itd. Na kraju so izvolili 11- invalide tudi odpuščali, češ da članski odbor ZVVI in tričlanski niso dosegali zadovoljive delovne nadzorni odbor. - jk DOVOLJ DELA svež ln da bi servirall hrano na pogretih krožnikih. Prav gotovo je upoštevanja vreden še predlog, naj bi izvolili svet abonentov, ki bl bil upravi v pomoč, Na določna vprašanja v anketi pa ZA INŠPEKCIJE V ILIRSKI bo odgovarjal^abonenu takole: «nm BISTRICI kazni je za to. nujev, 131 želi, da bi obrat postal restavracija, 170 abonentov je mnenja, dovoljnili 144 gostov, še več (146) pa je prepričanih, da so na mizah potrebni popolnoma sveži prti. Vsekakor so vse to koristni predlogi, za katere bi bilo prav, da bi jih uprava čimprej upoštevala. Med anketiranci so izžrebali tri nagrade, in sicer bodo dobili Dario Mar-kežlč (Koper, Čevljarska 20) 30 brezplačnih kosil, Zora Kumar (Koper. Trg revolucije 1) 20 brezplačnih kosil in Majda IVatzak (Koper, Nova ulica 2) 10 brezplačnih kosil. Sežanska komuna je vsa leta po osvoboditvi posvečala otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja kar največ skrbi in ljubezni. Poskrbela je za njihovo varstvo in vzgojo v najmlajših letih, jih spremljala v osnovni šoli ter skrbi za njih nadaljnjo za Na ilirskobistriškem področju vrsta podjetij in zasebnih obrtnikov grobo krši predpise s področja blagovnega prometa ali pa z njimi niso seznanjeni. Tržna inšpekcija je namreč ugotovila, da je dobilo gospodarsko sodišče lani 28 ovadb. V minulem letu so bile zaradi tega gospodarske organizacije in njihovi odgovorni ljudje kaznovani z globami v višini 2,006.000 din. Zaradi malomarnega poslovanja s pitano živino so bile podjetjem odvzete premije v skupnem znesku 2,084.700 din. Vrh tega je bilo s sodbo okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru preskrbovalnemu podjetju Snežnik odvzetih 1.627.968 din. Podobno nebrižnost je opaziti tudi pri kvaliteti alkoholnih pijač. Zaradi neustreznosti so od-, vzel i 7683 litrov vina v skupni vrednosti 2,304.900 din. Ce bi izločili iz prometa še tisto vino, ki so ga bili predlagali za izločitev, bi se znesek izrečenih glob dvignil skupno na 10.524,982 din. Ti podatki nam zgovorno pričajo. kakšno je poslovanje nekaterih ilirskobistriških podjetij in zasebnikov. Jože Kenc MOŽNOSTI REKREACIJE ZA NAŠE DELOVNE LJUDI Počitniški domovi Na območju piranske občine je 110 počitniških domov, lani pa jih je poslovalo 114. Nekateri teh domov so v izgradnji, pet domov pa je za otroke. Od teh 110 domov posluje v lastnih stavbah nekaj več kot polovica (58"/»;, ostali pa v najetih ali v kombiniranih. Značilnost počitniških domov t> piranski komuni jc. da imajo v glavnem majhno kapaciteto, saj i mi ie osem domov SO ali več ležišč, 16 domov ima 50 ležišč in 35 domov manj kot 35 ležišč. Tekočo vodo ima samo IS 'U vseh sob. lastne kuhinje pa ima samo 76 domov. Kapacitete prav vseh počitniških domov pa še daleč niso bile izkoriščene in celo v sezoni niso bili vsi prostori v počitniških domovih zasedeni. Večina domov pa je odprta — ne pa tudi zasedena! — od 15. junija do 15. septembra. Glavni vzroki za neizkorišče-nost počitniških domov so njihova razdrobljenost, slabe usluge, premajhne razlike v cenah v sezoni in v ostalih mesecih in pomanjkanje organiziranega informiranja o prostih kapacitetah. Zato letos predvidevajo nova določila v pravnih statutih počitniških domov, ki naj bi postali samostojne ekonomske enote, njihovi delovni kolektivi pa naj sami upravljajo in gospodarijo. To je tudi edini način, da bodo kolektivi v domovih posvečali večjo skrb boljšim hi cenejšim uslugam. Počitniški domovi istega področja naj bi imeli svoje skupnosti, kol je to primer v Fiesi. V okviru teh počitniških skupnosti bi bilo mogoče tudi organizirati dobro informativno službo o prostih ali zasedenih kapacitetah, o možnostih raz- vedrila, kakor tudi recepcijsko službo in komercialno propagando. Če bi počitniški domovi odpravili vse pomanjkljivosti, ki so ovira za njihovo večjo privlačnost, bl bili sposobni sprejemati tudi inozemske skupine. Posebno ugodno bi to bilo, če so v bližini hotelskih podjetij, s katerimi bi se počitniški domovi vezali pogodbeno. Poslovanje počitniških domov pa bi lahko podaljšali, če bi izvensezonske dopuste de-'ovnih ljudi š-2 posebno stimulirali s posebnimi regresi i r drugimi ugodnostmi. Na ta način ne bi bili počitniški domovi samo več zasedeni in bolje izkoriščeni, ampak bi prišli na račun tudi člani manjših delovnih kolektivov, ki nimajo svojih počitniških domov in se čutijo zato pogosto prikrajšane. vzgojo in izobrazbo. Lepo število Miro Jelerčič. V vedrem in iskre- teh mladjh ljudi je s pomočjo nem razpoloženju so mladi diplo- štipendij že končalo srednje ter manti, ki zdaj z visoko strokovno strokovne šole ter so zdaj že v kvalifikacijo stopajo v poklicno proizvodnji. življenje, izmenjali misli in svoje Letos pa je končalo študij pr- poglede z vodilnimi funkcionarji vili pet visokošolskih štipendistov sežanske komune. Komuni in ter dobilo diplome. Petim mladim vsem njenim občanom pa se ie za diplomantom je pretekli teden ljubezen in skrb, ki so je bili de- predsednik ObLO Sežana Stane ležni ti mladi ljudje, iskreno za- Lavrenčič priredil v Sežani pri- hvalil diplomant Stane Čehovin, srčen sprejem, ki sta se ga ude- zagotavljajoč, da bodo na svojih ležila tudi sekretar občinskega delovnih mestih zastavili vse sile komiteja Lado Mahnič in pred- za dober in lep razvoj sežanske sednik občinskega odbora SZDL komune. i 7. OBČNEGA ZBORA REZERVNIH OFICIRJEV V KOPRU V glavni dvorani koprskega gle- prireditev, ki se bodo vrstile v dališča je bil preteklo soboto do- počastitev 20. obletnice. Nadalje bro obiskan občni zbor rezervnih bodo tudi pomagali pri izčrpnem oficirjev. Iz poročila predsednika zbiranju spominov iz NOB ter Lada Lapanje in žive razprave zbiranju dokumentacije o uporu, povzemamo, da si je društvo v borbah in zmagi v narodnoosvo- preteklem obdobju prizadevalo, bodilni borbi, da bi v kar največji meri s predavanji in filmi ter drugimi akcijami posredovalo svojim članom in sploh vsem občanom potrebno vzgojo z vojaškega področja, civilne zaščite itd. Zanimanje za prizadevno akcijo rezervnih oficirjev je bilo precejšnje, sni je 21 "redavanj obiskalo nad 1500 občanov. Aktivni pa so bili rezervni oficirji tudi na drugih področjih, zlasti na športnem, kjer so organizirali vrsto raznih prireditev in tekmovanj. Udeležili so se tudi republiškega športnega tekmovanja ter si ondi osvojili pokal, dni Letos bodo ob svojem že ustalje- žan TURISTIČNA TAKSA V ILIRSKI BISTRICI Občinski ljudski odbor pa Turistično društvo si na vso moč prizadevata, da bi se v ilirsko-bistriški komuni razcvetel tudi turizem, za katerega je nekaj prav lepih pogojev. Med drugim so letos pravočasno rešili vprašanje turistične takse. Po sklepu bo znašala turistična taksa v glavni sezoni po 80 din na dan, sicer pa 50 din dnevno. Turist, ki se bo v komuni mudil več kot 30 po tem času ne bo več dol-plačevatl takse. Turistične nem vzgojnem delu poskrbeli tu- takse pa sploh ne bodo plačevali di za kar najlepši potek številnih otroci in invalidi KOPER — 22. MARCA 1963 ZADNJA STRAN LETO XII. — ŠTEV. 13 Našim ribičem se je pri lovu v bližini Pirana večkrat raztrgala mreža. Ker se je to dogajalo vedno točno na istem mestu, so postali pozorni. Ugotovili so, da leži na dnu morja potopljena ladja, nihče pa ni vedel, kakšna in čigava naj bi bila. S pomočjo dveh' ribiških ladij in sodelovanjem potapljača so to ladjo dvignili in jo zavlekli na suho v ribolovni obrat, kjer so jo preiskali in temeljito »secirali*. Gre za močnejšo prevozno ladjo, ki je imela vgrajena dva motorja in dva ladijska vijaka. Ker je Vse skupaj se je začelo pred dobrimi štirimi leti, ko sta se vrnila z jutranjega ribarjenja ' Božo in Lovro Tomaš. Tega dne z ribami nista imele sreče, zato sta nalovila nekaj školjk, ki jih je bilo na njunem lovišču vse polno. Iz njih so napravili doma pojedino, ki pa bi se skoraj žalostno končala. Gospodinji Karmeli je med zobmi nekaj zaškrtalo. Skoraj ustrašila se je. Iz ust je vzela »kamenček« in ga pokazala možu. Mož ga je vrtel med prsti in gledal proti svetlobi, naposled pa si ni mogel kaj, da ne bi rekel: »To so biseri!« Pregledali so preostale školjke in v njih našli še deset podobnih biserov. Naslednjega dne sta se Božo in Lovro Tomaš spet odpravila po školjke. Pregledali so jih in spet so našli isto: vse polno pisanih biserov. Gospodinja jih je nesla pokazat zlatarju, da bi jih ocenil. Možakar si jih je ogledal in dejal: »Vrzite to nazaj v morje. To ni vredno niti počenega groša!« Na bisere niso bili odtlej več pozorni in stvar bi šla v pozabo, ko ne bi pred kratkim na italijanski ligurski obali odkrili podobnih biserov. Strokovnjaki so jih precej dobro ocenili, italijanski tisk je pa zadevo precej napihnil. Odkritje so izrabili za turistično propagando, kraj so označili kot »raj« za podvodni ribolov. Mar ne bi kazalo napraviti nekaj podobnega tudi pri nas? Tako bi utegnil postati Cres naš »biserni otok«. * SEDMO JAPONSKO VELEMESTO Japonska je dobila svoje sedmo mesto z več kot milijon prebivalci. Imenuje se Kita-Kin-Šiu. Mesto bo nastalo 1. aprila, ko bodo združili. v celoto pet mest. Število prebivalcev: 1,038.026, površina: 452 kvadratnih- kilometrov. imela na krmi montiran protiletalski mitraljez, je jasno, da je pred potopitvijo služila v vojne namene. Ladja je bila skoraj razpo-lovljena, iz česar se da sklepati, da je dobila polni zadetek granate ali bombe. Vsi komentarji in domnevanja so si enotni v tem, da je to ena tistih ladij, ki so jih Nemci zasegli v piranski luki, jih oborožili in uporabili v vojne namene. Tudi ostanki posadke (kosti), ki so bili v trupu ladje, potrjujejo to ugotovitev, saj se na tem področju ni potopil noben partizanski plovni objekt Nekateri se celo spominjajo, da so zavezniki prve dni meseca aprila leta 1945 bombardirali nemške ladje tudi na odprtem morju, kamor so se le-te zatekle pred ogroženim pristaniščem v Piranu, ter da je tudi ta ladja ena od tistih, ki so bile takrat zadete. Ker je rja temeljito opre-vila svoje, bo ves dobljeni material za odpad. (NAŠ GLAS«, 2/1963) Gornja slika kaže detajl razstavnega prostora v Notranjskem muzeju v Postojni, ki mu grozi zaradi odvzema dela razstavnih in delovnih prostorov močna okrnitev. Stavba na Titovem trgu, v kateri je v prvem nadstropju nameščen tudi Nontranjski muzej, v drugem pa~Je speleološka zbirlca in prostori SAZU, formalno pripada po sporazumu med občino in SAZU slednji, ki ima v Postojni svoj Zavod za raziskovanje Krasa. Temu je v stavbi potrebno še več prostora. t'e bodo torej uveljavili svojo zahtevo po dodelitvi dodatnih prostorov v prvem nadstropju v škodo Notranjskega muzeja, bo ta prizadet v svoji osnovni dejavnosti in močno okrnjen. Ce ne bo muzej dobil odločnega zagotovila, da v bližnji prihodnosti dobi druge ustrezne prostore, bi realizacija sedanjega naklepa o utesnitvi Notranjskega muzeja že pomenila prvi korak k njegovi postopni-i likvidaciji, Postojna je že hudo star kraj. Prvi naseljenci so bili Rimljani, ki so postavili na 'Soviču kastel Arae Postu-miae. V 13. stoletju so si postavili na Soviču grad To?arna trt Prebivalci Vrhpolja na Vipavskem se ukvarjajo s precej nenavadno domačo obrtjo, s cepljenjem trt. Ta obrt ima v tem kraju že dolgo izročilo. Svoje dni so cepili trte skoraj v vsaki kmečki hiši in jih nato prodajali po Istri in skoraj vsem Slovenskem Primor-ju. Cepljenje so silili v kmečkih hišah. Ob stenah so položili zaboje z vlažnim žaganjem, v katere so po-taknili pravkar cepljene trte. V primerni temperaturi so cepljenke pognale. Po osvoboditvi so cepljenje trt modernizirali. Zgradili so delavnico fca cepljenje trt in silnico z ogrevalnimi napravami. Omislili so si tudi tri cepilne stroje in trsnicoi Tako se je domača obrt razrastla v sodoben obrat kmetijsko-vinarske zadruge Vipava. Pred kratkim so ravno pričeli s cepljenjem trt. Za potrebe obnovitve vinogradov v Slovenskem Primor-ju in Hrvatski Istri bodo nacepili 650.000 žlahtnih trt na podlago Kober. Proizvodni proces je organiziran kot v tovarni. Delo se odvija kakor na tekočem traku. Cepljenke polagajo v zaboje z navlaženo žago-vino in jih odpremljajo v veliko, svetlo silnico, kjer naprave uravnavajo primerno temperaturo. Kljub temu pa so ohranili tudi še ročno cepljenje trt, ki ga opravlja nekaj izkušenih starih cepilcev in mladih fantov ter deklet. V osmih urah nacepi ročni cepilec največ do 1200 trt, medtem ko jih nacepi stroj v istem času okoli 3200. plemiči Aarisbergi ali Aas-bergi (Jastrebarji). Od tod tudi nemško ime za Postojno — Adelsberg. Mesto, ki je nastalo pod gradom, je večkrat menjalo gospodarje. V 18. stoletju je nekajkrat pogorelo. Veliko bolj imenitna od vseh gradov, ki so se šopirili vrh Soviča, pa je Postojnska jama. V njej so se prebivalci skrivali pred Turki. Avstrijski cesar'Franc I. je naročil matematiku Naglu, naj jamo razišče. V 19.: stoletju so z raziskavanjem . nadaljevali in še danes odkrijejo vedno kaj novega. Obiskalo jo je že nekaj milijonov ljudi. Veliko od njih je odneslo iz nje čudovite vtise, marsikaterega obiskovalca pa je tudi uprava jame obdržala v lepem spominu. Tako se je pred časom znašel v jami tudi neki Anglež. Ni se mogel nagledati čudovitih kapniških tvorb. Možakar je bil petičen in je ponudil za znano kapniško zaveso toliko zlata, kolikor tehta. Najsi je bila ponudba še tako vabljiva, so na svetu še stvari, ki jih tudi z zlatom ni mogoče plačati. DVORANO GRADIJO Lig je vas ob meji, ki leži visoko v hribih med Sočo in Idrijco. Na pobudo SZDL in krajevne skupnosti so pričeli vaščani lani graditi dvorano za kulturne prireditve. Dvorana bo letos že dokončana. Prebivalci so prispevali skupaj okoli 200 tisoč delovnih ur, vrh tega pa so darovali tudi stavbni les za gradnjo. Del sredstev sta jim primaknila tudi občinski ljudski odbor in občinski odbor SZDL. .JP BAROČNA PLASTIKA V VIPAVI Razmeroma majhen trg Vipava se ponaša z mnogimi znariienitostmi, med drugim tudi z baročnimi plastikami. Kamnite baročne kipce, ki so bili poprej v zaščitenem parku, so lani ob urejanju trga in parka postavili na podstavke ob kamniti ograji. Plastike rabijo sedaj mladim za klopi, čeravno je v parku precej lesenih in udobnejših klopi z naslanjali Pred leti so nabavili v Livku s pomočjo krajevne skupnosti televizijski aparat. Postavili so ga v manjšo dvorano nad sirarno. Lani so začeli v bližini raz-streljevati skalovje za gradnjo nove kulturne dvorane. Televizor so začasno prenesli v zasebno gostilno Hrast. Ko so nehali raz- streljevati kamenje, sta se SZDL in mladinska organizacija zavzeli, naj bi televizor ponovno prenesli v tisti družbeni prostor, kjer je bil poprej. Čeravno naj bi napravili, to še pred dnevom republike, se stvar s televizorjem še vedno ni "premaknila z mrtve točke. JP T" r- r- i t S 7 Ii 8 —- 7= y W 11 TT 13- iT" — 14 TfT - — Sap lb rann il ¿T" - — ¿T" 25 ¿t« — III f'r --'I 27 - — 1 '.O 28 ~ !. ' "1 LJI 29 24 — ÏT 41 30 M r/ Û .11 - 61 il 3/ il -.¡s 40 rsan ÏSÊ ïf~ W W «P 40 Hi 47 4a iT" (I L Vodoravno: 1, stisnjena dlan, 5, hči kretskega kralja Minosa v grški mitologiji, 9, tovorna žival, 13. pravljična dežela v Svviftovem romanu »Gulllverjeva potovanja«, 15. letnik, zbornik, 17. žuželka s strupenim želom, 18. 'enigmat, 20, pristanišče v Izraelu, 21. kemični znak za telur, 22. kramarica, 24. latinski veznik, 25. Ibsenova drama, 27. pritok Volge, 20, agregatno stanje snovi, 30. svetovno znano belgijsko kopališko mesto, 31. iglasto drevo, 33. glavno mesto otočja Samoa, 34. slovenski tednik, 35. loputanje z vrati, 30. veznik, 41. del živalskega telesa, 43. špansko pristanišče ob Sredozemskem morju, 44, vzdevek, naziv, 45. nauk o skrivnostih, 47. znan ruski slova-noill, 49. staro ime pritoka Tibere Anienne, 50. mesto v Romuniji blizu jugoslovanske meje. 51. telesna poškodba. Navpično: 1. ograja okrog vrta, 2. sovjetski filmski režiser svetovnega slovesa (»Krlžarka Potem-kin«), 3. poželenje, strast, 4. osebni zaimek, 5, večglasna skladba, G. zemeljski plin, 7. obmejna vas na Notranjskem, 8. pokrajina v severni Španiji, 9. kemični znak za mazurij, 10. reka na Hrvatskem ln v Bosni, 11. starogrška pokrajina, 12. drag kamen, 14. domača pernata žival, 16. redek nebesni pojav, 19, ptice, ki žive v velikih jatah ob obalah severnih morij, 22. ožji sorodnik, 23. evropsko gorstvo, 20. okrajšava za opombo, 29. tuj dvofilasnik, 31. pripadnica bele rase, 32. Turek, 33. grški junak pred Trojo, 34. svojeglavost, 36. kratica italijanske radijske mreže, 37. otok na jugozahodu Škotske, 38. frnikola, 40, reka, ki teče skozi Leningrad, 42. zveste domače živali, 44. mestece pri Opatiji, 46. kazalni zaimek, 40. ploskovna mera. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. mesto, C. rosa, 10, Martin, 11. kolona, 13. Troglr, 14. govedina, 16. Aar, 17. kaša, 10. Irska, 20. Skit, 22. Nanking, -c, -m, 25, amalgam, 27. Alah, 30, Arago, 33, enak, 35. ime, 36, Novoteks, 39. tlačan, 41. Korint, 42. Truman, 43. Neva. .44. Labin. KOPER: 22, marca mehiški film MACARIO; 23. in 24. marca japonski film LUKA ZADOVOLJSTVA: 25, in 26. marca angleški film1 BETONSKA DŽUNGLA; 27. marca ameriški film JOKALA BOM JUTRI; 23. marpa ameriški film MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI. IZOLA: 22. marca Jugoslovanski barvni CS film MISS STON; 23. in 24. marca ameriški barvni CS film AVANTURE HUCKLEBER-RYJA FINNA; 25. marca francoski CS film TISTI, KI MORA UMRETI; 26. in 27. marca ameriški barvni CS film MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI; 28. marca angleški film BETONSKA DŽUNGLA. ŠMARJE: 23. marca francoski barvni -film K JAMAJKI; 24. marca mehiški film MACARIO; 27. marca ameriški barvni CS film AVANTURE HUCKLEBER-RYJA FINNA. ŠKOFIJE: 23. marca ameriški film JOKALA BOM JUTRI; 24. marca francoski barvni film K JAMAJKI; 26. marca ameriški barvni CS film AVANTURE " HUCKLEBERRY J A FINNA; 28. marca francoski CS film TISTI, KI MORA UMRETI. SEŽANA: 22. marca pollski film SENCA PRETEKLOSTI; 23. in 24. marca nemški .film ESNA-PURSKI TlGER; 26. in 27. marca nemški film FALOTJE; 28. marca francoski film NAIVNA DEKLETA. POSTOJNA: 22, marca sovjetski film ALEKSANDER NEVSKI; 23. in 24. marca italijanski film MLADOLETNICE; 26, in 27. marca španski film HUDOBEC IZ TORMEZA; 28. marca nemški barvni CS film PLANET SMRTI, PIVKA: 23. in 24, marca ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK: 26. marca jugoslovanski film NE POSEGAJ V SREČO. PRESTRANEK: 24. marca italijanski film PLANET SMRTI. PIRAN: 22. marca jugoslovanski film OBRAČUN; 23. marca jugoslovanski film BOLJE JE ZNATI: 24. in 25. marca francoski film RACIJA; 26,, 27. in 28. mavca jugoslovanski film KOZARA. PORTOROŽ: 22. marca sovjetski film ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV; 23. marca francoski film RACIJA; 24. marca jugoslovanski film BOLJE JE ZNATI; 26, in 27. marca italijanski film ZELENA MAGIJA; 28, marca francoski film PARIZANKA. SEČOVLJE: 23. marca sovietskl film ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV; 24. marca jugoslovanski film KOZARA; 26. marca francoski film RACIJA: 28. marca italijanski film ZELENA MAGIJA. NEDELJA, 24. marca 1963: 8,40 Domače viže za prijetno razpoloženje — 9,00 Naša reportaža: »Prestopki v gospodarstvu« — 9,15 Poje mladina iz Standreža — 9,30 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni kraji — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,1? Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij. PONEDELJEK, 25. marca 19G3: 7,15 Glasba za dobro jutro, vrne, objave — 7.30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Zabavni mozaik — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna- glasba, vmes reklame — 15,30 Narodne pesmi iz Armenije. TOREK, 26. marca 1963: 7,15 Glasba za dobro jutro, vme. objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 V ritmu z orkestri in ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola in življenje — 14,50 Pablo Sarassate: »Ciganske melodije* — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. SREDA, 27. marca 1963: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro Jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Mala prodajalna plošč — 14.00 S pesmijo po domovini — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Nino Impallomeni, Eddie Fisher, Klaus Wunderlich, Mina in Dutch Swing, College Band — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Blaž Arnič: »Pomladni vzkliki« op. 61 — Gvido Učakar: »Pod lipo«, venček narodnih — igra godba LM p. v. Rudolfa Stariča. ČETRTEK, 28. marca 1963: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 D'Artega; Ameriška panorama — R, Eilemberg: Mlin v Schwarzwaldu — 14.00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. PETEK, 29. marca 1963: 7,15 Glasba za dobro julro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Poje zbor Slovenske filharmonije — 14,00 Mozaik ritmov — 14,30 Operetna promenada — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, qo. marca 1963: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert za-» bavne glasbe — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Češke polke in valčki. Lev Sejnin: 31 zaupno VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJNE Moram vam povedati, da se preiskovalci zakonskih prestopkov dele na »kriminaliste«, »gospodarstvenike« in »seksualiste«, to se pravi, da se specializirajo za preiskovanje kriminalnih, gospodarskih in seksualnih prestopkov. Bahmetejev je spadal med precej redko vrsto preiskovalcev — zagledal se je v gospodarski kriminal. Vedno je bil zatopljen v kupe računskih dokumentov in kolone knjigovodskih beležk, otipaval je mojstrsko zamegljene račune in knjigovodske trike in s profesionalno izostrenim čutom odkrival nezakonite zveze in kombinacije. Bahmetejev je delal kot zanesenjak in ni poznal utrujenosti. Tistega jutra, o katerem vam želim pripovedovati, se je kot vedno zabubil v fascikle in brodil po kupih knjigovodskih dokumentov. Mahoma je zazvonil telefonski zvonec. Bahmetejev je dvignil glavo in vzel slušalko. »Halo!« »Rad bi govoril s tovarišem Bahmetejevim.« »Pri telefonu. Kdo je tam?« »Tukaj je vaš nekdanji klient. Sergej Petrovič... Z eno besedo: krivec. Za vas imam nujno stvar, ki je velikega državnega pomena.« »Kdo je tam?« je strogo vprašal Bahmetejev. »Ničesar ne razumem. Kakšen krivec?« »Bojim se, da se me več ne spominjate, minilo je že precej časa. Tukaj Zora Hljastik, menda se ga še spominjate... Pri vas sem bil zaradi tatvine morskih mačk v Mehtorgu (trgovina s kožu-hovino, op. prev.) ... Star znanec, če lahko tako rečem...« Bahmetejev se je spomnil in dejal svojemu »klientu«, naj pride. Kmalu zatem se je na pragu njegove pisarne pojavil človek srednje rasti, v hlačah 'nedoločljive barve in s kapo iz jelenje kože. »Vaš priimek?« ga je poslovno vprašal Bahmetejev. »Funtikov,« mu je prišlec ročno odgovoril. »Ljudje mi pravijo Žora Iiljastik, po očetu in po mami pa sem — Funtikov, Markel Ivanovi č.« »Spominjam se,« je dejal Bahmetejev zamišljeno in sam sebi pokimal. »Sedite. Kaj vas žuli?« Funtikov je sedel prav na rob stola, pogladil kapo, ki jo je imel na kolenih in zaskrbljeno vprašal: »Koliko časa imate?« »Poslušam vas«, je dejal preiskovalec pozorno, vendar poslovno. »Prišel sem ziradi svoje stroke,« je začel pripovedovati Funtikov. »Ce se morda še spominjate, sem po svojih kvalifikacijah žepar; iz tega poklica še nisem fluktuiral. V tisti cirkus s krznom sem padel po naključju. Nagovorili so me in me premamili. To mi je bilo prav tako potrebno kakor ribi dežnik... Jaz imam, Sergej Petrovič, zlate roke in mi ne bi bilo treba iti na tiste krznene lima-nice. Zamehurili so me za pet let s strogim delom. Odsedel sem tri leta, bil sem pomiloščen zaradi udarniškega dela v zaporu in se vrnil k svojemu staremu poklicu.« »Zeparskemu?« »Da. Bilo bi neumno, ko bi vam to pripovedoval, če ne hi bilo včerajšnjega dogodka na Beloruskem kolodvoru. Zdi se mi, da vas moram o tem obvestiti. Vam lahko pripovedujem po vrsti?« »Lahko,« je odvrnil Bahmetejev in ga z zanimanjem poslušal. . »Včeraj sem prišel delat na Beloruski kolodvor malo pred odhodom mednarodnega vlaka Moskva—Negoreloe: eleganten vlak, inteligentna publika, dame s pajčolani, inozemski kovčki. Resnici na voljo — kovčki ne spadajo v moj rajon. Pridem torej na peron, zvonec zadrdra vdrugo, direndaj, potniki se poslavljajo, dame že jemljejo iz torbic robčke, nosači mlatijo napitnine, 'lokomotiva sika... Skratka — bliža se moj čas. V tem hipu je že prepozno; da bi si izbiral žrtev. Jaz sem si že prej napravil piko nad enim kalinom — bil je tujec, — steklo na očesu, rokavice. Eleganten gospod. Prišel je kakih pet minut pred odhodom vlaka. Spremljal je nekakšnega tipa in mu hotel nekaj stisniti v roko, pa mu ni uspelo. V gneči pred mednarodnim vlakom sem se mu prilepil od strani, med prste sem stisnil nabrušen kovanec in —■ žek — mu izre-zal zadnji žep. Potem sem se, Sergej Petrovič, precej brezbrižno sprehajal, popihati jo na vrat na nos je lahko škodljivo. Vdrugo je zazvonilo, vlak se je premaknil, jaz pa sem vzel kurs in izplaval na trg. Odšel sem seveda v kavarno, si naročil pivo z raki, potegnil na dan denarnico, jo odpri in — se takoj ohladil.« »Zakaj?« »V denarnici je bila čista špijonaža — paragraf 57, šesta točka... Poglejte ga sami, Sergej Petrovič. Prepričajte se.« Funtikov je ponudil preiskovalcu denarnico. Bahmetejev je odprl denarnico. V oči mu je najprej padel razvit film, ki je bil dolg kak meter. Na njem je bilo mogoče razpoznati preslikane tehnične načrte, konstrukcije in razne številke. V denarnici so bili še zapiski v nemščini, ki so bili napisani s svinčnikom, vizitka nekega Otta Scharlnga, novinarja, ameriški dolarji in nemške marke. Dokumentov, ki bi govorili kaj določnejšega o tistem, čigar je bila denarnica, ni bilo. Ko je pregledal denarnico, je Bahmetejev pogled obstal na Funtikovu. Le-ta je sedel na stolu z resnim obrazom. V rokah je sukal kapo. »Zakaj pa imate s seboj tisti kovček?« je vprašal Bahmetejev in z glavo pokazal na zdelan kovček, ki ga je bil Funtikov postavil v kot. »Potreben pribor za ,keho\ S seboj sem ga vzel za vsak primer,« je odvrnil Funtikov. »Kraja je kraja in sodišče dela po zakonu. Sergej Petrovič, če verjamete ali ne, vso noč nisem zatlsnil očesa. Tuhtal sem — ali naj se javim ali ne. Še na kraj pameti mi ni padlo, da bi mogel s svojim žeparskim trikom pomagati državi ... Navsezadnje sem se odločil in — sedaj sem tukaj.« »Bi lahko prepoznali človeka, ki ste mu izrezali denarnico?« ga je vprašal Bahmetejev. »Seveda bi ga! Lahko bi rekel, da sem si ga zapomnil za vse življenje. Takole, no, prekljast je, lasje so mu rumeni, trebušček okrogel... Kadar hodi, oprostite, da tako rečem, mu zadnjica poskakuje...« Bahmetejev je razmislil In mu kratko in resno dejal: »Tako je torej to, Funtikov. Ne bom vas dal zapreti, čeprav pravite, da je kraja kraja in da sodišče sodi po zakonu. Potreboval bi vaš naslov. Jasno?« »Jasno, Sergej Petrovič,« mu je odvrnil Funtikov ganjeno. »Jasno in zelo prijetno.« »Nisva še povsem končala,« je nadaljeval Bahmetejev. »Obljubiti mi morate, da boste nehali krasti, drugače — saj sami veste...« Ko je Funtikov odšel Iz pisarne, si je zapisal njegov naslov in poročal tožilcu o obisku svoje stare »stranke«. Izjavo Funtikova in denarnico so izročili preiskovalnim organom. Kmalu jim je uspelo ugotoviti ime inštituta, v katerem je vohljala nemška obveščevalna služba. Ugotovili so tudi identiteto lastnika denarnice, sodelavca nemške ambasade v Moskvi. Brž ko se je bil možakar vrnil z Beloruskega kolodvora na nemško ambasado, je diplomat »nevarno zbolel«. Odpotoval je v Nemčijo, še preden so ugotovili, za koga pravzaprav gre. Odtlej se ni več vrnil v Moskvo.