PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je iz Sl a zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV- • NIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JSL	dnevni
4 linije)
71
C.

Poitnine plačana v gotovini Abb. postale t grappo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 172 (12.497)
Trst, sreda, 23. julija 1
%
o

I
Peter Levec
Požgana vas
Trudno odmeva korak,
povsod naokrog je tišina.
Težek, bolesten spomin stiska samotno srce.
Tu je naš človek živel
in v miru zemljo preoraval, nagelj je v oknih cvetel, grulil na dvoru golob.
Tiho je zdaj naokrog
in molk je med črnim zidovjem, suhe štrlijo čez pot
veje ožganih dreves.
Sredi domače vasi,
ob stezi, s plevelom prerasli, našlo svoj zadnji je mir dvajset trpečih ljudi.
Eden je bil jim sovrag
in v enem zdaj grobu ležijo. Angel na grobu kleči, angel z razbito glavo.
V vaškem koritu pa vre
in peni se bistri studenec — v njem partizani gase žejo si mimogrede.
I
i


Ob 45-letnici Dneva vstaje slovenskega naroda v L ju
Jože Smole o junašld preteL odprti meji in skrbi za zamejce
BOGO SAMSA

LJUBLJANA — Ob petinštirideseti obletnici dneva vstaje slovenskega naroda je bila v skupščini SR Slovenije prisrčna slovesnost, na kateri je predsednik predsedstva SRS France Popit pozdravil goste, delegate skupščin, političnih in družbenih organizacij, narodne heroje, komandante partizanskih edinic in druge vidne predstavnike tudi iz zamejstva.
Predsednik republiške konference SZDL Slovenije tov. Jože Smole je v uvodu slavnostnega govora poudaril vlogo Osvobodilne fronte in ugotovil, da »svoboda in socialistična država nista bili poklonjeni, temveč priborjeni. Stoletja se je v slovenskem narodnem telesu kopičila energija, dokler ni zažarela v narodnoosvobodilni vojni, ko so žene in možje dejanj — partizani v peklu trpljenja in naporov dokazali, da smo Slovenci postali narod junakov, ki je. odločen oblikovati državo slovenskega naroda v federativni bratski skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije«.
V upor in boj so vodili številni nameni, od katerih pa sta bistvenega pomena nacio-nalno-patriotični in socialno-razredni, ali kar je najbližje resnici, njuna medsebojna prepletenost. V narodnoosvobodilnem boju je slovenski narod, tako kot tudi drugi narodi in narodnosti Jugoslavije, dokazal pogum, odgovornost,
svojo moč in izredno ustvarjalnost. Prav ta pripadnost ideji in ustvarjalnosti sodi med tiste tradicije NOB, ki jih kaže prenašati v današnji čas.
Jože Smole se je nato zavzel za izgradnjo nove stavbe muzeja ljudske revolucije, ki lahko omogoči materializacijo našega zgodovinskega spomina, nedvomno pomembne sestavine nacionalne zavesti.
Govornik je nato prešel na težke naloge sedanjega časa in omenil težo problemov, za katere pa so odločeni, da jih premagajo. Rešitev je le v delu in nenehnem dialogu s trdimi zakoni življenja. Enotnost Jugoslavije je v prizadevanjih za intenzivno gospodarjenje, v spoštovanju tržnih zakonitosti, proti brezdelju in izkoriščanju družbe, v načelu nagrajevanja po delu in ustvarjanju socialističnih samoupravnih odnosov. Nacionalni interesi niso ovira, temveč krepitev pri ustvarjanju progresivne misli, nacionalizem pa je napačen odgovor na resnične probleme.
Tovariš Smole je odločno podčrtal, da je politika odprte meje načelna, strateška jugoslovanska usmeritev in da je to politika za mir in za razoroževanje. Obširno je obravnaval mirovna gibanja in raznovrstne pobude Socialistične zveze, da se uresniči proglas OZN, ki je letošnje leto posvetila miru in razorožitvi. To pa ne pomeni brezploden pacifizem, saj Jugoslavija krepi svojo obrambno moč, kot o-brambo in družbeno zaščito dežele, ki nima in nikoli ne bo imela nobenega tujega vojaške-
ga oporišča.
V zvezi š politiko odprte meje je predsednik SZDL dejal: »Predsedstvo republiške konference je nedavno tega opredelilo nekatere konkretne naloge v vsebinskem poglabljanju pohtike slovenskega kulturnega prostora. Prepričani sem — je dejal Smole — da bo izvajanje teh nalog prispevalo tudi k utrditvi vezi vseh delov Jugoslavije s Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Za interese vseh naših manjšin, ki žive zunaj naše državne skupnosti, skrha Jugoslavija kot celota, SR Slovenija pa še posebej. In razumljivo je, da jugoslovanska politika dobrega sosedstva vodi v krepitev položaja in 'zagotavljanja pogojev za vsestranski razvoj vseh delov naših narodov, ki žive zunaj meja Jugoslavije«.
Predsednik Zveze borcev Bogo Gorjan pa je nato podelil pet nagrad vstaje slovenskega naroda, ki jih podeljujejo že dvajset let za u-stvarjalne dosežke umetniškega ali znanstvenega značaja na teme NOB. letos je prejel življenjsko nagrado lirik Peter Levec. Nagrade pa so še prejeli: Borivoj Lah za monografijo o artileriji devetega korpusa, Dušan Nečak za zgodovinsko raziskavo o koroških Slovencih v drugi avstrijski republiki. Stane Škabar za radijske oddaje o prvi krajiški proletarski brigadi in Varnostni obveščevalni službi in končno Rado Zakonjšek za delo o partizanskih kurirjih.
Raznim ustanovam in skupinam so podelili še pet priznanj.
Zgodovinski dogodek negativno odjeknil v večini arabskih držav
Izraelski premier Peres nepričakovano prišel na dvodnevni obisk k maroškemu kralju Hasanu
RABAT — Pozno predsinočnjim je dopotoval na 48-urni obisk k maroškemu kralju Hasanu H. predsednik ^-Taelske vlade Šimon Peres. Nepričakovani dogodek je v mednarodnih političnih krogih, še zlasti pa v arah-skesrn svetu močno odjeknil, saj gre za zgodovinsko dejanje: Peres je prvi telavivski premier, ki je stopil •m ozemlje neke arabske države in njegov korak je moč Primerjati le s Sadatovim potovanjem novembra 1977 v Jeruzalem. No,, egiptovski predsednik Mubarak je pou-haril, da si brez Sadatove pobude, s katero so bile odstranjene psihološke pregrade med Kairom in Tel Avivom, noben arabski voditelj še danes ne bi upal uraden sestanek s kakšnim izraelskim državnikom. Mubarak je dodal, da je tudi sam voljan kjerkoli srečati Peresa, seveda le po rešitvi ozemeljskega spora okrog Tabe ob Akabskem zalivu. Peresovo potezo je 0značil kot korak k bližnjevzhodni pomiritvi
Sirska vlada je iz. protesta, ker je Hasan II. sprejel Peresa, pretrgala diplomatske odnose z Marokom in podala druge arabske države k sprejetju drastičnih ukrepa proti rabatski vladavini. Maroškega kralja je ob: tožila nove izdaje arabskega naroda, potem ko naj bi Prejšnje izdaje zagrešil, ko je Sadatu pomagal na obisk v Izrael in ko je tajno sprejel več izraelskih predstav-oAov (leta 1976 premiera Rabina, leta 1977 zunanjega
ministra Dajana, v letih 1979 in 1984 pa samega Peresa, ki je takrat bil na čelu opozicije). Gadafi je dogodek označil kot kršitev sporazuma, s katerim je septembra 1984 bila ustanovljena med Libijo in Marokom »arabsko-afriška zveza«. Iran je sestanek Peres - Hasan opredelil kot izdajalski in zaželel, da bi vse arabske države sledile sirskemu vzoru (Teheran je diplomatske odnose z Rabatom pretrgal leta 1979). Kritični so tudi libanonski premier Karame (mara. k o ambasado v Bejrutu so strogo zastražile posebne sirske enote), alžirsko zunanje ministrstvo in zastopnik PLO v Iraku Al-Ahmed, ki se boji novih napadov na Palestince po izgonu teh iz Jordanije. Slednja molči, a predsinočnjim je obiskal kralja Huseina posebni odposlanec Hasana H. in ta je nekaj ur pozneje imel telefonske pogovore s saudsko-arabskimi sirskimi in egiptovskimi državniki.
Peresov obisk v Maroku so pa odločno podprle ZDA (o njem baje predhodno obveščene) in. Velika Britanija: v njem vidijo bistven korak v smeri tvornega dialoga za dosego miru na Bližnjem vzhodu, kamor bo konec tedna za 10 dni odpotoval ameriški podpredsednik Bush. Sestanek med Peresom in Hasanom H. ugodno ocenjujejo seveda tudi v Izraelu, vendar prevladuje previdnost, saj Peres in Hasan H. šele proučujeta možnosti za bližnje-vzhodho spravo na podlagi pogajanj, (dg)
Pogovori o izvajanju sporazuma SALT-2
ŽENEVA — V strogi tajnosti sta se včeraj v Ženevi sestali delegaciji SZ in ZDA ter začeli razpravljati o bodočnosti sporazuma o omejevanju strateške oborožitve SALT 2, ki sta ga leta 1979 na Dunaju podpisala takratna voditelja obeh velesil Leonil Brežnjev in Jimmy Carter, a ga ameriški senat sploh ni ratificiral.
Pogovori so se začeli včeraj na sedežu ameriške misije in potekajo v okviru stalne mešane posvetovalne komisije, ki je b la ustanovljena leta 1972 z namenom, da nadzoruje in preverja izvajanje sporazumov med velesilama v zvezi z omejevanjem oborožitve. Delegaciji sta vodila dva generala, Američan Richard Ellis in Sovjet Vladimir Medvedev, ter sta se sestali včeraj na zahtevo moskovskih oblasti po izjavah ameriškega predsednika 27. maja letos, ko je Reagan dejal, da ga sporazum SALT 2 ne obvezuje več, češ da so ga sovjetske oblasti že večkrat kršile.
V Washingtonu so sprejeli zahtevo Sovjetske zveze vendar pod pogojem, da bi razprava ne potekala samo o ameriškem stališču v zvezi s sporazumom SALT 2, ampak bi govorili tudi o drugih vprašanjih, kot na primer o domnevnih kršitvah sporazuma s strani SZ, kar so v Moskvi zanikali.
Socialistični tajnik ima le nekaj možnosti za rešitev krize
Craxi danes z delegacijami KD, KPI in PSI
Zadrega in skrajna zadržanost De Mite in demokrščanskega vodstva
SANDOR TENCE
REVI — Craxi ima več možnosti sestavo nove vlade, kot jih je i Prejšnji teden Andreotti. Vest got , sPodbudna, dokazuje pa, da nosi med demokristjani in so sti nekoliko manj napeti kot p - evi> ko je vse kazalo, da so pi ,sn.e volitve oktobra ali novem 'J11 izhod iz krize. Volitve so eda še vedno za vrati in kriza o r, v«lno zelo težka ter negotova mokristjanskih vrst pa priha nekateri signali, ki kažejo, da bi Lrajd ostal v Palači Chigi do arja ali marca prihodnjega 1
to pa bi predal predsedniško kr-lo KD. Režiser te igre, s točno irtanim, deloma javnim in deloma mlisnim scenarijem, je stari usja* dreotti, ki je tokrat, kot večkrat dej, presenetil predvsem tajnika >je stranke s kompromisnim predora po katerem bi se lahko dvo-i De Mita - Craxi končal brez 'aženca. KD in PSI nočeta vok-
• jeseni ter sta zato pripravnem kompromis. Socialistični sekretar bil tako potrjen za ministrskega jdsednika brez časovnih omejitev, mladi leta 1987 pa bi sam zapu-l predsedstvo vlade ter se po kon-,Su PSI posvetil izključno stranki, fo je seveda pot, ki jo je ob tihem
Craxijevem pristanku začrtal Andreotti in vprašanje je, ali se s to hipotezo strinja De Mita, ki je na govorice o možnosti omenjenega sporazuma reagiral s precejšnjo zadrego. Ni naključje, da KD včeraj ni izdala nobenega uradnega sporočila o Cra-xijevem mandatu, medtem ko so socialisti svoj čas takoj odločno zavrnili Andreottijev poskus za sestavo vlade. Demokristjani so očitno v veliki zadregi, ker po eni strani ne morejo kar tako demantirati Andreottija, po drugi pa ne morejo brez pomislekov prižgati zelene luči sekretarju PSI, ki je s svojim vetom preprečil vrnitev demokristjana v Palačo Chigi. V tem okviru bo ključnega po-
mena stališče, ki ga bo danes dopoldne delegiacija KD pod De Mitovim vodstvom posredovala Craxiju in po katerem bomo lahko videli ali bo poverjenemu predsedniku uspelo sestaviti vlado. Razen seveda, če se ne bo stranka relativne večine odločila še za dodatna pogajanja in torej za nova nesprejemljiva zavlačevanja.
De Mita ima torej spet vžigalico v roki, tudi socialistični voditelj pa bo moral čimprej razkriti svoje karte. Craxi je do včeraj vztrajno zavračal časovne pogoje, ki mu jih je postavljala KD, in če bi jih sedaj sprejel, bi najbrž izpadel kot pohtik, ki je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na Trbižu zaplenili heroin
TRBIŽ — Finančni stražniki so zaplenili 3,8 kilograma ceroina na vlaku Dunaj - Rim. Mamilo je bilo skrito v kovčku 28-letnega Maurizia Pischiere iz Rima. Mladenič se je na mejnem prehodu na Kokovem zdel sumljiv, zato je moral izstopiti iz vlaka; podrobno so mu pregledali kovček, kjer so odkrili vrečke z mamilom. Pischiera, ki se je vračal z bivanja v Indiji, je z letalom potoval do Dunaja, tam pa je vzel vlak za Rim.
Taka količina heroina bi, prodana po majhnih dozah, »obrodila« približno 10 milijard lir.
• Craxi
Stališče vodstva KPI do rešitve vladne in politične krize
NADALJEVANJE S 1. STRANI
pripravljen popustiti svojim nasprotnikom, čeprav je politika konec koncev umetnost kompromisov, zlasti v političnem sistemu, kot je italijanski, kjer so trenutno možne le večstrankarske koalicije.
»Ping-pong« med socialisti in demokristjani se torej nadaljuje, z laičnimi silami (PRI, PSD! in PLI), ki se ne morejo otresti vloge statistov v krizi, ki je popolnoma razkrojila tako imenovani laično - socialistični blok. Craxi bo danes zjutraj sprejel delegacijo KD, nato pa komuniste in socialiste, tako da bo že pozno popoldne v velikih obrisih jasno, kakžne so njegove možnosti za sestavo vlade. V primeru Craxijevega neuspeha bo Cossiga najbrž razpustil parlament še pred vehkim šmarnom in okhcal takoj volitve.
SANDOR TENCE
□ MADRID — V poslanski zbornici, ki je bila še pod močnim vtisom zadnjih dogodkov političnega terorizma, je včeraj Felipe Gonzalez imel svoj nastopni govor kot pred st dni k vlade po junijskih volitvah in je prvi del svojega programa namenil prav pospeševanju b,oja proti terorizmu.
Komunisti pozivajo Craxija, naj premosti dušljivo logiko petstrankarske večine
Voditelja KPI Macaluso in Occhetto med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri sta obrazložila stališče partije do vprašanja vladne krize	(AP)
RIM — Komunisti pozivajo poverjenega predsednika Craxija, naj premosti ozko in dušljivo logiko petstrankarske večine in naj se na današnjih posvetovanjih s političnimi silami predstavi z jasnim in -stvamim programom. Na teh temeljih je KPI pripravljena na soočanje z vsemi demokratičnimi strankami in torej na trajne rešitve, ki bi preprečile predčasne volitve. To je v glavnem politični smisel obširnega dokumenta, ki ga je sinoči odobrila partijska direkcija in ki ga bo danes popoldne Natta obrazložil socialističnemu voditelju.
KPI je mnenja, da je treba Andreottijev neuspeh oceniti kot poraz Krščanske demokracije in zato vab' Craxija, naj ne sprejme De Mitovih zahtev po sestavi časovno omejene vlade, kar bi bilo pohtično in ustavno gledano nesprejemljivo. Andreotti je po mnenju partije zlorabil zaupanje, ki mu ga je izkazal predsednik
Cossiga, saj se je kar čez noč iz mandatarja prelevil v posredovalca znotraj dosedanje večine ter s takim ravnanjem pripeljal državo na rob nevarne institucionalne krize. Od Cra-xija, podčrtuje KPI, zato pričakujemo pogumne izbire, saj bomo v nasprotnem primeru primorani, kot smo že naredili z Andreottijem, potrditi našo 'odločno opozicijo vsakršni obnovitvi dosedanje večine.
Partijsko vodstvo se v nadaljevanju dokumenta, dokler se kriza razvija v mejah dosedanjega zavezništva, noče odkrito opredehti za stališča demokristjanov ali za stališča socialistov, je pa pripravljeno na stvarno soočanje s Craxijem, ce bo slednji priznal, da je petstrankarska koalicija propadla. Tega pa Craxi v teh razmerah verjetno noče in tudi ne more narediti, ni izključeno pa, da bo to stališče zavzel socialistični kongres, (st)
Po zelo »odkritih« pogovorih z Gorbačovom
Genscher podpisal v Moskvi okvirni sporazum ZRN-SZ
BONN — Po predvčerajšnjih triurnih pogovorih z generalnim sekretarjem CK KPSZ Mihailom Gorbačovom in po včerajšnjih pogovorih s sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnadzejem je zahodnonemški minister Hans-Dietrich Genscher, ki je včeraj končal obisk v Moskvi, podpisal okvirni sporazum o znanstveno-tehničnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in ZRN.
Na pogovorih, ki so bili po Genscherjevi presoji odkriti, živahni in zelo resni — »brez dlake na jeziku« — je Gorbačov dejal, da je treba obrniti nov list v odnosih med Bonnom in Moskvom, odnosih, ki so bili v preteklosti pogosto skaljeni. Genscher je povedal, da mu je Gorbačov dejal, da sovjetska vlada noče in ne bi smela pozabiti na preteklost. Toda zdaj je treba proučiti možnosti za krepitev in oblikovanje odnosov v prihodnosti.
Poleg dvostranskih odnosov sta bili glavni temi odnosi med Vzhodom in Zahodom in razorožitvena pogajanja. Kljub ugodnemu poteku razgovorov je Gorbačov kritiziral bonsko vlado zaradi nedoslednosti, ker je dovolila nameščanje natovskih raket na ozemlju ZRN. Genscher mu je odgovoril, da je vlada privolila v nameščanje raket zaradi sovjetskih raket SS-20, ki so že bile nameščene v vzhodnoevropskih državah. Bonska vlada je bila deležna kritike tudi zato, ker podpira ameriški raziskovalni program za nejedrsko protiraketno obrambo v vesolju (SDI).
Genscher je ponovno izrazil željo po zboljšanju od-
nosov med ZSSR in ZRN tudi v zdravici na kosilu, ki mu jo ga včeraj priredil Ševardnadze. Bonn bo razmislil, je dejal Genscher, kako bi bilo mogoče odnose med državama še dejavneje oblikovati. Hkrati je poudaril, da ZRN nikakor ne tava med sistemi.
Poleg okvirnega sporazuma o znanstveno-tehničnem sodelovanju so zreli za podpis tudi trije sporazumi: o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije, o sodelovanju v zdravstvu in sodelovanju v kmetijstvu. Bonn vidi velik uspeh v tem, da je Zahodni Berlin vključen v vse te sporazume. Deset let pogajanj je bilo potrebnih za sklenitev okvirnega sporazuma.
Sovjetska časopisna agencija TASS je med drugim navedla besede Gorbačova, da se izjave o odgovornem pogledu na sodobni svet in vloga ZRN ne ujemajo z militantno politiko ameriške vlade. Partijsko glasilo »Pravda« in drugi moskovski časopisi so na naslovnih straneh objavili sporočilo agencije TASS o srečanju v Kremlju. Iz tega poročila je razvidno, da je Gorbačov dejal, da Bonn podpira vmesno rešitev, po kateri bo v Evropi ostalo nekaj raket srednjega dosega. Bonn se vede »pasivno« do sovjetskih pobud in predlogov.
Genscher je v imenu zveznega kanclerja Kohla povabil Gorbačova, naj obič/e ZRN. Gorbačov je povabilo »hvaležno vzel na znanje«, vendar ni povedal, kdaj bo prišel na obisk.
BOŽIDAR PAHOR
Miklič o ekonomskih modelih
NIŠ — O ekonomski in družbeni krizj v Jugoslaviji govorijo vsi. Le malo pa je tistih, ki predlagajo in sprejemajo ukrepe in akcije za izhod iz sedanjega stanja. Poleg tega pobude in ukrepe za reševanje problemov, s katerimi se soočajo, številni pričakujejo kot dežurni kritki in razsodniki. To je poudaril predsednik ZIS Branko Mikulič v pogovoru z gospodarstveniki in predstavniki družbenopolitičnega življenja Niša.
Pri tem nam, je nadaljeval Mikulič, ponujajo modele bodisi liberalnih ekonomij bodisi popolnoma administrativnega urejanja. Po mnenju prvih bi morali uvesti popolnoma svobodno oblikovanje cen, na inflacijo delovati z monetarnim sistemom, osebne dohodke, obresti in drugo pa določati glede na višino inflacije. Ekonomsko gledano je oblikovanje cen na temelju ponudbe in povpraševanja dejansko najpravilneji.e. Vendar ga je v čisti obliki zaradi pomanjkanja blaga, nezadostnih deviznih rezerv in lastnega denarja nemogoče uveljaviti, je poudaril Mikulič. Nobena družba se ne prepušča stihiji, temveč vpliva na razvoj svoje ekonomije in odnose na tržišču, je dodal predsednik ZIS.
Branko Mikulič je v pogovoru posebej poudaril, da so občani Jugoslavije lahko prepričani, da ne bo nikakršnih pomanjkanj. Okrepljena bo inšpekcijska kontrola in v primerih povzročanja »umetnih pomanjkanj« bodo zahtevali zamenjave na poslovnih funkcijah ter uveljavili ekonomske ukrepe in zakonske sankcije, (dd)
Odlok ZIS o nadzorstvu cene kruha
BEOGRAD — ZIS je sprejel odlok o načinu oblikovanja cen pšenične moke vrste 850 in cen osnovne vrste pšeničnega kruha, izdelanega iz te moke. Po tem odloku se te cene določajo v režimu družbenega nadzora cen. Proizvodna cena kruha iz moke vrste 850 po sklepu ZIS ne more preseči 110 dinarjev za kilogram, oziroma 90 dinarjev za 800-gramski kruh. Na ta način bo cena tovrstnega kruha znatno nižja kot je bila pred odločitvijo o vrnitvi cen, ki jo je ZIS sprejel 10. julija, ko je cena za kilogram tega kruha znašala tudi do 160 dinarjev.
Premier je »srečen predsednik vlade«
Chirac ublažil ustavni spor s predsednikom Mitterrandom
PARIZ — »On« je predsednik republike, »jaz sem jaz,« predsednik vlade: »Pripadava različnima političnima družinama, toda ne gospod Mitterrand ne jaz ne misliva izvesti državnega udara.« Jacgues Chirac, ki je včeraj popoldne odgovarjal zbranim novinarjem, smatra, da »sobivanje« ali »koeksistenca« ni v nevarnosti, da so inštitucije pete republike trdne in, drugič, da se njegova vlada ne odpoveduje nobenemu od zastavljenih ciljev. Skratka: Francozi, mirno pojdite na počitnice, vse je v redu in v jeseni nasvidenje. Toda takrat, ali malo pozneje bo »francoska politična in družbena pokrajina dobila docela drugačno podobo od dosedanje«.
Maison de la Chimie, kamor je društvo parlamentarnih poročevalcev povabilo premiera na njegovo prvo veliko tiskovno konferenco po štirih mesecih, odkar ima Francija desno liberalno vlado, je komaj sprejela štiristo domačih in tujih novinarjev in dopisnikov. Splošno pričakovanje je bilo, da bo Chirac najbrž polemiziral s predsednikom republike, katerega je po njegovem televizijskem nastopu 14. julija dva dni pozneje v svoji poslanici Francozom (na vseh treh kanalih televizije) obtožil, da zadržuje delo vlado in da je njegova od klonitev podpisa na dekret o privatizaciji 65 javnih podjetij »dejanje brez precedensa«.
Nič takšnega: »rana« se je naglo zacelila, edina ostrejša pripomba v zvezi z dekreti na račun vredsednika je bila, da »ni mogoče biti hkrati pristaš povezovanja Evrope in se skrivati za zidovi iz papirja«,
Gospodarske reforme, privatizacija in liberalizacija bodo šle svojo pot in bo prej ali slej »enkrat konec leta ali
začetek prihodnjega« podoba Francije čisto drugačna.
Toda med ponovno izrečeno voljo, da »se vlada v nobenem primeru ne bo pustila speljati s svoje poti, da nič ne more ogroziti ciljev, niti naše sposobnosti, te cilje doseči brez pretresov«, ob obrambi programa je bil Chirac zelo previden. Zmerna rast investicij in zaupanje mednarodne finančne skupnosti, naj bi spodbudita zaupanje doma in s tem stopnjevanje investicijske dejavnosti, ki se morda kaže tudi »v rahlem gibanju, kar zadeva zaposlovanje«.
Toda težko je prepričati javnost v veljavnost neke politike, katere sadovi doslej nikakor niso tako otipljivi, v nekatere obljube, posebno kar zadeva znižanje davkov, ob zvišanju prispevkov (npr. za socialno zavarovanje), pa ljudje, kot kažejo vse ankete, nikakor niso prepričani in to na obeh straneh. Patroni (zasebni podjetniki) smatrajo, da so dobili premalo. delavci in nameščenci pq, da vlada preveč daje bogatim.
Prireditelji tiskovne konference so poskrbeli, da premier ni bil preveč izpostavljen, toda kljub temu je prišlo do kratke praske na liniji vladne politike v zvezi s terorizmom in vlogo tiska. Praksa, ki danes odmeva, posebno, ker se je Chirac, sicer v blažji obliki, postavil na stran notranjega ministra Pasgue, ki očita tisku in posebej televiziji, da s svojim poročanjem objektivno spodbuja terorizem. Debata, ki zagotovo ne bo pomagala Chiracu, ki je včeraj pokazal novo podobo umirjenega politika, trdno zasidranega v ustavnem redu pete republike — in bodočega kandidata za predsednika republike.
JAKA ŠTULAR
Turisti se selijo na plažo
Kilometrske kolone na mejnih prehodih
Na seji deželnega sveta
Odobrili zakon o mestnih parkih
TRST — Včeraj zjutraj se je spet sestal deželni svet. Odobril je zakonski osnutek o ustanavljanju mestnih parkov in o ponovnem ovrednotenju zapuščenih področij. Razpravo o tem so izčrpali že na seji v prejšnjem tednu, tako da sta bili včeraj le repliki poročevalca Gerarda Ci-rianija (PRI) in odbornika za javna dela Bombena.
Ciriani je spomnil na pozitivno mnenje skoraj vseh političnih sil, ki so zastopane v deželnem svetu in podčrtal pomen zakona, ki "bo posegel na področje, do katerega doslej ni bilo preveliko zanimanja". Tudi odbornik Bomben je poudaril splošno podporo pobudi, tudi če so bile izrečene marsikatere kritične opazke, vendar s ciljem, da se zakon izboljša. Zakon se po mnenju Bombena vključuje v organski načrt, ki bo izboljšal pogoje bivanja v naših mestih. Zakon so odobrili z večino, proti je glasovala DP, vzdržali pa so se KPI, MF in MSI.
V nadaljevanju seje je stekla še razprava o lovu in ribolovu.
TRST — Mogoče bo pa le! Vreme namreč, mogoče bo končno začelo pripekati, kot se za poletni čas spodobi. Vremenske napovedi so sicer tudi za prihodnje dni še nekoliko črnoglede, verjetno bo tudi prihodnji konec tedna prevladovalo spremenljivo vreme. Vsekakor pa se temperature postopoma pomikajo do tipičnih sezonskih vrednosti, saj so v gorah včeraj namerili dobrih 20 stopinj, medtem ko se v nižinskih predelih in ob morju že zaznava prihajajoča pasja vročina.
Včerajšnji dan so se od ranega jutra in vse do večera na mejnih prehodih v deželi vile dolge vrste avtomobilov, kot znak, da se prva izmena tujih turistov vrača v domovino. V glavnem so v vrstah stali avtomobili z nemško registracijo, potrpežljivost voznikov in potnikov pa je bila pred težko preizkušnjo. Na mejnem prehodu na Pesku, oziroma na Krvavem potoku, na jugoslovanski strani so že v jutranjih urah zabeležili več kot 6 km dolgo .vrsto, na Škofijah pa so se avtomobili razvrstili v 5 vrst dolgih prav tako 6 km. Nekoliko bolje je bilo pri Fernetičih, kjer je bil promet umirjen in tako rekoč vsakdanji, na lipiškem mejnem preho-
du pa prav tako ni bilo zapletov, verjetno tudi zato, ker so turistične informacije o možnosti ugodnejšega prestopa meje pomanjkljive. Mimogrede naj omenimo, da je bil včerajšnji dan v Jugoslaviji praznik, kar so še najbolj
občutili trgovci tostran meje, saj je bilo jugoslovanskih kupcev veliko več kot sicer.
Za obrobno primerjavo naj napišemo, da je tudi pretekli konec tedna potekal v znamenju gostega prometa,
! ■
kljub kislemu vremenu in burji, ki je motila še tako pogumne "nedeljske" mornarje. Ponekod po Istri je bila namreč zelo tvegana vsakršna morska rekreacija, od deskanja pa do ribolova. V obe smeri je tako med petkom in nedeljo potovalo preko mejnih prehodov nad 240 tisoč turistov.
Razumljivo je torej, da so imeli miličniki in organi na mejnih prehodih polne roke dela, optimizem pa se je lotil tudi turističnih delavcev, ki so končno zabeležili večjo zasedenost v hotelih, avtokampih in celo pri zasebnikih, ki baje letos ne bodo prišli na svoj račun. Avtokamp v Portorožu je bil kar 103-odstotno zaseden, nekaj več sreče pa so imeli oni, ki so za prenočitev povprašali v hotelih.
Za zaključek torej lahko rečemo, da se je turistična sezona končno razmahnila, zaživela je tudi turistična ponudba, tako na istrskih plažah kot v turističnih središčih v Furlaniji-Julijski krajini.Mogoče pa letošnja sezona, kljub ponarejenemu vinu, onesnaženih morskih vodah in Černobilu le ne bo tako črna, kot je od vsega začetka izgledalo.
Gradnja zamuja za več kot pol leta
Namesto žita poln silos težav
KOPER - Ko so konec 1984. leta v koprski luki pričeli graditi silos za žita, je bilo predvideno, da bo objekt dokončan avgusta letos in seveda že sprejel prva žita. No, namesto da bi bil v kratkem silos poln žit, je poln težav.
Se februarja letos so izvajalci del menili, da gre pri gradnji objekta praktično vse po načrtih in da so zamude minimalne in nadoknadljive, v Luki pa so ocenam tudi pritrdili. Kot vestni, strogi in zahtevni investitorji Koprčani nenehno spremljajo potek del pri gradnji silosa, ki je dobil mesto tudi v republiških planskih dokumentih in ga seveda gradijo s pomočjo sredstev slovenskega združenega dela in drugih zainteresiranih. Do februarja je vse potekalo v skladu z dogovori, nakar je Kovinarska iz Krškega Luki sporočila, da strojno—tehnološke opreme za silos ne more dobaviti za dogovorjenih 550 milijonov din (v ceno je bilo všteto projektiranje, izdelava in montaža opreme ter preizkusno °bratovanje), pač pa za 4,17 milijarde din. Cena je poskočila za več kot sedemkrat s pojasnilom, da so se razmere znatno sPrernenile in da ni moč upoštevati prvotne pogodbene
cene, ki jo je Luka plačala z avansom, pristala pa tudi na vse objektivne, utemeljene podražitve.
Seveda so v Luki poskočili, po treznem premisleku pa večkrat hoteli doseči, da bi v Kovinarski le oblikovali primerno ceno. Ni šlo. Tudi potem ne, ko so samoupravni organi Kovinarske pristali na razveljavitev pogodbe z Luko in ko je bilo to "pozabljeno", pa je bil sklenjen nov dogovor, po katerem naj bi oprema stala (po izračunih) Luke vsega okrog 3 milijarde din.
V koprski Luki so čakali in ker Kovinarska še vedno ni reagirala, sklenili, da delo, ki je bilo ponujeno Kovinarski v celoti prodajo Goši iz Smederevske palanke. In to za 2,7 milijarde din, po cenah iz junija letos. Razlike v cenah so bile med ponudniki zelo velike, razlikovale so se celo za 1,2 milijarde, v Luki pa so pri tem med drugim tehtali tudi kakovost in če smemo tako reči, resnost partnerjev.
"V zadnjih devetih letih smo v Luki ogromno zgradili, kaj takega kot s Kovinarsko pa se nam ni še primerilo," meni predsednik poslovodnega odbora Luke Bruno Korelič.
Plod vseh težav pri gradnji silosa pa bo več kot polletna zamuda pri aktiviranju objekta...
Težave z elektriko
LJUBLJANA — Ob tem, ko si v SRS želijo varčevanje in prihranke, se jim energetska poraba povečuje. Tudi električne energije so v prvem polletju letos v Sloveniji potrebovali oziroma potrošili za 2,4 odstotka več kot v prvih šestih mesecih lani. Tako so letošnje polletne potrebe do konca junija dosegle 4.857 milijonov kilovatur.
Še izdatneje so v primerjavi z istim obdobjem lani povečali junijske potrebe po električni energiji. V minulem mesecu so bile s 744 milijoni kilovatur kar za 4 odstotke večje kot junija lani.
Čeprav so bile v letošnjem prvem polletju potrebe v SR Sloveniji za 2,4 odstotka večje kot v lanskem prvem polletju, pa je bila skupna proizvodnja elektrarn v republiki za 0,8 odstotka manjša od tiste v prvem polletju lani. Tako so vodne in toplotne elektrarne (skupaj z nuklearko) v lanskem prvem polletju pridobile 4.798 milijonov kilovatur električne energije, letos - do konca junija -pa 4.784 milijonov kilovatur.
Proizvodnja hidroelektrarn v republiki je bila v prvem polletju letos za 2,2 odstotka \ppja od tiste v lanskem prvem polletju, v toplotnih elektrarnah in nuklearki pa je bila za poldrugi odstotek manjša.
Razhajanje med potrebami in razpoložljivo električno energijo se je izravnalo tako, da je elektroenergetski sistem Slovenije prejel iz drugih republik skupno 623 milijonov kilovatur, kar je za 39,9 odstotka več kot v prvem polletju lani. Za izravnavo elektroenergetske bilance pa je bilo pomembno še to, da so letos iz Slovenije dobavili v druge jugoslovanske republike za 13,7 odstotka manj električne energije kot v prvem polletju lani (ko je oddaja v druge republike dosegla 376 milijonov kilovatur).
Izlet slovenskih upokojencev v Benečijo
pruštvo slovenskih upokojencev v Trstu je za IV'J julijski izlet izbralo obisk v Beneško Slovenijo. Z K-3-56 Pokazala za posrečeno, kajti vsi izletniki bili navdušeni nad pogledom na zelene bregove n doline, skozi katere smo potovali.
Najprej smo šli v Čedad, kjer smo obiskali KD "I. nnko". Prijazna urednica Novega Matajurja Jole amor nam je prikazala delovanje društva v Čeda-kakor tudi ostalih (okrog 15), ki so razsejana po , 'idiški, Terski in Kanalski dolini ter Reziji. Vse to n 1P0^r°oje, na katerem živijo Slovenci in katero Pokriva tudi tednik "Novi Matajur". Pripomnila pa f' da prav ta obsežnost področja predstavlja težavo ako za poročanje o dogajanju, kakor tudi za kultur-0 delovanje, ker pač ni nikoli dovolj moči in ljudi, a bi se vse opravilo, kot bi si želeli. Kot primer je avedla nedavno predstavitev bitja in žitja Beneških ovencev v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko je '31 peba mnogo moči in časa uporabiti za samo Jfajevanje. Vendar navdušenja in prizadevanja ne anjka. Prepričani smo, da bo zastavljeno delo dalo dodoče še boljših sadov.
oh' i	nam je potrdil obisk v Špetru, ko smo
Piskali Izobraževalni center. Tu že dve leti deluje ^i .Gc' za jesen pa je vse pripravljeno tudi za dvoje-cm p^i razred osnovne šole. Obširni, na novo 9rajeni prostori služijo tudi drugim dejavnostim,
kakor nam je povedala Živa Gruden. Nedavno se je zaključila likovna razstava tržaškega slikarja Klavdija Palčiča in videmskega Celibertija, predstavnika dveh narodov naše dežele kot primer sodelovanja in medsebojnega spoznavanja. Tu se vrstijo tečaji slovenskega jezika raznih stopenj, domuje tudi Glasbena šola, ki je končno dobila primerne prostore. Če povzamemo misel ravnateljice, da je pomoč Slovencev iz drugih pokrajin še potrebna, smo pa vendar prepričani, da so naši rojaki v Benečiji samozavestni in da bodo korenine pognale globoko v domačo zemljo.
Polni lepih vtisov ob prav tako izredno lepem vremenu, smo se podali iz doline proti vrhu Matajurja po ovinkasti, a lepi cesti skozi Sovodnje, Mašere in Ložac. V dobro vzdrževani planinski koči — Rifugio Pelizzo nad 1300 m nadmorske višine — je bilo kosilo. Po kratkem postanku smo se vračali skozi Ažlo na Staro goro. Med potjo smo si obudili nekaj zgodovinskih podatkov o tej starodavni romarski cerkvi, ki je skozi 700 let povezovala bližnjo in tudi daljnjo okolico vse do furlanske nižine.
Prva cerkev datira v 6. stoletje, obzidje je bilo zgrajeno za obrambo proti turškim vpadom. Posest je prehajala v last od oglejskih patriarhov do beneške republike, pa goriških grofov in Habsburžanov
do 1. 1866, ko je po plebiscitu celo področje pripadlo zedinjeni Italiji. Avtonomijo, ki so jo prebivalci uživali preko svojih mersinskih in landarskih župnij dolga stoletja do vdora napoleonskih vojska, so popolnoma izgubili po priključitvi k Italiji. Starogorski arhivi hranijo sezname in imena duhovnikov, ki so obvladali vsa narečja romarjev. Zabeleženo je tudi, da se je kurat CusSigh 1. 1790 odpovedal službi. Citiramo: "Po poldurgem mesecu se odpovedujem svoji službi, ker ne znam slovenskega jezika raznih spokornikov pri spovedi, zategadelj jih moram pošiljati h g. kaplanu, da ne izločim trojnega zastopstva spovednika nevarnosti pogreškov, pomanjkljivosti ali neznanja." (Povzeto po sestavku Alberta Rejca "V zgodovinski senci starogorskega ozidja" Jad. kol. 1967). Po 1. 1866 pa poznamo samo še Martine Čedermace.
Na Stari gori smo se zadržali dobro uro. Kdor je šel v cerkev je še ujel konec maše, ki se zdaj v poletnem času vrstijo vsako uro dopoldne, 3 pa tudi popoldne. Marsikoga je zamikal tudi kak spominček. Kostanja in krhljev, ki so tukaj doma, pa v tem času ni, zato tudi ni bilo prodajalcev - domačinov. Nekaj po 17. uri smo se odpravili proti domu, obogateni z lepimi vtisi na ta najzahodnejši košček slovenske zemlje. (Nadja Pahor)
Podpore
krvodajalcem
TRST — Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Renzulli je pred časom predstavil deželnemu odboru predlog o finančni podpori ustanovam, ki urejajo postopke za presaditve organov bolnikom in skrbijo za organizacijo krvodajalcev. Odbor je predlog sprejel, istočasno pa je dodelil omenjenim ustanovam podporo 450 milijonov lir
V Furlaniji-Julijski krajini obstajata zaenkrat dva centra darovalcev organov, eden v Vidmu, drugi pa deluje v Pordenonu, medtem ko je na deželnem teritoriju devet večjih krvodajalskih središč. Slednja so doslej že večkrat potožila nad neurejenimi razmerami in neustreznimi prostori, v katerih so primorani delati. S tem deželnim ukrepom se bo položaj vsaj za silo normaliziral.
• GRADEŽ — Predsednik predsedstva SR Slovenije Franc Popit in glavni konzul SFRJ v Trstu Mirošič sta v spremstvu poslanca Antonina Cuffara in oglejskega župana Nevia Puntina obiskala Gradež in si ogledala njegove turistične strukture.
Philipp Vandenberg
Hetera
Simpozij so Grki imenovali takšne družabne dogodke, 3 katerih so pili mešanico vode in vina. Samo barbari lejo čisto vino! Glaukias je predlagal, da bi pili v raz-erju »pet proti dva« — in sicer iz velikih skodel. To je ^menilo: pet delov vode, dva dela vina. Ce se je pilo pol °ti pol, kar je veljalo za zgornjo mejo frivolnosti, so se Oorabljali samo majhni kozarci.
Na ležišču ob čelni strani prostornega ateljeja, med °nastimi skulpturami in modeli iz ilovice, se je namestil istitljiv starec z valovito belo brado, in takoj ga je obdala iuPina mladih moških in ga obsula z vprašanji. Ime mu '. bilo Heraklit iz Efeza, toda Atenci so mu pravih »lem-ker večine tistega, kar je prišlo iz njegovih ust, niso šumeli. Razlagal je, da je ogenj izvor vseh stvari. Iz J oj a so se razvili voda, zemlja in zrak v tem zapore ju ln panta rhei — vse feče.	,	...
»Torej so tudi vsi lepi dečki in lepe ženske okoli nas ostali iz ognja?« je vprašal Glaukias kot v šah.
»Vsekakor!« je odgovoril filozof, »le dovolj daleč nazaj nQš razvoj moraš poseči. In če se ti zdita človek in ogenj
nasprotji, bodi prepričan, da se vse dogaja zaradi nasprotja. Celo nasprotje nasprotja, harmonija, je v sebi nasprot-je.«
Poslušalci so ga brez besede gledali, Heraklit pa se je čutil izzvanega, da razloži svojo misel. »Verjemite mi, da se na vaša čutila ni mogoče kaj prida zanesti. Vzemite Ustile prikupni kip tam« pokazal je na čepeči kip Afrodite, ki je komaj opazen stal v kotu — »v 55 letih svojega življenja nisem videl lepše ženske podobe.« Glaukias je zadovoljen nagnil glavo po strani, zdaj so tudi drugi gostje postali pozorni na bleščeči kip.
»Temistoklovo darilo za delfsko preročišče,« je pojasnil Glaukias in s pogledom iskal vojskovodjo.
»Zakaj, mislite, je ta Afrodita tako čudovito lepa? Takšno jo dela nasprotje, ki se skriva v njej, na eni strani ženska, na drugi otrok čutno pohotna in otroško čista. Harmonija ne nastane iz enakih, marveč iz nasprotnih elementov, tako kot harmonija glasbe ne sestoji iz enakih, marveč iz različnih tonov.«
Heraklitov o opisovanje je vzbujalo vse večjo pozornost do kipa. Gostje so se radovedni stiskali okoli- zelenkastega brona in občudovali njeno golo ljubkost, ki je kar vabila k božanju. Anakreon, celo v pijanosti pomemben pesnik, je začel kar brez priprave ustvarjati odo tej očarljivi umetnini: »O, ko bi mogel čutiti, bleščeči se bron, kako se me tvoji udje nežno dotikajo...«
Tedaj je stopil Temistokles pred kip in pokleknil, da bi lahko bolje ocenil Glaukiasovo delo, kipar pa je vprašal: »No, kako ti je všeč Afrodita?«
Oči vojskovodje so dobesedno vsesavale podobo, sprehajale so se od široko razpuščenih las čez ozki vrat do nežno nabreklih prsi, rahlo zaobljenega pasu in do upognjenih, vabljivih stegen. »Srečne muze,« je odgovoril Temistokles, »ki so ti podarile to umetnost. Hladni bron obujaš v božansko življenje. To je pravo čudo.«
Glaukias je bil vidno ganjen od vseh teh pohval in je skromno odgovoril: »In vendar je to komaj bedna slika resničnosti, ki nikoli ne bo dosegla narave.«
»Torej tiči za tem živ model?« Temistokles je radovedno gledal umetnika.
»Seveda,« je odgovoril Glaukias, »najboljši model je resničnost. Ni mi bilo treba dolgo iskati, da sem jo našel; toda ko sem jo zagledal, sem vedel, da je to Afrodita, ki se je dvignila iz morske pene.«
Komaj je to odgovoril, že so ga vsi po vrsti napadali, naj jim izda ime lepotice, kje bi jo lahko našli, ali je iz Aten, ali obstoji moški, ki uživa njeno naklonjenost.
Tedaj se je Glaukias zasmejal in rekel: »Tu je, sredi nas. Zijala, kje pa imate oči?«
»Zdaj so se vsi zagledali v Glaukiasa, kiparja, ki je ravnokar izgovoril nekaj neverjetnega. Nobeden izmed navzočih se ni upal ozreti okoli sebe in poiskati model lepe Afrodite. Stoji morda ob njem, za njim?
Končno je stopil Glaukias k Dafne, ki je ves prizor opazovala skupaj z Megaro, ji ponudil roko in odpeljal dekle k bronastemu kipu. »Tu vidite živ model Afrodite, hetero Dafne.«
Obširna razprava o številnih tekočih vprašanjih na sobotni seji
Glavni svet KZ: Sinhrotron treba zgraditi znotraj Raziskovalnega centra pri Padričah
V soboto je ob precejšnji udeležbi zasedal glavni svet Kmečke zveze, ki je na dnevnem redu imel kar precej pomembnih argumentov.
Najprej je razpravljal o vprašanju možne namestitve sin-hrotrona v bližini Bazovice; po obširni razpravi je glavni svet potrdil stališče, da je treba sinhrotron, tudi glede na vse razpoložljive podatke, zgraditi znotraj Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje pri Padričah. Možnost izgradnje te strukture pri Bazovici glavni svet KZ ocenjuje kot zelo nevarno predvsem zaradi tega, kar zatrjuje izredni komisar Centra Anzellotti, ko govori, da je lokacija pri Bazovici najbolj primerna, ker pač tam obstaja možnost širjenja celotne strukture. KZ je vsekakor ob strani krajevnemu prizadetemu prebivalstvu in se zavzema za to, da bi se ta njegova stališča upoštevala in se uresničila, da bi preprečili novo škodo zaradi novih razlastitev - celotni slovenski narodnostni skupnosti. KZ bo vsekakor o tem vprašanju zainteresirala sorodne organizacije na deželni in vsedržavni ravni.
Glavni svet je okvirno določil, da bo letošnji tradicionalni izlet KZ 20. in 21. septembra po vsej verjetnosti na Južno Tirolsko, kjer si bodo izletniki ogledali razna kmetijska podjetja, sadovnjake in agroturistične objekte.
Razprava je tekla tudi o predlogih KZ k deželnemu razvojnemu načrtu; pri tem je bilo ugotovljeno, da je KZ že od leta '81, odkar je stopil v veljavo deželni zakon štev. 7, ki je določal, da se mora deželna uprava za sestavo deželnega razvojnega načrta posvetovati s pristojnimi organizacijami, vsako leto posredovala svoje predloge; v deželni kmetijski politiki pa v vsem tem času ni zasledila bistvenih sprememb. Letos pa je stopil v veljavo zakon štev. 27, ki je odpravil komprenzorije in tudi določeno vlogo občinskih uprav glede načrtovanja ter pokrajinam priznal vlogo koordinatorjev. Zato je glavni svet sklenil, naj KZ posreduje pri pokrajinski upravi, naj s svoje strani v tem smislu nastopi pri deželnih oblasteh za resničen razvoj kmetijskega sektorja v naši pokrajini.
Kot četrto točko dnevnega reda je glavni svet razpravljal o delovanju komisije pri Kraški gorski skupnosti za porazdelitev finančnih sredstev, ki znašajo dve milijardi lir. O tem vprašanju je glavni svet že večkrat razpravljal in tudi tokrat ugotavljal, da še obstajajo precejšnje težave glede porazdelitve teh sredstev, ker sta na razpolago le dve milijardi lir, interesenti pa so s predloženimi prošnjami zaprosili za več kot sedem milijard lir. Glavni svet KZ je bil mnenja, da je pri porazdelitvi teh sredstev treba upoštevati tiste potrebe, kjer deželna uprava ne more poseči, da je treba dati prednost tistim družinam, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom in da je treba upoštevati take posege, ki so perspektivni predvsem za mladino; pozval je tudi krajevne uprave, da bi v te namene nudile dodatna finančna sredstva. KZ bo vsekakor posredovala pri pristojnih deželnih odbornikih Antoniniju, Rinaldiju in Carboneju, da bi se to vprašanje zadovoljivo rešilo.
Kot je znano, je Sklad za Trst v prejšnjih dneh porazdelil finančni prispevek v višini 54 milijard lir za letošnje leto za razne produktivne dejavnosti. Glavni svet KZ je žal ugotovil, da potrebe kmetijstva pri razdeljevanju teh finančnih sredstev sploh niso bile upoštevane; ob tem je KZ ponovno poudarila, da je treba kmetijstvu in vsem tistim, ki so zaposleni v tem sektorju, zagotoviti enako vlogo in dostojanstvo, kot ga uživajo ostali sektorji in vsi tisti, ki so v njih zaposleni. In prav dejstvo, da Sklad za Trst ni namenil niti lire od skupno 54 milijard lir kmetijskemu sektorju, je za glavni svet KZ nesprejemljivo in tudi v nasprotju z izjavami, ki so jih dali komisarji Sklada na posvetovanju s KZ. Zaradi tega KZ zahteva sestanek z vladnim komisarjem in s predsednikom komisije, da jima obrazloži svoje mnenje glede tega vprašanja; s tem v zvezi je glavni svet KZ sprejel tudi sklep, na osnovi katerega je organizacija pripravljena podpreti protestno manifestacijo pred vladno palačo zaradi takega zadržanja pristojnih oblasti.
O drugih vprašanjih, o katerih je tekla beseda na sobotni skupščini odbornikov KZ, bomo še poročali.
Jutri v Dolini proslava ob 40-letnici postavitve spomenika padlim občanom
Dolina je bila ena prvih vasi na Tržaškem, ki se je oddolžila svojim padlim s trajnim obeležjem. Spomenik na Taborju, sredi vasi, so preživeli dolinski partizani odkrili že 28. julija 1946.
Misel na spomenik se je v dolinskih partizanih in Dolinčanih porodila že takoj ob koncu vojne. Na jesen leta 1945 so člani pododseka Zveze primorskih partizanov začeli zbirati podatke o padlih, interniranih in pogrešanih; za več primerov je bilo potrebno potovanje na lice mesta, kjer se je padli boril ali dal življenje za svobodo; mučna in delikatna so bila poizvedovanja pri svojcih, obenem pa je stekla tudi nabiralna akcija za udarniško delo za
Sindikati najemnikov: »S šotori na Trg Unitd? Ne, hvala!«
Občinska uprava naj zagotovi streho družinam ki jim v kratkem roku grozi izgon iz stanovanja
združenja stanovalcev in sindikati prilagodili novemu in nepredvidljivemu stanju po izgonu vseh družin, pa bo v veliki meri odvisno tudi od zaključkov skupščine, ki se bo sestala v petek, 25. julija, v dvorani CGIL v Ul. Pondares.
Včerajšnja tiskovna konferenca, ki so jo v Novinarskem krožku sklicali predstavniki sindikatov ter združenj SUNIA, SICET in UIL-stanovanja, ni bila le ena izmed tolikih tiskovnih konferenc o problemih izgonov in primanjkovanja stanovanj v našem mestu. To srečanje so namreč morali sklicati, da bi poudarili nevzdržnost stanja, v katerem so se vse te organizacije znašle, kljub dolgim letom neutrudnega in večkrat tudi uspešnega dela, tako na sindikalnem področju, kot v okviru samih združenj, ki predstavljajo stanovalce in ščitijo njihove pravice.
Zaprepadenim poslušalcem (peščici novinarjev in številnim občanom, ki so na lastni koži doživeli preizkušnjo izgona) so obrazložili, kako je postalo-katerokoli njihovo delo neučinkovito in brezupno. "Kar je bilo v naših močeh, to smo storili," je podčrtala Fulvia Suppancich (SUNIA), "od javne uprave, predvsem občinske, pa večkrat nismo bili deležni zadostne pozornosti." Leta 1979 so se združenja stanovalcev odločila celo za demonstrativne akcije na Trgu Unita, kjer so postavila svoje šotore in tako "pokazala" stanje dobršnega dela tržaškega prebivalstva. V nekaterih primerih so se celo odločili za zasedbo že oddanih občinskih stanovanj.
Take akcije so danes zaradi bistveno drugačnih pogojev in nove zakonodaje nesprejemljive, kljub temu da se zanje še vedno ogreva Jole Burlo. Do nedavnega je namreč veljalo nenapisano pravilo, da je Tržačan z izgonom, brez stanovanja, brez denarja za najemnino, kljub vsemu prespal pod še tako zasilno streho. Morda so nekateri res mislili, da je nekajurno, ali v najslabšem primeru nekajdnevno, protestno "taborenje" na Trgu Unita edini način, da si človek zagotovi ključe občinskega ali ljudskega stanovanja. Te demonstrativne akcije pa so vedno podpirale (in reševale) prav tiste organizacije, ki so bile primorane sklicati včerajšnjo tiskovno konferenco.
Med včerajšnjimi poslušalci se je vsekakor že zbralo nekaj oseb, ki je na lastni koži odkrilo, da tudi najbolj nadebudne organizacije ne morejo biti kos objektivnemu primanjkovanju stanovanj. Neka ženska je spraševala, koliko časa bo morala še spati (in za to tudi plačati dokaj visoko ceno) v domu v Ul. Gaspare Gozzi. Nekdo je tudi prejokal vso tiskovno konferenco. Pa tudi to mu ne pomaga do stanovanja.
Do tega bridkega spoznanja so tako sindikati kot združenja stanovalcev prišli že zdavnaj. Upali so, da bodo rešili, ali vsaj omejili, problem izgonov s pravočasno gradnjo občinskih in ljudskih stanovanj. Občinska stanovanja so imensko sicer že dodelili, posamezna stanovanja pa zaenkrat niso še vseljiva. Tudi zaradi tega se je "na cesti" znašlo že 5 družin. Od prihodnjega tedna pa bodo v Trstu izgnali (pri tem mislimo seveda na prisilne izgone, s policijo in zamenjavo ključavnic) po dve družini na dan. Kdor ima pravico do občinskega stanovanja, se vanj ne sme vseliti (čeprav lahko v njem nakopiči svoje pohištvo), kdor te pravice nima, ker ne zadošča pogojem za natečaje IACP, pa bo "moral" ostati
brez. V našem mestu je kar 150 takih družin, skratka socialni problem, ki ga ni mogoče spregledati. Lastniki stanovanj pa puščajo svoje ' nepremičnine" prazne, oz. zahtevajo izredno visoke stanarine.
Včerajšnjega srečanja so se sicer udeležili tudi predstavniki združenj lastnikov stanovanj, nihče od njih pa ni zinil niti besedice. Nekoliko bolj zgovoren je bil občinski funkcionar Ivancich, ki je nadomeščal župana. Obljubil je oddajo vseh občinskih stanovanj (na Ul. Puškin, UL F. Severo in na Rovtah) v roku petnajstih dni. Do gradnje novih stanovanjskih blokov, občinskih ali IACP, bo treba še "potrpeti" vsaj leto dni. Do takrat pa bo kakih 200 družin ostalo brez doma.
SUNIA, SICET, UIL-stanovalci in sindikalne organizacije so si zamislile tudi rešitev "stanovanja-parkirišča", t.j. stanovanja, ki ga najameš za določen čas (od 18 do največ 24 mesecev), oz. dokler ne vstopiš v občinsko ali ljudsko stanovanje, ki ti pritiče. Občinsko upravo so prepričali, da jamči za te družine, lastniki stanovanj pa kljub temu ne nameravajo sodelovati.
SUNIA pravi, da bodo lahko "zdržali" do 31. julija in naj se zato Občina zgane, naj drži svoje obljube in naj spoštuje vsaj termine oddaje stanovanj, sicer bo moral za to odgovarjati župan v prvi osebi. Kako se bodo
Z včerajšnje tiskovne konference v Časnikarskem krožku
ureditev okolja. Nobenega dvoma ni bilo, da mora spomenik stati ob pomniku, ki so ga dolinski rodoljubi postavili v spomin na ljudski tabor leta 1878 in tako simbolično povezati obe obdobji z isto borbeno nitjo.
Po trudapolnem in dolgotrajnem delu so dolinski partizani ob prisotnosti soborcev iz drugih vasi in iz Trsta predali spomenik svojemu namenu v nedeljo, 28. julija 1946, na dan pred pričetkom mirovne konference v Parizu. Spomenik je iz belega bazovskega kamna sklesal Franc Križmančič iz Bazovice. Ob odkritju spomenika so spregovorili predsednik pododseka Zveze primorskih partizanov za Dolino Mario Kocjan, predsednik NOO za Opčine Riko Malalan, Branko Babič (v italijanščini) v imenu ZPP Trst, tedaj že bivši dolinski župnik Bidovec in skladatelj Fran Venturini.
Kljub pažnji se je med prvotne podatke vrinilo nekaj napak, kar je povzročilo nekoliko ogorčenja med prizadetimi svojci. Po temeljitejših raziskavah je odbor Zveze partizanov leta 1948, ob priložnosti proslave 70-letnice ustanovitve društva Valentin Vodnik, dodal spomeniku še eno stranico in nanjo vklesal imena, ki so še manjkala. Danes je zabeleženih 27 padlih partizanov, 13 talcev in 33 žrtev v internaciji in nasilja fašizma.
Okolje okrog spomenika padlim in spomenika taboru 1878 je krajevna sekcija VZPI za Dolino, Mačkolje in Prebeneg ponovno uredila (z udarniškim delom in prostovoljnimi prispevki) poleti 1978, ko se je vsa Dolina pripravljala na proslavljanje 100-letnice dolinskega tabora in 100-letnice PD Valentin Vodnik.
V petek, 25. julija, bo na dolinskem Taborju proslava ob 40-letnici postavitve spomenika padlim. Na proslavi bodo sodelovali Pihalni orkester Breg, Moški pevski zbor Valentin Vodnik, recitatorji in govornika Dušan Lovri-ha, predsednik sekcije VZPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg in Arturo Calab-ria, pokrajinski predsednik VZPI ANPI.
Proslava se bo pričela ob 20. uri. Zbirno mesto bo na Gorici, od koder bo sprevod krenil k spomeniku, kjer se bo odvila celotna svečanost. (Ris)
Arh. Cordaro na prazniku Unitd in Dela
Pobude za lepši videz tržaškega nabrežja
Zapuščen trg ob bivši železnici Sv. Andreja pokrivajo te dni številni raznobarvni standi in stojnice, pri katerih si lahko obiskovalec "poteši" lakoto in žejo, ali pa nabavi zanimivo knjigo ter ljubek spominek. V teh dneh se namreč ob morskem obrežju odvija Festival Unita in Dela, ki si je za svoje vodilo izbral geslo "Mir okrog nas". Poleg zabavnega programa želi nuditi praznik občinstvu tudi kulturne dobrine. Organizatorji so v ponedeljek zvečer povabili zato medse arhitekta Pietra Cordara, joredsednika upravnega odbora muzeja Revoltella. V svojem govoru je gost opisal in predstavil številne in silno zanimive načrte arhitektov, inženirjev, javnih in zasebnih ustanov, pa tudi političnih sil, ki težijo k enotnemu cilju spremeniti podobo tržaškega nabrežja tako, da bo lahko postal vabljiv turistom in domačemu prebivalstvu.
Marsikdo še vedno trdi, da je terezijanska mestna četrt s svojimi mogočnimi palačami, spomeniki in kulturnimi objekti, najlepša v našem mestu. To pa ne drži popolnoma. Kaj pa razpadajoče podrtije v starem mestu, ali številna zapuščena in zaprašena skladišča, ali rjasta železna ogrodja, ki kazijo izgled Trsta? S temi problemi v zvezi je arhitekt Cordaro opomnil na zanimive, večkrat tudi izredno bistre rešitve ustanov, ki jih resno skrbi izgled našega mesta. Pomemben je bil na primer predlog zasebnega gradbenega podjetja, ki je bilo pripravljeno, seveda z znatnim prispevkom iz občinske "zakladnice", popolnoma obnoviti in preurediti stari del mesta. Drugi, prav tako pomemben načrt, ki bi ga veljalo upoštevati, pa se zavzema za ureditev sedežev, v katerih se nahajajo muzeji, knjižnica, akvarij ipd. Z uresničitvijo takšnega, sicer precej ambicioznega načrta, bi lahko Trst tudi v turističnem smislu bolje ovrednotili.
Tudi vprašanje parkirišč je precej pereče. Morsko obrežje poplavljajo predvsem v jutranjih urah raznobarvni avtomobili, ki hitijo skozi mestno središče ali pa zaman iščejo prostorček, kamor bi lahko parkirali. Domiselni načrtovalci so tudi za ta problem našli rešitev. Najbolje bi .bilo, ko bi promet v Terezijanski četrti skoro popolnoma ustavili, tako da bi se meščan ali turist lahko nemoteno sprehajala ob morju, ne da bi se pri tem morala izogibati drvečim avtomobilom. Razni kulturni objekti bi tako postali veliko laže dostopni. Lastniki avtomobilov pa bi svoja vozila lahko parkirali v posebnih parkiriščih, zgrajenih na obeh skrajnih koncih obrežja, ki bi po svoji kapaciteti lahko zadoščala vsem potrebam. Meščani bi se tako kmalu odvadili povsem nepotrebne vožnje po samem mestnem središču in bi se lahko, če bi le hoteli, večkrat odločili za krajši sprehod po Terezijanski četrti, daleč od neprijetnega ropota avtomobilov.
Načrtov za izboljšanje podobe našega obrežja je torej izredno veliko, prepuščeni pa so dobri volji tistih, ki bi jih morali uresničiti, ter neskončno dolgim razgovorom v občinskih prostorih...	HJ
Deželna SSk obiskala nabrežinsko občino
Pred dnevi je predstavništvo deželnega vodstva Slovenske skupnosti obiskalo na županstvu v Nabrežini devinsko-nabrežinskega župana Bojana Brezigarja. Z njim so imeli daljši razgovor o uspešnem delu občinske uprave strankin deželni tajnik Ivo Jevnikar, deželni predsednik Marjan Terpin in deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Na sestanku, kot je rečeno v poročilu za tisk, so posvetili posebno pozornost skrbi občinske uprave za reševanje splošnih problemov, kot so javna dela, urbanistična vprašanja, turizem, šolstvo. Podčrtali so še pomen pospeševanja sožitja med obema narodnima skupinama v občini in pa bogatega kulturnega dela domačih društev. Na tem področju bo zato velikega pomena kulturni dom, ki ga misli postaviti občinska uprava.
Deželno vodstvo SSk je izrazilo županu Brezigarju priznanje za opravljeno delo in obljubilo vso podporo nadaljnjim prizadevanjem v korist slovenskega prebivalstva in vseh občanov.
\s
V Miramam o posledicah Černobila
Včeraj so v miramarskem centru za teoretsko fiziko otvorili simpozij o atmosferski fiziki. V okviru simpozija bodo v četrtek, 24. julija, od 15. do 19. ure, v konferenčni dvorani v hotelu Adriatico v Grljanu, priredili razpravo o katastrofalni nesreči v sovjetski jedrski elektrarni v Černobilu in analizo posledic radioaktivnega žarčenja. Uvodni poročili bosta posredovala dr. Amelia Hagen z Atomske agencije na Dunaju in dr. Bjarne Siversten z norveškega Inštituta za atmosfersko raziskovanje.
Konferenco o atmosferski fiziki sta organizirala dva švedska znanstvenika z Univerze v. Goteborgu, Stig Lundgvist, ki je predsednik znanstvenega sveta v miramarskem centru, in Eva Selin ter japonski znanstvenik Ham Morinaga, ki dela na univerzi v Miinchenu.
Prihodnji ponedeljek pa bo v miramarski center prispel ameriški nobelovec Sheldon Glashow, ki bo predaval na tečaju energetske fizike in kozmologij®: Prof. Glashovv je prejel Nobelovo nagrado za fiziko leta 1979 skupno z Abdusotn Salamom in Stevenom Weinbergorh za revolucionarno teorijo, ki združuje šibke jedrske sile in elektromagnetske sile.
Pravočasno poravnati naročnino na RAI
Tržaška finančna intendanca obvešča, cla bo 31. zapadel rok, v katerem j® treba poravnati naročnino na radio in televizijo za 2. šestmesečje in za 3. tromesečje 1986. Kdor namerava obnoviti naročnino za beločrno televizijo do konca leta, mora plačati 33.005 lir, kdor jo namerava obnoviti do konca 3. tromesečja, pa 17.200 lir. Za barvno televizijo naročnina znaša 47.635 lir. Polletna naročnina na radio znaša 1.275 lir, tromesečna pa 660 lir.
Predlogi KPI za preprečitev predčasnih volitev
CGIL kritizira deželno zdravstveno politiko
Jutri volitve novega župana kljub pomanjkanju sporazumov
Jutri se bo sestal občinski svet; na dnevnem redu ima le izvolitev novega župana, potem ko je Richetti skupno s celotnim odborom podal ostavko že pred časom.
Vendar pa je že sedaj gotovo, da občinski svet ne bo mogel izvoliti novega župana že na jutrišnji seji, ker je za njegovo izvolitev potrebna absolutna večina glasov občinske skupščine. Doslej še ni bil dosežen nikakršen sporazum med strankami in glede na nasprotujoča si stališča med petstrankarsko koalicijo in Listo za Trst je že gotovo, da do tega sporazuma tudi ne bo prišlo.
Svojega kandidata za župansko mesto bo petstrankar-ska koalicija skupno s SSk določila danes, ko se bodo te stranke ponovno sestale. Vendar pa je moč zatrditi, da bodo te stranke predlagale potrditev Richettija. V ponedeljek pa je bil na sedežu pokrajine sestanek, ki ga je sklicala KPI in na katerem je bil govor o institucionalnih aspektih krize v krajevnih upravah. Sestanka so se udeležili predstavniki KD, PSDI, Mestne liste. Tržaškega gibanja in Slovenske skupnosti; sestanka se terej niso udeležili zastopniki PLI, PRI in PSI,
Izhajajoč iz nevarnosti nadaljevanja sedanje upravne krize je KPI na sestanku predlagala skupen napor vseh demokratičnih sil za institucionalno korekten postopek v sedanji krizi. Po mnenju KPI bi se na tak način izogniti manevrom, ki bi privedli do razpusta izvoljenih skupščin preko takih postopkov, ki bi šli mimo soočanja v skupščinah in ne da bi si vsaka politična sila prevzela svojih odgovornosti z glasovanji na programih in na koalicijah.
Po mnenju KPI je zato treba preprečiti, da bi avto-
matični mehanizem »opominov« šel mimo nadzorstva izvoljenih skupščin in vsekakor privedel do komisarskih uprav. Za rešitev tega problema je KPI dala tri predloge: a) izvolitev emergenčnega odbora za uresničitev nekaterih bistvenih ciljev mestnega interesa z organskim sodelovanjem komunistov do redne zapadlosti mandatne dobe; b) podobno emergenčno rešitev vendar za krajše obdobje in z omejenimi nalogami; c) tako oceno, ki bi ne bila prejudicialna glede političnih aktov, programa in proračuna, ki bi odražala določeno koalicijo, tudi manjšinsko, kj pa bi pomenila pravi preokret v primerjavi s srcdinsko-desničarskimi odbori, ki jih je karakteri-zirala vloga liste za Trst.
Predstavniki KPI so tudi obrazložili razloge zaradi katerih niso povabili na sestanek LpT: šlo je namreč za sestanek, ki je imel namen zaščititi demokratična pravila in dostojanstvo izvoljenih skupščin; to pa ni moglo zanimati Listo — so poudarih predstavniki KPI — ki se je v preteklosti zaničljivo obnašala do demokratične prakse in je po razkolu postala tudi reakcionarna in nima nič skupnega z ustavnimi principi demokratičnega sistema države.
Ob koncu je pokrajinski tajnik Poli med drugim izjavil, da je bilo na sestanku govora o potrebi, da bi se odprla nova faza konstruktivnega soočanja v korist Trsta. Dodal je tudi, da so stranke izrazile interes za nekatera nova stališča KPI, glede katerih obstaja pripravljenost, da se o njih razpravlja tudi v bodočnosti. Zaključil je z ugotovitvijo, da v kolikor obstaja resnična volja, obstajajo tudi možnosti za začetek pravega naprednega preokreta za upravljanje mesta, (as)
Deželno vodstvo sindikata CGIL je včeraj objavilo tiskovno sporočilo, v katerem ostro kritizira deželno upravo, ker dva meseca po dogovorjenem roku ni še odobrila nobenega izmed izvršilnih načrtov, ki so jih pripravile posamezne krajevne zdravstvene enote, z izjemo tistega, ki ga je izdelala zdravstvena enota iz S. Daniela. V tem zadržanju deželne uprave se po mnenju CGIL odraža pobtična nevolja, da bi dajali prednost programiranju pred interesi posameznih skupin. Deželno vodstvo sindikata vsekakor poziva krajevne zdravstvene enote, naj čimprej odobrijo izvršilne načrte, če jih še niso. Vodstvo^ nadalje poudarja potrebo po skladnosti med posameznimi izvršilnimi načrti in po odobritvi deželnega socialno-skrbstvenega načrta v teku leta 1987.
PSI o nadaljnjih pogajanjih za Aquilo
Pokrajinsko vodstvo PSI je na svoji zadnji seji obravnavalo vprašanje naftne čistilnice Aqiula pri Miljah. Seje, ki jo je vodil tajnik Augusto Se-ghene, so se udeležili tudi deželni odbornik za industrijo Gioacchino Fran-cescutto in predstavniki delavcev Aquile, ki so člani PSI.
Odbornik Francescutto je zagotovil, da bo deželna uprava storila vse, kar je v njeni moči, da bo dosledno spoštovan dogovor, na katerega je družba TOTAL pristala na pogajanjih v 'Rimu. Francescutto je zagotovil tudi zavzetost deželne uprave, da se najde dokončna rešitev za ohranitev rafinerije in zadevnih delovnih mest. Tajnik Seghene je v tej zvezi podčrtal, naj bi rešitev iskali na pogajanjih, ki naj potekajo izključno med predstavniki vlade in deželne uprave. Razširitev kroga pogajalcev bi po njegovem mnenju samo škodovala.
Deželni prispevki za Raziskovalno območje
Deželna uprava je sklenila, da bo v triletju 1986 - 88 vsako leto namenila 600 milijonov lir prispevkov Območju za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Prispevke za letošnje leto je deželni odbor odobril v teh dneh, in sicer na predlog pristojnega odbornika Daria Barnabe. Te prispevke deželna uprava podeljuje na osnovi deželnega zakona 59 iz leta 1978 o pospeševanju znanstvenega raziskovanja in univerzitetnega študija.
• Pokrajinsko tajništvo sindikata FULTA obvešča, da bo v četrtek, 24. t. m., na sedežu CGIL v dvorani Di Vittorio v Ulici Pondares 8 pomembno zborovanje vseh uslužbencev tvrdke Calza Bloch, ki so vpisani v dopolnilno blagajno. Srečanje se bo pričelo ob 9. uri.
Avtomobilist povozil mladi srni in brezvestno odbrzel naprej
Dve srni sta bili včeraj žrtvi nepazljivega voznika, ki ni upošteval trikotnih cestnih znakov »Pozor — živali«. Ko sta srnici, mati in mla-te". prečkali Trbiško cesto nekje pri križišču za Padriče, je privozil avto-rciobil, ki pred nenadno oviro, verjetno zaradi previsoke hitrosti, ni uspel Pravočasno zavreti. To so dejansko :c domneve, saj gasilcev, ki so kma-n nato prihiteli na kraj nesreče, voz-fnk ni hotel počakati, ampak je od-brzel naprej. Žalostne posledice so tele neizogibne: smjačka je avtomo-tel do smrti povozil, sma pa se je z zlomljenimi zadnjimi nogami zavlekla v gozd. Tam so jo po več kot polurnem iskanju našli uslužbenci gospodarske straže in jo takoj prepeljali na bližnji sedež gasilcev na Opčinah, kamor je kmalu prišel tudi veterinar. , yal ima verjetno poškodovano tudi hrbtenico.
Kaže, da je gasilce opozoril na ne-zgodo anonimni telefonski klic. Kritine pa se ni javil, verjetno zato, ker ?? jo zbal denarne kazni zaradi pre-tetre vožnje. Kaj pa, če bi povozil človeka?
S plavo ribo
»Molovemu narastku«. Za mestne sladokusce in neustrašne turiste pa bodo scvrli »guževe« filete. In »Pijane skuše«, »Špagete" s smetmi« (ribjimi, seveda), »Ribji gulaš«, »Polnjene^ ribe« (polnijo jih z algami) in še in se...
Slaščice so seveda poglavje zase. Vanje še tako okusne plave ribice niso {»močile svojega repa, so pa kljub temu zanimive, »Breskve v kisu« pa še posebno. Cene bodo hrani »primerne«. Dober tek.
CGIL-CISL-UIL: demokratične sile naj se povežejo za rešitev krize
Tržaška sindikalna zveza CGIL - CI SL - UIL je zavzela svoje stališče do politične krize, v katero sta zabredli tržaška občinska in pokrajinska uprava. Zvezno pokrajinsko tajništvo je včeraj izdalo tiskovno sporočilo, v katerem poziva vse krajevne demokratične politične stranke, naj s kakovostnim skokom presežejo nesoglasja in naj osnujejo skupen program, ki naj ga potem izvaja kolikor mogoče široko upravno zavezništvo.
V skladu s svojo avtonomijo v odnosu do političnih strank se pokrajinsko tajništvo CGIL - CISL - UIL seveda ne izreka v prid povsem določene upravne koalicije. Kljub temu pa iz njegovega tiskovnega sporočila dokaj jasno izhaja, da se zavzema za preseg strankarskega zavezništva, ki je doslej u-pravljalo Tržaško občino in Tržaško pokrajino.
Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze se je odločilo, da zavzame svoje stališče do politične krize na Tržaškem, predvsem zaradi njene dolgotrajnosti in navidezne brezizhodnosti in zaradi negativnih posledic, ki jih ta kriza ima za krajevne gospodarske in družbene razmere. Kriza je izbruh-
Prvo mednarodno nagrado Opereta 1986 bodo podelili režiserju Marcelu Prawyju
Avstrijski muzikolog in režiser Marcel Prawy bo v začetku avgusta prejel »krstno« nagrado »Opereta 1986«, ki jo prvič letos podeljuje tržaška avtonomna letoviščarska ustanova v sklopu že tradicionalnega poletnega Festivala tako imenovane male lirike v našem mestu.
Nagrajenec je po rodu Dunajčan, torej iz kraja, ki si po vsej pravici lasti naslov rojstnega mesta operete. Na ameriških tleh pa si je Prawy izoblikoval svoj glasbeni in umetniški čut in osredotočil svoje zanimanje na mlajšega sorodnika operet-musical. Kot ravnatelj dunajske »Volksoper« je po svoji lastni zamisli in režiji z velikim uspehom predstavil avstrijski publiki eno izmed najbolj priljubljenih ameriških glasbenih iger. Priznanje je torej povsem zasluženo — svoj izreden okus in sposobnost je Prawy dokazal tudi tržaški publiki kot vodja predstave »Cesarski sen v Miramaru«.
nila v času, je rečeno v komunikeju, ko sta Trst in njegova pokrajina dosegla posebno pozornost pri vladi in drugih državnih organih, kakor tudi pri deželni upravi. Da bi sedanjih priložnosti ne zamudili, temveč jih kolikor mogoče smotrno izkoristili, je po mnenju sindikatov potrebna čimvečja politična enotnost tržaških demokratičnih sil.
Tajništvo CGIL - CISL - UIL predlaga, naj bi skupni program osnovali na zahtevah, ki so bile iznesene ob spošni stavki v tržaški pokrajini 16. aprila letos. Gre za zahteve po gospodarskem razvoju, povečanju delovnih mest in izboljšanju družbenih razmer zlasti v prid najšibkejših oziroma najbolj zapostavljenih slojev. Od vlade in ustanove za industrijsko prc osnovo IRI je treba doseči okrepitev državne soudeležbe v krajevnem gospodarstvu, in to tudi v luči zakona za obmejna območja, ki bi ga moral parlament v kratkem odobriti. Deželna uprava naj ovrednoti vlogo Trsta htot glavnega mesta Furlanije - Julijske krajine v o-kviru uravnovešenega razvoja celotne deželne resničnosti. Potrebna je koordinacija krajevnih gospodarskih potencialov in spodbud, za kar naj se še pred iztekom leta skliče 3. pokrajinska gospodarska konferenca. Gospodarske pobude je treba načrtovati v okviru smotrnega izkoriščanja teritorija, ob spoštovanju njegovih naturalističnih in drugih ambientalističnih značilnosti. Potrebno je zagotoviti boljše življenjske pogoje in oskrbo ostarelim in drugim šibkejšim kategorijam, kot so družine brez stanovanj. 0-vrednoti naj se kulturna in drugačna raznolikost tržaškega prebivalstva, o-krepi naj se demokracija in soudeležba vseh državljanov v javnem življenju.
Za uresničitev teh programskih smernic je po mnenju pokrajinskega tajništva CGIL - CISL - UIL potrebno osnovati trdno upravno zavezništvo na
Tržaški občini in na Tržaški pokrajini. To pa bo mogoče le, če bo prišlo do široke enotnosti med krajevnimi demokratičnimi političnimi in družbenimi silami.
Prošnje za suplence v zgoniški občini
Kdorkoli je zainteresiran v šolskem letu 1986-87 za morebitne suplence učnega osebja občinskih otroških vrtcev in pomožnega osebja (sluginje, kuharice, čistilke, otroške negovalke), lahko predstavi prošnjo na navadnem papirju na občino Zgonik do vključno 2. avgusta 1986 z navedbo sledečih podatkov:
kraj in datum rojstva; da je italijanski državljan; točna navedba naslova in morebitno telefonsko številko. Za vzgojiteljice — da je v posesti diplome za poučevanje na pripravni stopnji, ki jo je izdala šola ali inštitut s slovenskim učnim jezikom.
Prijavijo se lahko tisti, ki so dopolnili 18. leto starosti in niso presegli 35. leta, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Podrobnejša pojasnila so na razpolago na tajništvu občine Zgonik.
• Predsednik deželnega odbora Bia-sutti je včeraj sprejel na obisk ameriškega ambasadorja Rudija A. Unter-thinerja. častni gost je izrazil svoje veliko navdušenje nad naravnimi lepotami naših krajev, o katerih je menil, da so pomembna stična točka med različnimi narodi in kulturami.
Zapustil nas je naš dragi
Romano Bizjak
krožniku
Ribice in ribe Jadranskega morja, Plave ribe vseh vrst in tudi nekaj ta-teh, ki prav plave niso, bodo ponov-??. na jedilnih listih nekaterih tržaških restavracij. Lani so se pojavile ^ precej tradicionalni obleki, saj so gostinci domenili za izbiro starih pceptov tržaške in istrske kuhinje.
Pa jih bomo (pod pogojem, da Ji nam ribe všeč) naročali v bolj -Jksotičnih« variantah. Združenje tračev in gostincev ACEPE je nam-Prepustilo svojim kuharjem vso P ostost pri izbiri, sestavi in izumu °yih receptov, v katere lahko »vtak-eJo« kako plavo ribo. Tako se je ne-omu porodila zamisel, da zmesi i rjnke s skušo«. Neki drug kuhar J odločil, da ne zapravi niti najmanj-, oga ribjega delca in nam ponuja jed avor de minudaia«. »Minudaio« lah-seveda prevajamo kot nam je Ijub-, ’ n njenih sestavinah pa ne bi po-nvobneje razpravljali. Kd0 bi se lah-'jteekel »Testeninam« (bigoli) s uelami«, ali bolj aristokratkemu
Prevrnila se je prikolica švicarskega tovornjaka.
Sivi asfalt Trbiške ceste prekrile barve...
Včeraj proti večeru je na Trbiški cesti, blizu odcepa za Padriče, prišlo do svojevrstne prometne nesreče: tovornjak s prikolico švicarske registracije, ki je vozil iz industrijske cone proti Tržiču, je na rahlem ovinku za-čdl izgubljati ravnotežje in preden je šofer (tudi on doma iz Švice) ustavil težko vozilo, se je prikolica prevrnila na desni bok, z nje pa se je v istem hipu usulo na cesto nešteto sodčkov, v katerih je bila barva.
Na srečo ni bilo hujših posledic, gasilci pa so vendarle imeli precej dela, da so s posebnim žerjavom ponovno postavili prikolico na kolesa. Za čiščenje ceste, ki je za nekaj časa bila odprta le v eno smer, pa so poskrbeli uslužbenci podjetja Rago - Tečna iz Trsta, ki je barvila prodalo v Švico.
Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalostno vest sporočajo žena Peppi-na, sinova Giulio in Vojko z vnukinjo Eleno.
Trst, 23. julija 1986
Ob smrti dragega očeta izrekajo iskreno sožalje svojemu sodelavcu Voj-kotu. direkcija in uslužbenci Central-speda.
Ob izgubi dragega očeta izreka Vojku Bizjaku iskreno sožalje
kolektiv Agroforest
Pogovor z izvedencem za higieno dr. Gabuccijem
Zaskrbljenost zaradi škodljivosti hrane je dandanes v večini primerov pretirana
"Ljudje vedno in vsevprek pretirano obravnavajo nevarnosti raznih snovi v hrani, kot so na primer barvila, sredstva za zatiranje mrčesa, konzervansi ipd. Tak strah pred hrano pa je dandanes popolnoma odveč. Vsa živila namreč lahko pridejo na trg le, če to dovolijo kemijski laboratoriji, ki odločno zavrnejo vsak izdelek in pridelek, ki ne ustreza določenim sanitarnim in higijenskim normam." Tako je vsaj mnenje kemika Gina Gabuccija, ki se ukvarja z analizo živil in je obenem ravnatelj kemijskega oddelka Laboratorija za higijeno in profilakso v Ul. Lamarmora. Naloga tega centra je preprečevanje vseh faktorjev, ki lahko negativno vplivajo na človeško zdravje. To vključuje predvsem strogo nadzorstvo nad živili, analizo škodljivih snovi v zraku, pa tudi kontrolo in preprečitev številnih delovnih nezgod.
Omenjeni laboratorij ima precej oblasti, saj lahko prepreči, da pride na trg katerokoli živilo, ki ne ustreza zdravstvenim normam. Center za analizo hrane se je pojavil Trstu že v začetku prejšnjega stoletja, točneje leta 1982. "V tistih letih je bila hrana zdravju veliko bolj nevarna," je nadaljeval dr. Gabucci. "Voda je bila okužena in je povzročala številne, takrat še neozravljive bolezni, kot so kuga ali kolera. O kakšnih higijenskih razmerah v tistem času sploh ne moremo govoriti, pa tudi kemija kot znanost še ni bila zadovoljivo razvita."
Res se današnji človek večkrat s hrepenenjem spominja pristnih, domačih jedil — sadja, zelenjave, žita, kot na edino zdravju res koristno prehrano. Dr. Gabucci se z "nostalgiki" sploh ne strinja. "Kmetje so bili nekoč prisiljeni, da so se preživljali le z lastnimi pridelki. Nikogar ni skrbelo, če je sadje ali zelenjavo že načela gniloba, ali če je bilo žito
plesnivo. Ravno gniloba in plesen pa sta zdravju izredno škodljivi snovi, ki lahko s časom povzročita hujša notranja obolenja in celo raka. Ljudje so obenem premalo poznali najosnovnejše zakone higiene in niso znali pravilno shranjevati živil. Zato so bili "pristni" domači pridelki, ki so jih kupci nabavljali na trgu, največkrat veliko bolj strupeni od današnjih "umetnih" živil."
Ravno danes, ko doživljamo, po mnenju dr. Gabuccija, najsrečnejše obdobje v prehrani, saj so živila strogo nadzorovana, "pa se ljudje bojijo jesti, ker so prepričani, da so razni konzervansi in barvila smrtno nevarni. Res je sicer, da so določene snovi strupene, a te lahko povzročijo nevarne bolezni le v daljšem roku in le v primeru, da se človek sistematično, vsakdan hrani z istim živilom. Če pa neprestano menjuje svoj "menu", nevarnost sploh ne obstaja, saj bo imel tako organizem dovolj časa, da bo razne škodljive snovi sproti izločal. Če omenimo samo primer sredstev za zatiranje mrčesa, ki so v splošni rabi, je treba povedati, da te snovi s časom kaj kmalu izginejo, obenem pa jih je mogoče s kuhanjem popolnoma uničiti.
Kaže torej, da nevarnosti v hrani skoraj ni, če le menjujemo vsak dan svoj jedilnik. Vsa živila so pod strogo zdravstveno kontrolo, konzervansi, barvila in razni strupi pa so prisotni le v malenkostnih količinah. Dandanes je obenem splošno razširjeno konserviranje z zmrzovanjem, ki zdravju sploh ni škodljivo. Nasprotno — dr. Gabucci svetuje vsem, ki se ukvarjajo s kuhanjem, naj tudi doma živila shranjujejo v zmrzovalnih skrinjah.
HELENA JOVANOVIČ
Cocciante na Gradu sv. Justa navdušil mlade poslušalce
Riccardo Cocciante je imel pred dnevi koncert na Gradu sv. Justa. Občinstvo, ki se ga je množično udeležilo, je pevca zelo toplo sprejelo. Vzdušje je tako doseglo kmalu svoj višek. Temu je seveda pripomogla prva Cocciantejeva pesem večera. To je bila pesem, ki opeva prijateljstvo, ki je, kot meni Cocciante, najpomembnejša vez med ljudmi, poleg ljubezni seveda! S pesmijo II mio amico carissimo pa je hotel tudi preveriti, če je tržaško občinstvo še njegov "prijatelj". Kot je videti, je bil začetek res čustven. Nato so sledile še pesmi: Insieme, Senza di te, Paseggiando in bicicletta. Na odru je medtem publika opazila nekaj novega: to je bil elektronski klavir, ki ga je Cocciante primerno predstavil. Predstavil pa ga je kot ljubezen, ki je do klavirja pri njem res neizmerna. Sledile so pesmi ob spremljavi klavirja, kot so: Regalami un sorriso, Due, Poesia; ker ima zelo rad prihodnost, za katero človek ne ve, kaj mu bo prinesla, je zapel tudi pesem Tempo nuovo. Cocciante si je med koncertom privoščil tudi odmor, ki ga je kar dobro izkoristila skupina Ciaccaniga, ki spremlja Coccianteja na njegovi turneji. Po desetih minutah se je končno na oder vrnil Cocciante in ponovno razgrel publiko s pesmijo lo rinascerd in še II mare dei papaveri, Sabata, Celeste nostalgia, Per un amico in piu, ki jo je posvetil občinstvu, Sincerita. Koncert pa je dosegel svoj višek s pesmijo Mar-gherita, ki je prav vse poslušalce do dna srca prevzela!
Uradni del koncerta se je zaključil s pesmijo lo canto. Ker se publika ni hotela odpraviti domov in je burno klicala Coccianteja na oder, je priznani italijanski pevec zapel še pesem Ouestione di feeling, toda v tej pesmi ga ni kot običajno spremljala Mina, zamenjala jo je publika! Cocciante pa se je dokončno poslovil od tržaške publike s pesmijo Bella senzanima.
Ž. P.
Tržaški in goriški otroci na letovanju v Comegliansu
Na poti proti Sappadi leži gorska vas Comeglians. V njej je precej nova šola in v njej preživljajo počitnice že od 4. julija tržaški in goriški otroci. Stavba je razsežna in zračna in v njej zlahka prebiva sedemdeset otrok.
. Pred stavbo je obsežno dvorišče s teniškim igriščem, igriščem za odbojko ter gugalnicami in drugimi igralnimi napravami. V vasi je tudi nogometno igrišče in tudi tega se otroci navdušeno poslužujejo.
Dan začnejo s telovadbo na prostem. Po zajtrku se odpravijo na sprehod ali na krajši izlet v sosednje vasi. Po kosilu počivajo in po počitku gredo spet na krajši sprehod ali na igrišče. Če je slabo vreme, ostanejo doma in se zabavajo z risanjem, s petjem, z zabavnimi skeči in z namiznimi igrami. K sreči je bilo doslej le malo takih ur, ko so morali otroci ostati doma. Ponavadi je dež padal med popoldanskim počitkom.
Že takoj drugi dan po prihodu v kolonijo so imeli otroci visok obisk. Obiskal jih je tržaški škof. Otroci so mu zapeli nekaj pesmic in deklamirali, on pa jim je govoril in jih obdaril z bonboni.
13. julija so obiskali otroke starši. Njim na čast so otroci priredili celo akademijo. Med dvoglasno petje so uvrstili deklamacije, smešne skeče in balet. Vsa čast ravnatelju Antonu Kos-tnapflu in nadzornikom, ki so jih tako lepo pripravili. Otroci bodo nastopili tudi na radiu. Kakor vsako leto jih bodo prišli snemat s tržaškega radia.
Otroci se že vnaprej veselijo celodnevnega izleta. Ta jim bo prinesel novih doživetij.
Poleg ravnatelja, nadzornikov in bolničarke skrbijo za otroke še ekonom, kuharica in pomočnice. Vsak dan jim oblagajo mizo z obilno in skrbno pripravljeno hrano.
Prva izmena se bo zaključila v ponedeljek, 28. julija. Nato pride v kolonijo nova skupina otrok.
Vsem želimo, da bi se v koloniji okrepili in zabavali!
Z'željo, da bi mile rojenice in sojenice širokogrudno obdarile našo malo
ERIKO
se s srečnima staršema Eddo in Borisem veselimo
družine Kovačič, Uršič in Vidau.
gledališča
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Do 14. avgusta bosta na sporedu: LA ČASA DELLE TRE RAGAZZE in AL CAVAL-LINO BIANCO.
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE SOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič.
V	umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini — Trg Vittorio Venelo 4 bo jutri, 24. t. m., ob 18.30 otvoritev Med-narodne poletne umetniške razstave z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Ju-goslavije in Velike Britanije. Razstava bo odprta do 19. avgusta. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki: 11.00 - 13.00.
izleti
Združenje Union Podlonjer-Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefano di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 z Oberdanovega trga. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 — tel. 61011.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 23. julija
BRIGITA
Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.45
— Dolžina dneva 14.37 . Luna vzide ob
22.26 in zatone ob 7.39
Jutri, ČETRTEK, 24. julija
KRISTINA
PLIMOVANJE DANES: Ob 5.31 najnižje -68 cm, ob 12.19 najvišje 43 cm, ob 17.52 najnižje -15 cm, ob 23.19 najvišje 40 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 24,2 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, veter 6 kilometrov na uro vzhodnik, vlaga 63-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovanni Goina, Jana Guštin, Jernej Bufon, Matteo Caenazzo, Denis Deffendi, Stefania Coretti, Massi-mo Codiglia, Fabiana Negovetich.
UMRLI SO: 77-letni Romano Bizjak, 80-letni Carlo Sancin, 83-letni Giovanni Battista Cordiglia, 78-letni Giuseppe Pis-canc, 27-letna Cristina Giordano, 54-let-na Giuseppina Marsetti, 27-letni Roberto Burlo, 61-letna Bruna Andreutti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. julija 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
MILJE — Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba — od 20.30 do 8.30
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
Lungomare Venezia 3 - MILJE.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da je zaprta do 17. avgusta. Ponovno bo poslovala od ponedeljka, 18. avgusta, z urnikom: 8.00 - 16.00.
50-letniki dolinske občine. Pohitite z vpisovanjem za skupno praznovanje, ki bo v nedeljo, 7. septembra. Za informacije: Giusto Žerjal — Dolina 425 — Tel. 228254 od 18. do 20. ure.
Kmečka zveza obvešča,, da konec julija zapade rok za predložitev prošenj za sečnjo drvi preko meje za leto 1986/87. Tudi letos izpolnjuje prošnje za svoje člane — dvolastnike Kmečka zveza do jutri, 24. t. m.. Poleg osebnih podatkov morajo člani prinesti še številko in površino parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino parcele in količino drvi, ki nameravajo posekati.
Urad CGIL v Nabrežini bo od 1. do 31. avgusta posloval samo ob torkih in petkih popoldne od 15. do 18. ure.
kino
ARISTON - 21.30 Cocoon - L'energia delTuniverso, fant., ZDA 1985; r. Ron Howard; i. Tahnee Welch, Steve Gut-tenberg.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Starman, fant., ZDA 1984; r. John Carpenter; i. Jeff Bridges, Karen Allen.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Fremito d’-amore, porn., □ □
EDEN - 15.45, 22.00 La ragazza dalle luči rosse in I piaceri della tortura,
porn., □ □
EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta.
EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Agente 007: si vive solo due volte, akc., VB 1967; 116'; r. Lewis Gilbert; i. Sean Connery, Mie Hama.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Phenome-na, srh., It. 1985, 109'; r. Dario Argento; i. J. Connelly, Daria Nicolodi, □.
PENICE - Zaprto do 21. avgusta
MIGNON - 17.00, 22.15 L’inquieta, dram.; Braz. 1985, 100'; r. Neville D'A1-meida; i. Sonia Braga.
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 18.00, 22.00 No Nukes, ZDA 1980, r. Jerry Schlossberg.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Porcellini in colle-gio, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
prispevki
Ob priliki vaške šagre daruje Boris Žafran 50.000 lir za SKD Slavec.
N. N. daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
N. N. daruje 200.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 25-letnici smrti (20.7.1961) matere Žvankovec daruje sin Srečko 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin ha Viktorja Stoparja darujejo družina Rismondo 20.000 lir, družina Josip Grgič (Padriče 62) 20.000 lir ter Vladi in Livia Wilhelm 30.000 lir za ŠZ Sloga.
Ob drugi obletnici smrti Cvetka Ma-ganje darujeta žena in hčerka z družino
15.000	lir za ŠD Mladina in 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na tov. Marija Blasona, ki bi te dni slavil rojstni dan, daruje hčerka Sonja z družino 50.000 lir za Sklad glasila KPI Delo.
V	spomin na Sergiota in Zvonka Radoviča darujejo mama in žena Irma, Patina in Elio 50.000 lir za Glasbeno matico in
50.000	lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na Viljema Berdona darujeta Valter in Bonja Romano 20.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Malči Pečar darujejo družine Zerjul in Žerjal 30.000 lir za KK Adria.
Viktor Sirk daruje 50.000 lir in Angel Hafner daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 11. obletnici smrti Pija Medena darujejo žena Julka in hčerka Luciana Deško 30.000 lir ter Kristina in Majda 20.000 lir v isti namen.
V	spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
Sporočilo ACI
Tržaški pokrajinski urad ACI sporoča, da finančni ministrski odlok z dne 27. 6. 1986 določa nove zapadlosti za objavo seznamov vozil, ki so izključena iz prometa po uradnem postopku. Zato bodo v pokrajinskih uradih ACI, v ulici Cumano 2 (pritličje - davčni urad), do 30. septembra 1986 na razpolago seznami s številkami evidenčnih tablic vozil, ki bodo morala iz prometa. Rok za predstavitev morebitnih prizivov na posebnih obrazcih, ki jih brezplačno nudi avtomobilski registrski urad, zapade 30. oktobra 1986.
Cepljenje psov proti steklini
Tržaška KZE sporoča, da se bo letno cepljenje psov proti steklini zaključilo 2. avgusta. V ta namen je KZE usposobilo vtržaški pokrajini sedem živinoz-dravniških središč: v Trstu - Občinski pesjak, Ul. Orsera 8 (odprt ob delavnikih od 9. do 12. ure); na Proseku - v klavnici nasproti "Elio Mobili" (ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 15. ure); v Miljah - avtobusni občinski park (ob torkih in sobotah od 9. do 10. ure); v Dolini - na Občini (vsak torek in soboto od 11. do 12. ure); v Nabrežini - v občinski klavnici (ob ponedeljkih in sredah od 15. do 16. ure); v Zgoniku -na Občini (ob torkih in petkih od 15. do 16. ure) in v Repnu - na Občini (vsak četrtek od 15. do 16. ure). KZE naprošča vse lastnike psov, naj prinesejo s seboj nagobčnik.
razne prireditve
KD Primorsko vabi na ŠAGRO v borovem gozdiču v Mačkoljah 25., 26., 27. in 28. julija. V petek in soboto od 20.30 dalje ples z ansamblom Taims, v nedeljo ob 18.30 koncert godbe na pihala iz Ric-manj, ob 19.30 nastop kotalkarjev ŠD Polet, nato ples z ansamblom Pomlad. V ponedeljek ples z ansamblom Pomlad. Kioski odprti vsak dan od 17. ure dalje, v nedeljo od 10. ure dalje. Vabljeni!
mali oglasi
PRODAM počitniško prikolico Elnagh, dolžina 4,35 m, letnik '78, z verando, hladilnikom in ostalo opremo, v dobrem stanju. Tel. 228390.
DAJEMO V NAJEM prostor na Opčinah (30 kv. m) primeren za garažo ali skladišče. Telefonirati ob uri kosila na št. 225320.
ŠTUDENTKA z opravljeno maturo na zavodu Združenega sveta nudi inštruk-cije iz angleščine od 1. avgusta dalje. Tel. 302748.
GARELLI CICLONE, prevoženih 5.000 km, letnik '85, za 800.000 lir prodam. Tel. 302748.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran, prodaja tudi sortirana ustekleničena vina.
PRODAM vespo PX 125, letnik '83, po ugodni ceni. Telefonirati od 19. do 20.30 na št. 225860.
TOMOS, CIAO ALI DRUGI MOPED kupim takoj v gotovini. Tel. 52277 ali 61702.
ŠTUDENT z opravljeno maturo išče kakršnokoli delo, od inštrukcij do fizičnega dela, tudi za nekaj dni. Tel. 911433 od 13. do 15. ure.
ODSTOPAM LICENCO za prodajo najrazličnejšega pohištva, elektrogospo-dinjskih strojev, televizorjev, radijskih aparatov. Telefonirati na št. 211831 od 13. do 14. ure ali od 20. do 22. ure.
TUDI 50-ODSTOTNI POPUSTI v Nabrežini v trgovini manufakture Ivane Per-tot.
PRODAM land rover, letnik '79, nove gume, motor 30.000 km. Tel. 766649. MENITE, da je prišel čas za obnovo stanovanja ali za hišna notranja in zunanja popravila, obnovo strehe, barvanje ali celo za novo gradnjo? Hočete kvalitetno delo in ugodno prihraniti? Informacije po telefonu od 8. do 9. ure in od 18.30 do 19.30 na št. 823636. PRODAM prenovljeno stanovanje, 64 kv.
m, v Ul. Frausin. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Ricmanjih v zelo dobrem stanju, 110 kv. m. Tel. 228390. ZEMLJIŠČE primerno za športno igrišče ali obdelavo, pri hipodromu v Trstu prodam. Tel. 228390.
VOJNI INVALID išče pošteno žensko za opravljanje hišnih del. Tel. 575436. PRODAM ape 150. Tel. 0481/882020. PROFESIONIST išče za svoj urad diplomirano tajnico z delovno izkušnjo in sposobno za stike z javnostjo. Poslati curriculum vitae (v rokopisu) s priporočili na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifro "Agencija".
VELIKO DRUŽBENO ŠTIRISOBNO
STANOVANJE v Mariboru menjam za dvoje manjših — eno na obalnem področju, drugo v Mariboru — z vsemi pritiklinami. Ponudbe na ADIT - P. P-171 - 61001 Ljubljana.
PRODAM vespo PX 200, prevoženih
17.000	km, letnik '82, za 1.300.000 lir. Tel. 040/212417.
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 22. 7. 1986	
Ameriški dolar		..	1.445,—	Japonski jen		8,—
Nemška marka 		684,—	Švicarski frank 		846.—
Francoski frank		209,—	Avstrijski šiling		97.—
Holandski florint 		606,—	Norveška krona 		194 —
Belgijski frank		32,—	Švedska krona		206.—
Funt šterling		..	2.150,—	Portugalski eskudo		9,20
Irski šterling		.. 2.020,—	Španska peseta		10.—
Danska krona		180,-	Avstralski dolar 		880.—
Grška drahma 		10,—	Debeli dinar		3,10
Kanadski dolar 		..	1.030,—	Drobni dinar		3,15
			
			
Po sledovih neke študije
Pornografija skoraj nikogar več ne moti
V petdesetih letih se je pornografija v najrazličnejših oblikah neustavljivo razpasla po Italiji. Kot za vsako prepovedano stvar niso niti na tem področju zalegli razni ukrepi, zakoni, niti ne kazni in globe. Pornografske revije so se prodajale za med, kupovali so jih domala vsi, od uradnikov, delavcev, študentov, kratkohlačnikov in gospodinj. Skrivaj seveda, včasih z raznimi izgovori, da gre za šalo ali podobno. Z ieti se je pornografska mrzlica za silo polegla, danes pa baje res kupujejo tovrstno "literaturo" le za šalo, v manjšini pa so taki, ki pornografsko branje jemljejo resneje in so pripravljeni na vse, samo da pridejo do težko pričakovanega časopisa.
Na kolektivni in družbeni ravni pa baje pornografija ne vzbuja posebne zaskrbljenosti, prav tako ne kaže, da bi morala vlada s svojimi ukrepi poseči na to področje. S pornografijo živi-■no v nekakšnem mirnem sožitju, vča-sih jo dopuščamo, včasih* miroljubno spregledamo, le ko pride do posebno , !zrazitih pohujševalnih primerov, se nad njo zgražamo, naslednji dan pa vse skupaj pozabimo.
Institut za politične, gospodarske in družbene študije - ISPES, je v letih med 1981 in 1984 zbral obširno gradivo o tem, kakšno je mnenje Italijanov o pornografiji. Izidi raziskave so presenetili marsikoga, saj so, kot rečeno, Italijani v zadnjih letih dokaj hladni do nagic in nagcev ter do »sexyparti-jev" v sliki in besedi. Iz ankete je namreč razvidno, da bi komaj 37 odstotkov prebivalstva rado čimbolj omejilo cvetenje pornografije v raznih oblikah, ostalih 63 odstotkov pa tako ali drugače pornografija ne moti, celo obratno, če bi je bilo za spoznanje več, ne bi škodilo. Raziskava ISPES pa je privedla tudi do zaskrbljujočega dejstva, da se od takrat, ko so videoregis-tratorji začeli svoj zmagoviti pohod po zemeljski obli, še najbolj navdušujejo za pornografske magazine zlasti mladoletniki, nižješolci in celo osnovnošolci. Baje si z enkratno spretnostjo izmenjujejo videokasete in revije, natanko vedo, kateri dan v tednu izide ta ali oni pornografski časopis in seveda sploh ne ločijo med erotičnostjo in spolnostjo.
ISPES je v svojo anketo vključil tudi vprašanje, kako bi bilo mogoče
zaustaviti val pornografske pohujšlji-vosti. Mnenja Italijanov so se to pot razdelila natanko na polovico: 50 odstotkov jih je dejalo, da bi bilo dovolj, da se pornotrgovina popolnoma liberalizira, (kar ni prepovedano ni več tvegano in mikavno), druga polovica pa je pornografske revije in videokasete, zakone in javno moralo stlačila v skupen koš, ki bi ga bilo treba z velikim pompom, enkrat za vselej drastično sežgati. Nihče pa še pomislil ni, da se sodobna potrošniška družba že kar na vsakem vogalu spopada in okorišča z neštetimi oblikami prefinjene pornografije in nam jo ponuja preko televizijskih zaslonov, propagandnih lepakov in najresnejših dnevnikov.
Kakorkoli že, časi, ko si je vsak drugi dedec latinske krvi na vse kriplje želel, da bi ga pot vsaj enkrat zanesla v razvpito hamburško četrt St. Pauli, kjer se gole lepotičke ponujajo kar iz izložbenih oken, je že davno mimo. V kinematografih vrtijo filme označene z rdečo lučjo in dostopne vsakemu žepu pa tudi vsem letnikom, od osemnajstega leta navzgor. Pornografija živi in nemoteno uspeva tudi s pomočjo sodobne tehnike, zato pa se nekdaj cvetočemu črnemu trgovanju slabo piše zaradi upadajočega prekupčevanja. Le kdo bi tvegal, ko pa se že v bližnjem časopisnem kiosku lahko do onemoglosti nagleda bolj ali manj opolzkih aktov. Konec koncev se v vsaki družbi, ki se rada ponaša s sodobnostjo dogajajo stvari, pred katerimi bi še najbolj opolzka pornografija krepko zardela.
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Gledališki glasovi po stezah spominov; 8.40-10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Roman v nadaljevanjih: West Aust; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.40—13.00 Glasbeni almanah; 12.00 Sestanek ob 12.00: S potovanja po Afriki; 13.20 Zborovska glasba: Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10—17.00 Mozaik: Glasbeni portret Urbana Kodra, 16.00 Beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila;'4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje;
8.30	Zabavni zvoki; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25—15.25 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba; 18,30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Zborovska glasba 20.35 S slovenskimi interpreti; 21.05 Odlomki iz opere Samson in Dalila;
22.30	Zimzelene melodije; 22.50 Nokturno; 23.05 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis
8.00—	13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasba jugoslovanskih narodov
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan;
8.00—	12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Lu-ciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje Lena Biolcati; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Glasbeni program;
15.00	Rubrika o kulturi in umetnosti;
15.45	19.30 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Musič shop; 17.00 Sestanek s Kompasom;
17.45	Evergreen; 18.00—18.30 Pulj kliče Koper; 18.45 Nocoj z Leno Biolcati;
19.00	Jazz.
RADIO OPČINE
10.00 Matineja z Alenko; 15.00 Poletni cocktail, vodi Rok; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja.
Le čemu se tako velikodušno smejeta?
Odgovor na vprašanje bomo dobili jeseni, ko bo stekla oddaja L’altro varieta
Miss izpred petih let se dobro drži
Alessandro Canale so izvolili za Miss pri sedemnajstih letih, danes pa čisto resno vodi televizijsko oddajo L’avventura
filmi na tv zaslonu
kinoateljc
ORIZONTI Dl GLORIA — Paths of Glory — Pot slave, 1957. Režija: Stanley Kubrick. Igrajo: Kirk Douglas, Ralph Meeker, Adolphe Menjou. RAI 2 ob 21.40.
Kubrick rad poseže po raznih filmskih žarnih in večkrat ustvari mojstrovino. Tako je dosegel višek znanstvene fantastike z 2001: A space Odissey, odlično zrežiral črni film Killer s Kiss, marsikoga je prizadel s krutim A Clockwork Orange in realiziral enega najbolj pomembnih protivojaš-kih filmov Paths of Glory: film o pokolu na nemško-francoski fronti v prvi svetovni vojni, o ambicijah generala, ki je pošiljal v smrt svoje vojake, da bi dosegel slavo. Kubrick je imel velike probleme s cenzuro v Franciji, v Ameriki pa so njegov film vrteli le, ker igra v glavni vlogi Kirk Douglas.
IL CASTELLO Dl DRAGONVVICK — Dragonwick, 1946. Režija: Joseph Mankievvicz. Igrajo: Gene Tierney, Vincent Priče, Walter Houston. RAI 2 ob 23.25.
Dragonwick je prvenec Josepha Leona Mankiewicza, ki je na svoji življenjski poti uspel predvsem v režiji komedije (Letter to Three Wives), dosegel skoro višek v drami (AH about Eve), a je zrežiral tudi veliko povprečnih melodram. Svoj prvenec je Mankiewicz lahko realiziral zlasti, ker sta ga podprla njegova učitelja Lubitsch in Zanuck. Gre za zgodbo o holandskem bogatašu, ki si želi sina, žena mu ga ne more dati, zato jo ubije. Njegovih krutosti ni konec, saj misli umoriti tudi ljubico, potem ko mu rodi mrtvega otroka. Vendar jo bo rešil zdravnik...
C RAI 1
11.15 Televideo
13.00	Maratona d’estate:
Romeo e Giulietta
48.30	Dnevnik
13.45 Film: II giovedi (kom., It. 1963, r. Dino Risi; i. Walter Chiari, Mic-hele Mercier, Roberto Ciccolini
5.25	Dokumentarec: II pianeta Acgua
..	' Sulle tracce della pioggia
6.25	Risanka: L'Orso Smokey 1 -J'55 Danes v parlamentu 17-00 Nanizanka:
Giovani ribelli - Quale dei tre in^ Pisanka: Tom Story a-40 Zabavni spored: Sfogliando le io Paghie di un varieta 19 so Jutrišnji almanah '50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
0-30 Nanizanka: Professione pericolo 219 ' ^acanze di Pasgua L25 Dokumentarec: Destinazione 90 „„ uomo -1 figli di Daguilema
82.20 Dnevnik
88.30	Športna oddaja:
9-, Mercoledi šport 8J-50 Dnevnik - zadnje vesti
13.00
13.15
14.10
16.45
18.15
18.20
18.30
19.45
20.20
20.30
21.30 21.40
23.15
23.25
Dnevnik
Nanizanka: Saranno famosi -Non pili Kansas
Zabavna oddaja: Lavventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta d'oro
Film: II marito bello (kom., It. 1959, r. Gianni Puccini, i. Mar-cello Mastroianni, Giovanna Ralli, Vittorio De Sica)
Iz parlamenta Dnevnik - šport
Nanizanka: Un caso per due -
Investimento mortale
Dnevnik
Dnevnik - šport
Zabavni spored: Crazy Boat
Dnevnik - večerne vesti
Film: Orizzonti di gloria (vojni,
ZDA, 1957, r. Stanley Kubrick, i.
Kirk Douglas, Ralph Meeker,
Adolphe Menjou)
Dnevnik - zadnje vesti Film: II castello di Dragonwych (dram., ZDA, 1946, r. Joseph Leo Mankiewicz, i. Gene Tierney, Vincent Priče, Walter Houston)
16.00	Športni prenos: Tour de France
19.00	Dnevnik
19.25	L agora nel verde
20.00	Informativna oddaja: Ehi ragaz-zi, ci sono i bambini
20.30 Film: La signora e i suoi mariti (kom., ZDA 1964, r. J. Lee Thompson, i. Shiley MacLaine, Dean Martin, Paul Newman)
22.05 Dokumentarec: Delta serie - II cervello umano
23.00	Dnevnik
23.25	Dokumentarec: Labirinte magi-co
Iz Ulma II marito bello RAI 2, ob 16.45
18.20	Poročila
18.25	Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice - Obirji
18.40 Dokumentarna oddaja: Narodni parki - Plitvice
19.10 Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.50	Dokumentarna oddaja: Ideologija in zločin (2. del)
20.20	Glasb, odd.: Šopek domačih
20.50	Oddaja o znanosti: Spoznano -neznano
21.20	Risanka
21.30	Dnevnik in vreme
21.58 TV in radio nocoj in jutri
22.05 Film tedna: Pripovedke iz dunajskega gozda (avstrijski film) Film posreduje zgodbe o dunajski drobni buržoaziji. Le-ta ohranja v svojem vsakdanjem življenju še marsikatero lastnost iz časov žoltočrne monarhije: izleti, zabave, melanholični valčki, zunaj pa na desettisoče brezposelnih, kakor da jih ni.
17.00	Otroški program: Lamu deklica iz vesolja
18.00	Nanizanka:
Ljubezen in oblast
18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: TRST — Napori za rešitev krize Tržaškega arzenala
TRST — Še vedno pereč problem stanovanjskih izgonov GORICA — Šolski center za slovenske šole
VIDEM — Problem ostarelih TRST — Poletni center otrok iz Benečije »Mlada brieza«
19.30	TVD Stičišče
19.45 Zdrav duh v zdravem telesu
20.30	Film: Morilska dekleta (r. Ren Cardona i. Giulio Aleman, Bar bara Tolo)
22.10 TVD Vse danes 22.20 Poletna noč
C
_ CANALE5___________
8-25 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.45 Maude,
9.15	Dalle nove -alle cingue, 9.40 Aliče,
10.00	Una famiglia 11 nn americana ■60 Nadaljevanka: Gene-1i ralHospital 4'45 Nanizanki: Love Boat, 1 o _ 12.40 Lou Grant ■80 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei P>ni, 15.30 Gosi gira il 1„ mondo
■80 Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 L'albero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-2mn bald°. 19-30 Kojak u-80 Znanstveni tednik: Big
o, Ban9
81.30	Film: Vedo nudo (kom., It. 1969, r. D. Risi, i. N. Manfredi, S. „ Koscina)
8-45 Nanizanki: Sceriffo a New York, Ironside
UST
RETEOUATTRO
trega per
8-30 Nanizanka: St: amore
9 !in ^adaljevanka: Marina 1VT" Nanizanka: Lucy show o-UO Film: Il dono della vita (kom., 1982, r. Jerry
London, i. Susan Dey, Paul Lemat)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Jo-sie and the Pussicats, Don Chisciotte, Das-tardly e Muttley, She-ra
14.15	Nadaljevanka: Marina
15.00	Nanizanki: Con affetto tuo Sidney,
15.30	Charleston
15.50	Film: Trafficanti d oro
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai con-fini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre damore
20.30	Nadaljevanka: Yellow Rose (4. del)
22.20	Nanizanke: Detective per amore, 23.10 Vicini troppo vicini, 23.40 I Ropers
0.10 Film: Caccia al mas-chio (kom., 1964, r. E. Molinaro, i. J. P- Bel-mondo)
ITALIAI
8.30	Nanizanka: Daniel Bo-one
9.30	Film: Il sentiero della rapina (vestern, ZDA 1958, r. Jesse Hibbs; i. Audie Murphy, VValter Matthaul
11.00	Nanizanke: Sanford and Son, 11.30 Lobo,
12.30	Due onesti fuori-legge, 13.30 T. J. Hoo-ker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Pollon, Holly e Benji, Lo spec-chio magico
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Storie di maghi e di guerrieri
20.00	Risanka: Memole dol-ce Memole
20.30	Nanizanka: Riptide
21.25 Športna oddaja: Un anno di šport
23 25 Nanizanke: La banda dei sette, 0.15 Madi-gan, 1.30 Strike Force
19.30	Nanizanki: Mork e Mindy, 20.00 Ouattro in amore
20.30	Nadaljevanka: Dan-cing Paradise (3. del)
21.30	Film: La mia amica Irma (kom., 1949, r. G. Marshall; i. M. Wilson, D. Martin)
23.30	Film: Il bacio del bandite (vestern, ZDA 1948, r. L. Benedek; i. F. Sinatra, K. Grayson)
1.00	Nanizanka: Nero Wol-fe

guilil TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanke: Kimba, 18.00 Moby Dick, 18.30 Uomo Tigre, 19.00 Ma-demoiselle Anne
TELEFRIULI
13.00	Film: Fraulein (kom., r. H. Koster; i. D. Wynter, M. Ferrer)
14.30	Risanka: Hanna & Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le me-raviglie della natura
19.00	Nanizanka: Brothers and sisters
19.30	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.40 Nanizanka: The Bold Ones
22.00	Nogometna tekma: Mundial 86 Bolgarija-Mehika
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
AVANTI S A V01 Al?
Spet so se oglasili. Niti poletna vročina jim ne da miru. So proti vsem zakonskim osnutkom o bilingvizmu, ker da ti imajo namen »znacionalizi-rati«, t. j. posloveniti Furlanijo-Julijsko krajino. Zaradi tega so pristopili v Odbor za ohranitev italijanske identitete Gorice. Tako je na zadnjem pokrajinskem kongresu pokrajinske federacije nekdanjih bojevnikov povedal predsednik te federacije prof. Luigi Stanta.
V odbor so bili izvoljeni oziroma potrjeni (imena odbornikov so vedno ista, kar najbrž pomeni, da pri nas sploh ni drugih combattentov) ljudje, ki se ob vsaki priložnosti pasejo z borbeno preteklostjo. Med temi je tudi marsikdo, ki so mu starši ob rojstvu dali slovensko zveneče ime (to je bilo sev.eda potem poitalijančeno) in tudi tak, ki je bilingvizem uporabljal dolgo vrsto let, saj je bil na vodilnem mestu v slovenskih šolah, pardon v državnih šolah s slovenskim učnim jezikom, in ki te tudi danes pozdravi po slovensko.
Seveda so nekdanji combattenti taki, ki so nekoč prisegli kralju Viktorju Emanuelu III, tistemu, ki je iz strahu pred svojo nizko senco leta 1922 izročil oblast Benitu Mussoliniju ter potem, vodil italijanske vojake v agresivne in fašistično-imperialistične vojne proti Abesiniji; Španiji, Jugoslaviji in Franciji ter Grčiji, seveda tudi proti Veliki Britaniji, in potem, vedno brez potrebne opreme, v ukrajinske in ruske stepe Sovjetske zveze, zelo borbeni v letu 1986, ko se je treba k sreči le z besedami »boriti« proti slovenski »nevarnosti« v Furlaniji-Julijski krajini. Možje se najbrž niso niti toliko potrudili, da bi prebrali zakonske osnutke. Njih skrbi edinole bilingvizem. Skrbi jih slovenizacija naše dežele. S tem dokazujejo, da nimajo prav nobenega upanja v svoje ljudi. Kako naj bi manjšina lahko prevladala večino? So se nekdanji combattenti to sploh kdaj vprašali? Mi verjamemo v enakopravnost in enakost ljudi. Sposobni in kulturno razgledani smo državljani slovenske narodnosti, prav tako, v to smo prepričani, so enako sposobni in kulturno razgledani tudi naši sodeželani italijanske narodnosti. Zaradi tega ne bo nihče drugega »preplavil«. Očitno pa se nekdanji combattenti nečesa boje. Česa? Njim prepuščamo odgovor.
Sicer pa, kaj bi se kregali z ljudmi, ki so v letih mladosti kričali: »Avanti Savoia!« in »Saluto al Duce!« Naj se kar zabavajo z Viktorjem Emanuela-mili, z Benitom Mussolinijem, z maršaloma Grazianijem in Badoglijem. Pa še najbrž s prav tako imperialističnim in protiljudskim kraljem Umber-tom I, ki ga je usodna, vendar najbrž kar na mestu roka anarhista Brescija v Monzi pospravila s sveta prav v teh julijskih dneh leta 1900. (mw)
Reorganizacija smetarske službe v deželi
Občine morajo izdelati predlog kje bodo gradile nov upepeljevalnik
Deželna uprava pripravlja načrt po katerem bodo v prihodnjih letih na celotnem ozemlju dežele preuredili službo odvažanja in uničevanja odpadkov iz gospodinjstev, kakor tudi industrijskih odpadkov. V raznih krajih dežele naj bi zgradili šest, največ sedem večjih naprav za predelavo in upepeljevanje, od katerih bi vsaka stala, po dosedanjih ocenah, okrog 15 milijard lir in bi služila potrebam območja z okrog 100 do 150 tisoč prebivalci. Na deželi so v glavnih obrisih že evidentirali ta območja, glede izbire lokacije pa bi se morali domeniti na krajevni ravni in to že v prihodnjih mesecih. Tako je na nedavnem srečanju z upravitelji občin v goriški pokrajini pojasnil deželni odbornik za javna dela Adriano Bomben.
V goriški pokrajini naj bi predvidoma zgradili eno samo napravo za predelavo in upepeljevanje odpadkov, ki bi povsem nadomestila sedanje štiri upepeljevalnike (ki po besedah deželnega odbornika ne ustrezajo več današnjim poostrenim kriterijem) in tudi še obstoječa odlagališča. Doslej so občine tako na Goriškem, kakor tudi v drugih pokrajinah zelo različno reševale to vprašanje. Zelo različni pa so seveda tudi režijski stroški.
Tako stane recimo sežig enega stota odpadkov v upepeljevalniku v Tržiču
2.470 lir, v upepeljevalniku pri Sovod-njah, kjer sežigajo smeti iz goriške občine, sovodenj ske občine in nekaterih drugih manjših občin 3.800 lir za stot (napovedujejo precejšnjo podražitev že v prihodnjih mesecih). V upepeljevalniku v Moram, kamor vozijo odpadke iz Gradišča, Krmina in drugih občin s tega območja, ki so pristopile v konzorcij, stane sežig preko šest tisoč lir. Sicer pa je treba povedati, da bremeni režijske stroške amortizacija posojil. Nekatere občine na Tržiškem so našle začasno rešitev z uporabo upepeljevalnika na letališču, ki pa ima majhno zmogljivost, povzroča pa precejšnje onesnaževanje okolice. Spet drugo rešitev so izbrali upravitelji občin Romans in Vileš. Smeti pobira zasebno podjetje in jih vozi na (dovoljeno) odlagališče v eni sosednjih občin, v videmski pokrajini. Strošek je seveda zelo nizek.
Za posebno rešitev so se odločili tudi upravitelji Gradeža, ki so (tudi z deželnim prispevkom), kupili posebno napravo, ki odpadke drobi in predeluje v kolikor toliko nenevarno maso.
Položaj je torej zelo različen. Z načrtovano gradnjo nove naprave pa naj bi razlike izginile . Tudi razlike v stroških, ki jih zdaj plačujejo občine in deloma občani.
Pomembnejša od gospodarskega aspekta pa je ekološka stran. Nove naprave — predvidena je možnost izrabe odvečne toplotne energije, reciklaže odpadnih surovin itd. — naj bi namreč gradili ob upoštevanju najsodobnejših spoznanj in bi zato njihovo delovanje pomenilo precej manjšo škodo, od tiste, ki jo povzročajo obstoječe naprave.
Kot kaže, bo najbolj sporno vprašanje glede lokacije novega objekta. Goriška občina je za to, da bi upepeljevalnik obdržali kar v Gorici, s tem, da bi posodobili in povečali zmogljivosti objekta pri Sovodnjah. Tako je na srečanju pred približno mesecem dni izjavil odbornik Zucalli, in navedel ob tem predvsem dejstvo, da so v objekt v zadnjem obdobju vložili znatna finančna sredstva in da preučujejo tudi načrt uporabe toplotne energije. Ne bi mogli reči, da so stališče predstavnika goriške občine predstavniki drugih občin sprejeli z odobravanjem. Zlasti pa ne predstavniki sosednjih občin, saj je bilo zaradi delovanja upepeljevalnika doslej že veliko protestov. Tako ali drugače, v kratkem roku bodo morali upravitelji nakazati možne lokacije, sicer bo Dežela sama določila kraj, kjer naj bi napravo za predelavo smeti in odpadkov postavili.
V Evropi priprava katastra vinogradov
Že brez težav prodaja naših vin
Minilo je nekaj mesecev od škandala z metanolom. Zaradi brezvestnosti nekaterih trgovcev je zaradi zastrupitve umrlo precej ljudi. Zaradi tega se je ustavila prodaja vina, še zlasti tistega, ki je bilo namenjeno v tujino. Tuje države sedaj zahtevajo za vina uvožena iz Italije ustrezne garancije. Tako je tudi prav, saj ni moč pustiti nekaterim brezvestnim trgovcem, da bi z zastrupljanjem kopičili dobiček. Zaradi tega ne trpi le izvoz vina iz Italije, trpi tudi italijanski turizem. Marsikateri Nemec ni prav zaradi metanola letos prišel na počitnice v Italijo. Največ škode pa trpi kmetijstvo, saj se bodo posledice poznale še dolgo vrsto let.
Iz pogovorov z našimi kmetovalci, priznanimi pridelovalci odličnih briških vin, smo ugotovili, da so v prvi fazi po metanolu tudi oni imeli dokaj težav s prodajo. Takrat se je prodaja v skoro vsej Italiji ustavila. Nihče ni hotel piti vina. Seveda pri naših vinogradnikih ni nihče našel kaj slabega,
neoporečnega. Vendar pa so se ljudje bali vsake sorte vina.
K sreči so se stvari v zadnjem času obrnile na boljše. Vina iz naše dežele, torej tudi tista iz Brd, gredo spet normalno v prodajo. Njihova kvaliteta in resnost pridelovalca so garancija. Ker so briška vina v skladiščih najboljših gostiln in restavracij vedno na zalogi, je jasno, da jih pijejo tisti, ki obedujejo v najboljših gostinskih lokalih. Briška vina pa se, prav tako kot prej, prodajajo tudi v najboljših trgovinah jestvin in v enotekah.
V trenutnih težavah so se znašli tisti vinogradniki, ki izvažajo. Seveda je njih vino neoporečno in kvalitetno. V tujini pa žal ne ločujejo med vini naše dežele ter tistimi iz drugih italijanskih dežel.
Briški vinogradniki so sicer prepričani, da bodo kvalitetna vina spet našla pot tudi na tuja tržišča, pa čeprav bo to težavno.
Bolje bo čez nekaj let, ko bo izdelana Magna charta evropskih vin. Za to
se zanima Evropska gospodarska skupnost v sodelovanju z vladami dežel EGS. Ker je vin v deželah EGS preveč bodo izdelali točno karto vinogradov. Karto naj bi izdelovali nekaj let. Na pristojnih ministrstvih za kmetijstvo naj bi izdelali primerjalno karto med prijavami vinogradnikov, prodajo vina ter tudi površinami vinogradov. Iz letala naj bi fotografirali vsa zemljišča kjer so vinogradi. Italijanski minister za kmetijstvo Pandolfi, ki je bil pred nekaj dnevi v Furlaniji, je dejal, da bo italijanska vlada pričela s to akcijo že letos septembra. V Italiji, je še dejal Pandolfi, da že imajo fotografske posnetke iz letala za približno 40 odstotkov ozemlja.
Ko bo ta karta vinogradov izdelana v vsej Evropski gospodarski skupnosti bo manj možnosti za sleparije. Seveda, če se bodo našli nepošteni prekupčevalci, bomo še vedno priča sleparijam, kljub vsem zakonskim določilom.
Še nesoglasja v Tržiču
Na upravno-političnem področju so v Gorici še vedno težave. Medtem ko sta bili krizi v KZE in na Pokrajini rešeni, ostajajo še vedno odprta vprašanja tako v Gradežu kot v Tržiču.
V tem kraju se je v ponedeljek zvečer sestal Občinski svet. Napovedan je bil začetek proračunske razprave. Do tega pa ni prišlo. V prvem delu seje so svetovalci opravili vrsto tekočih zadev, t.j. tiste s katerimi bi se morali soočiti že v petek, ko je bila seja po sili razmer odložena, ker ni bilo v dvorani zadostnega števila svetovalcev. To zaradi bojkota komunistov in socialistov.
Ko je v ponedeljek zvečer župan Porciani pričel brati proračunsko poročilo, ga je socialistični svetovalec Annigoni prekinil ter predlagal, da bi točko odložili v pričakovanju razjasnitve med sedanjo koalicijo KD-PSDI-PRI in PSI.
O tem so se vodila včeraj pogajanja, ki se bodo brez dvoma nadaljevala tudi danes. Občinski svet v Tržiču se bo namreč spet sestal danes zvečer ob 20.30. Morda bodo do začetka seje vendar dosegli sporazum med sedanjo koalicijo in socialisti. Če bo sporazum dosežen potem bo PSI glasovala za proračun, kmalu zatem pa bi socialisti vstopili v razširjeno večino.
Odprto ostaja vprašanje Gradeža, kjer republikanci nočejo sporazuma z demokristjani. Krožijo govorice, da bo edini socialistični svetovalec s svojim odločilnim glasom v proračunskem glasovanju rešil koalicijo PRI-PSDTKPI-Zeleni.
Do konca tedna rok za vpis v tečaj 150 ur v slovenščini
diti tečaj 150 ur, seveda, če bodo zbrali dovolj prijav in tako zadostili predpisom ministrstva. Za odprtje tečaja se zahteva najmanj 16 prijavljenih slušateljev. To mejo so na zavodu Trinko že skoraj dosegli in jo najbrž ne bo težko niti preseči. Občanov, tudi mlajših, ki imajo za sabo samo po nekaj razredov osnovne šole, je še zmeraj precej. Prijavijo se lahko občani, ki so dopolnili šestnajst let, ne glede če so zaposleni ali ne. Pouk se bo odvijal v popoldanskih in večernih urah, tečajniki pa imajo pravico do neplačanega dopusta za obiskovanje pouka.
Uvodoma smo zapisali, da ni več veliko časa za vpis. Rok je namreč še do sobote, 26. t. m. Ponujeno priložnost velja vsekakor izkoristiti, toliko bolj, ker je slišati, da bodo to obliko dopolnilnega izobraževanja za odrasle v prihodnje ukinili. Poleg tečaja v slovenščini bo na Goriškem tudi nekaj tečajev z italijanskim učnim jezikom.
Podrobnejše informacije nudijo interesentom v tajništvu zavoda Ivan Trinko, v Ulici Alviano.
Le še nekaj dni časa je za prijavo v tečaje dopolnilnega izobraževanja za odrasle, ki iz takih ali drugačnih razlogov niso uspeli dokončati obvezno šolanje. Lani se je v tečaj 150 ur, ki so ga organizirali na nižji srednji šoli Ivan Trinko in ki je potekal v slovenščini, prijavilo nad dvajset slušateljev. Dobra polovica je vztrajala do konca pouka in tudi uspešno prestala zaključni izpit in si s tem pridobila izka-zilo o opravljenem obveznem šolanju. Dokument, ki je danes že pogoj za zaposlitev pri javnih ustanovah in tudi na manj zahtevnih delovnih mestih.
Na zavodu Ivan Trinko nameravajo tudi v prihodnjem šolskem letu prire-
LA BANCARELLA
VELIKO SKLADIŠČE RAZNE KONFEKCIJE IN JEANSERIJA
GORICA — Ul. Cascino 5 - vhod z Ul. Garibaldi 6
od 24. julija dalje
POPOLNA LIKVIDACIJA
vsega poletnega blaga s popusti od 30% do 80%
PLETENINE, JEANS VSEH ZNAMK (carrera, yuma, levi’s, clark, in vse ostale znamke), SRAJCE, NOGAVICE, OBLAČILA ZA PROSTI ČAS, OSEBNO
PERILO, BLAGO ZA STANOVANJE in še na tisoče artiklov po neverjetnih cenah.
kino
Gorica
VERDI 18.—22. »Rue Barbare«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto do 7. avgusta.
VITTORIA 17.30—22.00 »Rabbiosamente femmine «. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trzic
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00—21.00 »Vanda Nevada«. DESKLE 19.30 »Osvajalci džungle«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. F.lli Rosselli 23, tel. 72340.
Smrtna nesreča v družini dr. Komjanca
Huda nesreča je zadela družino pri-marja dr. Iva Komjanca in žene Mirjam Brumatove. V soboto zjutraj se je v neposredni bližini kraja Riva di Garda smrtno ponesrečila 20-letna hčerka Elizabeta. Na spolzkem čestišču jo je zaneslo s ceste. Bila je pri priči mrtva.
Pogreb je bil v Malcesine v nedeljo.
Vest je globoko odjeknila tudi v Gorici in v Steverjanu, saj je Komjan-čeva družina zelo znana. Dr. Ivo Kom-janc, števerjanski rojak, je namreč priznan primarij v ortopedski bolnišnici v Malcesine ob Gardskem jezeru in veliko ljudi iz naših krajev se je k njemu zateklo v trenutkih potrebe.
Drevi v Steverjanu občinska seja
Na seji se bodo sešli drevi ob 20. uri števerjanski občinski svetovalci. Župan Humar je sejo sklical, ker je treba ratificirati dva sklepa, ki ju je sprejel ožji odbor. Prvi se nanaša na poveri-tev načrta za 5. tranšo občinskega vodovoda, drugi pa na poveritev načrta za asflatno -prevleko v Ščednem. Nadalje bodo svetovalci odobrili načrt za asfaltiranje ceste v Ščednem. Zatem bodo še spremenili Pravilnik občinskega osebja.
razna obvestila
Občinska uprava v Sovodnjah sporoča, da bodo v kratkem prodali na dražbi trame in deske, ki so jih pridobili ob popravilu šolskega poslopja v Rupi. Dan in uro dražbe bodo pravočasno objavili.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 26. in 27. julija izlet v Avstrijo z vzponom na Hafner (3076 m) in Sauleck. Oba vrhova sta v seznamu vrhov Poti prijateljstva. Izlet vodi Ivo Berdon, ki je na razpolago tudi za podrobna pojasnila.
Slovensko planinsko društvo priredi od 30. julija do 5. avgusta izlet v Dolino Aoste na krožno pot okrog Mont Blanca. Informacije pri predsedniku društva.
Javni večnamenski socialni center priredi 29. julija izlet v Verono z ogledom Puccinijeve opere »Dekle z zahoda«. Prijave v večnamenskem socialnem centru v Ulici Baiamonti pri g. Giustizie-riju.
VOZNI RED VLAKOV
S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE ODHODI
V	Trst: 0.29 L(e), 0.52 (b) avtobusna vožnja, 2.09 D, 5.33 (b) avtobusna vožnja, 6.04 L(b), 6.28 L, 6.45 L, 7.01 D, 7.15 E, 7.33 D(b), 8.18 L, 8.44 D, 8.49 E (za Beograd), 9.04 D, 9.48 D(f), 10.05 E,
10.24	R(c), 10.57 R(c), 11.13 L, 12.48 L, 13.01 E, 14.04 D, 14.54 D, 15.00 L, 15.55 D, 16.22 D, 16.50 E, 17.21 L, 18.35 D (za Istanbul), 19.00 L, 19.13 L, 19.22 E, 19.48
D,	20.28 R, 20.41 L, 21.16 R, 22.15 D,
22.38	L, 22.52 E (za Zagreb), 22.59 L, 0.16 L.
V	Benetke: 4.51 D, 5.45 L, 6.16 D, 6.41 R (za Turin), 6.49 L(g), 7.14 D, 8.30
E,	9.25 E, 10.21 L, 10.50 R (za Rim), 13.01 E, 14.18 L(h), 15.11 E (za Palermo), 16.35 E (za Milan), 17.41 D (za Lecce), 17.52 L, 18.46 R(c), 19.10 L(h), 20.03 E (za Pariz), 20.07 (h) avtobusna vožnja, 20.52 D, 21.58 D (za Turin), 23.27 E (za Rim).
V	Videm: 5.37 L, 6.30 D, 6.36 L, 7.35 D (za Dunaj), 10.40 L, 12.56 D (za Trbiž), 13.39 L, 14.21 D, 14.59 L, 17.15 L (za Trbiž), 17.58 R, 18.09 D, 18.28 L,
19.38	D, 20.38 (b) avtobusna vožnja,
21.25	D (za Miinchen), 23.35 L.
PRIHODI
Iz Trsta: 4.50 D, 5.36 L, 5.44 L, 6.15 D, 6.28 D, 6.35 L, 6.40 R, 6.48 L(b), 7.12
D,	7.33 D, 8.29 E, 9.24 E (iz Beograda), 10.20 L, 10.39 L, 10.49 R, 12.54 D, 13.00
E,	13.38 L, 14.16 L, 14.20 D, 14.57 L, 15.09 E, 16.34 E, 17.14 L, 17.39 D, 17.51 L, 17.57 R(c), 18.08 D(b), 18.27 L, 18.45 R(c), 19.08 L, 19.39 D, 20.02 E (iz Beograda), 20.06 avtobusna vožnja, 20.37 (b) avtobusna vožnja, 20.51 D, 21.24 D, 21.56 D, 23.24 E, 23.34 L.
Iz Benetk: 0.15 D, 2.08 D, 5.32 (b) avtobusna vožnja, 6.27 L(h), 6.58 D (iz Turina), 7.13 E (iz Rima), 8.47 E (iz Pariza), 9.02 D, 10.02 E (iz Lecceja), 10.23 R(c), 12.46 L (h), 12.59 E (iz Milana), 14.53 D, 15.54 D, 16.48 E (iz Palerma), 18.33 D, 19.12 L(h), 19.46 D, 20.27 R (iz Rima), 21.15 R (iz Turina), 22.37 L, 22.50 E (iz Rima in Turina).
Iz Vidma: 0.28 L(e), 0.51 (b) avtobusna vožnja, 6.02 L(b), 6.43 L, 7.32 D(b), 8.17 L, 8.43 D (iz Dunaja), 9.47 D, 10.56 R, 11.11 L, 14.03 D, 14.58 L, 16.21 D, 17.19 L, 18.58 L, 19.20 E (iz Trbiža), 20.40 L, 22.14 D (iz Miinchna).
Legenda:
L - lokalni D - direktni E - ekspresni R - brzi
a.	ne vozi ob nedeljah in praznikih ter med 2. in 18. avgustom.
b.	vozi samo ob delavnikih.
c.	samo 1. razred. Ne vozi 15. avgusta.
d.	vozi samo ob petkih.
e.	vozi samo ob praznikih. Ustavi v Sesljanu do 1. oktobra.
g.	vozi samo ob praznikih do San Do-naja.
h.	vozi samo do Portogruara.
Pomemben pregled beneške slikarske kulture 18. stoletja
Na goriškem gradu razstava o Canalettu in Visentiniju
V zaporedje slikarskih razstav, ki si brez kakega dolgoročnega načrta že dobro desetletje sledijo v Gorici in v pregledni obliki obravnavajo različne aspekte beneške slikarske kulture 18. stoletja, je prišla letos na vrsto "nadaljevanka" o Poglavju tedanje beneške grafike.
Lanskoletna razstava na goriškem gradu na temo 'G. B. Tiepolo - 1’enigma e rimmagine", se je izkazala kot posrečena sinteza znanstvene ambicije in didaktične učinkovitosti, pa tudi turistične privlačnosti. Z letošnjo razstavo, prav tako oa goriškem gradu, kaže, da nepretrgano in v enakem metodološkem prijemu tokrat podrobneje razbiramo analizo razprave, ki je tako živahno Posegla v beneško kulturno dogajanje zadnjih desetletij že onemogle beneške republike.
V ' prgišču živahnih desetletij" ni, da se je kulturna stvarnost kar sama po sebi preusmerila in jpreokusila", kakor se pač je. Silnice, ki so Povzročile preverjanje in kritično razpravo o kulturni "danosti", je iskati predvsem v evropskem "razsvetljenem" stoletju, ki je imelo precejšnjo odmevnost tudi v Benetkah: Lodoli in Fran-cesco Algarotti, dva znamenita beneška idejna revolucionarja, sta namreč tudi na likovnem Področju zasejala dvom o verodostojnosti ustaljene avtoritete in opozarjala na problem človekove
svobode.
Poleg njiju pa izstopa na tem področju in v tem kontekstu tudi "tuja" osebnost, ki je z dru-gačnimi argumenti razgibavala beneški likovni Prostor. Gre za angleškega konzula v Benetkah -Josepha Smitha, ki upravičeno velja za (posrednega in neposrednega) mecena in mentorja večine tedanjih beneških ustvarjalcev. Kaže, da je Smithov krožek prodrl na razpravi predvsem s Predlogom angleškega "neopalladianizma", kar je očividno pritegnilo pozornost beneških intelektualcev in umetnikov. Med slednjimi je Antonio Canaletto morda najbolj živo občutil problem, "kako bi stvarnost lahko bila drugačna" v mestu, ki je v teku stoletij v urbanističnem pogledu postavilo svoj oder in izoblikovalo scenografijo na njem. Smithov "neopalladianizem" in Problemi človekove urbanizacije, izhajajoči iz Uuministične ideologije, povzročijo v Benetkah različne reakcije: Canaletto ni pesimist, v "poe-
tičnem" albumu beneških vedut z globoko ljubeznijo do svojega mesta meri urbanistično stvarnost kot nekaj, kar je čas definitivno izoblikoval in o čemer ne kaže sploh razpravljati. V svojem "romantičnem" gledanju na preteklost pa Canaletto vendarle upa na preporod in veruje v možnost človeške urbanizacije v novem duhu. Toda on ne misli posegati v razpravo in odklanja vsakršno utemeljevanje o tem. Njegove "hiperre-alne" vedute so v prvi vrsti čustvena izpoved umetnika, ki že sama po sebi naglasa "konstruktivno" človeško utopijo.
Lodoli je kot teoretik vse bolj naostren in kritičen za vsako ceno, pač Vicov pristaš "prave" resnice. V razpravah o arhitekturi je videti čist funkcionalist, ki sploh ne priznava klasične avtoritete, katera onemogoča vsakršen razvoj in napredek. Treba bi bilo začeti od samega začetka. Piranesi se mu sicer ne pridružuje, vendar pa kaže, da je vse, kar je starega, pač ruševina. V ostalem pa ne veruje v možnost razvoja in ostane vklenjen v svoje znamenite "ječe".
Visentini je v tem sklopu manj izrazita osebnost in v tej razpravi neopredeljen. Se pa je mimo vseh drugih najbolj uresničil v Smithovem krožku prav zaradi tega, ker je znal Smith spretno režirati to razpravo in jo usmerjati predvsem v ustvarjalen proces. Angleški "palladianizem" se je izkazal kot odlično sredstvo za premostitev "literarnih" ovir in je v nekem pogledu povzročil poslednji izziv k razvoju beneške grafike. V tem pogledu je Smith dejansko in upravičeno zablestel kot pravi mecen in hkrati spreten trgovec, kateremu gre med drugim zasluga, da hrani danes toliko beneškega umetniškega gradiva angleška kraljeva zbirka.
Letošnja razstava je postavila na žarišče bolj kot katera prejšnja te vrste, kolikor se je pač v tematskem pogledu dalo, to kompleksno beneško realnost in ozadje likovnega dogajanja v 18. stoletju. V tematskem izrazu gre, kot pove že sam naslov razstave ("Canaletto & Visentini - Benetke & London") za ustvarjalne odnose med Ca-nalettom in Visentinijem, za Visentinijevo grafično interpretacijo Canalettovih olj in pa za preverjanje izvirnosti Visentinijevega grafičnega opusa.
Medtem ko kaže biti Canalettova razvojna pot razmeroma linearna, pa je videti Visentinije-va precej zamotana in, kar se ocene njegovih del tiče, še vedno "sub judice".
Canalettove grafične vedute na razstavi (razstavljeni sta tudi dve oljni sliki iz mladih let) se nanašajo na zrelo dobo, potem ko je slikar, po očetovem zgledu v svojih mladih letih obravnaval pretežno gledališko sceno in sicer v že do skrajnosti pogretih "znanstvenih" in utrujajočih "bibienskih" perspektivah. Njegov pravi učitelj Marco Ricci ga je preusmeril v vedutistično sceno "razvalin", kar mu je omogočilo, da se je pozneje ves predal "kapricastim" oziroma "vernim" vedutam. Visentinijevo sodelovanje s Canalet-tom se prične z zbirko štirinajstih grafik z naslovom "Prospectus Magni Canalis Venetiarum" iz leta 1735, po Smithovem naročilu: Visentini je zelo čisto odtisnil in domiselno poustvaril Canalettova olja in s tem na najbolj izrazit način razodel svojo slikarsko osebnost, ki se bo nadalje razvijala tako na grafičnem kot na slikarskem področju, v didaktičnem pogledu pa še posebno na področju arhitekture. Glede slednje je on večkrat v svojih spisih izrazil načelo o "architettura purgata": to je zgledno prikazal v zbirki grafik z naslovom "Contra Rusconi", ki se je v širšem pomenu besede izkazala kot odličen priročnik za arhitekta.
Prvič je na pričujoči razstavi v celoti objavljena Visentinijeva zbirka grafik "Vari schizi de ornati", ki jo hrani Gabinetto Nazionale delle Stampe v Rimu. Na 32 jedkanicah je avtor prikazal nekakšno "summo" ornamentalnih vzorcev vraščenih v arhitekturno ogrodje. Proti vsakemu pričakovanju se je avtor tu izkazal za pravega mojstra ne le v tehničnem pogledu, pač pa predvsem v ustvarjalnem. Ne gre namreč tu za gole stilne vzorce povzete iz baročne, pobaročne in rokokojske slovnice: figurice putov, alegorične figure, rastlinski motivi in neugnane volute kar brstijo in z neverjetno "soprizadetostjo", obenem pa tudi s cvetočo življenjsko bujnostjo poživljajo arhitekturno "danost" in to v vseh mogočih perspektivnih naklonih.
Podobna "poetična" didaktičnost je razvidna tudi na razstavljenih oljih velikega formata, kjer
perspektična igra raznih "arhitektur" ni cilj sama sebi, pač pa se tu Visentini jasneje opredeljuje za "človeško urbanizacijo" in pri tem na svojski način spaja človekovo arhitekturo z naravo v celovit prostor. Pri tem pa še vedno teče razprava o avtorstvu prizorčkov posejanih v tem prostoru in sestavljenih iz pomanjšanih figuric. Zgodovinarji umetnosti so se tu razhajali in se še danes razhajajo. Pallucchini, Fogolari, De Logu in drugi so mnenja, da je avtor Visentini, drugi pa so mnenja, da so bila ta olja "dopolnjena" v sodelovanju z drugimi kolegi (kar se je pogosto dogajalo). Med mlajšimi zgodovinarji umetnosti pa Sgarbi vztraja, da je avtor figuric Gaspare Diziani in prepričljivo dokazuje, da utegne biti to res. V povečanih "arhitekturah" pomanjšane figurice spletajo v dokaj svojskem razmerju prizore iz vsakdanjega življenja, v katerih sta pomešana v enako vsakdanjost tako patricij kot preprost meščan.
Razstava je tako s svojo izbiro eksponatov sprožila vrsto problemov, ki so pretresali beneško likovno stvarnost in ki so bili doslej manj poznani ter je nanje opozorila šele današnja kritika.
Razstava pa bi v tem pogledu ostala nedorečena, da je ni pospremil odličen katalog, ki dejansko razkriva ozadje vse te tako kompleksne problematike umetniške stvarnosti, katera pomeni tik pred beneškim zatonom poslednje sporočilo vsej Evropi. Katalog obsega 400 strani večjega formata. Glavno besedo ima v njem Dario Succi, ki je bil duša pričujoče kakor tudi prejšnjih go-riških razstav, nanašajočih se na beneško umetnost v 18. stoletju in je na visoki ravni odličnega poznavalca beneškega grafičnega dogajanja pretehtano in do podrobnosti analiziral in ocenih to področje v beneškem obdobju 18. stoletja.
Sodelovali pa so pri katalogu še Giandomeni-co Romanelli, Filippo Pedrocchi in Annalia Del-neri in pripomogli k temu, da se katalog odlikuje po vsebini besedil, po izredni preciznosti reprodukcij in po izčrpnosti podatkov.
Milko Rener
Velik kulturni dosežek filološke vede
Etimologija in struktura imen jadranske favne
Vojmir Vinja:
Jadranska fauna;
etimologija i struktura naziva (2 zv.) Split - Logos, 1986
Delo našeifa filologa svetovnega slovesa, prof. dr. ”°jmira Vinje, ki je pravkar izšlo v založbi splitske-9a Logosa in Jugoslovanske akademije znanosti in Ulhetnosti pomeni kapitalni dosežek naše kulture oziroma filoloških ved. Po obsegu in vsebini je to jtejansko prava mala enciklopedija, ki v dveh zvezah, na več kot tisoč straneh obdeluje izrazoslovje (terminologijo) več sto morskih živali, ki jih lahko ?fstedimo vzdolž naše obale od Istre do reke Bojane, f^hjiga, v kateri je zbrano nad 7000 nazivov (imen), Je bogato ilustrirana (160 barvnih in 20 črno-belih °tegrafij morskih živali).
Izrazoslovje je obdelano z jezikovnega stališča, f°t del jezikovne zakladnice, najtesneje povezano z Praznimi vrednostmi in resničnim življenjem primorskega in ribiškega sveta in njegovega življa, "■ljub temu da je pred nami etimološka študija, kot pove že sam naslov dela, je potrebno poudariti, da fe struktura izrazoslovja ne omejuje zgolj na jezikovni izvor, temveč "se preliva" v doživljajsko, de-0vno in praktično sporočilo, ki omogoča obvladovanj6 oziroma boljše razumevanje ribiške in morske
Varnosti.
, Avtor je svoj prikaz izrazoslovja jadranske talaso-avne razdelil na dva dela: I. Etimologija in struktu-a izrazoslovja in II. Geografska distribucija izrazos-°vja. V prvem delu (poglavja 1. - 45.), avtor pojas-Juje nastanek in vrednost posameznih nazivov Phien), kateri so razdeljeni po zooloških vrstah in 6niantičnih (pomenoslovnih) skupinah. V drugem ete je navedena geografska distribucija po vrstah.
Ob vsakem imenu je navedeno mesto nahajališča, hkrati pa so navedene tudi oblike iz pisanih virov z navedbo, pisca, ki jih uporablja v svojem delu.
Osnovni namen tega dela je podati čim bolj verno sliko strukture, nastanka in distribucije bogatega, raznovrstnega in nestalnega izrazoslovja, s katerim naši ljudje ob morju imenujejo pripadnike morske favne.
Že v daljni preteklosti so ljudje izoblikovali svojo lastno "ljudsko terminologijo". Rakom, ribam in mehkužcem so podelili imena na osnovi tega, kar so videli, pri tem pa so uporabili svoja jezikovna sredstva obogatena z narečnimi značilnostmi. Ribe so preprosto razdelili na lepe (npr. lep, lepa) in grde (npr. grdoba, grdobina), na letalke ali skakalke ipd.
Ljudje so v daljni preteklosti imena ribam podeljevali na tri načine: 1. prevzemali so nazive iz drugih okolij kot "gole nalepke", 2. prilagajali so tuja imena svojemu jezikovnemu sistemu in 3. sami so oblikovali imena na osnovi najbolj vidnih značilnbs-
Avtor knjige Vojmir Vinja je z nesebično pomoč-i sodelavcev obšel in registriral 170 pomembnih >čk (lokacij) na vzhodni jadranski obali. Tako se je >dilo pristno sodelovanje lingvistov, biologov in reprostih ribičev. Prav to sodelovanje je pri avtorju )dilo spoznanje, da je potrebno raziskati nazive za se, kar živi v morju in ima v preprostem ljudskem :ziku determinirano ime, ki se mnogokrat pojavlja različnih krajevnih inačicah. Še bolj pomembno je ilo raziskati in zbrati imena za najneznatnejša in ajmanj cenjena morska bitja. Včasih je bilo namreč ravilo, da so strokovnjaki raziskovali izključno nena pomembnejših vrst, nevredne morske živalice a so povsem zanemarjali, čeprav se v nazivih le-teh
zrcali veliko bogastvo, izredna plodnost in neverjetna raznolikost razcvetene ljudske domišljije. To, kar imenujemo izvirna ljudska imena (v našem primeru imena jadranske favne), najbolje ponazarja trajno vrednoto, ki jo običajno imenujemo duh jezika.
Avtor se v vseh 45 poglavjih strogo podreja znanstvenim načelom in dosledno uporablja etimološko in lingvistično metodo, postavlja nove trditve in v veliki meri negira svoje predhodnike, kar pa pomeni conditio sine qua non dinamiko in razvoj napredne znanstvene misli. Pri tem se venomer trudi, da bi bili njegovi zaključki razumljivi tudi širšemu krbgu ljudi. S tem namenom se je tudi izognil specialistični hermetičnosti, ki je značilna za mnoga znanstvena dela, ki na ta način zgubljajo svojo komunikacijsko vrednost.
O imenih morskih organizmov je bilo pri nas doslej bore malo napisanega, pa še tisti redki članki, ki so bili objavljeni obravnavajo samo ribe. Razen del Petra Skoka in Božidara Finke imamo le nepopolne popise (brez jezikovnega opisa) in nekaj "teoretiziranja" o problematiki nastanka ihtionomov. Čeprav je Vojmir Vinja dobil pobudo za to kapitalno delo, ki ga šaril imenuje mixtum compositum (lingvistični atlas in etimološki slovar) že leta 1948, ko je pripravljal svojo doktorsko disertacijo, mu je uspelo to svoje doslej najpomembnejše delo redigirati šele v obdobju od leta 1970 do 1980. S tem delom nas je še enkrat opozoril na morje in življenje v njem, ki nas zbližuje, ne pa razdvaja in nas poučil, da moramo o vsem, kar je jadransko, razmišljati in govoriti odprto in pošteno.
Zaključimo z mislijo Gastona Parisa: "Spoštovanje resnice je važnejša legitimacija za vstop v veliki laboratorij znanosti kot samo znanje ali formalna strokovna izobrazba!"	Slavko Gaberc
Zadovoljiva raven puljskega festivala
0 ]-JLj — Program 33. festivala ju-SI°vanskega igranega filma v Pulju hit	Približuje koncu. Nocoj in
ri bosta na sporedu še po dva fil-z ' v Petek pa bo nad festival padel jj, r°r s predvajanjem še zadnjega fil-tQi Y. konkurenci in proglasitvijo le-dobitnikov zlatih aren. lfn 0 gledanju dobre polovice filmov /e jf110 vtis, da je raven letošnjega sm 1VaIa, v poprečju zadovoljiva, ni-dau *e imeli priložnosti, da bi gle-„0 ,/■	' ki bi se po kvaliteti bistve-
riti gniI nad ostale. Dosedanji favo-Vqn niso Povsem razočarali pričakano ^ ln marsikateri je postavil odloč-Si svojo kandidaturo a zlato areno, terih i50 Pričakujemo ogled še neka-Sedank' utegriejo popraviti ta do-
sreč Ponecleljek smo gledali film Za te}:? Potrebno troje, zagrebškega srnn erla Rajka Grliča, od katerega kai VP0 napovedih sodeč, pričakovali ralri ec.' V bistvu gre za melodramo o PornV?]enopti in iskanju bivšega za-moj-p ;> ki, se po treh letih ječe ne tjgM odločiti med staro ljubeznijo do črto 6	■ k’ zasleduje ambiciozne ne-
socialnega vzpona, in novim upa-
n, ki se v njem porodi ob srečanju epfosto delavko v tovarni čevljev, filmu je nekaj dobrih trenutkov '.uslugi igralcev, ki so res preprič-) podali svoje vloge. Pomanjklji-l pa je po našem mnenju v razvle-zm ritmu in pomanjkljivi dramati-ji, zaradi česar se gledalca več-polašča dolgočasje. Ko smo že mili igralce, naj potrošimo polno besedo za Miro Furlan, ki se / na tem festivalu uveljavlja kot a zvezda jugofilma, ne samo zara-esporne lepote, pač pa tudi zaradi uičljivih nastopov, ne samo v tem u, ampak tudi v Lepoti poroke, o trem smo že poročali, e smo se z Orličem le občasno jočasili, je bilo med gledanjem fil-Lepe žene hodijo skozi mesto, žeje in nestrpno gledanje na uro aj konstanta. Futuristična kome-Zelimira tilnika je pomaknjena v 2041: po katastrofi je v razpadajo-Beogradu ostala le še skupinica ajnežev, ki želijo v tej dobi nove-srednjega veka ponovno oživeti, ta bi lahko bila zelo stimulantna, pa gre v tem filmu za izgubljeno
priložnost, o kateri ni vredno trošiti drugih besed.
Raje bi na kratko omenili drugo okroglo mizo na letošnjem FJIF, ki je bila namenjena razpravi o videu, fil-muin televiziji. Koordiniral je ugledni kritik Ljubomir Zečevic, sodelovali pa so kritiki in predstavniki produkcij. Razprava se je dotaknila marsikatere-
ga vprašanja, med vsemi pa je bilo morda osrednje vprašanje video produkcija v Jugoslaviji. S tem v zvezi je predstavnik ljubljanske Vibe Milan Ljubič predstavil najnovejšo pobudo slovenske produkcijske hiše, produkcijo in distribucijo videokaset 13 najbolj gledanih slovenskih filmov.
Marko Marinčič
Prizor iz filma Poletje v školjki
revije — revije
Trojna številka Dialogov
Pred nami je zajeten snopič mariborske revije za kulturo v vseh oblikah Dialogi, ki tokrat združuje kar tri številke (tretjo, četrto in peto). Žal revija, ki pridobiva na ugledu, izhaja dokaj sporadično in neredno, kar bi bilo treba vsekakor odpraviti, da dobi publikacija na prodornosti.
Kot običajno je na prvem mestu uvodnik enega izmed urednikov, tokrat ga je podpisal glavni urednik Dialogov Marjan Pungartnik. Pod naslovom "Uvodnik proti slovenskim moram" razmišlja o predstavitvi zbirke esejev Marinka Solda v Bosenskem brodu, kjer udeležencev niso preganjale niti slovenske niti kakšne druge preganjavice. Zato pa Pungartnik piše, da je "težko verjeti, da lahko društva, ki jih znotraj razdirajo številni spopadi (namreč društva književnikov), ki se gredo zadnje branike državnosti, ki ne vedo, ali bi Bulatoviča prijavili in zaprli zaradi verbalnega delikta, ali pa bi se proti 133. členu kazenskega zakonika bojevali, še lahko opravljajo to, za kar so bila ustanovljena — da združujejo književne ustvarjalce, ustvarjajo poklicno solidarnost, razvijajo književni poklic... Nasprotja skoraj v vseh književnih združenjih v Jugoslaviji so samo znak, da so se našla na tujem polju. Meni društva, ki v drugače govorečem vidijo nasprotnika, niso potrebna, preveč je stvari, ki nas ločujejo. Meni zapiranje v republiške meje, prostovoljno ali ne, ni v noben ponos. Kakšen je lahko občutek soseda, ki povabi čez deset pisateljev iz Slovenije, pa ne pride niti eden !" Najbrž je nekaj misli že v redu, vendar menimo, da problematike "bulatdvščine" ne gre odpisati z zamahom roke in povrh še zvrniti krivdo na društvo ali društva, ki določenega kandidata ne marajo. Najbrž bi bilo dobro (tudi glede vabil), da bi o tem spregovorili tudi naši pisatelji, a kaj ko teh stališč mnogi niso voljni niti komentirati (glej poročila v našem dnevniku iz Maribora ali Pirjevčevo gloso). Zamejci najbrž prihajajo v poštev samo ob točno določenih priložnostih in ne ob spornih vprašanjih, pri katerih pa so še najbolj občutljivi in zanje zainteresirani...
Sklop treh številk Dialogov objavlja kot po navadi vrsto literarnih prispevkov avtorjev, ki zastopajo najrazličnejše generacije, tu je še izbor pesmi vojvodinskih Romunov pa Prima Levija in Octavia Paza. Med zanimivejša poglavja Dialogov vsekakor spada tudi rubrika, ki je tokrat posvečena ekspresionizmu v slovenskem gledališču. O tem pišejo Bratko Kreft, Dušan Moravec, Taras Kermavner in Vladimir Gajšek.
Na koncu je še rubrika Miscellanea, v kateri so književne recenzije in polemične note.
Na kolesarski dirki po Franciji
NOGOMET: včeraj tudi Napoli
začel s treningi
Jutri odločitev?
PARIZ — Udeleženci letošnje 73. izvedbe kolesarske dirke po Franciji so za sabo (ne brez posledic) pustili hribe in se po včerajšnjem počitku pripravljajo na zadnji nalet v petih etapah, ki jih bodo v nedeljo pripeljale do tradicionalnega cilja v Parizu. Po mnenju velike večine poznavalcev je Američan Greg Le-mond sedaj že več kot glavni favorit za končno zmago. V preostalih etapah, ki so v glavnem ravninske, ga čaka le še ena res težka, najbrž odločilna preizkušnja — jutrišnja 20. etapa na kronometer po St. Etiennu (60 km). Njegov edini nasprotnik, Francoz Bernard Hinault, računa, da ga bo prav v tej etapi spodrinil s čela lestvice, ima pa zaostanek 2’45”, ki ga bo težko nadoknaditi. Ostali tekmeci so povsem odrezani iz boja za rumeno majico, saj imajo takšne zaostanke, kakršni so bili značilni za predvojne dirke, ne pa za sodobno kolesarstvo.
Skratka, napovedi, po katerih naj
bi bil letošnji »tour« še posebej zahteven od običajnega, so se povsem uresničile. Težak davek so plačali pri tem bolj razvajeni italijanski kolesarji. Najboljši je Oontini, a je šele 39. in ima na skupni lestvici več kot eno uro zaostanka. Boljše se je odrezal Jugoslovan Čerin, ki tekmuje za italijansko firmo Bottecchia. Je namreč 33. z zaostankom 1.01’52”.
Ženske: brez sprememb
VILLARD DE LANS — Deseto 'etapo ženskega »toura« je osvojila Francozinja Longo, toda Italijanka Canins ohranja rumeno majico, saj se je u-vrstila na četrto mesto ob koncu 65 km dolge ravninske etape, ki ni povzročila nikakršnih pretresov na skupni lestvici. Večina kolesark je namreč na cilj prispela v času zmagovalke. Danes bo na sporedu 11. etapa od Serriersa do St. Etienna. Vrstni red: 1. Canins (It.); 2. Longo (Fr.) po U’23” itd.
Večina prvoligašev že na delu
NEAPELJ — Večina italijanskih nogometnih prvoligašev je že na delu za bližnje nastope v italijanskem pokalu in nato v prvenstvu.
Nogometaši Milana so se zbrali v Vipitenu že 18. t.m., nato pa so začeli priprave ali imeli zbore na sedežu še Como, Atalanta, Roma, Avel-lino im Brescia.
Včeraj so z delom pričeli nogometaši Napolija. Na nogometni borzi Napoli ni bil preveč aktiven. Pri Na-poliju predvsem pogrešajo režiserja, ki naj bi nadomestil Peccija. Vse kaže, da bo neapeljsko moštvo v tem prvenstvu igralo le z enim tujim nogometašem. Predsednik društva Fer-laino pa je pri tem dejal, da Mara-dona velja za dva igralca...
»Brez pravega režiserja v moštvu bo izredno težko ponoviti uvrstitev iz prejšnjega prvenstva. Pričakujem, da bodo na Maradono še posebno pazili. Če dodamo še, da so se ostali konkurenti precej ojačili, potem je jasno, da nas v novem prvenstvu čaka izredno težka naloga,« je dejal trener Bianchi.
Verjetna postava Napolija v novi sezoni: Garella, Bruscolotti, Caran-nante, De Napoli, Ferrario, Remica, Filardi, Bagni, Giordano, Maradona, Camevale.
Danes bo zbor Torina in Juventusa.
»Azzurrom« iz Španije
sodno sporočilo
MILAN — 22 »azzurrov«, ki so nastopali na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji, kjer so tudi osvojili naslov prvaka, je prejelo sodno sporočilo. »Azzurri« naj bi bili obtoženi, da niso v času, ki ga predvideva zakon, prijavili italijanskemu uradu za menjavo tuje valute. Italijanski reprezentanti naj bi tedaj prejeli od sponzorja »Le Coq Sportif« približno 400 milijonov lir v tuji valuti.
Muiler in Ruben Paz
bosta igrala v Italiji
RIO DE JANEIRO — Po dobro obveščenih virih v Braziliji bosta brazilski reprezentant Muiler in Urugvajec Rubon Paz igrala v Italiji.
Muiler naj bi igral za enega izmed dveh milanskih klubov, Ruben Paz pa za Brescio.
Sordillo ne more biti
podpredsednik
RIM — Po mnenju ministra Lago-ria bivši predsednik italijanske nogometne zveze Sordillo ne more biti podpredsednik italijanskega olimpijskega odbora (CONI).
Flores in Negrete
k Barceloni?
CIUDAD MENICO — Vezna igralca mehiške reprezentance Luis Flores in Manuel Negrete naj bi v prihodnji sezoni igrali za španskega prvoligaša Barcelono.
Julio Cesar v Franciji
SAO PAULO — Brazilski nogometaš Julio Cesar je že odpotoval v Francijo kjer bo podpisal triletno pogodbo z Brestom. Julio Cesar je bil gotovo e-den izmed najboljših nogometašev mehiškega mundiala.
Triestina začela s pripravami v Canoveju
Računajo na pomoč navijačev
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Atletika: italijansko prvenstvo
Sonja Antoni peta Irena Tavčar sedma
TURIN — Včeraj se je v Turinu pričelo italijansko državno prvenstvo v atletiki. Naša atletinja Sonja Antoni, ki nastopa za društvo Olio Sigillo An/oona, je na 400 m ovire osvojila peto mesto z 1’00”45. V tej disciplini je zmagala Cirullijeva (57”80) pred Troierjevo (57”98) in Chiericijevo (58”89). Četrta je bila Cilimbinijeva (59”34).
Včerajšnje zmagovalke: 10.000 m: Cristina Tommasini (Quercia Rovere-to) 33’12”01; krogla: Maria Assunta Chiumarello (Snia Milan) 15,91 m; 100 m: Tarolo (Snia Milan) 11”69; disk: 1. Sandra Benedect (Snia Milan) 52, 78; 7. Irena Tavčar (CUS TS) 44,12 m.
Včerajšnji zmagovalci: kladivo: Ser-rand (Pro Patria) 73,80 m; 400 m ovire: Cosi (Pro Patria) 50”99; 2. Gior-gio Rucli (F. Oro Padova) 51’'29; 4. Franco Rucli (F. Oro Padava) 52”76; 100 m: Tilli (F. Oro Padova) 10”48; palica: Specchi (Assibanca Toscana) 5,40 m; troskok: Badinelli (Snia Milan) 16,25 m.
CANOVE (Asiago) — V mirnem in sproščenem vzdušju je Triestina pričela prriprave v Canoveju piri Asiagu.
V tržaških vrstah ni pnišlo do večjih sprememb in tako so v taboru tržaškega drugoligaša najavili, da bo moštvo tudi letos naskakovalo napredovanje v višjo ligo. Sicer pa pni Tri-estini še niso obupali, da bi jim to uspelo tudi letos, ko bodo znani »rezultati« preiskovalne komisije px> znanem škandalu o črnih stavah. V tržaškem društvu zanikajo vsako obtožbo in tudi namigovanje, da bi bilo lahko njihovo moštvo vpleteno v to neljubo zgodbo.
Predsednik De Riu v svojem px>zdra-vu igralcem je med drugim dejal, da bodo lahko tudi v novi sezoni računali na zagnano in prisrčno pomoč številnih navijačev. Omenil je tudi veliko razumevanje občine, ki bo zgradila nov stadion.
In da bi pioplačali svoje sijajne navijače, je predsednik dejal, da bodo letos cene abonmajev iz prejšnjega
leta. Upati je zato, da bodo navijači še v večjem številu kupnli abonmaje, kar ho dalo vsemu društvu ne samo odločilno gmotno petnoč, temveč tudi zaupanje in samozavest v boju za napredovanje v toliko pričakovano A ligo.
Nogomet: danes spored
italijanskega pokala
MILAN — Danes ob 12. uri bodo v Milanu objavili spored italijanskega nogometnega pokala, ki se bo pričel 24. avgusta. Prvi del se bo končal 7. septembra.
Našli relikt ladje Berlucchi
NEW YORK —- Iz New Yorka so sporočili, da so našli relikt ladje Berlucchi, ki se je udeležila medcelinske regate Plymouth - Nevvport in za katero ni bilo več sledu od polovice junija letos. Odtlej tudi nimajo več vesti o italijanskih jadralcih Robertu Kramarju ih Beprpoju Panadi.
Ol: Severna Koreja želi
več kot deset športov
ŽENEVA — V Ženevi so prejeli sporočilo vlade Severne Koreje, v katerem le-ta zahteva, da bi na olimpijskih igrah leta 1988 priredili v Severni Koreji tekmovanja v več kot desetih disciplinah.
Predstavniki mednarodnega olimpijskega odbora v zvezi s tem niso dali nobenega komentarja.
Igre Commonvvealtha: bojkot
hudo okrnil spored tekem
LONDON — Z Grenado in Mauritiusom se je povečalo število držav, ki bodo bojkotirale commonwealthske igre, na 29. Igre se bodo pričele jutri s svečano otvoritvijo v Edinbourghu, organizator pa je v hudih težavah, saj je zaradi odstopa velikega števila udeležencev moral povsem spremeniti spored tekmovanj.
Navratilova brez težav
PRAGA — Ameriška teniška igralka Martina Navratilova je uspešno začela nastope v Pragi na turnirju
za »Federation cupx<. V tekmi ZDA -Kitajska je Navratilova premagala Kitajko Xinyi s 6:1, 6:0. ZDA so zmagale s 3:0. Ostali izidi: Bolgari ja-SZ 2:0; Francija - Švedska 2:0; Španija Indonezija 2:0; ZRN - Belgija 3:0; Brazilija - Romunija 3:0; Jugoslavija - Poljska 3:0; Italija - Nova Zelandija 2:1.
Danes bo na sporedu osmina finala. Med drugim bo tudi dvoboj Italija -Jugoslavija.
Neuspešen start
koprskih vaterpolistov
Vaterpolisti Kopra so letos neuspešno startali v drugi jugoslovanski ligi. V prvih štirih kolih so se z dveh gostovanj vrnili praznih rok, na dveh tekmah doma pa so v soboto igrali neodločeno z 12:12 z Medveščakom iz Zagreba, v nedeljo p»a so izgubili v slovenskem derbiju s Triglavom iz Kranja z 8:12.
Sedaj čaka Koprčane piet zaporednih teketm doma, kar je lepo priložnost, da si zagotovijo obstanek v ligi.
XJ. Kreft)
■v
KOŠARKA: mednarodni turnir »Mimosa«
Po svetovnem košarkarskem prvenstvu v Španiji
Madžarke in SGT v finalu
Američani so se končno navdušili nad SP
Sinoči je na škedenjskem odkritem igrišču piotekal pjolfinalni del mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja »Mimosa«, ki ga že osmo leto zapiored prireja športno društvo Saba.
V	prvem sinočnjem srečanju je madžarsko moštvo Bese iz Budimpiešte premagalo ameriško reprezentanco News Release z izidom 52:50 (33:24). Madžarke so bile zanesljivo boljše skozi vso tekmo, le v končnici so nekoliko pripustile. Spretne Američanke so se jim približale do dveh točk zaostanka, kaj več pa niso zmogle. V vrstah Beac sta bili najboljši Lerner (14) in Biro (16), pri Američankah pa je največ pokazala Swartz (12).
V	drugi tekmi večera je tržaška Gin-nastica prepričljivo premagala češkoslovaško ‘moštvo KPS Brno z 72:&1 (39:33). Reprezentantka Trampusova je bila daleč najboljša na igrišču in dosegla 27 košev.
Današnji spored: 20.00: finale za 3. mesto News Release - KPS Brno; 21.30: finale za 1. mesto SGT - Beac.
Gimnastični troboj
V pjočastitev 22. julija, dneva vstaje slovenskega ljudstva, je TVD Partizan Kopier organiziral 5. mednarodni gimnastični troboj ždnskih vrst Bratislave, Novega mesta in Kopra. Takšen je bjl tudi končni ekipni vrstni red. Predstavniki udeležencev so na delovnem sestanku izrazili željo, da bi na naslednjem srečanju prihodnje leto povabili k sodelovanju še žensko vrsto ZSŠDI in reprezentanco mesta Ferrare, ki je pjobratena s Koprom.
(J. Kreft)
Branco in Brescia
RIO DE JANEIRO — Brazilski nogometaš Branco, novi nakup Brescie, je najavil, da se bo kmalu vrnil v Italijo in skušal urediti svoj ekonomski dogovor z društvom.
Izbira Gorice priznanje za deželni motociklizem
Gorica je bila v zadnjih dneh prizorišče dveh večjih mednarodnih športnih prireditev: tretji mednarodni mladinski odbojkarski turnir (o katerem smo že pjoročali) in shod udeležencev četrtega mednarodnega srečanje motoristov Meritum FIM, ki bo ta teden na Madžarskem.
Brez dvoma predstavlja izbira mednarodne motociklistične fedeiracije, ki je določila Gorico za kraj shoda, od koder so potem vsi udeleženci nadaljevali skupaj pot proti Madžarski, kjer bo osrednji rendez-vous, veliko priznanje za vso deželno motoristično gibanje, ki šteje res veliko število privržencev.
Na zletu motoristov, ki jih odlikuje nastop na raznih mednarodnih rallyjih,
in p>a tekmovalne spretnosti, od tod tudi priznanje meritum, se je zbralo 270 udeležencev iz 14 evropskih držav (nekateri so prišli celo z oddaljenega Skandinavskega p>olotoka).
V tridnevnem bivanju v Gorici so si p»o uradnem spjrejemu ogledali razne mestne znamenitosti in so se tudi podali v najbolj zanimive turistične kraje v bližnji okolici. Medtem ko so se nekateri namestili v mestne hotele, je velika večina njih šotorila v piar-ku ob telovadnici na Komu.
Kot zanimivost velja omeniti, da se malokdo lahko ponaša z nazivom, v naši deželi je samo pot meritumov, tako da je bil goriški shod zares velik dogodek, kjer se je zbrala vsa evropska elita najstrastnejših ljubiteljev tega športa. (MAL)
MJNOOBASKET Svetovno košar-H karsko prvenstvo v Španiji se je kon-čalo z zmago mlade iHHr selekcije Američa-nov. Naslov se je torej po 32 letih zopet vrnil v domovino basketa in vse kaže, da bodo Američani odslej le
________resneje jemali to
ISPANA86 Prireditev tudi zato,
ker so v njej »odkrili« nov vir dohodkov. Neki ameriški televizijski magnat je s španskim mundobasketom zaslužil kar lep kupček dolarjev. Tudi dejstvo, da sta po ameriški TV komentirala razplete na SP Bill Russell in Rick Barry, tudi kaže, da je postala za Američane SP pomembna mednarodna košarkarska prireditev. To pa je za vse svetovno košarkarsko gibanje tudp razveseljivo, saj brez močnega ameriškega predstavništva na tem prvenstvu, le to nedvomno izgubi na kakovosti, konkurenčnosti. Resnici na ljubo, reprezentanca ZDA v Špianiji ni odražala košarkarske moči te velesile tudi na amaterskem pjodročju, na dlani pa je, da se je to moštvo temeljito pripravilo za to prireditev, imelo je številen trenerski in organizacijski štab in zelo resen odnos do igre.
Tudi zmaga v velikem finalu nad Sovjeti je gotovo v ZDA popularizirala svetovno prvenstvo. Kar Američanom ni uspielo na zadnjih dveh 01 (zaradi bojkota v Moskvi in Los Angelesu), jim je torej uspielo v Madridu. Bolj kot kakovosten je bil madridski finale dramatičen, to pa je bilo za ameriški milijonski televizijski avditorij še dodaten čar.
Zares predolgo
Če je glede tega španski mundo-basket povsem uspel, pa splošna slika o tej prireditvi ni najboljša.
Najpogostejši stavek, ki smo ga po prvenstvu slišali med igralci, tre-
Petroviča ni v ZDA
Večina italijanskih dnevnikov je včeraj pisala, da je Dražen Petrovič, skupaj s Špancem Martinom, že odpotoval v ZDA na camp ameriške profesionalne ekip« NBA lige Portland Blaž Trai-ler. Vest pa ni resnična, saj se je Petrovič, kot smo zapisali, vrnil v Jugoslavijo in se nahaja na zasluženem počitku v Zagrebu. Res pa je, da ga je ameriški odposlanih Mike Fratello kon-taktiral. Povabil ga je v ZDA, kjer naj bi se odpravil 1. avgusta, vendar Petrovič še ni odločil, ali bo sprejel vabljivo ponudbo profesionalcev, ki je že očarala Italijana Binellija in Magni-fica.
Radovanovič v Verono?
Ko smo z letalom iz Madrida potovali v Zagreb, nam je med drugim Ratko Radovanovič dejal, da se je zanj zanimalo društvo Citrosila iz Verone, ki je letos igralo skupno z Jadranom v B ligi in napredovalo v A-2 ligo. Radovanovič je tudi dejal, da je zanj ponudba še kar mamljiva.
nerji, časnikarji in tudi organizatorji, je bil: »Bilo je odločno predolgo.«
Pri vseh se je namreč iz dneva v dan porajala utrujenost, s tem pa je seveda zanimanje za to prireditev padlo. Na nekaterih izločilnih tekmah je bilo manj kot 1.000 gledalcev, tako je bilo tudi ob nepomembnih tekmah v finalnem delu. Sami predstavniki mednarodne košarkarske zveze (FIBA) so priznali, da je pjobuda 24 ekip neuspela. Na naslednjem SP v Argentini bo nastopilo 16 držav (5 iz Amerike, 5 iz Evropje, 2 iz Afrike, 2 iz Azije, 1 iz Oceanije in organizator Argentina).
Stagnacija v igri?
Kot smo že nekajkrat zapisali, smo nad kakovostjo igre na španskem SP ostali kar razočarani. Razen dobre a-meriške obrambe (sicer p>a tudi to ni novost, saj Američani predvsem
David in Goljat ali mali Američan Bogues in veliki Sabonis
prp mladih vztrajajo pri tem košarkarskem elementu), nekaj zanimivih variant v napadu Kanadčanov, običajne spa-oščene igre Jugoslovanov v napadu, kaj p>osebnega v Špeniji nismo videli. Mnogo ekip je skušalo izkoristiti možnost doseganja košev s tremi točkami in zanimivo je, da večina reprezentanc tega ni skušala preprečili z bolj agresivno obrambo vzdolž »rdeče črte«. To pa je prišlo skoraj »smešno« do izraza prav v ne-pjozabnem srečanju med SZ in Jugoslavijo, ko so »plavi« z vodstvom treh točk mimo pustili Valtersu, da si je px»iskal ppoložaj za met.
B. LAKOVIČ
(Sledi)
Ponovna uveljavitev Poletove šole v Palermu
Zlato odličje na evropskem pokalu nova spodbuda za Damjana Kosmača
Pred dobrim tednom se je v Paler-mu na Siciliji končalo dvodnevno ko-talkarsko mednarodno tekmovanje za Pokal Evrope. Kot smo že poročali, je zlato kolajno v kategoriji juniorjev odnesel Poletov kotalkar Damjan Kosmač.
Po končanem tekmovanju je italijanska kotalkarska reprezentanca nastopila še v nekaterih italijanskih turističnih središčih, kjer so mladi kotalkarji pokazali svoje znanje in istočasno preživeli teden dni na počitnicah. Obiskali so kraje kot so Taormina, Pollonica, Piša itd.
15-letni Damjan, ki se je vrnil domov v nedeljo, nam je povedal, da so 2a pokal tekmovale poleg italijanske reprezentance še španska, nemška in holandska. Za Italijo, ki je zasedla prvo mesto, je tekmoval še en Trža-can, in sicer Sandro Guerra, ki je od-pesel zlato odličje v kategoriji seniorjev. Tekmovanje samo se je odvijalo v treh disciplinah: posameznikov, umetnostnih parov in plesnih parov. V kategoriji posameznikov je Damjan nastopal dvakrat, s kratkim programom m dolgim.
Zmaga na evropskem pokalu je za Damjana, ki je lani na evropskem prvenstvu zasedel drugo mesto, še v dodatno osebno zadoščenje. S svojo zma-9° je Damjan ponovno potrdil veljavnost Poletove kotalkarske šole in Predvsem trenerja Petra Brleča.
»Svojemu trenerju bi se zahvalil za trud, ki ga vlaga v svoje delo z mano m z vsemi Poletovimi kotalkarji,« je
povedal Damjan. Uspehi navadno spodbujajo voljo do dela in utrjujejo vztrajnost, te lastnosti pa so važne ne samo za šport, ki pomeni Damjanu predvsem zabavo, ampak tudi za poznejše življenje. »Zdi se mi piozitivno,« pravi mladi kotalkar, »da se že zelo mladi naučimo dobro opravljati svoje dolžnosti in da si privzgojimo čut za požrtvovalnost, zato mi ni žal, da mi preostaja malo časa za druge sprostitve in zabave.« Damjan je letos končal prvi letnik na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois v Trstu in tudi tu pokazal, da si je pridobil močno voljo in željo po uspehih, saj je bila letošnja njegova srednja ocena 8. Za kotalka-
nje se je Damjan navdušil pri 7 letih, potem ko si je na Opčinah ogledal Po-letovo kotalkarsko revijo, sedaj je zadovoljen s svojo izbiro, veliko zadoščenja pa imajo tudi njegovi starši, ki so ga neprenehoma spodbujali, da je vztrajal in stalno treniral.
V kakšnem odnosu pa je Damjan s svojim klubskim tovarišem Samom Kokorovcem? »S Samom sva dobra prijatelja, oba se zgledujeva po istem trenerju, le da je Samo še bolj zagrizen in požrtvovalen kot jaz,« je iskreno priznal Damjan, »ko bo Samo s prihodnjim letom prestopil v kategorijo seniorjev, bom sam imel več možnosti, da se uveljavim na državnem in evropskem prvenstvu,« je še dodal.
Naj zapišemo še, da si je Damjan s svojo zmago na mednarodnem tekmovanju za evropski pokal pridobil tudi naslov mladinskega državnega prvaka. Državno kotalkarsko prvenstvo pa se je drugače odvijalo v Mantovi sredi prejšnjega tedna, zmagal je Tržačan Giovanni Melideo. Po posebnem pravilniku kotalkarske federacije sta oba kotalkarja nekako državna prvaka. Na prvenstvu se je dobro odrezal tudi po-letovec Mitja Kokorovec, ki je zasedel solidno 6. mesto.
Do prihodnje sezone oziroma do druge polovice avgusta, ko bo treba ponovno začeti s treningi, si bo Damjan privoščil zaslužene počitnice. Želimo, da bi se na potovanju po Nemčiji, kamor bo v kratkem odpotoval s svojimi starši, imel čim lepše in si nabral novih moči za bodoče preizkušnje.
BC
Pogovor z načelnico deželnega odbora UISP Lambertijevo
Pozornost delu slovenskih društev
prvem deželnem kongresu UISP, nedržavnega združenja za ljudske Pojte, ki se je odvijal pred nekaj me-, C1 y. Vidmu, in o katerem smo v na-* P1 hstu že poročali, je načelnica de-einega odbora Lucia Lamberti podala rioi P°hrobno poročilo o preteklem eiovanjvi in o smernicah, ki jih je ■ ru2enje začrtalo za bodoče. Velik poudarek je bil v tem smislu dan so-lovanju, ki bi ga moralo imeti zdru-nJe z jugoslovanskim športom in ne-
Posredno tudi z ZSŠDI.
vcoi? si ustvarili jasnejšo sliko o zan' načrtih, ki nas tudi od blizu f. nimajo, smo se pogovorili z Lamber-nruV°il k1 nam je na dolgo in široko " žalovanje UISP v naši deželi. nr„ n deseti obletnici prisotnosti naše ganizacije v Furlaniji-Julijski kraji-v ' 80 sadovi opravljenega dela po-r,,® zadovoljivi. Trenutno združuje šrJnfec, UISP 60 skupin iz vse dežele, j P Umkov, ki so pri nas včlanjeni, pa
Glavna naloga naše ustanove, ki deluje v državnem okviru že od leta 1948 in šteje skoraj pol milijona članov, lahko strnemo v geslo "šport za vsakogar".«
»V katerih športnih panogah se predvsem kaže delo vašega združenja?«
»Najbolj prisotna panoga, ki je tudi pred desetimi leti pravzaprav pripomogla, da je sploh prišlo do ustanovitve UISP, je kotalkanje. Velik dosežek si je v okviru prvenstev UISP zagotovila tudi predstavnica društva Vipava s Peči, Tanja Petejan, ki je na državnem finalu dosegla prvo mesto v prostih likih, četrta pa je bila v absolutnem tekmovanju.«
»Kako pa CONI gleda na vaše delovanje?«
»Če so bili odnosi s CONI v prvih povojnih letih zelo hladni, so se stvari v drugem obdobju bistveno izboljšale. Pred petnajstimi leti je CONI priznal obstoj raznih promocijskih ustanov, tako da smo danes tudi mi deležni raznih finančnih podpor. Dosegli smo tudi medsebojno sodelovanje, tako da so naši člani lahko istočasno tudi člani CONI in lahko obenem tudi tekmujejo v okviru obeh organizacij.«
»Na vašem posegu na deželnem kongresu, ste med drugim omenili
sodelovanje, ki bi ga UISP moral doseči z obmejnimi športnimi društvi in organizacijami. Kakšen pomen dajete temu aspektu in kako mislite te želje uresničiti?«
»Naša dežela živi in deluje v okolju, kije decentraliziran in nekoliko oddaljen od vsedržavne dejavnosti. Mnogokrat niso zato naše manifestacije deležne takšnega odziva, ki bi ga morale imeti. Zemljepisna lega Furlanije-Julijske krajine pa nam po drugi strani omogoča, da se kot obmejna dežela povežemo s telesnokulturno dejavnostjo sosednih držav. Ravno v tem aspektu vidim poglavitno funkcijo delovanja deželnega UISP. Celotna naša dejavnost ne more mimo tega važnega družbeno-političnega momenta, ki lahko prispeva tudi k razvijanju prijateljstva na obmejnem pasu. Zato je cilj, ki smo si ga zastavili in ga mislimo uresničiti, utrditi sodelovanje z društvi iz Jugoslavije in Avstrije. Obenem bomo večjo pozornost morali nameniti tudi slovenskim društvom (pri nas so včlanjeni Vipava, Polet, Adria, Mladina in Zarja). Kazalo bi tudi okrepiti že zadovoljive stike, ki jih gojimo z ZSŠDI, saj bi lahko zamejski šport opravljal važno povezovalno funkcijo med italijansko in jugoslovansko te-lesnokulturno stvarnostjo.« (mal)
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Zvečer še vsi skupaj še zasdnjič v civiliziranem kraju povečirjamo. Fer-nando živi tu s celo družino, velik ranč ima, dohodek pa mu prinašajo odprave, ki vsako leto naskakujejo Aconcaguo. Debatiramo in vzdušje je prijetno, Pretepač, (tako pravijo Borutu iz Pirana, pa res ne vem zakaj) nas s svojim ciničnim humorjem spravlja v smeh. Zavedamo se, da je to za nekaj časa poslednja takšna večerja, ob mizi s kruhom. V tej pisani druščini smo zbrani iz vseh krajev Primorske: vodja je Žarko iz Tolmina, idrijsko smetano zastopajo Milan, ki prihaja pravzaprav iz odročnih Cerkljanskih hribov, kar se mu v govorici tudi zelo pozna, pa Slave, nepoboljšljivi Don Huan, čeprav je največji razgrajač vsekakor Zlatko, ki je tako močan (bil), da se dvigne šestkrat na eni roki. Z njimi je tudi Felčk, ki se je pridružil zaradi svoje popotniške žilice. Z Goriškega so tu Tamara in brata Podgornik, pa zdravnik Jože, trmaste Kraševce zastopata Škapin in Olenik iz Sežane, po značaju pa je k njima vsekakor potrebno prišteti tudi Pretepača. Iz samotne Baške grape se je zraven prištulil še Rejc, kot zastopnik Matice pa je tu Janez, pač kdo drug kot Janez. Vso to družbo sva z Bogdanom bila prisiljena prenašati več kot mesec dni.
□ □ □
Zadnjo noč, ki sem jo prespal pred odhodom proti Aconcagui, me je dajala nespečnost. Nekakšna tesnoba mi ni dala miru in ko sem zjutraj še v temi zapustil zadnjo vas, je napetost naraščala. Prvič sem bil na poti k tako veliki gori, niti približno nisem vedel, ali sem zadevi kos, ali bom lahko splezal na tisti ogromni, še nepredstavljivi hrib.
Tudi Bogdana je razjedala negotovost, vedel je le, da tokrat gre zares, da morava uspeti, če želiva ujeti pot, ki vodi naprej, da je to tudi ovira in porok za nadaljnje delo, življenjsko ustvarjanje. Od doma sva se odpravila z namenom, da v tri tisoč metrov visoki južni steni, ki je bila glavni cilj odprave, splezava Francosko smer. Cilj se nama ni zdel preveč utopisti-čen, čeprav nisva imela izkušenj v visokih gorah.
Kar me je pri vsej stvari najbolj motilo, je bilo to, da si nisem znal predstavljati, koliko je to tri tisoč mertov visoka stena. Spominjam se, ko sva po domačih gorah opravljala razne naporne ture za kondicijo in sva neke mrzle novembvrske nedelje zarinila gor iz Tamarja do grebena Ponče, kako sem gledal v ostenje Travnika in Šit, ki se je zdelo ogromno, pa meri v višino komaj dobrih tisoč metrov. Naj sem se še tako naprezal, treh triglavskih sten, postavljenih eno nad drugo, si nisem znal predstavljati. Bogdan, ki je pravnik, in ima več smisla za abstraktne stvari, v tem oziru ni imel težav, ali pa mi jih le ni hotel pokazati.
V mrzlem jutru, ko veter vleče preko hladne puščave, sem torej povsem zmeden in preplašen. Sledim drugim in počenjam tako, kar mi ukažejo. Fernando nas s svojim lurgonom zapelje do konca ceste, ob jezercu Hor-cones. Do baznega tabora je še sedem ali osem ur hoje. In medtem ko se prvi jutranji svit priplazi iz doline, se tam iznad temnih grebenov dviguje vrh naše gore, visoko nad ostalim svetom, ves ožarjen od nam še nevidnega jutranjega sonca. Zremo tja gor, zasneženi vrh je videti čudovit. Kot se dogaja pri nenadnih prikaznih, mi v hipu postane jasno, kakšne so te razsežnosti, tukaj so, na dlani, nepredstavljivo postane vidno in silno preprosto. Kar prekipevamo od navduše-
nja. Ne vem, če se je prej ali kdajkoli pozneje kakšna gora še tako močno, polno upanja in veselja, prikazala in odprla pot v svoje, ne bom rekel naročje, ker ne gre za naročje, pa tudi za kaj drugega enostavnega ne. Gora, tam v ozadju pa iz trenutka v trenutek močneje žari, dolker se tudi med naše temačne doline ne naseli dnevna svetloba.
Hladno je in pričnemo s početjem, ki je silno preprosto, pa včasih, na ka kem začetku, zgleda prav čudno: pričnemo s hojo proti baznemu taboru. Ze takoj na začetku imamo težave, prečiti moramo deroč potok. Medtem ko si večina išče prehod višje preko skalovja, se najbolj ihtavi in živčni kar sezujemo, slečemo hlače in mrzel potok prebredemo. Za najbolj drznega se je kajpak izkazal Slave, ki ga je med pogumnimi skoki zaneslo in odneslo v vodo. Toda Slavko ima jeklene živce in se sploh ne sekira, s prijetno jezico nam pove, da je ves moker, mene pa od mraza že kar pošteno zebe.
Zložno vspenjajoča se steza nas vodi čez travnata pobočja in puščeve. Vsepovsod le pesek in gore, ki zgle-
Prostranstva gorate puščave
dajo kot kupi kamenišč, le tu in tam je kak grmiček, ves skrivenčen v trnju. Začuda je veliko zajcev, vendar nam jih Tamara, ki hiti naprej, vse prepodi. Iz doline se vse bolj vzpenjamo in odpirajo se nam pogledi čez obzorja, po pokrajini, ki jo prvič doživljam. Pri Conlluenzi se pot razcepi: po levi dolini se nadaljuje zgornji Horcones, ki vodi pod severna pobočja gore.
Tu nas zapusti Janez Aljančič, ki je dotlej potoval z nami, sedaj pa se bo po normalnem pristopu skušal povzpeti na vrh. Mi zavijamo desno, po manjši dolini spodnjega Horconesa, ki vodi pod južo steno. Nadaljujemo z vzponom, smo že preko višine tri tisoč metrov, kar že čutimo. Zaradi pomanjkanja gozdov in suhega podnebja je namreč zrak tu na isti višini redkejši kot v Himalaji. Greje nas sonce, ko prisopihamo še čez zadnji vzpon, čakajo nas sedaj le še dolge ravnice, levo in desno pa ogromna melišča in kamenišča.
Kmalu se na levi pojavi tudi ledenik, pokrit s peskom in grobljo, izza grebena pa se kaže naša gora, vse bolj in bolj, dokler je nimamo pred seboj v vsej veličini: južna stena Aconcague kot ogromen zid zapira dolino in vsakršen pogled nanj. V hipu mi postane jasno, da tam preko ne bom nikoli zmogel splezati, potem pa skužam te misli in dvome odgnati in se posvetiti lepoti, prijateljem. Zlate čudno gleda in izmisli si neko svojo varianto preko stene. Pravi, da bo šel samo tam, nikjer drugje.
Turnir na Peči v malem nogometu in odbojki
Zanimanje med gledalci
Hr Ponedeljek zvečer se je v okviru tu 8;Venega praznika na Peči pričel ki • v odbojki in malem nogometu, skoJe namenien ekipam iz sovodenj-DroH -jbmočja. Pravilnik tekmovanja D 2"Vldyva, da se morajo vse ekipe v	med sabo tako v odbojki kot
"ogometu; ob koncu pa bo sestavlje-zm skuPna lestvica, ki bo določala
magovalca turnirja.
rou a .otvoritvenem večeru se je ob oIph ,l9rišča zbralo tudi lepo število tiari- Ce.v’ ^ nogometu so Vrhovci ko	domačine in rezultat bi lah-
no k- ce'° Polj zveneč, če zmagovalci no 1 zadeli tudi štirikrat prečko. Po boji ®®tni tekmi so prišli na vrsto od-p0LarJ.1'V sovodenjskem derbiju so se S e™1 Predstavniki Gornjih in ki c-nl1., Aovodenj. Zmagali so slednji, Pa s bl 1 nydvomno boljši, zadnji set ki s°	prepustiti nasprotnikom,
velii° se odlikovali predvseiji zaradi naj 6 Požrtvovalnosti. Kot zanimivost odvi-OVerno' rla se odbojkarske tekme Jajo na štiri sete do 11 osvojenih
točk in da vsak zmagani set velja eno točko na skupni lestvici.
NOGOMET
VRH — RUPA/PEČ	3:2
VRH: M. Grillo, Visintin, Z., M., Z. Černič, C. Grillo, Frandolič.
RUPA/PEČ: Dottori, Sambo, Ceu-dek, I. in A. Kovic, D. in A. Batistič, Malič.
STRELCI: Batistič (avtogol), Gnilo, Sambo, Černič, Čeudek.
ODBOJKA
SPODNJE SOVODNJE — GORNJE SOVODNJE	3:1
(11:3,11:9,11:7,6:11)
SPODNJE SOVODNJE: R., E. m R. Petejan, M. in M. Gulin, Uršič, Kovic, Butkovič.
GORNJE SOVODNJE: A. M. m A. Fajt., D. in M. Butkovič, Devetak, Tomšič.
DANAŠNJI SPORED: 19.00 mah nogomet Rupa/Peč — Gornje Sovodnje; 20.30 odbojka Spodnje Sovodnje Vrh. (MAL)
Izkušenejši stari ne popuščajo
Izkušenost v športu veliko pomeni. To so v tradicionalnem srečanju med mladimi in starimi Prosečani na Veliki rouni na lastni koži občutili mladi Žagarji, ki so izgubili tekmo z 2:1. Seveda so morali nato zmagovalce, stare Rogarje, prepeljati na okinčanem vozu v vas do Kržade in nato do Balanca. Na,sliki: postavi ekip pred pričetkom srečanja
obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziralo v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v BŠC, telefon 51377.
ŠD SOVODNJE
obvešča vse člane, da bo letni občni zbor v Kulturnem domu v Sovodnjah v torek, 29. t.m. ob 20.30 oziroma 21.00. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN
organizira v soboto, 2. avgusta, izlet v Beljak na praznik piva in folklore, kjer bodo delovali dobro založeni kioski z domačimi specialitetami. Cena izleta 15.500 lir. Odhod ob 6.30 iz Sesljana. Prijave tel. št. 200236 in 910327.
PREŽIVITE RAZBURLJIV VEČER NA HIPODROMU MONTEBELLO
nocoj oh 20.45
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pfi podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
M™
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
23. julija 1986
Danes v westminstrski opatiji ob prisotnosti številnih kronanih glav
Poroka med Andrejem in Sarah v znamenju velikih kupčij
Štiri mesece in pol po Palmejevem umoru
Švedska policija rahlo optimistična
LONDON — Natanko ob pol sedmih se je danes začel pravljični dan doslej neznanega angleškega dekleta, ki bo že čez kako uro med najbolj znanimi obrazi stroge angleške kraljevske dinastije. Sarah Ferguson bo potem, ko bo dahnila svoj drhteči "da", življenjska družica kraljevskega tretjerojenca Adreja. Vso ceremonijo bo snemala domača televizija, seveda bodo prišli snemalci z domala vsega sveta, to pot celo iz Kitajske, po nedavnih anketah bo angleški živelj pretočil nekaj hektov solza sreče in ganjenosti.
Kolikšna bo ganjenost kraljice Elizabete in kraljevskih družinskih članov, zaenkrat še ne vemo, lahko pa sklepamo, da bodo njih solze bolj kisle, saj si je sine za ženo izbral čisto navadno, malce okroglo dekle brez kančka modre krvi. Njen oče Ron Ferguson je namreč trener princa Charlesa, ki, kot znano, zelo uspešno igra polo. Gospod Ferguson pa je po poročanju opravljivega tiska že legendarno skopuški možakar. O mali Sarah pa tako ali drugače vesoljni svet že vse ve, ve, koliko fantov je imela pred veliko kraljevsko ljubeznijo, ve kaj malica, kaj kosi in večerja, ve celo, katera znamka čokoladnih bonbonov ji gre najbolj v slast, in tudi to, kakšno številko čevljev nosi. Marsikaj pa vedo tudi angleške turistične agencije, ki znajo dogodek, kakršen je poroka člana kraljevske družine, do zadnjega izkoristiti. Te dni se namreč po Londonu in okolici turisti lahko za majhen denar seznanjajo s kraji, lokali in stezami, ki jih je Sarah Ferguson teptala v ledih stanu. Po izložbenih oknih se kopičijo kičasti predmeti s portreti obeh zaljubljencev, ki se srečno smehljata iz krožnikov, maj olik, vrčkov za pivo... Tovarna, ki je stkala svilo za Sarino poročno toaleto, pa si je v
zadnjih tednih omislila velikopotezno reklamno akcijo, s katero bo v prihodnje iztržila težke milijone.
Kako pa bo s povabljenci? 800 jih bo, iz vseh vetrov, seveda pa samo iz višjih družbenih- slojev. Italijanska smetana pa bo, nepričakovano, hudo prikrajšana. Ko sta lansko leto Lady Diana in princ Charles potovala po Italiji, so se namreč nekatere plemiške družine kar trgale, katera bo dalj časa gostila ugledna modrokrvneža, na poroko pa ni angleška kraljevska hiša povabila niti enega njihovega predsta-nika. Užaljenost baje ni ravno zanemarljiva.
VVestminstrska opatija bo tako ponovno zaživela v vsem svojem blesku, novoporočenca pa se bosta po končanem obredu odpeljala v kristalni, pozlačeni kočiji, v katero bosta vprežena
dva para čistokrvnih belih konj. Poleg gostov, povabljencev in firbcev se mlada dva gotovo ne bosta počutila sama, tudi zato ne, ker bo med njimi pomešanih kakih dva tisoč stražarjev in redarjev v uniformi in brez nje. Leti so predsinočnjim spremljali blindi-ran kombi, ki je na angleški dvor peljal... poročno torto. Le kako je ne bi, ko pa je stala okroglih 10 tisoč funtov šterlingov.
Kakšno bo nevestino sožitje s kraljevsko taščo, bomo v prihodnje zanesljivo še poročali, zlasti zato, ker kraljica Elizabeta ne slovi ravno po svoji dobrohotnosti in je na splošno zelo zahtevna do novih prišlekov. Ta čas pa se nam s fotografije princ Andrej in njegova izvoljenka Sarah Ferguson prisrčno smejita. Saj sta prav čeden par, mar ne?
STOCKHOLM — Po zatišju, nastalem s popolnim neuspehom preiskave, in z izpustitvijo osumljenca za umor švedskega premiera Olafa Palmeja, nekega 33-letnega Šveda, (kar je privedlo do nesoglasij med državnim pravdništvom in preiskovalno skupino) — je stockholmska policija ponovno pogrela upanje, da bo kljub vsemu odkrila morilca švedskega predsednika vlade.
Predstavnik preiskovalne skupine Leif Hallberg je pred nedavnim izjavil, da je preiskava'osredotočena na samo nekaj oseb, da policija ve za vzrok umora in da njen optimizem ni brez podlage. Vse to je ponovno spodbudilo razne špekulacije in ugibanja o osebnosti morilca in vzrokih zločina, ki se je pripetil 28. februarja v središču Stockholma.
Čeprav so na policijskem poveljstvu redkobesedni in uporabljajo običajne uradne formulacije, kadar dajejo izjave, je iz njih vendarle mogoče izluščiti, da sumijo skupino ljudi, kar bi pomenilo, da gre za premišljen umor. Policijski predstavnik Hallberg ni s prstom pokazal niti na eno samo osebo, ampak je govoril o nekoliko ljudeh, ki jih sumi in ki so 'morda povezani". Na začetku preiskave niso izključevali možnosti, da bi bilo v zločin vpletenih več oseb, čeprav je bila na kraju zločina samo ena.
Večerni socialdemokratski časnik Afton Blaten opozarja te dni na članek policijskega komisarja Ingemarja Krusela, objavljenega pred enim mesecem v policijskem glasilu, kjer komisar trdi, da gre za politični zločin, da je morilcev "več", da so iz severne Evrope in da so morda celo Švedi.
Vsiljuje se vprašanje, če niso zadnje policijske izjave samo taktika, da bi morilca (morilce) preplašili. Če temu ni tako, kot pravi policija, zakaj niso stvar-nejši in zakaj ne zaprejo osumljencev? Na ta vprašanja Hallberg odgovarja v stilu šefa stockholmske policije Hansa Holmera, ki je v času najhujših kritik izjavljal, da je optimist in da policija ve več kot pove.
"Obstajajo razlogi za tisti molk," je Hallberger rekel neodvisnemu dnevniku Dagens Hiheter. Ob tem pa dodal, da morilci berejo časnike in spremljajo delo policije in da zato ne sme reči niti ene besede preveč, ker bi sicer škodoval preiskavi. Ker ni popolne informacije, opazovalci analizirajo vsako besedo in je zato nujno vprašanje, če ni morda izjava policijskega funkcionarja o čitanju časnikov potrdila sum, da gre za "ljudi iz držav severne Evrope".
Na zadnji konferenci za tisk, ki so jo za tuje časnikarje imeli pred mesecem dni, je šef policije Hans Holmer s podatki potrdil sistematičnost preiskave. Po umoru je policija zaslišala 15.000 oseb, pregledala 2.500 kosov orožja, fascikel o zasliševanjih, pričevanjih in podobnem gradivu pa obsega 25.000 dokumentov. Pri vsem tem do danes niso našli niti morilca in niti orožja, ki ga je uporabil (da bi se dokopali do pravega spoznanja, so iz zraka fotografirali mesto), prav tako si ne morejo predstavljati, zakaj je Palme sploh izgubil življenje. V preiskavo so vključili Interpool, ameriški FBI, zahodnonemško in nekatere druge policije, izvedence švedskega zunanjega ministrstva itd . Od tistega usodnega dne so minili štirje meseci in pol, toda preiskava je še na začetku.
Morda je to razlog, da iz "Palmejeve sobe" stockholmske policije, kjer v sedanjem poletju nimajo počitka, sedaj prihajajo nove, optimistične izjave. Po številnih razočaranjih, ki so posledica dosedanjega poteka raziskave, so državljani nove znake sprejeli brez dosedanjih burnih čustvenih primesi in mrzličnega pričakovanja. Ali jih bo policija tokrat presenetila?.
Moški se odpovedujejo cigaretam
Kako pa ravnajo ženske?
RIM — Ste se že kdaj sami odločili za majhno, na hitro roko izvedeno anketo, koliko ljudi kadi? Če se še niste, to lahko storite sedaj, na počitnicah, ko vas pesti dolgčas ali pa vas obhaja radovednost. Poskušajte dognati, kdo kadi in kdo ne. Če boste opazovali tujce, boste spoznali, da Amerikanci, Angleži in severnjaki malo ali sploh ne kadijo v restavraciji, avionih, na sprehodih. Če se boste osredotočili na Italijane, boste ugotovili, da bolj kadijo tisti, ki so manj izobraženi. Pa še en zanimiv podatek vam bo postregla vaša anketa: pokazala bo presenetljivo zasvojenost žensk, posebno mladenk v starosti od 20 do 30 let. Pred desetletji skorajda ni bilo ženske, ki bi kadila, danes na cesti težko vidite punco brez cigarete med kazalcem in sredincem, v javnih lokalih pa skorajda obvezno. Če potem opazujete jugoslovanske turiste v Trstu, zlasti tiste iz "drugih" republik, kadijo vsi od kraja. V kolodvorski čakalnici še zlasti vse starejše turistke, ki prihajajo v Trst po svoje običajne nakupe.
Milanski pnevmolog Dante Saviri zagovarja tezo, da manj izobražene osebe hitreje omreži "ena izmed najbolj zabitih razvad na svetu '. Po podatkih ISTAT je največ kadilcev med Italijani, ki niso opravili osnovne šole ali jim je osnovnošolsko edino spričevalo. Ti podatki se nanašajo na leto 1982. V naslednjih letih se je število kadilcev med ljudmi s srednješolsko ali visokošolsko diplomo zmanjšalo od 54 na 43 odstotkov. Pri ženskah s takšnimi diplomami se stanje ni spremenilo.
Če tujci manj kadijo, je to potrebno pripisati dejstvu, da so pri njih že deset in več let v teku vsakovrstne, drobne in tudi napadalne kampanje proti kajenju. V tujini se ne dogaja kot pri nas, da Deganove dekrete sprejemamo z zvedavoi-diotskimi nasmeški.
Zadnji podatki o kadilcih, ki jih ima ISTAT, se nanašajo na leto 1983: takrat je bilo v Italiji 14 milijonov kadilcev, 10 milijonov moških in 4 milijone žensk. Bilo je 3,5 milijona "skesancev", od tega polovica, ki so se kajenju odrekli zaradi zdravstvenih razlogov.
Kako je sedaj z armado kadilcev, bomo izvedeli prihodnje leto, ko bo ISTAT izvedel popis. Če se bo nadaljeval dosedanji trend, bomo tudi pri nas zabeležili padec števila kadilcev kot v ZDA in Severni Evropi, kjer so s statistikami dokazali škodljivost cigaret za zdravje.
S tem v zvezi bi omenili izjavo profesorja Carla Vecchia iz laboratorija za farmakologijo inštituta Mario Negri: "Če se moški v Italiji obračajo od cigarete, tega ne moremo reči za ženske."
Kaj jih torej navaja k tej razvadi: moda, želja po enakopravnosti, neodvisnosti ali tudi prikrita propaganda, ki "nežni" spol usrkava preko modnih oblačilnih muh, špektaklov, potovanj, športa. Ali je to (zapoznela) cena, ki jo ženske plačujejo za svoj vzpon, za dokazovanje (po sedaj preživelih merilih) svoje sposobnosti, biti moškim enakovredne v vsem.
Venezuelka »miss universe«
PANAMA CITY — Venezuelka 22-letna Barbara Pala-cios je naj lepše dekle na svetu. Za »miss universe« za leto 1986 so jo proglasili na tekmovanju v ponedeljek ponoči. Na drugo mesto se je uvrstila Severnoameričanka 23-letna Cristy Fichter, na tretje pa Kolumbijka 18-letna Monica Urbina.
Palacios je tretja Venezuelka, ki je v sedmih letih segla po tem naslovu. Rodila se je v Caracasu in je po pisanju agencije podobna Jacgueline Kennedy Onassis.
»Vedno sem sanjarila, da bi se mi uresničila želja, zmagati na tem tekmovanju,« je izjavila temnolasa in svetlooka Barbara, visoka 172 cm in težka 55 kg. »Nimam druge ambicije, kot voditi svojo reklamno agencijo.«
Petindvajseto tekmovanje za »miss universe«, na katerem je svojo, na minljivi dobrini zasnovano srečo izzivalo nekaj desetin predstavnic (v polfinalni izbor so se uvrstile Poljakinja, Finka, Brazilka, Čilenka, Portoričanka, Švicarka, Zairka, Severnoameričanka in Kolumbijka), je srečni Južno-američanki prineslo tudi lep izkupiček: 10.000 dolarjev, avtomobil, ladjo in briljant. Poskusila se bo tudi v filmu: Para-mount Pictures iz Hollywooda bo posnela krajši film, da bi preverili njeno fotogeničnost in morebiti odkrili v njej nagnjenje do celuloznega sveta.
Na sliki desno »miss universe«, Venezuelka Barbara Palacios, objokana zaradi nenadejane sreče, sprejema čestitke Američanke Cristy Fichter, ki se je uvrstila na drugo mesto.
Telefonija v Jugoslaviji
ZAGREB - Tukajšnji predsednik skupščine Mato Mi-kič je vzpostavil prvo neposredno telefonsko povezavo z jugoslovanskim veleposlaništvom v Tokiu preko prve jugoslovanske avtomatske medcelinske telefonske centrale.
Poslej se bo Hrvaška lahko neposredno povezovala z 216 državami na svetu. Za povezavo skrbi satelitska postaja Iva-njica v Srbiji. Zvezo z Ameriko zagotavlja nov medcelinski kabel. Kot piše TANJUG, je avtomatska centrala velikega pomena za univerziado, ki bo prihodnje leto v Zagrebu.
NA MOJO VERO 1 KO PRIDE URŠULA SPET ' NA 5U53EI7GRAU BQŠ SVOBODNJAK '
HVALA, GOSPOD, NISEM MISLIL NA TO. NA SVETU JE DOSTI REVŠČI-
5REDI DVORIŠČA JE STAL OHOL ČLOVEK Z BIČEM V ROKI-TAHI. Z OKNA JE ŽENA, GOSPA JE-^EINA, OPAZOVALA, KAKO NJUN SIN GAVRO KROTI KONJA.
POSLUŠAJ, MATIJA, PRISEGAM, ČE DOBIMO NAZAJ IMETJE, VAS NIKOLI NE ZAPUSTIMO !