Politični ogled. Avstrijske dežele. V spremstvu Njih veličanstva vrše se važne spremembe. Prvi generalni adjutant ali pobočnik postane fml. vitez Beck, doslej načelnik generalaega štaba, drugi pa ftnl. grof Paar in dosedanji drugi po- bočnik, fml. pl. Popp, povrne se v armado. — Ako obvelja želja českih poslancev, dobode Praga tri poslance več, Moravska vojvodina pa novo volilno uredbo. Vsled nje utegne se dosedanja nemška veeina v dež. zboru prevrniti v manjšino. To bi bilo naravno, kajti je českih prebivalcev blizu, da dve tretjini a doslej jim ni bilo možno dobiti večine v dež. zboru. — Minister za pouk in bogoeastje, dr. pl. Gautscb, namerava v severnih deželah skrčiti število c. kr. gimnazij. Tacib je ondi v resnici več, kakor jih je treba. — V Gradcu imajo od tega meseca naprej 40% priklade na navadni dac, to bode vsekako občutljivo za ono mesto — Nemški konservativci imajo okoli velike noči na večih krajih zbore, na katerih bodo njib drž. poslauci govorili. To je dobro. — Imenovanje krškega škofa dela sedaj nekak hrup. Nekaj drž. poslancev, njim na čelu dr. Gregorec, so stavili v zadnji seji drž. zbora do ministra za uk in bogočastje vtemeljeno vprašanje, čemu da je nasvetoval za škofa v Celovcu trdega Nemca, saj šteje Koroško blizu, da toliko slov. katolikov, kakor je nemških in je-li ga volja ukreniti, da se nastavi tamkaj pomožni škof za slov. prebivalstvo. Svet je radoveden ne toliko na to, kaj, kolikor na to, kako da bode gosp. minister na to vprašanje odgovoril. — V Prevojah, vesi v brdskem okraju, je nek Burger hotel z dinamitom raznesti bišo tamošnjega župana, ker se je na-nj jezil za voljo neke pravde. No tega še nam je treba, kdo bode pa še botel biti za župana, če mu gre za življenje, ako izpolnjuje vestno svojo službo ? Tokrat se še hudobija ni posrečila do cela. — Društvo slov. pisateljev v Ljubljani šteje sedaj 165udov in bode letos meseca septembra napravilo na čast č. g. Dav. Trstenjaku, župniku v Starem trgu, neko veselico v Slov. Gradcu. Letos namreč spolni starosta slov. pisateljev svoje 70. leto. — V Gorici imajo ,,ljudsko posojilnico"; ona je v rokah slov. mož in se dobro obnaša. Izlasti malim posestnikom daje ona na posodo in jih reši s tem velikrat, da ne pridejo ob svoje posestvo. — Na obrtni šoli v Trstu, ako se osnuje. bode poduk vendar-le tudi slovensk, ne pa samo, kakor žele Labi, lašk. — V Pešti so dijaki kaj radi k redu, da napravijo kako rabuko zoper c. kr. armado. Tako tudi v unem tednu, a tokrat so jim dali jih po prstih. Le prav je to, dijak naj se uči, da bode kaj iz njega kedaj. Vunanje države. Na potu doli iz Berolina sta prišla Rumunski kralj in kraljica dne 29. marcija na Dunaj, ter sta bila nekaj dni gosta svitlega cesarja. Nekaj mož pa je še ostalo na Dunaju, ter se vrši sedaj pogajanje nove tržne pogodbe med našo in rumunsko državo. — V Bolgariji si sedanja vlada vtrjuje tla ter jej gredo vse vlade v tem več ali manj na roko. Mogoče, da se ji posreei, toda .težav še za to ne bo konec. Se vedno se ne zna, koga da si bodo postavili za kneza. Sedaj biva minister Stojlov na Dunaju in brž ko ne mu hodi za to, da si pridobi Dunajsko vlado za namene bolg. vlade. — Iz zveze balkanskih državic ne bodo nič, samo poprejšnji sovražnici, Srbija in Bolgarija, ste naredili med seboj neko bojno pogodbo. — Turčija guga med Anglijo in Rusijo, nobene niina rada in nobeni ne upa se zameriti. torej pa so si tudi vse novice glede Turčije navskriž, sicer pa ni tacib, da bi bilo kaj na njih. — Knez Bismark je obhajal dne 1. aprila svoj rojstni den in se vč, da je žel obilo čestitek. Iz Loreno-Alzasije so izgnali drž. poslanca Antoine, češ. da ščuje ondašnje prebivalce zoper Nemčijo. No, toliko je že resnica, da Ijudje ondi ne marajo Nemcev, njih 6bnašanje pa je, kakor drugod, tako tudi tam ošabno in torej za druga ljudstva razžaljivo. — V Belgiji dela vladi dvoje reči težavo. vojaštvo, katero bi ona rada povišala, a drž. zbor nima volje ji tega dovoliti, in pa delalci, ki še vedno niso zadovoljni, ter napravijo zdaj tu, zdaj tam kako zlobno rabuko. — Anglijska sedanja vlada postopa z vso silo zoper Irce ter jih boče tako ugnati. Da po tej poti ne doseže tega, lehko jo prepriča dolgo število enacih poskušinj. — Spanija uživa sedaj zopet mir in vlada zatrjuje, da ni več strabu pred kako ustajo. — Italija ima sedaj že vendar-le ministerstvo v njem sede iz večine prejšnji možje, samo grofa Robilanta ni, le-ta je jim je trn v peti, ker je avstrijski državi prijazen. — Novi kardinal, grof Vanutelli, doslej poslanik na Dunaju, postane drž. tajnik ali kar je isto minister zunanjib zadev pri sv. Očetu v Rimu.;— V Massauab se zopet tepo ital. vojaki z ustajniki. pravi se, da so le-te poguali nazaj v gorovje. V onih deželab ob Rdečem morju velja naš, avstrijski denar, namreč tolarji Marije Terezije, zato si jib ital. vlada naročuje vedno več na Dunaju. Vojska stane pač veliko denarja, na srečo pa tedaj tokrat nese naši državi.