Kritikiijoči glasovi. Gališko.*) V Dobrnizcah — na gališko-ruski meji — imajo žtirirazrednico. Tain pou.ujejo poleg nadučitelja še dva učitelja in ena učiteljica. In ta nadučitelj je kapaciteta prve vrste v svoji stroki. Posebno rad nadzoruje podrejeno učiteljstvo. Tako na pr. je -inšpiciral" dne 28. junija (st. kal.) enega izmed učit.ljev od pol 9. do 3/i ^- zjutraj, a v njegovem razredu so pa imeli učenci največji balu! V Topolzszcicab je tndi štirirazrednica, a to šolsko poslopje pa služi v prvi vrsti za vse drugo kakor za učilnico, zakaj v tem poslopju je nas.anjeua občinska pisarnica, okr. bolniška blagajnica, čitalnica ima za svoje pevske vaje svojo sobo itd. A kar je posebnega povdarka vredno, je pa to, da ima to šolsko poslopje le eden ubod. In čudno je to! Pl. Koerber izdaja vse mogoče odredbe zaradi omejitve raznih okuževalnih bolezni, a tu se pa rogajo vsetn tem odredbam. Seveda, kaj takega je pa le v Galiciji mogoče. Jako zanimive so tudi razne stavbe, v katerih so nastanjene gališke šole. 0 njih bi se dalo mnogo pisati, a sedaj slučajno ne omenja vir, iz katerega smo posneli te podatke, nič posebno važnega. Prihodnji- se hočemo pomuditi nekoliko pri raznih krajnih in okrajnih šol. svetih, kjer gospodajejo razni poljski zlahčiči. Poudarjamo pa še enkrat, da se to nikakor ne godi na Kranjskem, temveč v Galiciji. Kdor ne verjame, naj si blagovoli naročiti ,,Galizcanina", tara dobi marsikatero zanimivost. *) Jako čudno se nam zdi, da se je naše zadnje poročilo o ngaliskih pravnih razmerah" tako čudno tolmaeilo. Kdor ne verjame, da se na Gališkem, kjer vlada kasta raziih zlahči.ev — dogajajo take gorostasne stvari, mu ne moremo pomagati drugače, kakor da se začne bolj zaniraati za Galicijo. Da bi ae pa na Kranjskein ne moglo ka. takega goditi, pa tudi ne dvomimo, saj nas je teineljit poznavalec kranjskega statističnega šol. materijala pred kratkim v -Slov. Narodu" pončil, da Kranjska ne zastaja glede šolstva prav nič za Galicijo. — Torej ne bodimo neverjetni Toraaži! Uredn. Primorsko. Resni.en prizor iz pisarnice nekega c. kr. učnega zavoda na Primorskem iz sedanjega žaaa ob vpisovanju učencev. Mati (uradnikova soproga 8 češkim naglasom): ,,Guten T&g, meine Herrn! Bitte den Kleinen einzuschr.iben." Vpisujoči član učiteljskega zbora (Slovanj: ,,Sein Name?" Mati: -Hermann Winter". Vpis. član: nGeburtsort und Zeit?" Mati: ,,Briin, 12. Mai 189—." Vpis. Član: ,,Religion?" Mati: ,,Romisch-katholisch." Vpis. član: -Muttersprache?" Mati: -Er spricht zwar mit mir biihmisch, aber der Vater \vill deutsche Mutterspracbe eintragen lassen." (Pet rainut pozneje.) Mati: ,,Buon giorno, signori; prego di notare mio figlio." Vpis. član: „11 suo nome?" Mati: ,,Radomir Ho.evar." Vpis. član: nNato?" Mati: nA Trieste, 20. luglio 189—." Vpis. član: ,,Religione?" Mati: -Catt.lico." Vpis. Član: nLingua materna?" Mati: ,,Italiano." Vpis. član: nNome del padre?" Mati: ,,Francesco Hočevar." Vpis. Člau: ,,Sua occuparione?" Mati: ,,Redattore". Vpis. član: „0, signor marito e redattore della .Naša zastava", e vero ?" Mati: ,,Si, signore." — — Brez komentara. ¦ * * Predarlsko je dežela, kjer se cedi med in mleko — u-iteljstni v korist. Čujmo! 335 razredov je imelo nič manj kakor 1143 poldni prostib zaradi lokalnih praznikov; 189 razredov je imelo 602 poldneva brez pouka zaradi sv. obhajila, zaradi raznih cerkvenih slovesnostij je bilo 370 poldni prostih v 172 razredih. V tej deželici so službovale 103 učiteljice, a izmed teb jih je 75 iz reda ,,i.smiljenih sester", 2 iz rede nsv. Križa", a le 26 je civilnih. Učiteljskih knjižnic nima 84 šol in šolarskib knjižnjic pa 69 sol. Telovadbe se ne poučuje na 88*5% šole. Kot c. kr. okraj. šolski nadzorniki funkcijonirajo skoro izključno le dnhovniki. Plače: najnižja 800 kron za def učitelje in 600 kron za def. učiteljice; najvišja: 1500 kron in 1200 kron. — Ker je deželica najbolj črna, je priporočamo našim .Slomškarjem" prav posebno! * * Špansko. Dežela posebnosti je tndi Bpansko. Nau.no ministrstvo je ravnokar izdalo naredbo, na podlagi katere sme na Spanskem vsakdo ustanavljati vsakovrstue iole, od najuižje kategorije pa do najvišje. Urediti in ustrojiti jih sme prav po lastni volji. Država nadzoruje le v toliko te šole, kolikor se tiče zdravstvenih in morali.aih ozirov! Našim propadlim dijakom pa svetujemo, da gredo na Špansko študirat. Država izdaja za vse šole, za vse izpite posebno brošuro, kjer se nahajajo vsa ona vprašanja, po katerih mora dotična komisija izpraševati. Edor zaa vso to tvarino, je gotov dobrega uspeha. In Špauska je prav do mozga klerikalna, torej jo tudi prav prijateljski priporočamo naši -Slomškariji"!