društvene in druge vesti GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI PREOBRAZBE SLOVENSKEGA PODEŽELJA Geografsko društvo Slovenije je ob svoji 60-letnici pripravilo 19. novembra 1982 posvetovanje o geografskih značilnostih preobrazbe slovenskega podeželja. Da se bolj ali manj ukvarja s to problematiko večina slovenskih geografov, je pokazalo veliko število referentov, ki jih je bilo 28. Aktualnost že tradicionalne problema- tike geografskega proučevanja pa se kaže v velikem številu udeležencev, ki so vztrajali do konca popoldanskega dela posvetovanja. V predgovoru Zbornika referatov, ki ga je Geografsko društvo izdalo pred po- svetovanjem, je rečeno: "Posvetovanje pomeni izziv sami stroki, je možnost za njen razvojni korak, za predstavitev rezultatov različnih pogledov, po drugi stra- ni pa gre za prispevek stroke v okviru širšega vprašanja o vlogi, sestavi in pri- hodnosti podeželja . . . " . Vprašanje je, ali je bil namen posvetovanja dosežen. Vsebinsko dokaj pestri referati in obsežna, kritična ter strokovna diskusija so del pričakovanj izpolnili. Ob vsej dosedanji skepsi glede obsega proučevanja podeželja se je pokazalo, da se s to problematiko ukvarja precejšnje število geografov. Odnosi med podeželjem in mestom se namreč tako močno prepletajo in prostorsko prekrivajo, da je skoraj nemogoče potegniti ostrejšo mejo med proučevanjem podeželja in mesta ali mestne pokrajine. Je pa malo študij, ki bi jim bil prvenstveni cilj proučevanje podeželja z vsemi njegovimi sestavinami. Zato je upravičena trditev o nazadovanju proučevanja podeželja in zato se je vsaj v prvem delu diskusija za dlje časa ustavila pri razmejitvi podeželja in urbanega prostora, o njihovih medsebojnih odnosih in prepletanjih ter o samem predmetu proučevanja podeželja. V prvem delu, ki je bil namenjen metodološkim vprašanjem proučevanja pode- želja, so poročali o dosedanjih proučevanjih podeželja S . Ilešič, o opredelitvi podeželske pokrajine I. Vrišer, o teoretičnih izhodiščih pri proučevanju pode- želske pokrajine M . Klemenčič, o metodah opredelitve podeželja A . Jakoš ter o spreminjanju družbenih odnosov na vasi T . Stefe. Drugi del je bil namenjen problematiki kmetijskega gospodarjenja. O izrabi zemlje za proizvodnjo hrane je poročal V . .Klemenčič, o pomena naložb v kme- tijstvu C . Malovrh, o problemih zemljiške strukture za posodabljanje kmetijstva D . Kladnik, o hribovskem kmetijstvu D . Meze in I. Gams, o družbenih kmetij- skih obratih I. Piry ter o ozelenjevanju in ogozdovanju T . Zakotnik. Tretji del je bil namenjen naselbinski in prebivalstveni problematiki, poročali pa 45 so L. Gosar o razvoju poselitve Slovenije, Vera Kokole o pomenu razvoja mest za podeželje, M . Pak o razvoju podeželja ob zahodni meji, M . Orožen o poskusu oblikovanja modela poselitve v izvenmestnih območjih, P. Mihevc o vlogi inter- disciplinarnega planiranja naselij, A . Rus o vrednotenju ruralnih naselij s po- močjo socialnogeografskih kazalcev ter M . Ravbar o podeželskih naseljih v ju- govzhodni Sloveniji. Referenti so v svojih prispevkih uporabili nekatere eksaktne metode - to velja za tiste geografe, ki so zaposleni v urbanizmu. To je vsekakor kvaliteten prispevek pri proučevanju podeželja, vprašanje pa je, do kakšne mere je to tudi geografski pristop. Četrta skupina referatov je poročala o posameznih elementih preobrazbe pode- želja. Poročali so o večfunkcionalnem pomenu našega podeželja M . Jeršič, o preobrazbi vinogradniške pokrajine B. Belec, o problematiki male industrije na podeželju L. Peterle, o počitniških bivališčih A . Gosar, o živilskih trgih T. Terjan o kmečkem turizmu M . Krišelj in o uporabnosti aeroposnetkov pri proučevanju podeželja. Zbornik z večinoma zelo zanimivimi ter vsebinsko in problemsko svežimi refe- rati je bil tiskan v skromni nakladi, zato ga ni več veliko na voljo. To je pravza- prav škoda, saj bi ga lahko vsak geograf pri svojem delu s pridom uporabljal, še zlasti šolski geografi pri pouku domače regije, Slovenije in splošne geografije. Mirko Pak 46