Stran 4.
Krošnjarstvo s  pecivom.
Na poslansko zbornico se odpošlje naslednja peticija :
Splošne in čedalje glasnejše so pritožbe obrtnikov zoper krošnjarenje, ker krošnjarstvo ves obrtniški stan najbolj oškoduje in je največ krivo njegovega propadanja.
Bili so pač časi, ko je bilo krošnjarstvo koristno, ker je olajševalo promet in bilo važen faktor za posredovanje mej producenti in konsumenti, ali dandanes, v dobi železnic in brzojavov, ko je razpošiljanje blaga za razmerno nizko ceno mogoče tudi do najoddaljenejših krajev, in ko se je obrtništvo tako razvilo, da v vsakem kraju domači obrtniki skrbe za vse potrebščine, dandanes je postalo krošnjarstvo popolnoma nepotrebno in je le na škodo z davki preobloženim obrtnikom.
Kar velja v obče za vse obrtne stroke to velja glede krošnjarstva še prav posebno za pekovsko obrt, ker po nazoru obrtnih oblastnij spadajo izdelki pekovske obrti mej tiste vsakdanje potrebščine, za katere ne veljajo po § 60. obrtnega reda določbe o utesnitvi krošnjarstva. (Cesarski patent z dne 4. septembra 1. 1852. dr. zak. št. 152. in ministrski ukaz z dne 23. decembra 1. 1881. št. 2049.).
Vsied teh določb obrtnega reda ne uživa pekovska obrt prav nobenega zakonitega varstva in je razpostavljeno uprav podivjanemu konkurenčnemu boju.
V nasprotju z določbami obrtnega reda se nosijo pekovski izdelki časih kar po več ur daleč, zlasti iz večjih mest, in se prodajajo tam od hiše do hiše na občutno škodo ondotnim domačim pekom. Občinstvo samo nima od tega krošnjarjenja prav nobene koristi, ker dobiva za svoj denar navadno le manj vredno blago. Vrh tega pa se krošnjari s pomočjo vajencev, kar vender ni dopustno.
Tem nedostatkom se ne pride drugače v okom, kakor če se krcšnjarjenje s pecivom sploh prepove in se odredi, da smejo pecivo prodajati samo dotični obrtniki in sicer samo v svojih prodajalnicah, katere morajo biti obrtnemu oblastvu naznanjene.