KMETIJSKI NASVET
Pravočasna košnja
Kmečka gospodarstva, predvsem tista, ki se ukvarjajo z govedorcjo, vcdo, da je osnova uspeSne in ekonomsko opraviiene proizvodnje, doma pridelana krma. Travinje, ki ga imamo kar 60% kmctijskih zcmljiSi. nam daje naslednje oblike krmc: pa5o, svezo iravo, travno silazo in seno. V poletnem času izkoriSčamo svežo travo (najbolje bi bilo skupaj s pašo). istočasno pa si bomo pripravili travno silažo ali kvalitetno seno, ki ga bomo potrcbovali v zimskcm obdobju. Travniki. prcdvsem barjanski, mo-rajo biti založno gnojeni in vodno regulirani, za pravilno rabo organskih in mineralnih gnojil, pa moramo odvzeli vzorce zemlje in jih dati v kcmično analizo, ki nam pove, kaktvmoramo pravilno gnojtti (glede na vscbnosl fosfor-ja, kalija in mikroclementov). V kolikor je zarasla travni-5ka ru5a dobra in jo kosimo le cnkrat ali dvakrat, jo pognojimo s takim NPK gnojilom, ki ima iim manj dušika, ie pa travnik kosimo trikral, pa gnojimo s takim gnojilom, ki vscbuje veL dušika. Spomladi travnik uredi-mo s travniSko brano in po vsaki koSnji dognojimo z duii-kom (KAN-om). V primeru. da je travna ruša zelo slaba, pa lahko v ruSo dosejemo nove Irave, ki jih v zemljo samo potlačimo brez brananja. V zaCetku mcscca maja, zainemo v travni ruSi lalirati plcvele. Uporabljamo her-bicide, ki so ekoloSko neoporeini, ker s tem preprečuje-mo onesnaževanje podtalne vode in nalaganje strupcnih snovi v zemljo. Vedeti moramo. da manj odporne plevele v travi uničimo ie s pravilnim gnojenjem. Vse kmctije. ki so usmerjene v prirejo mleka in mesa. morajo imeti
ustrczno pognojene travnike, s katerimi lahko pridelajo kvalitelno krmo, ki je tudi najcenejša, in si s tem zmanj-Sajo stroSke proizvodnje.
Travnik je najbolje izkoriSčen s paSo. Pridelovanje travne silaic je dražje (za travno silazo se uporablja prvi in tretji odkos trave), ie dražje seno (pospravimo ga prvi ali drugi dan po kožnji in ga damo na suSilno napravo), najdražje pa jc suSenjc sena na tleh. še posebej. ie seno zmoii dež. StroSki proizvodnje glede na škrobno vred-nost ali vsebnost bcljakovjn. se v takem primeru ne pokrijejo s ceno mleka ali mesa.
Tudi pravi Las kojinje je zelo pomemben. S siaranjem trave se zmanjSuje njena prebavljivost in vsebnost belja-kovin, vitaminov in mikroelementov. kljub temu, da je skupna masa starejSe trave večja. Mleko in meso, ne nastajala iz slabc krmc. ampak iz Lim veL in iim bolj kvalitetnih hranilnih snovi (beljakovin, vitaminov, rud-hin...), ki jih stara irava ne vsebuje dovolj.
Optimalni ias za koSnjo na naSem obmoiju je nasledni:
-  dvokosni travnik - prvih dcset dni junija
-  trikosni travnik - zadnjih deset dni maja
-  Stirikosni travnik - druga dekada maja Potrebno je vedeti, da zaine trava konec maja ali
v začetku junija, hitro stareti in jo moraroo zato. čimprej, pokositi. Takoj po košnji pa travnik pognojimo z cca 200 icg KAN/ha, da trava ie zraste do poletne pripeke in suSe.
KMETIJSKI SVETOVALEC ZLATKO KRASNIČ