GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR. - ItLIil-ON »T. 156 ČEKOVNI KACUN PRJ NARODNI BANK) PTUJ SlbV. 643-W323^) UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOZfc ROKOPISOV NE VRAČAMO TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 8.— §tcv. 31 — Leto V. PTUJ, 1. avgusta 1952 Okmg. hjcl^ Ni zgolj slučaj, da Je tržaška demo- kratična javnost tako energično nasto- pila proti imenovanju enega od največ- jih nasprotnikov socialistične Jugosla- vije in sovražniku št. 1 ta tržaške Slo- vence Diegu de Častni za političnega svetovalca vrhovnega poveljnika anglc« ameriške cone generala Wintertona. Xoda prispel je že skupno s še neka- terimi italijanskimi funkcionarji v Trst, da bi po sklepih londonske konference prevzel svojo novo dolžnost ter v duhu svojih fašističnih, raznarodovalnih te- jeiij še močneje pritiskal na slovenski iivelj, .kakor se je to dogajalo doslej. General Winterton Je njemu v čast pri- redil poseben sprejem in ga predstavil tržaški eliti. Na ta način Je javno po- trdil, da v Londonu in Washingtonu nočejo upoštevati jugoslovanskega, pa tudi tržaškega demokratičnega mnenja o novih rimskih uradnikih (v kolikor ie vztrajajo na svojih sklepih v Lon- donu). Tako ravnanje rimske vlade In od- govornih ljudi v ZDA in Veliki Brita- niji brez dvoma ne bo zbližalo Jugosla- vije in Italije. K temu ne bodo pripo. mogle lisičje izjave De Gasperija, da si želi pogajanj z Jugoslavijo. »Mi smo pripravljeni razgovarjati na platformi in o predlogih, ki smo jih dali«, je dejal maršal Tito na sve6anosti v Glini ob 11. obletnici ljudske vstaje na Hrvatskem, ko je govoril o protijugo- slovanski politiki Italije. »Pripravljeni smo sesti za mizo in se razgovarjati na osnovi teh predlogov — ali pa dajte vi (t. \. Italijani) svoje predloge!« Toda teh ni nikoli bilo, pač pa šovi- nistične zahteve po Trstu, Istri, Dalma- ciji v izjavah političnih prvakov Italije in italijanskega tiska. Dejanja uradne Italije po so že zdavnaj dokazala, da gre zgolj za stari'italijanski pohlep po tujem in da potemtakem o sporazumu z Jugoslavijo ne more biti niti govora. Egipt in Perzija sta doživela v zad- njih dneh velike izpremembe. Egiptski Itralj Faruk je s svojimi nasveti le pre- globoko segel v zadeve vlade Hilali paše, ko je zahteval, da naj postane nov vrhovni poveljnik egiptovske voj- ske nek njegov sorodnik, a ne general Nagib paša. kakor je zahteval pred- sednik vlade. Sledil je državni udar generala Nagiba, nato odstop vlade Hi- lali paše... Da bi se izognil vsem ne- ljubim posledicam, se je kraj nanaglo- ma odpovedal prestolu in odplul na svoji jahti z ženo in sedemmesečnim sinom, sedaj novim kraljem Fuadom II., proti Italiji. Pred odhodom Pa Je še zaupal sestavo nove vlade Ali Maher paši. Nagib bej Je izjavil, da se bo boril proti korupciji in kraljevi dvorski kli- Iti, ki so jo tvorili sami privilegirane! in dedni aristokrati. Podobne izjave je da! tudi vladni predsednik Ali Maher paša. V Egiptu vlada neke vrst-e tiho obsedno stanje, da ne bi pobegnile vse »težje« ribe — prijatelji bivšega kralja Faruka. Prav tako se vrše mrzlična pc- svetovanja med diplomatskimi pred- stavniki in egiptovsko vlado. Voditelji največje in najmočnejše egiptovske stranke Vafd so se vrnili iz tujine, ka- mor so se zatekli pred Farukovo roko, da bi sodelovali v novo nastalem polo- žahi. Nekateri napovedujejo spor med ge- neralom Nagib bejem in Ali Maher pašo. Toda o bodočem razvoju je le težko govoriti. Za bivšega kralja pa bo to itak vseeno: četudi mu bodo zaple- nili ogromno imetje v Egiptu, mu bodo še vedno preostali težki milijoni v švi- carskih, ameriških in drugih bankah. Po krajšem presledku Je v Perziji prišel spet na krmilo dr. Mosadik, po- tem ko je z demonstracijami svoje Na- cionalne fronte vrgel s položaja Sulta- neha, ožjega prijatelja perzijskega šaha. Kaže. da je hotel tudi perzijski šah vtakniti nekoliko preveč svoje prste v zadeve vlade in zmanjšati ugled heroja v borbi zoper britanski vpliv v Perziji Jn duševnega vodjo nacionaliziran ja perzijskega petroleja dr. Mosadika. f>r. Mosadik sedaj išče najboljše pot! 2a ponovno nadaljevanje britansko- Perzijskih pogajanj, šahu pa nekateri prerokujejo prav tak konec kakor '''aruku. Ameriški demokrati so na svojem kongresu izvolili za predsedniškega kandidata guvernerja Illinoisa Steven- sona, sorazmerno malo znano osebnost v ameriškem političnem življenju. Vsaj, kar zadeva javnih nastopov v pred- volilni kampanji! Je pa edina osebnost ki lahko nomiri nasnrotja v stranki nied predstavniki južnih in severnih ^ržav. Sodijo, da bo kot tak resen tekmec generalu Eisenhouerju, kandi- datu republikanske stranke. Pogajanja v Panmundžomu so po kfajši prekinitvi prejšnji teden spet ^živela, četudi ne kažejo kakih po- •nembnih uspehov. Jugoslavijo je te dni ^biskala skupina ameriških javnih de- lavcev, ki jo je sprejel maršal Tito. ^dgovoril iim je na več vprašanj, med ^fugim o razlikah med jugoslovanskim *^cial!zmom in sedanjo ureditvijo v SZ '^r o nekaterih notranjih vprašanjih '•aše države. Britanski parlament se te dni bavi i gospodarskimi vprašanji, medtem ko so oči ostalih dežel — morda z manjšimi izjemami — uperjene pred- vsem na dogajanja XV. olimpiade v Helsinkih. Proslave „DNEVA VSTAJE« v DORNAVI... V brezvetrni predvečer »Dneva vsta- je« v Dornavi je zaplamtel pred za- družnim domom v Dornavi kres, okrog katerega se je zbrala množica vašča- nov. Prvi strumen pozdrav v počastitev velikega praznika je izvedla gasilska četa iz Dornave s svojo godbo na čelu Sekretar krajevnega pododbora ZB Je nato v daljšem referatu očrtal zgo- dovinsko jedro in pomen »Dneva vstaje«, katerega rojstvo je KPJ predvidevala že mnogo prej v razvoju svetovno političnih dogodkov Budna, na brani- ku človečanskih pravic, je pred enaj- stimi leti združila večino zavednih lju- di v boj proti nasilju, v boj, čigar re- zultat ni bil samo pregon okupatorja temveč tudi nastanek ljudske oblasti, katere graditev socializma vzbuja za- nimanje vsega sveta. 22. Julij, »Dan vstaje«, Je najsvetlejši mejnik v naši zgodovini in temeljni kamen naše svetle bodočnosti. O tem, kako so slovenske žene do- kazale v NOB nasilniku, da ljudstvo nikoli ne bo klonilo njihovemu nasilju, je orisala članica krajevnega pododbo- ra ZB. — V VIDMU Vidovčani so veseli presenečenj, po- sebno če jih pripravi katero društev ali organizacij. Eno takih so jim pri- pravile organizacije za »Dan vstaje«, ko so jim v popoldanskem in večernem sporedu obudili spomine na dobo pred enajstimi leti, ko je okupator začel z izvajanjem svojega načrta o uničeva- nju našega naroda, in na dobo, ko se je začenjal naS odpor. Popoldanski spored je predstavljal napad in zavzetje »postojanke« sovraž- nika sredi vasi, večernega pa kulturni program z nagovorom, deklamacijaml, simbolično sliko ter petjem narodnih in borbenih pesmi. — V CIRKULANAH Po uspeli izvedbi partizanske patru- lje, ki je šla skozi Cirkulane 15. julija, je pripravila ZB z ostalimi množičnimi organizacijami proslavo »Dneva vsta- je«. Na predvečer praznika so člani ZB zažgali kresove v Gradiščah, Gruškov- cu in Paradižu, pionirji, ki taborijo pri Borlu, pa so zažgali svoj kres, ki je zagorel med prvimi v ptujskem okraju. 22. julija so se zbrali ljudje v vasi In nato odšli na grob talcev, kjer je bila kratka in prisrčna proslava. Go- vornik je poudaril pomen »Dneva vstaje« ter podčrtal, da se vse prehitro pozablja težka doba bojev za svobodo in žrtve, ki so bile za njo potrebne. Uslužbenci naših javnih ustanov se proslave niso udeležili ter to motivirali s smešnimi izgovori, mesto da bi sami pomagali organizirati proslavo. I) \\\m so piosiiiiiiii mm %tt\\\ m\ Središče 29. juUja (KN). V nede- ljo, 27. julija t L, so v Središču svečano proslavili 65-letnico prostovoljnega ga- silskega društva. Predpoldanski prosla- vi pred spomenikom žrtev narodno- osvobodilne borbe je poleg zastopnika republiške gasilske zveze, zastotrebno Izvršiti popravila v spod- njem delu že regulirane struge. Pri tem pa se bo moralo poleg preprečen j a po- plav upoštevati tudi vse druge zgoraj navedene potrebe hidrotehnične melio- racije in vse delo izvrševati po dobro proučenem načrtu. Z regulacijo Pesnice se bo zaščitilo pred poplavo približno 6000 ha zemljišč, poleg tega pa omogočilo melioracijo na- daljnjih 7000 ha. Celotna melioracijska površina se ceni torej na 13.000 ha. Res je, da postavlja melioracija pes- niške doline ogromno gradbeno delo In zahteva zelo velike investicije, vendar je njena visoka rentabilnost dokazana. Ako upoštevamo ogromne škode po po- plavah, ki nastajajo v mokrih letih tu- di v regulacijski periodi, ter velike ko- risti melioracije, to je večjega hektar- skega donosa, zboljšanje travnikov in pašnikov ter s tem povečanja živinoreje v tem predelu, se nam naložene inve- sticije povrnejo že v kakih 6 letih. Ako smo tedaj prepričani, da je me- lioracija pesniške doline nujno potrebna za zboljšanje poljedelstva in živinoreje, da je tehnično izvedljiva in tudi visoko rentabilna, tedaj se vprašamo samo: kako priti do potrebnih sredstev za njeno realizacijo? Tu moramo poudariti, da naj bi k temu delu prispevali v prvi vrsti tisti, ki bodo imeli od melioracije neposredne koristi, to je prebivalstvo pesnižke doline. Seveda celotnega dela se ne bo moglo finansirati na ta način, temveč bo morala priskočiti na pomoč Širša skupnost s krediti republike in okrajev. Saj bo zboljšanje kmetijstva in živinoreje v tej dolini vplivalo po- sredno tudi na ostale kraje naše re- publike in s tem tudi na celotno državo. Kako pa naj bi prebivalstvo pesniške doline pristopilo k predmetnemu delu? Odgovor je jasen in samo eden: s tem, da ustanovi vodno skupnost. Vodne skupnosti, prej imenovane vodne za- druge, imajo pri nas v Sloveniji že ne- ko tradicijo. Da, celo za regulacijo sa- me Pesnice je obstajala pred vojno že vodna zadruga v Mostju, ki pa je za- jemala samo ožji predel v bližnji oko- lici. Kljub temu pa je bila že toliko or- ganizirana, da je začela že z nadaljeva- njem stare avstrijske regulacije, katere delo pa je prekinila vojna. Za uspešno izvedbo predmetnega dela pa je po- trebno, da zajame vodna skupnost vse področje pesniške doline, to je vseh 13.000 ha, kajti celoten melioracijski problem se mora reševati enotno. Do nedavnega je bilo ustanavljanje vodnih skupnosti otežkočeno, ker nismo imeli tozadevne zakonodaje, temveč smo se še naslanjali na stari avstrijski vodni zakon, ki seveda ni mogel biti več sodoben. Z novo uredbo, ki je izšla 30. I. 1952 v zveznem uradnem listu, je ta pomanjkljivost odpravljena. Da se je izbralo izraz skupnost mesto zadruga, leži v tem, ker tovrstne gospodarske organizacije, ki sicer slonijo na zadruž- nih načelih, ne iziK)lnjujejo tistih pogo- jev kakor zadruge, ki so danes običajne v našem gospodarstvu. Vodne skupnosti se po novi uredbi lahko ustanovijo po iniciativi interesen- tov ali pa z odločbo vlade ljudske re- publike in so pravne osebe, ki imajo svoja pravila In svoje imetje ter even- tualno tudi lasten upravno-tehnični apa- rat. Tehnično pomoč in nasvete pa do- bivajo vodne skupnosti od terenskih vodnogosp>odarskih uprav. Za organizacijo del za izvedbo melio- racije pesniške doline je torej predvsem potrebna ustanovitev vodne skupnosti, ki naj bi, kakor že omenjeno, zajela celotno področje, raztezajoče se preko dveh okrajev, to je Ptuja in Maribora okolice. To pa predstavlja razmeroma veliko organizacijsko delo, ki bo zahte- valo vso pomoč od okrajnih in občin- skih odborov, v strokovnem pogledu pa od vodnogospodarske uprave. Bartol Branko PRED VIIJMGBESOM NAŠE KP Nekaj misli z odprtega partijskega sestanka v Cirkulanah Cirkulane, 30. julija (B M.). Pred kratkim je Imela osnovna partijska organizacija v Cirkulanah svoj drugi odprti partijski sestanek. Na dnevnem redu je bil problem reorganizacije za- družništva. Obisk nečlanov sicer nI bil velik, vendar so odhajali prisotni s se- stanka zadovoljni in s ponovnim spo- znanjem, da Partija v celoti in tudi organizacija v Cirkulanah misli in dela na tern, da se čimprej in čim uspešneje rešijo težki gospodarski problemi na dotičnem področju. Po izčrpnem refe- ratu, ki je prikazal stanje zadružništva in nakazal linijo Partije, je sledila dis- kusija in sklepi, katere 6o v celoti odobravali tudi prisotni nečlani. Ob ugotovitvi, da mora postati kme- tijska zadruga gospodarsko središče okoliša, je bilo sklenjeno, da se bo Par- tija borila, da se pritegnejo v članstvo še novi ljudje, predvsem oni z območja bivše zadruge Medribnik. Prav tako je nujno, da začno z delom živinorejski, vinogradniški, sadjarski in kreditni od- sek. (Medtem je na ponovno pobudo Partije živinorejski odsek že imel se- stanek, na katerem je bil izvoljen po- sebni odbor, ki bo poživil delo na polju selekcije in drugem.) Člani Partije bodo še vnaprej pojas- njevali ljudstvu linijo Partije o reor- ganizaciji zadružništva in tako onemo- gočali sovražnim elementom sejanje nejasnosti in sovražnega razpoloženja do Partije In graditve socializma. Obnova in modernizacija našega vi- nogradništva in sadjarstva sta vpra- šanji, ki ju bo treba reševati z vso res- nostjo. Ž obema je v tesni zvezi tudi dvig živinoreje. Pri tem delu bo po- trebna vrsta strokovnih delavcev, ki jih trenutno na tem področju še ni. Zato je potrebna energična borba za vzgojo teh kadrov. Partija se bo borila za to, da bo organiziran v zimskem času kmetijski tečaj ter da bo povezan z ogledi naprednih socialističnih gospo- darstev. Razen tega pa bo skrbela za to, da bodo posamezni odseki ustano- vili poseben fond za kadre, iz katerega bodo pomagali plačevati šolanje mla- dine v nižjih kmetijskih šolah. Za izvajanje raznih gospodarskih akcij (n. pr. zatiranje kaparja) je nuj- no potrebno tesno sodelovanje med KZ in občinskim odborom, predvsem pa z njegovo gospodarsko in komunal- no komisijo. Za to sodelovanje se bo Partija vedno potegovala. Primer tega sodelovanja je bila že akcija za zgradi- tev žage, ki jo ima v načrtu zadruga Akcija zbiranja prispevkov med ljud- mi je dobro uspela, zemljišče je zago- tovljeno. Čakajo le še na sporočilo po- slanca tov. Krmelja, ki je obljubil v Ljubljani urediti vse potrebno.) Ob razgovoru o obnovi in moderni- zaciji naših vinogradov je bilo ugotov- ljeno, da se bo velikopotezna in siste- matična obnova lahko izvršila samo ob podpori države, ki bi naj zagotovila dolgoročne kredite. Treba bo poleg drugega še misliti In iskati možnosti zaposlitve ženski delovni sili v zimskem času. To so v glavnem naloge, ki jih je osnovna organizacija KP v Cirkulanah sprejela na svojem drugem odprtem partijskem sestanku. Njihovo uresni- čenje bo v korist celotnemu prebival- stvu občine, tudi tistemu posamezniku, ki je ob vabilu na sestanek izjavil: »Kaj bom hodil pogovarjat se o za- družništvu in gospodarstvu. Moje go- spodarstvo gre k vragu in ga s tem ne bom rešil.« Temu bi odgovoril le to: če bi vsi držali roke v žepu, kleli in zabavljali nad ljudsko oblastjo, potem bi nas seveda že davno vzel hudič. Toda vsi niso njegovih misli, temveč smatra večina, da je treba napraviti vse, kar je v njihovih močeh, ostalo pa bo pomagala ljudska oblast, in na- mesto da bi šli k hudiču, bodo svoje gospodarstvo izboljšali. To je pokazal že tudi prvi sestanek živinorejskega odseka. Kmetijsko gospodarsko- gospodinjsko šolstvo Ptuj, 29. julija (SK). Po sklepu go- spodarskega sveta pri OLG Ptuj bo ustanovljena v Podlehniku enoletna kmetijska šola. šola hoče dati kmečkim fantom širšo razgledanost v pogledu modernizacije našega kmetijstva, nima pa namena dati absolventom te šole ne- ko kvalifikacijo za službo. Absolventi tečaja naj bi ostali na svojih domovih, kjer bi mogli uporabiti pridobljeno znanje za uvedbo naprednejšega kme- tijstva na domačih ozir. zadružnih po- sestvih. Stroški oskrbovanja bi znašali oikrog 2000 din mesečno, ki bi jih pa gojenci v glavnem krili s svojim delom na po- sestvu, delno pa bi jih krUi starši go- jencev odnosno okraj v obliki štipendij za slabše situirane učence. Pouk se bo predvidoma začel v me- secu oktobru. Pogoji za vpis bodo ob- javljeni naknadno. Prav tako je predvidena ustanovitev 1- letne okrajne kmetij sko-gosx>odin j ske šole na gradu Statenberg pri Makolah, kjer se bodo izobraževala kmečka de- kleta za napredne kmečke gospodinje. Tudi za to šolo bodo pogoji objavljeni v teku meseca avgusta. Stran 2 .PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 1. avgusta 1952 Delo in naloge živinorejskih odsekov Kmetijskih zadrug H0¥ MIČiM ODKUPA MLEKA IN ŽIVINE m FOBIOČJU PTUJSKEGA OKRAJA Na iniciativo Okrajne zadružne zve- ze Ptuj, so se 24. julija 1952 zbrali na posvetovanje vodje živinorejskih od- sekov kmetijskih zadrug ptujskega okraja Namen posvetovanja je bil ta, da se z izmenjavo misli naših živino- rejcev pretrese dejanski položaj živi- noreje in živinorejske proizvodnje ter na temelju te analize sprejmejo za- ključki o neposrednih nalogah KZ na polju te panoge kmetijske proizvodnje. Upravnik OZZ Ptuj, tov. Vobič Ivan, je navzočim živo prikazal pomen, ki ga bodo v bodoče odigrale kmetijske za- druge pri dvigu kmetijske proizvodnje in splošne sanacije našega kmetijstva, kmetijski strokovnjaki OZZ pa so s svojimi sugestijami nakazali zboroval- cem smernice bodočega organiziranega dela pri pospeševanju živinoreje, pro- metu z živino in živalskimi proizvodi. Razvila se je živahna diskusija, ki je kot trenutno najbolj pereče nakazala sle- deče probleme: Tuberkulinizacija goveje živine Tuberkuloza je tudi pri goveji živini zelo zavratna bolezen, ki lahko, v ko- likor je pravočasno ne preprečimo z izločenjem bolnili živali, povzroči pravo katastrofo v naših hlevih, poleg tega pa še predstavlja stalno nevarnost za vse, ki uživajo mleko ali imajo opra- vek z bolno živino. Bolezen moramo pri živini najprej ugotoviti in šele nato se lahko borimo proti njej. Prav zato pa je dolžnost slehernega živinorejca in še predvsem živinorejskih odsekov KZ, da sedanjo akcijo splošne tuber- kulinizacije goveje živine (ugotavlja- nje tuberkuloze s cepljenjem) z vsemi sredstvi podpro. Akcijo je prepriče- valno in tehnično pripraviti tako, da bo v tuberkulinizacijo zajet poslednji komad živine iz vsega področja kme- tijske zadruge. Živinorejski odseki KZ pa 6i morajo takoj po izvršeni tuber- kulinizaciji ustvariti točno evidenco o zdravstvenem stanju goveje živine na svojem področju, kajti le na ta način bodo lahko zatiranje te bolezni do- sledno izvajali. Na zatiranju tuberkuloze smo zain- teresirani vsi, producent, kakor po- trošnik, in prav zaradi tega je za- družna mlekarna v Ptuju, ki je de- jansko glavni prevzemalec mleka, od- ločila za plačevanje mleka zdravih krav tako zvani kvalitetni dodatek v znesku 1 din pri litru, kar predstavlja lep ne- posredni doprinos zadružnega podjetja našim živinorejcem. Ker je tuberkuli- nizacijo možno zaključiti še v celoti to jesen, bo zadružna mlekarna po 1. ja- nuarju 1953 odklonila prevzem mleka tistim živinorejcem, ki niso iavršiii tu- berkulinizacije vse svoje živine oz., ki bi še po tem roku v svojem liievu držali tuberkulozno živino. Selekcija živine Glede produktivnosti, predvsem mleč- nosti goveje živine, je stanje pri nas dokaj slabo. Večina živine je pasemsko križana in po svoji teži in mlečnosti še daleč ne dosega povprečnili norma- tivov dotičnih pasem (simentalske in pincgavske). Zato je nujno, da se ta- koj prične z množično odbiro pasem- sko čiste živine (vsaj po zunanjih zna- kih). Ta živina bo nato zajeta v ro- dovnik in podvržena sistematski ivon- troli na produktivnosti in nadaljnji od- biri. Le na ta način in pa deloma z uvozom prvovrstnih plemenjakov bo- mo v doglednem času prišli do boljše, bolj produktivne živine. S tem pa bo- mo dosegli to, da bo tudi ta kmetij- ska panoga postala za našega kmeta visoko donosna. Ne bomo pa tega do- segli preko noči. To delo je dolgotraj- no, zahteva mnogo strokovnega znanja, ljubezni in vztrajnosti. In kdo se ga naj loti? Tudi to nalogo lahko opravi le KZ preko svojega živinoreiskega od- . seka in ob strokovni pomoči agrono- mov OZZ. Začetna dela so ponekod pravzaprav že v teku, posebno v or- moškem predelu, kjer so živinorejci in pa kmetijske zadruge že do sedaj po- kazale največ volje za to. Tudi ne- katere druge KZ, kakor v Podlehniku, Marjeti na Dr. p., Markovcih in dru- god so z odbiro plemenske živine že začele; je pa potrebno, da se s tem delom prične povsod, kajti ravno tu- kaj tiči rešitev za velik dvig naše ži- vinorejske proizvodnje v bodočnosti. Tudi pri tem delu bo zadružna mle- karna v Ptuju stimulirala trud živino- rejcev, in sicer na ta način, da bo za mleko rodovniških krav, ki bodo pod molzno kontrolo, izplačevala premijo od 0..50 din za liter. Odkup živine Promet z živino, predvsem klavno, je do sedaj še ne-arejen in v glavnem ne ustreza principom socialistične trgo- vine. Odkup živine je še vedno vir ne- upravičenih in velikih zaslužkov raznih nakupovalcev, prekupčevalcev in meše- tarjev, ki so si na račun našega kmeta na lahek način polnili svoje žepe. Tudi registrirani nakupovalci, katere so razne KZ zaradi njihove »strokovnostif najele, da za njihov račun odkupuje- jo živino, se niso obnesli, ker so pre- mnogi od njih svojo tako zvano »stro- kovnost« le izkoriščali v glavnem za svoj račun. Očitno so m.nogi mislili, da je pod zadružno firmo še naprej možno voditi delo po njihovih dosedanjih prin- cipih, ko so računali, da je še vedno dopustno na račun njihovega »strokov- nega« posredovanja za-služiti kar 20 din pri kilogramu žive teže. Verjetno niso to osamljeni primeri. S takim nači- nom dela je konec! Kmetijske zadruge bodo v bodoče odkupovale na svojem področju živino, pa ne na ta način, da bi njeni nakupo- valci po vaseh in hlevih stikali za klavno živino in jo tam čisto po svoji presoji in volji odkupovali, marveč tako, da bo kmetijska zadruga preko svojega živinorejskega odseka organi- zirala ob določenem dnevu in času do- gon živino, ki je za prodajo, na primer- no mesto pri sedežu zadruge in isto- časno na dotično mesto pozvala od- kupna podjetja, ki bodo to živino od- kupila in prevzela. Živina se bo na teh zbirališčih odkupila brez vsakega me- šetarjenja in kmet bo prejel najvišjo ceno, ki je v dotičnem času možna. Za organizacijo dogona pa ni potrebna ne- ka posebna strokovnost. To bo poleg ostalega dela opravil vodja živinorej- skega odseka KZ. Živino izplačujejo kmetijske zadruge in nato fakturirajo odkupnim podjetjem oz. prevzemalcem. Soorazumno so se za poedf^-^e kme- tijske zadruge določili sledeči dnevi in čas odkupa živine: Vsak ponedeljek od 8. do 12. KZ: ZavrČ, Cirkulane, Stojnci. Muretinci, Piukovci, Markovci — od 14. do 19. KZ: Polenšak, Dornava, Pacinje, Pod- vinci, Rogoznica. Vopoldanskim počit- kom. S tem pa še naše delo ni kon- čano. V popoldanskem in ve "rnem času nadaljuiemo s kulturnimi, fizkul- tumimi in drugimi profframl. Tmeli smo vf^^ raznih ^'•nih pred^ivanj. n. pr. o zgodovini SKO.T-a, mladinske o^?a- nizacije. KPJ, o razvoju Iludskp obla- sti, n zMružništ-inj. hipieni in ne^+^to drugih. S svoiimt kulturnimi in fiz- kultumin-ii točkami smo celo nasto-nall na mladinskem festivalu v I.,oeratcti. Hodili smo nn Izlet v Reko Opatllo in Postojno. Tudi kino predstav ne zanemarjamo. Nadalje imamo evoje šahovske krožke, pevske zbore, čital- ne krožke in vrsto drugih stvari, ka- terih zaradi obsežnosti niti ne morem opisati. Z veseljem izpolnjujemo vse postavljene naloge in trdno upamo, da jih tudi bomo izvršili ter si v bri- gadi pridobili veliko potrebnega zna- nja. Vztrajamo, da bomo vredni biti člani naše herojske mladinske orga- nizacije in da bomo častno zastopali Sličnih pisem iz brigade smo prejeli vso mladino ptujskega okraja, več, zato tudi v tei številki ne more- mo vseh objaviti. Pr\'a ptujska mladinska delovna bri- gada šteje 170 mladincev in mladink in se vrne z delovne akcije dne 4. av- gusta t. 1. Preceišnie število mladin- cev ostane ?e na akciji in bodo po- čakfili drugo ptuisko mladinsko bri- gado »Dušana Kvedra«, ki bo šla iz Ptuja na izgradnio ceste Vrhnika- Logatec dne 1, avgusta. Tudi ta bri- gada bo štela skunno z mladinci in mladinkami liutomerskoga okraja isto število brigadirjev kot prva. Na »Dan vstaje« so bili razglašeni udarniki Dne 22. julija t. 1., to je na Dan vstaje slovenskega naroda, je brigada dobila za svoje požrtvovalno delo na vseh poljih priznanje in je bila pro- gla.šena že tretjič za udarno brigado Zraven tega si je kot najboljša briga- da v zadnji dekadi pridobila predhod- no sektorsko zastavico Prav tako so najboljši mladinci in mladinke bili po- hvaljeni in razglašeni za udarnike. — 22. julij je bil za mlade brigadirje tudi dan brigadnega veselja in priznanja za dosežene uspehe v brigadi. Častni naslov za udarnika so si priborili: Faj- far Rezika, Cafuta Ivan, Kvar Lizika, Fidler Ignac, Petrovič Štefan, Janže- koviC Vlnc, Potočnik Anica, Habijanič Ludvik. Maroh Marica, Vajt Franc, Mohorko Ludvik. Žula Anica. Fošnarič Franc, Cafuta Anton, Milošič Avgust, Arnuš Jože. Kosi Marjan, Kvar Mar- tin, Govedič Francka. Govedič Marija, Munda Stanko. Janžekovič Janez, Kaj- nih Janez. Ferlež Jože, Novak Franc. Kuri Štefan, Toplak Lojzka. Marguč Srečko, Meznarič Franc. Kosi Franc, Habijanič Ludvik. Zoreč Mirko. Maj- hen. Terezija. Kokot Jože. Petrovič Tončka. Golob Stane. Fresel Milka. Pismene pohvale so sprejeli naslednji mladinci in mladinke: Kmetec Jožefa, Fošnarič Franc, Cafuta Anton, Žula Anica, Munda Stanko, Govedič Mari- ja, Kosi Marjan, Peterenik Janez, No- vak Pepca, Vršič Martin, Kokot Jože, Gabrovec Lizika, Meznarič Martin, brigadni oče, Sirk Terezija, Kraj ne Franc. Šamperl Franc, Fajt Frančiška, Vajsbaher Tončka, Ribič Zdravko, Ne- delko Anton, Brodnjak Jože, Car Mi- lena, Zemljak Stanko, Vinko Alojz, Kocmut Pavla, Toš Matilda, Rep An- ton, Majcen Viktor, Čeh Srečko, Zavec Marica, Rudolf Ivan, Hudžer Franc, Petrovič Franc, Korošec Stanko, Jur- gec Franc, Žuran Lizika, Trunk Stan- ko, Rajšp Ivan, Toplak Anton, Feko- nja Katica, Meznarič Martin, Štumber- ger Lizika, Maroh Marica, Glažar Ba- rika, Maroh Mimika, Mihelič Janez, Resnik Vida, Repič Ljudmila in Faj- far Rezika. Vse to je dokaz, da se mladina ptuj- skega okraja dobro zaveda nalog, ka- tere postavljata pred njo naša Partija in ljudstvo. Teh dejstev nam ne more nihče zanikati, pa naj bo še tako podla propaganda od strani reakcionarno na- strojenih ljudi in onih mladincev, ki so bili iz brigade izključeni zaradi nemo- rale, kriminala in podobno. Tovariši mladinci! Sami se boste v drugi brigadi o vsem tem prepričali na lastne oči, zato le z veseljem na delo, čaka nas radost in tovariško brigadno življenje. Biti brigadir mladinskih de- lovnih brigad naj bo čast in ponos slehernega mladinca in mladinke. Ker jih preganjajo na jugu, se bodo nastanili na severu Po vsej Jugoslaviji je znano, da se vršijo v močvirnatih južnih predelih naše domovine velika osuševalna dela. Manj znano pa je dejstvo, da so mla- dinske uprave ob Studenčnici — ne ve se točno, ali popolnoma samoiniciativ- no ali v dogovoru z mestnim ljudskim odborom — v svoji veliki gostoljub- nosti sklenile, pripraviti udobno biva- lišče ubogim preganjanim komjirjem. Zato skrbno čuva,;o blato ali po doma- če »mul« v Studenčnici. V strugi so že celi otok*i. na katerih uspeva bujno zelenje. Lepšega dom^ovanja si komarji pač ne morejo želeti. Gotovo bo nadvse lepa gesta omenjenih faktorjev prišla v kroniko komarjevega rodu. Tudi hva- ležni prebivalci ob Studenčnici, ki bodo prenašali prijetno brenčanje in pika- nje slokih živalic, se pripravljajo, da bodo prispevali navdušen članek za to kroniko. Ptuj. 1. avgusta 1952 .PTUJSKI TEDNIK. Stran 3 >Iagrada naibolišim učencem in difakom ptujskega okraia: svet za prosveto in kulturo pri OLO j>tuj je na svoji seji sklenil, da ho letos jjagradil najboljše učence in dijake ptujskega okraja v obliki enotedenske- ga izleta na Gorenjsko. Sklep je bil jealiziran v dneh od 14, do 22. julija ^ 1. Vodstvo in organizacija izleta sta l^ila poverjena šolskenau upravitelju Iz (jrajene tov. Spendlu Avgustu, ki je jvojo nalogo odlično opravil. 14. julija predpoldne se je zbralo v ptuju 38 najboljših učencev in dijakov. I«jekateri so bili kar turistovsko oprem- ljeni. Njihove mamice so nam pripove- dovale, da nekateri zadnjo noč pred od- jiodom od veselega pričakovanja sploh piso mogli spati. Razigrane volje smo jo jnahnilii na kolodvor in se ob 13. uri odpeljali proti beli Ljubljani. Potova- nje do Bleda je bilo prav prijetno, le v železniško prometno pisarno nerad vstopiš, ker tamkaj mnogokrat naletiš na kisel obraz, če prosiS za rezerviran železniški vagon. Na Bledu smo se nastanili v hotelu Union,'ki edini na Bledu premore skup- na prenočišča, ki so znana pod imenom pachau, menda zato, ker stavba po svo- ji obliki spominja na barake v Dachauu jn so v njej etažne postelje. V prenoči- šču smo bili zeilo zadovoljni, manj s hrano in postrežbo oziroma odnosom hotelskega osebja napram mladini. Dasi gmo prenočevali v Unionu osem noči, nas niso smatraU za prave goste. Več- krat se je zgodilo, da so nam izpred no- $a pobrali jedilni pribor, čež da ga po- trebujejo za goste. Ce je bilo več »go- ptov«, so nas ob lepem vremenu napo- dili z vrta v hotelsko jedilnico, ob dež- ju pa so nas hoteli spraviti iz lokala na vrt. Mladina je seveda prav revolucio- narno protestirala in se ni dala ugnati v kozji rog. Tudi nekateri gostje so se obregnili ob mladino, dasi moram reči, da je bilo njeno obnašanje povsod na dostojni višini. Mnogi pač ne morejo ra- zumeti, da je učenec ali dijak tudi člo* vek, enakopraven in naš dragocen za- klad, ki bo nadaljeval graditev naše so- cialistične države in pripravljal boljše življenje sebi in bodočim rodovom. V dneh, ko smo bivali na Bledu, smo napravili več manjših izletov. PovspeLi smo se na grad nad Bledom, od koder smo občudovali Blejsko jezero in nje- govo bližnjo okolico. Popeljali smo se tudi na otok. Natakarica v gostinskem lokalu je mnenja, da mladini ni treba tako postreči kot odraslim. Na njeno povelje so se učenci morali postaviti v vrsto in čakati na malinovec. Kozarcev pa .sploh ni splakovala, ker se ji to ni zdelo potrebno, naši učenci in dijaki pa eo se temu zelo čudili. Zelo navdušeni in srečni so bili naši izletniki v soteski Vintgar. Mladi ribi- či se niso mogli nagledati gibčnih po- strvi v globokih tolmunih. Žalostni so morali ugotoviti, da postrvi ne »prime- jo« za kruh. Tudi vneti kopalci so mo- rali priznati, da je kopanje v ledeno- mrzli vodi nemogoče. Lepega jutra smo se napotili v Vrbo, da bi obiskali rojstno hišo našega ve- likega pesnika Prešerna. Učenci in di- jaki so si pod vodstvom učiteljev na- tančno ogledali notranjost hiše, po ogledu Pa so pred hišo opravili majhno slovesnost. Dijak 7. razreda ginanazije Lešnik Zvonko je prav spretno orisal življenje in delo pesnika Prešerna, ne- kateri učenci pa so deklamirali Pre- šernove pesmi, zaključil pa je sloves- nost učitelj iz vodstva, ki je predvsem poudaril, kako je duh Prešernovih pesmi ijodril naše borce v NOV, jim krepil moralo in jih vodil od zmage do zmage in končno do nacionalne in so- cialne osvoboditve naših narodov. Na Bledu smo obiskali grobove pad- lih partizanov. Tudi tam smo opravili svečanost z deklamiranjem Kajuhovih pesmi in petjem partizanskih pesmi. Tako smo se zopet enkrat spomnili na borce, ki so dali svoja življenja ^za to, da bi živeli mi. Mladina je resno in z Vso pieteto počastila njihov spomin. Da ste videli našo mladino, najboljše učence in dijake ptujskega okraja, s kakšnim interesom so spremljali potek plavalnih in vaterpolo tekem med eki- po Bleda in Avstrijcev z Dunaja! Kako so se vživeli v tekmo in z navdušenim klicanjem »Vera, Janez!« bodrili naše plavalce in jim želeli zmago. Hudo so bili jezni na »Svabe«, ki so končno zma- gali. Nekdo od dijakov je tudi kritično pripomnil: »Glej, Avsitrijci imajo vsi ta- ko lepe in enotne obleke, naši pa še enotnih kopalnih oblek nimajo!« Pa je res bilo tako. Zelo klavrno so zgledali proti elegantni tuji ekipi. Tudi na take reči bi morali pri nas obračati več paž- nje, kajti tudi obleka do neke mere na- redi človeka. V zadnjih dneh smo hiteli z našim načrtom. Odpeljali smo se proti Bohinj- ski Bistrici, si ogledali krasno Bohinj- sko jezero in odšli tudi do slapa Savice. Ob Savici smo se zopet sponmili Pre- žemove pesnitve Krst pri Savici. Kakor Tinogokrat v Blejskem jezeru, smo se kopali tudi v Bohinjskem jezeru. V nedeljo, 20. julija, smo bili zadnji dan na Bledu. Kopali smo se v jezeru in prisostvovali zopet plavalnim in va- terpolo tekmam med ekipama Kranja in Bleda. Zmagali so Kranjčani. Naša Gladina je že kar »strokovnjaško« ugi- bala in napovedovala zmago boljšemu Moštvu iz Kranja. V ponedeljek zjutraj smo se s težkim ^cem poslovili od Bleda in odpeljali ^roti Jesenicam, kjer smo si ogledali Plezamo. Učenci so imeli priliko videti težko in odgovorno delo delavca-žele- tarja in ocenili vrednost izdelkov žele- zarne za industrializacijo in izpopolni- tev tehnike v naši državi. Z Jesenic smo se odpeljali proti Ljub- ljani, kamor smo prispeli na predvečer Dneva vstaje slovenskega naroda. Vi- deli smo, kako proslavlja slovenska metropola največji praznik slovenskega naroda. Prevzelo nas je toplo patriotič- no čustvo in ponosno smo stopali po Ijubljaiiskih ulicah z zavestjo, da smo se revolucionarno postavili tujcu po ro- bu in izvojevall zmago. Na sam praznik — Dan vstaje smo se odpravili proti Postojnski jami in ob- čudovali to blestečo igro narave. Spom- nili smo se, da so Italijani nad 20 let šarili po tem kosu slovenske zemlje in ga razkazovali tujcem kot svojega. Srce nam je poskakovalo od veselja, da smo gosix)darji teh prirodnih lepot zopet mi. Se istega dne smo se zvečer zopet znašli na ptujski železniški postaji, od koder so se učenci in dijaki, polni naj- lepših vtisov, vrnili na svoje domove. Svet za prosveto In kulturo je dal naboljšim učencem in dijakom ptujske- ga okraja prekrasno nagrado. Nobena nagrada v kaki drugačni obliki bi ne mogla biti lepša. Kako velike važnosti je, če mlad človek spozna svojo domo- vino, vidi, kako naš človek živi in se trudi tudi še kje di-ugje, in si tako pri- dobiva širšo Izobrazbo In razgledanost. Med udeleženci izleta se je skovalo trdno tovarištvo In prijateljstvo, ki ne bo zlepa pozabljeno. V čast našim naj. boljšim učencem moram povedati, da so se povsod dostojno obnaSali in so jih ljudje v splošnem povsod s simpatijo sprejeli In spremljali. Učenci bodo vedno hvaležni ljudski oblasti za lepo nagrado in si prizadevali, da bodo tudi v bodoče najboljši učenci in tako že kot prav mladi ljudje prispevali svoj delež h graditvi boljše bodočnosti naše domo- vine. Okrajno gledališče v Ptuju je dobilo poklicnega režiserja Ptui. 29. julija (KS). V teh dneh odstranjujemo eno najresnejših ovir napredka ptujskega gledališča — po- manjkanjo dobrega poklicnega režiser- ja. Vsi merodajni forumi so bili že davno na jasnem, da se naše gledališče nikakor ne bo povzpelo na potrebno višino, če ne bo dobilo poklicnega reži- serja. Po daljšem iskanju se je upravi gledališča posrečilo najti režiserja v osebi tovariša Petra Malca, ki |e pri- pravljen prevzeti mesto režiserja v ptujskem gledališču za sezono 1952.53. No\d režiser ima za sabo dolgoletno poklicno prakso, kar nam garantira na- predek našega gledališča. Deloval Je v Mariboru 6 let, v Ljubljani 3 leta, po več let pa tudi v Kranju, Sarajevu in Dubrovniku. Svoje znanje je izpopol- njeval na Dunaju, v Berlinu in v Pragi. Iz razgovora z njim sem spoznal, da pravilno pojmuje vlogo ptujskega gle- dališča, ki naj bi bilo center gledališke umetniške dejavnosti, žarišče, ki bi svo- je blagodejne žarke pošiljalo vsem dra- matskim skupinam v okraju. Mislim, da je to stališče popolnoma pravilno, saj ne bi bilo v skladu z duhom časa oziroma graditve socializma, če bi ustvarjali gledališče samo za mesto Ptuj, a pri tem pozabljali na merilo vsega okraja. Režiser je tudi obljubil, da bo rade volje na razpolago manjšim odrom na terenu z nasveti ali pa tudi z režijo samo. Tako bo tudi imel pri- liko rekrutirati in izpopolniti ptujski gledališki kader iz vrst mnogih okraj- nih dramatskih skupin, kar je edino pravilno. Tako t>0 zraslo ptujsko gleda- lišče ix)lagoma v poklicno, ki bo obsta- jalo iz šolanih igralcev in iz najboljših bivših amaterjev, s katerimi bo režiser mnogo lažje delal kot 8 samimi ama- terji, če pomislimo na režisersko in pe- dagoško delo režiserja. Glede na določitev repertoarja za se- zono 1952-53 je tov. režiser izjavil, da se bo naslanjal na umetniški svet pri gledališču, katerega bo treba razširiti, tako da bodo prišli vanj Se zastopniki Sveta za prosveto, Ljudske prosvete in Okrajnega komiteja KPS. Predlagal mu bo sledeči repertoar: od domačih pisa- teljev Remčeve Užitkarje, Golarjevo Vdovo RoSlinko In NuSIčevo Sumljivo osebo ali morda katero drugo njegovo delo, iz svetovne literature pa Schiller- jevo Kovarstvo in ljubezen ter Cezarja Arxa Izdajo pri Novari. Ti dve deli sta že naštudirani. Na novo bi naštudirall Lope de Vega Prebrisano norico, Maughanov Sveti plamen, Anzengruberjevo Slabo vest ter Harrisovega Džoni Belindo. Za mladino predlaga GorlnSkovo Rdečo kapico. Tako bi ptujsko gledali- šče moglo dati skoro mesečno novo predstavo izbranih in aktualnih del. Vsekakor je stalni poklicni režiser za Ptuj pridobitev, ki bo prinesla v naše gledališče novo življenje in plodno imietniško ustvarjanje s prvenstvenim ciljem doprinašati svoj delež k izgra- ditvi novega človeka. Ljudska knjiinica v Ptulu Danes veliko govorimo o tem, kako ljudstvo izobraževati v duhu sociali- stične stvarnosti in v smislu temeljnih načel marksizma-leninizma. S preki- nitvijo vsakih, torej tudi kulturnih stikov z Jugoslavijo, so informbirojev- ske države menile, da nam bodo pri- zadejale neznansko kulturno škodo, to- da dosegli so ravno nasprotno. Otresli smo se marsikaterih šablon, slabosti in napak, ki so nam jih posredovali nji- hove kulturne stvaritve in njihovi po- sredovalci, ki so oznanjevali vseruski kulturni šovinizem, zaničujoč premarsi- katero napredno delo ostalega kultur- nega sveta. Naše založbe, ki nam sicer dolgujejo še marsikaj obljubljenega, so nas v zadnjem času obogatile z nekaterimi deli iz svetovne, pa tudi ostale jugoslo- vanske literature. Seveda nastajajo v zvezi z nakupovanjem knjig težave v finančnem pogledu, saj so knjige danes razmeroma drage. Zato so tukaj ljud- ske knjižnice, katerih glavni namen je posredovanje leposlovnih knjig med širokimi krogi ljudstva. Ptujska ljudska knjižnica je začela delovati kmalu po osvoboditvi. Seveda so bile v zvezi z njenim delovanjem najrazličnejše težave v denarnem po- gledu, kot glede prostorov, ki naj bi odgovarjali namenu knjižnice. Za ne- kaj časa se je bila ljudska knjižnica preselila v prostore, kjer je bila do pred kratkim, vendar tudi ti prostori niso bili najpi-imernejši. Vlaga, ki je uničevala knjige, bi sčasoma popolno- ma uničila obložene police. Pa tudi za- tohli temni prostori so nezdravi tako za uslužbeno osebje kakor za bralce, ki radi čitajo v čitalnici. Nujnost pre- selitve je pravilno pojmoval OK KPS. Že v juliju se je ljudska knjižnica pre- selila v novo dodeljene prostore v Krempljevi ulici in začela z delom. Od 1668 vpisanih članov je skoraj prav toliko rednih obiskovalcev knjižnice. Člani knjižnice so delavci, uslužbenci, študentje, intelektualci, od vseh pa najpridneje prebirajo knjige gospodi- nje. Največ knjig je leposlovne vsebi- ne, časopisov in revij je razmeroma malo. Tudi nemških klasičnih knjig je mnogo, vsega okrog 500. Literatura no- vejše tematike se šele nabavlja, vendar je že okrog 400 knjig v zalogi. Hrvat- skih knjig sicer primanjkuje, pa jih knjižnica že dobavlja. Do sedaj razpo- laga samo s 120 hrvatskimi knjigami. Dnevno je 140 knjig v prometu, torej 3,3 odstotke od celokupnega števila knjig 4200, ki jih knjižnica poseduje. Knjižnico obišče vsak dan povprečno 70 ljudi, to se pravi 4,2 odstotka vpi- sanih članov. Najbolj priljubljena so dela naših domačih pisateljev: Jurči- ča, Tavčarja, Finžgarja, Bevka. Šenoe Od tujih pisateljev pa najraje prebi- rajo dela poljskega pisatelja Sienkie- wicza, francoskega pisateHa Balzaca in moderne ruske klasike Gogolja, Tol- stoja, Čehova in Turgenjeva. Dom onemoglih v Murct^ncili je obiskal tov. dr, Jože Potrč Muretinci. 2fi ^il aT^> Sv^^*"«^«--■ ga odkritja spominske plošče padlim borcem NOV dne 22. julija t 1. na Za- družnem domu sta se kot že omenjeno udeležila: minister, predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno poli- tiko LRS, član CK KPS tov dr. Potrč Jože in sekretar OK KPS tov. Tramšek Jože, ki sta ob tej priliki obiskala tudi tukajšnji Dom onemoglih. Pri ogledu Doma, razgovoru z oskr- bovanci ter s člani uprave sta se gosta zanimala za obseg popravil in adaptacij ter za gospodarstvo v Domu kakor za težave. Z oskrbovanci sta se dalje časa zadržala v prisrčnem razgovoru. Na razna vprašanja uprave je dal tov. dr. Potrč koristne smernice. Oskrbovanci in uslužbenci Doma so se tov. dr. Potrču Jožetu in tov. Tram- šku Jožetu zahvalili za obisk ter se pri- poročili za več takih obiskov. V Ptuju letuiejo mladi Dalmatine! Meseca julija Je organiziral Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko nar. republike Hrvatske republiško kolonijo za dalmatinske otroke v Ptu- ju. V Dijaškem domu je našlo gosto- ljubno streho 94 pionirjev in mladink s svojimi vzgojitelji in uprav, osebjem Pogosto so Ptujčani prisluhnili vesele- mu petju in vsako dopoldne gledali dolgo vrsto zagorelih mladih ljudi Ho- dili so na izlet v bližnjo okolico, naj- raje pač v park ali Ljudski vrt. včasih tudi na kopanje v Dravo. Zastopniki naših oblasti in množičnih organizacij so kolonijo pozdravili ob prihodu in so se tudi večkrat zanimali za življe- nje malih gostov. Bili so zadovoljni pr! nas, želeli so si samo malo več »šu- mice«, odnosno »šumicu malo bliže« No, so pač morali vsak dan malo več hoditi, kar je sicer imelo za posledico da kljub izborni hrani, ki so jo imeli, niso toliko pridobili na teži. kot to morda želijo skrbne mamice, vendar so se zelo okrepili, saj »kile« tudi niJ50 vse. Ob zaključku kolonije so pripravili otroci pod vodstvom svojih vzgojite- ljev prijetno proslavo, na katero je uprava povabila zastopnike oblasti in množ. organizacij Vabilu so se odzvali inšnektor Sepec kot zastopnik Sveta za kulturo In prosveto, zastopniki RK AFŽ, poštnega sindikata in JA V veliki, okusno okrašeni učilnici je otvorila akademijo tov. upravnica z govorom, v katerem je poudarjala ve- liko skrb in ljubezen naše nove Titove Jugoslavije za srečno življenje mla- dega rodu. Govorila je tudi o tem, kako so naši borci trpeli, se borili in umirali zato, da bi bilo našim otrokom lepše kot njim in da tega mladina nikdar ne sme pozabiti. Po govoru so izvajali program: de- klamacije, pevske točke in razne rit- mične vaje na narodne pesmi. Otroci so nastopali zelo sigurno in neprisilje- no in so seveda želi navdušeno prizna- nje svojih vrstnikov. Zahvalili so se vsem, ki so se brigali za njih, zlasti org. RK in AFŽ, ki so se pobrigali za to, da je dobilo 7 deklic obleko in pe- rilo. Izročili so šopek rdečih nageljčkov tov. Tonejčevi, ki je organizirala zbi- ranje in šivanje oblek, in predsednici AFŽ. Zastopnice RK so razdelile otrokom zavitke bonbonov kot dar RK, tov. Per- nat pa je pozdravil mladino in poudar- jal bratstvo in enotnost, ki naj vedno ostane in se še bolj razvija v srcih vsakega našega človeka. Otroci so se v četrtek odpeljali, za njimi pa so prišli dečki, ki bodo prav tako ostali tri tedne pri nas. Tudi njim želimo, da se priietno počutijo v brat- ski slovenski republiki. J. K. ZdraizI zobie so predpc^^ojl ZSL zdrauo telo i Dr. B. V. ] Ali Je nujno, da naše ljudstvo toliko trpi zaradi zobnih bolečin, da mnogim v najlepših letih že manjka večje šte- vilo zob in da morajo nositi umetno zobovje? V veliki večini takih slučajev lahko trdimo, da to ni nujno in da je to le posledica njihove lastne malomar- nosti, nevednosti, zanemarjanja ustne higiene in tudi strahu pred zobozdrav- nikom. Premnogi prihajajo šele po ne- znosnih, par dni trajajočih bolečinah po neprespanih nočeh, popolnoma izčr- pani v zobozdravstveno ustanovo. Na vprašanje, zakaj tako pozno prihaja, je odgovor vedno isti: »Saj me zob prej ni bolel.« Tako, šele ko zob propade do korenin, ko zavzame zobno vnetje že bližnjo okolico zoba, ko plava tako re- koč v gnoju že del čeljusti, šele tedaj pod pritiskom neznosnih bolečin išče- mo pomoči. Takrat je zob izgubljen, edina pomoč so klešče in kirurški nož. da preprečimo še večje zlo. Vendar pa je še dobro, če je izgubljen samo en zob. Pogosto je treba izruvati po dva in več. Posledice manjkajočih zob pa dobro označuje ljudski izrek: »En zob manj v ustih, eno leto manj življenja!« Znan je tudi izrek: »Bolni zobje, bolno telo.« Iz prakse vemo. da piškav zob okuži sosednjega, zobna gniloba ne pozna meje, širi se od zoba do zoba Pa ne samo to. Bolezen preide prej ali slej na pozobnico in čeljusti in dalje preko mezgovnic in krvi na vse organe človeškega telesa. Ali se sploh zavedamo važnosti, ki jo ima zobovje za naše zdravje? Zave- dati se moramo, da imajo zobje vele- važno nalogo mleti hrano! Ta se pri žvečenju pomeša s slino, da postane laže prebavljiva. Ker želodec in čre- vesje nimata zob. ne moreta nadome- stiti njihovega dela. če teh ni v ustih Ako uživamo neprežvečeno hrano, se želodec in črevesje pokvarita. Zaradi slabe prebave se pogosto pojavljajo slabokrvnost, bledi čnost, splošna osla- belost, oslabljenje živcev in glavoboli. Znano je, da 40 odstotkov in še več revmatičnih obolenj z vsemi hudimi posledicami izvira iz gnojnega vnetja zobnega živca ali gnojnega izcedka nad gnojno korenino. Ravno tako so srčna in ledvična obolenja pogosto v zvezi z gnojnim obolenjem zob. Kaj moramo storiti, da si ohranimo zobovje v visoko starost, da prepreči- mo res strašne bolečine pri zobnem obolenju in naknadno izgubo? Pred- vsem je neobhodno potrebno čiščenje, prav tako kakor umivanje obraza in rok. Če bi danes kogarkoli vprašali, zakaj si umiva vsak dan obraz in roke, bi ta upravičeno dvomil o resnosti tega vprašanja. Lepo bi izgledali, če bi se ne umivali! Kakšna pa je ustna votlina premnogih, ki ne poznajo zobne ščetke? Oni, ki ima vsak dan priliko to opazo- vati na neštetih pacientih, ugotovi, da približno tako, kakor v bakteriološkem zavodu, kjer umetno gojimo razne vrste bakterij v znanstvene svrhe. Tako in nič drugače! Za klepetanje je časa do- volj, da bi si po jedi, če ne očistil, pa vsaj izplaknil z mlačno vodo ustno votlino, za to velika večina nima časa. Najmanj po večerji napravite to, ljudje! Ne bo vam žal! Če zobe pravilno in pogosto čistimo, odstranimo s tem vse ostanke hrane, ki ostanejo po jedi med zobmi, ohranimo zobe gnilobe, sebe pa bolečin. Zobje se pri pravilni prehrani, za- dostnem in počasnem grizenju in te- meljitem čiščenju ne kvarijo. Iz pre- vidnosti si dajmo vsakega pol leta zobe pregledati, najmanjšo okvaro popraviti In zobni kamen odstraniti. S tem se bomo Izognili premnogim okvaram or- ganizma ter si zagotovili enega pred- pogojev ohranitve zdravja. Naročajte Ptujski tedniki KRONIKA IZ NOV JULIJA 1942: Na Kozari padel v težkih borbah kot partizan učitelj Se- rona V. Vincenc iz Ptuja. JULIJA 1943: Kot partizanski kurir padel Mihelič J. Vekoslav, dijak iz Ptuja. JULIJA 1942: Na Papuku v Slavo- niji padel kot partizanski borec trg. pomočnik Praprotnik E. Branko iz Ptuja, Zg. Breg. 30. JULIJA 1942: V Mariboru bila u»treljena Reš Matilda roj. Vauda, go- spodinja od Urbana pri Ptuju. 6. JULIJA 1943: V znanem tabori- šču Auschvvitz ubit Meglic I. Albin, član Pletarske zadruge iz Ptuja. Dva uspela koncerta SKUD-a »Jože Lacko« Dne 20. julija 1952 Je priredil SKUD »Jože Lacko« koncert instrumentalne glasbe, tamburaSev in godbe na pi- hala pri Mali Nedelji ob 15. uri in v Radencih ob 20. uri. Koncert pri Mali Nedelji je privabil Številno kmečko občinstvo, ki Je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in kljub vročini z velikim zanimanjem sledilo Izvajanjem koncerta Kmečko ljudstvo ni Stedilo s priznanjem in je po vsaki točki aplavdiralo. Kdor je Imel priliko prisostvovati koncertu pri Mali Nedelji, Je lahko ugotovil, da si naSe kmečko ljudstvo zelo želi glasbe- ne kulture, ki le ravno v tem kraju tradicionalna. Pred odhodom v Ra- dence, se Je zbrala okrog avtomobilov številna publika in izražala svoie za- dovoljstvo 50-članskemu aktivu SKUD, ki se Je nato odpeljal v Slatino Ra- dence. Ko Je kolektiv prispel v Radence. Je bila zdraviliška dvorana že polno zasedena z zbrano publiko domačinov in zdraviliških gostov. Tudi v Raden-' clh Je koncert vsestransko zadovoljil prisotne poslušalce, ki prav tako niso štedill z aplavzom. Pri obeh koncertih sta sodelovala tudi člana okrainega gledališča v Ptuiu Marulek In Matia- šek, ki sta z vedrim humorjem dopol- nila umetniški glasbeni večer Or^fai^iTacib AFŽ Cratits Muretinci. 27. jul. (BF). Pred kratkim je obiskala organizacija AF2 Gradiš iz Stmišča Dom onemoglih ter prinesla darila za obdaritev vseh oskrbovancev. Obiskovalke so hotele s svojim obiskom predvsem poudariti, da skrbita ljudska oblast in množične or- ganizacije za številne starce in one- mogle v Muretincih In da jim z obiski dokazulejo. da v socialistični družbi ne more biti nikdo pozabljen in osamljen. Oskrbovanci in uprava Doma so se organizaciji A^Z tonlo zahvalili za obisk !n za ob^na darila ter so želeli organlzaciH AF2 Gradiš Stmiiče mno- go delovnih uspehov. Zasto^ii 100 00^ »^m vreden nov S^^f^*^n*ir Muretinci, 26. jul. (DM). Do ne- davnega Je pomenilo vprašanje novega štedilnika za Dom nerešljiv problem in nI slučajno, da 1e zanj zvedel tudi de- lovni kolektiv Tovarne glinice In alu- minija v Strnišču. Tehnik tov. Berlič Marjan se je na licu mesta prenrir-al o kočljivem stanju preišniega štedil- nika, zato je pokazal za ta problem vse razumevanje in ga Je znal nravilno raztolmpf^iti tudi svolemu ko!ektivu. Na veMko za^udenie In nriietno pre- senp-^enie dobil Dom čez 14 dni nov .štedilnik, ki odgovarja potrebam te ustanove. Za tako učinkovito in hitro pomoč ni bilo dovolj zahvalnih besed oskrbovancev^ in uprave delovnemu kolektivu v Strnišču. Namesto, da bi Vajda Miha koristil KDZ Sobetinci, ji je škodoval Sobetinci, 26. julija (Vet). Organi LM iz Gorišnice so pred dnevi prijeli Vajda Miha iz Sobetinc 12, ki je s po neverbo in tatvinami napravil tukajšnji KDZ večjo škodo. V KDZ Sobetinci je bil Vajda nekaj časa zaposlen kot knjigovodja. Komaj 22 let star možakar pa je imel večje zahteve kot dohodke, zato je v času službovanja oškodoval zadrugo ze 45.000 din gotovine, ki jo je poneveril Ljudstvo ni zaman pisalo opozoril za- drugi in kazalo na Vajdovo početje, Z3 katero redna zadružna plača ni zado- stovala. Vse to je prišlo na ušesa tudi organom LM, ki so se pozanimali za Vajdovo početje in mu končno dokazali, da je živel na račun zadružnikov. Ce je začel s poneverbo 45.000 din, ni znano, gotovo pa je, da z njo ni končal Začel je še drugače. Ko je bil odstav- ljen z mesta knjigovodje in postavljen za začasnega skladiščnika KDZ Sobe- tinci, je začel izkoriščati tudi ta svoj položaj in oškodoval zadrugo za nekaj cementa in bitumena, ki ju je prodal svojemu bratu Vajda Francu iz Male vasi, da bi si z njima laže dogradil no- vo stanovanjsko poslopje. Skoda bo morala biti poravnana, zra- ven tega pa bo treba z vzgojnimi me- rami zagotoviti, da Vajda ne bo mogel več škodovati zadrugi. S preprečitvijo njegovega početja imajo zadoščenje po- šteni vaščani, ki so kazali na njegovo nepoštenje, in tudi zadružniki, ki so se znebili prikritega sovražnika. Ta primer kaže, kam zabredejo posa- mezniki, ki pomagajo s tatvinami in poneverbami rušiti zaupanje vaščanov v zadrugo, zasledujoč pri tem osebne koristi. Stran 4 .PTUJSKI TEDNIK. Ptuj. 1. avgusta 1952 Žena brez imena, Ana: »Povej mi, Marica, katera šivilja ti je napravila obleko tako hitro, saj si kupila blago pred dobrim tednom?« Marica: »Ah, veš, Ana, ne samo hitro, amjiak tudi poceni ml jo je se- šita ta šivilja.« Ana: »Povej mi, katera šivilja je to? Kje stanuje? Tudi jaz bi nesla k njej šivat« Marica: »Ta šivilja nima imena.« »Kaj«, se začudi Ana, »šivilja, žena brez imena? — Kar groza me je, ko se spomnim onih strašnih let, ko sem bila tudi jaz žena brez imena, ko je bil marsikateri človek brez imena, samo ,številka'. Srečna sem jaz in vsi ljudje, bivše .številke', da, srečni smo vsi, da so ti grozni časi za nami. In ti mi govoriš o šivilji, o ženi, ki nima imena? Prosim te, pojasni mi to!« »Ha, ha«, se nasmeje Marica, »ne jemlji te zadeve tako tragično. Veš, ta šivilja nima imena, ker nima obrti. Kje stanuje, ti tudi ne povem, boš že zvo- hala, saj pregovor pravi: Nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito. Jaz sem namreč morala pod častno besedo pri- seči, da bom molčala, ker mi sicer ni hotela vzeti blaga v šivanje. Zaupala mi je, da jo je nekdo prijavi}, da je že bila kaznovana, pa mora sedaj biti bolj previdna. Naročila mi je, naj pri- nesem blago zvečer v temi, in v temi zvečer sem odnesla tudi sešito obleko, češ to je pač bolj varno, kajti nihče te ne vidi priti, da bi kaj prinesla, nihČ3 te ne vidi, da kaj odneseš, in nihče ne more reči, še manj pa dokazati, da šivam na ,črno'. Šivam pa ponoči v kuhinji na dvoriščno stran, tako da me nihče ne vidi in nihče ne sliši, popoldne pa se vležem in se naspim.« »No, pa vsaj to mi povej, ali ima ta žena brez imena moža, ki zapije svojo plačo? Ali ima otroke, ki trpe pomanj- kanje zaradi očetove brezbrižnosti? Ali je primorana, da šiva ,na črno'?« »Ne. ne«, odgovori Marica. »Ta šivilja ima dobrega, da ne rečem predobrega moža, ki je v državni službi. Zasluži toliko, da lahko preživi družino, saj ima samo enega otroka in še za tega dobiva otroške doklade v denarju in bonih. Žena šiva samo za svojo toa- leto.« Tedaj se Ana razjezi in pravi: »Veš, Marica, zdaj si pa zelo padla v mojih očeh. Mar ne veš, da podpiraš na ta način šušmarstvo? Zavedaj se, da tisti, ki vrečo drži, ni nič manj kriv kakor tisti, ki daje vanjo. Ali ne veš, da v socialistični Jugoslaviji nimamo žen brez imen? Pri nas lahko vsaka žena pošteno zasluži. Vse žene bi bile go- tovo vesele, ko bi imeli več pravih šivilj, ki bi znale šivati, seveda pod ,imeni'. Marica, vidim, da je tvoja prevzgoja kakor prevzgoja vseh šušmark in vseh žen, ki hodijo k njim in jim pomagajo šušmariti, na zelo nizki stopnji. Vse te žene je treba vključiti v organiza- cije, da se prevzgoje v prave držav- ljanke.« Naši ljudski oblasti pa predlog: Otvorijo naj se tečaji za šivilje šuš- marke, da bodo lahko polagale mojstr- ske izpite. Potem bodo smele javno šivati, koristile bodo skupnosti, ker jI bodo dale, kar ji pripada, ne bomo pa imeli žen, ki ne bi imele imen. a »Zgubil« jc vozni listek Osluševci, 23. julija (Vic). Pred dnet?i je imel prekupčevalec Podplat- nik Franc iz Placarovc veliko smolo, ki ga je stala precej znoja, živcev in denarja. Železniški kontrolor je namreč odkril, da se je Franc rad vozil zastonj po železnici. Kaj se mu je pravzaprav pripetilo? Podplatnik se peča s prekupčeva- njem raznih artiklov, ki jih nakupuje po vaseh in jih zopet prodaja, zato potuje tudi z vlakom v razne kraje. Vozni listki so mu zelo zoprni, ker bi z njimi preveč zapravil, zato jih nerad | kupuje, to toliko bolj, ker mu je že; večkrat uspelo prevari ti železniške j uslužbence in bi jih še dalje, če bi ga^ eden izmed njih ne razkrinkal. Po na- vadi je stopil Franc na vlak v Oslu- ševcih brez voznega listka. Ko je opa- zil, da se mu je približeval sprevodnik ali kontrolor, se jima je umikal po kupejih in hodniku. Pred dnevi si je zopet privoščil brezplačno vožnjo. Pre- senetil ga je kontrolor. Ves zmeden je Podplatnik pretaknil vse žepe, ne da bi našel vozni listek, ki ga seveda niti ni imel. Iz stiske si je pomagal z iz- govorom, da ga je zgubil in slično. Tolikokrat se je že popeljal z brez- plačno celo do Ljutomera, zdaj pa ta smola... Odslej se gotovo ne bo mo- gel več tako »švarc« voziti, ker so ga zasačili in tudi primerno kaznovali Zadružnega mesarja v GorišnicI je pred nedavnim Podplatnik ofrnažil za 1000 din In 2 kg mesa. Tudi na pošti bi vedeli povedati kaj o Podplatniku, saj jih je že tudi tam goljufal. Kakor je začel, tako pač nadaljuje, ne glede na to, ali je na železnici, na pošti, v gostilni, mesariji ali kje drugje, samo da se pride na lahek in nepošten način do denarja .,. Mnenja smo, da se je treba takšnih »trgovcev« ogibati na vsakem koraku, kdor noče na lastni koži spoznati, kako znajo posamezniki živeti na račun dru- gega, i JUGOSLAVIJA : ZAHOD. NEMCIJA 3:1 (3:1) Na velikem olimpijskem stadionu v Helsinkih je bila v torek polfinalna tekma med nogometnima reprezentan- cama Jugoslavije In Zahodne Nemčije, ki jo je vodil Finec Kami. Prvi napad so Izvedli Nemci, vendar so naši hitro prešli v napad in že v drugi minuti je Mitič povedel naše v vodstvo. V deveti minuti so Nemci Iz- enačili po Stollenwerku, ki je z voley udarcem plasiral žogo v mrežo — 1:1. Ta gol ni zmedel Jugoslovanov, pač pa 60 še bolj pritisnili in že v 12. mi- nuti je Mitič po lepi kombinaciji z Bobekom in Zebcem povišal na 2:1. Jugoslavija je bila v premoči. V 31. mi- nuti je Čajkovski iz razdalje 20 metrov poslal žogo mimo presenečenega vra- tarja Nemcev v mrežo — 3:1. Ves ostali del polčasa in prve minute dru- gega Je Igrala jugoslovanska reprezen- tanca pravo ekshibicijsko igro. Nato so naši popustili in Nemci so valili napad za napadom na naša vrata, vendar rezultata niti eni niti drugi niso mogli spremeniti. V soboto Igra naša olimpijska enaj- storlca finalno tekmo z enajstorlco Ma- džarske. Ne glede na izid tekme imajo naši tekmovalci ie priborjeno srebrno kolajno, vendar jim želimo uspeh v oorbi z najmočnejšim nasprotnikom. -ik LEPA IGRA IN SIJAJNA ZMAGA »DRAVE« Drava : Kovinar (Store) 7:1 (3:1) Ptuj, 27. julija (ik). S hitro, tehnič- no dovršeno in lepo igro je danes ptuj- ska Drava visoko porazila do sedaj drugoplasirano moštvo na prvenstveni tabeli MNP — Kovinarja iz Stor z re- zultatom 7:1. Teren je bil odličen za igro, prav tako tudi vreme; igro je vo- dil objektivno in zelo dobro tov. Boži* čev iz Maribora. Gledalcev je bilo nad 600, ki so vsi zadovoljni in presenečeni zapustili igrišče, saj ni nikdo pričako- val tako učinkovite zmage nad enako-^ vrednim nasprotnikom. Igra se je pričela z napadom Kovi- narja, ki je že v prvih minutah močno ogrožal Dravina vrata, vendar je bila obramba domačih na svojem mestu. Po nekaj uspelih prodorih se je posrečilo Caru doseči gol za Ptujčane. Po tem golu je Drava še bolj pritisnila, vendar Kovinarji niso obupali, pač pa so pove- zali svoje vrste in že sedem minut na- to izenačili rezultat ter dosegli svoj edi- ni častni gol. Ta gol je nekoliko prese- netil Dravaše, tako da je Kovinar ostro napadel, vendar se mu ni posre- čilo ponovno potresti Dravine mreže. V 26. minuti je Herceg po lepem pred* ložku Milenkoviča povišal rezulUit na 2:1, devet minut pred koncem polčasa pa je Milenkovič sam s sijajnim stre- lom z glavo postavil rezultat polčasa 3:1. Že v 2. minuti drugega polčasa je Mi- lenkovič iz enajsterca povišal na 4:1, toda Kovinar še vedno ni klonil, saj je njegova napadalna vrsta vse bolj ogro- žala Dravina vrata, in že v 7. minuti je sodnik popolnoma pravilno prisodil enajsterec proti Dravi. Srednji napada- lec gostov, ki ga je streljal, je zgrešil, tako da je vratar Gorjup, ki je bil eden najboljših mož na terenu, žogo požrtvo- valno ujel. Vse do 35. minute je bila igra enakovredna s pogostimi napadi obeh moštev, toda Sirec Maks je imel največ sreče, saj je povišal z ostrim strelom v desni spodnji kot. na 5:1. Ko- vinar je bil po tem golu razbit. Dve minuti nato je Herceg ponovno potresel mrežo in štiri minute nato je Sirec Malcs iz prostega strela poslal žogo skoraj neubranljivo v mrežo — 7:1. Današnja zmaga ptujske Drave je po- polnoma zaslvižena, saj so se vsi igralci trudili in pokazali vse svoje sposobno- sti, vendar je rezultat res previsok na škodo gostov, ki so bili vse do rezulta- ta 5:1 enakovreden nasprotnik in vča- sih celo boljši nasprotnik. Po tej zmagi ima Drava vse izglede za prvo mesto in s tem možnost za nadalj- nje tekmovanje za vstop vi. slovensko nogometno ligo. i Kmetovalče-sro delo -sr aiz^ustii Ing. Zoreč Egon Žito je požeto in omlačeno. Tekom avgusta je čas, da se loči žito, ki bo služilo za seme. Če žito, ki je zraslo na domači njivi, ni primerno za seme, ga je treba pri sosedu zamenjati. Večji del strnišč je zapran ter pose- jan z ajdo in krmnimi rastlinami. Čas je setve strniščne repe. Ta je v naših icrajih nenadomestljiva rastlina, pred- vsem za živalsko prehrano. V avgustu pose jemo prazno strnišče z rdečo deteljo (inkarnatko), če nismo tega opravili že koncem julija. Ta rastlina je spomladi zgodnje krmilo, ko primanjkuje vseh drugih, in je zaradi tega še posebej dragocena. Priporoč- ljivo je, v kolikor je. seveda na razpo- lago zemlja, sejati še ozimno repico in ogrščico, katerih seme uporabljamo za pridobivanje olja. VRT Sejemo endivijo, proti koncu meseca zimsko špinačo in motovileč. Že dorasle sadike endivije, pozne kolerabe in ostale solate presajamo. Pospravljamo čebulo, česen. Odstranjujemo paradiž- nikove poganjke, rastline pa skrbno privezujemo. Ne pozabimo na kompost, brez katerega bi ne smel biti noben vrt. SADOVNJAK Priporočljivo je, izvršiti v avgustu zadnje škropljenje s polodstotno bor- doško brozgo. Pri prav poznih zimskih vrstah lahko vzamemo k temu škropivu še 250 gr aresina. Poletnih sort ne škropimo, jesenskim pa ne dajemo aresina. Pri tem škropljenju je treba orositi predvsem plodove, da jih ohra- nimo pred škrlupom in jabolčnim za- vijačem. VINOGRAD Letos posajene cepljenke okopljemo ter odstranimo rosne koreninice, ki so pognale iz spojišča in pod njim. Pri enoletnih trsih mladic ne vršičkamo. temveč pustimo, da se razvijajo do konca leta naprej. Opazujemo grozdje, da ne bi oidij pokvaril pridelka. Trto vršičkamo, ko se začno mladice na spodnjem delu barvati in se vršički zravnajo. Te odrežemo in s tem pre- kinemo nadaljnjo rast. Trta bo upo- rabila vse snovi, ki bi jih vzele mla- dice, za grozdje. Vršičkamo tako, da odstranimo vršičke malo nad koljem v višini okrog 2 m ter pri vežemo po po- trebi mladice, ko smo odstranili vse zalistke, oziroma Jih priščipnili na en Ust. čas je tretje kopi, posebno če je zemlja zapleveljena in trda. Plitvo opravljena tretja kop zlasti uniči ple- vel in čuva ob suši vlago v zemlji. ŽIVINA Zaradi vročih »pasjih dni« je treba redno čistiti hleve ter skrbeti za te- meljito zračenje ter odstranjevanje mrčesa. V tem času obstaja nevarnost svinj- ske rdečice in kuge. Zato je treba dati . prašiče pravočasno cepiti. Enkratno cepljenje ščiti prašiče 3 do 4 mesece. Kokoši zahtevajo prav tako red in snago. Kokošnjak mora biti čist. V za- nemarjenih se širi in razmnožuje kurji mrčes. Živalim naj ne primanjkuje nikdar vode, kar je posebno važno ob vročih dneh. ČEBELE Blizu je ajdova paša, na kar je treba čebele pripraviti. Ajda medi le v do- poldanskih urah. Med ajdovo pašo so čebele nagnjene k ropanju, zato je treba na to paziti, posebno na prepre- čitev začetka. Ko se ropanje razpase, karbolinej, polivanje in pripiranje več ne pomaga. Za sečnjo lesa je potrebno dovoljenje v zvezi z odpravo uredbe o obvezni sečnji in oddaji lesa ter postranskih proizvodov iz nedržavnih gozdov so pri nekaterih gozdnih posestnikih na- stale nejasnosti ter mislijo, da se po ukinitvi te uredbe lahko seka les brez predhodne odobritve nadzorne oblasti. Lastniki in upravitelji nedržavnih goz- dov morajo vedeti, da je pravilnik o dovolitvi sečnje ter način in čas izko- riščanja gozdov ostal v veljavi in da se je treba strogo po njem ravnati. Nikdo ne sme sekati v gozdu, če nima dovoljenja in dokler mu ni odka- zano drevje za posek. Sečno dovoljenje se izda na prošnjo lastnika ali upravi- telja gozda. Za posek do 3 kub. metrov drv letno za domačo porabo izda seč- no dovoljenje občinski ljudski odbor, dovoljenje za posek do 10 kub. metrov stoječega lesa letno v nedržavnih goz- dovih in tistih državnih gozdovih, ki so v upravi državnih organov izven gozdnih gospodarstev, izda gozdarski organ pristojnega okrajnega ljudskega odbora, dovoljenje za posek nad 50 kub. metrov pa za gozdarstvo pristojni republiški organ. Nadzor o pravilnem izkoriščanju gozdov vrši strokovno gozdarsko oseb- je. Na področju ptujskega okraja je cca 20.000 ha nedržavnih gozdov, ki so razdeljeni na 19 gozdnih okolišev In vsakega teh nadzoruje strokovno spo- soben logar. Njegova naloga je, daj spremlja vsa gozdarska dela, zlasti pri gojitvi in obnovi gozdov, čiščenju gozdnih kultur in zatiranju gozdnega i mrčesa, izkoriščanje gozdov, da vodi evidenco izdanih sečnih dovoljenj, od- kazuje les za sečnjo ter skrbi za pra- vilno izdelavo lesnih sortimentov. Skr- beti mora tudi za pravilno obračuna- vanje In odvajanje gozdne takse od lesa na panju za obnovo gozdov. V Ptuju bo padalski tečaj v prihodnjih dneh se prične v Ptuju padalski tečaj, katerega namen je, čim bolj seznaniti široke ljudske množice s tehniko našega padalstva. Za tečaj v prvi vrsti pridejo v poštev mladinci in mladinke. Trajal bo približno tri mese- ce. Predavanja se bodo vršila dvakrat tedensko v popoldanskih urah. Mladinci in mladinke, ne zamudite ugodne prilike, zato pohitite s prijava- mi za padalski tečaj. Prijave sprejema Okrajni komite LMS Ptuj in Okrajni odbor Ljudske tehnike. Odbor z« gradnjo »Kulturnega doma heroja Jožeta Lacka« z družbenimi organizacijami y Ptuju priredi VELIKO TOMBOLO V LJUDSKEM VRTU PRI PTUJU 10. AVGUSTA 1952 S PRICETKOM OB 9. URI DOPOLDNE DOBITKI: 50 TOMBOL V VREDNOSTI 1,730.000 DINARJEV, IN SICER: stanovanjska hiša na Tratah, 2 motorni kolesi, radio - aparat, 3 ženska in 3 moška kolesa znamke »Steyr«. plemenski bik, betonska žična ograja 20 m, 2 kompletni kuhinjski opremi, bakreni kotel za kuhanje žganja, junec v teži 200 kg, 4 svinje v teži po 100 kg, 2 kompletni pleteni vrtni garnituri, razno blago za moške obleke (kamgam in fresko), sodi, sobne in krušne glinaste peči, flanela za perilo, vino v sodih itd. 100 DECITERN V VREDNOSTI 300,000 DINARJEV 200 KVINTERN V VREDNOSTI 400.000 DINARJEV 500 TERN V VREDNOSTI 150.000 DINARJEV 5000 AMB V VREDNOSTI 420.000 DINARJEV SKUPNA VREDNOST DOBITKOV 3 MILIJONE DINARJEV TOMBOLSKA KARTA 50 DINARJEV Prispevaj tudi Ti z nakupom tombolskih kart in z udeležbo na tomboli k čimprejšnji zgraditvi doma, obenem poizkusi srečo in Ti želimo glavni dobitek! Odbor Drava II : Aluminij II 3:3 (1:2) Ptuj, 27. julija (-ik). V predtekmi sti* se topot pomerili rezervni moštvi obeh ptujskih rivalov. Tekma se je kon- čala neodločeno, vendar bi po prikazani igri zmaga morala pripasti gostom. Go- le za Dravo sta dala Cep enega in Le- tonja dva, za Aluminij pa enega srednji napadalec, dva pa desna zveza. Pri Dravi se je posebno izkazal Letenja, ki igra dobro v napadu in obrambi. RAZGLAS Ftuj je zgodovinsko mesto zveznega značaja, treba ga je temu primerno olepšavati in čistiti ter skrbeti za njegovo boljšo sliko. Lepota in čistoča mesta sta zrcalo kulture prebivalstva, ki jo gostje ocenjujejo ob vsaki priliki. Iz kulturno-zgodovinskih vidikov je naše mesto zelo vabljivo in privlačno tudi za tujce. Prebivalstvo mesta Ptuja vsled tega vabimo, da sodeluje z ljudskim odbo- rom na ta način, da poživi in očisti mestne ulice s tem, da namesti po oknih, balkonih itd. cvetice, očisti fa- sade ter da lastniki privatnih zgradb zbrišejo stare napise, ki so samo v sramoto mestu, da odstranijo okupa- torske tablice hišnih številk itd. Barvo obnovljenih fasad določi v vsakem primeru Ljudski odbor mestne občine, kateremu je treba dostaviti primeren vzorec v odobritev. Prebivalstvo dalje vabimo, da v splošnem odstranjuje sledove okupa- cije. Nekateri zavedni Slovenci so bili primorani. da so med okupacijo morali napraviti napise nagrobnih spomenikov v tujem jeziku, ki današnji stvarnosti ne odgovarjajo. Končno se prebivalstvo mesta opo- zarja, da Je odlaganje smeti in drugih odpadkov v Grajeno in Dravo strogo prepovedano. Svet za komunalne zadeve Ljudskega odbora mestne občine Ptuj Zavec Katarina iz Brezovca na obiskih G a j e v C i, 26. julija (Te). V začetku julija t. 1. je v jutranjih urah Zavec Katarina iz Brezovca obiskala znance Trunkove iz Gajevc št. 9 in jim po- kradla denar, mast in perilo. Tatico so iztaknili, našli pokradene predmete in obtožili Zavčevo zaradi tatvine. V nedeljo, 6. julija, so odšli Trunkovi v cerkev v Gorišnico, le najmlajši sin pa na pašo. Vrat v stanovanje niso zaklenili, temveč samo priprli. Kmalu je prišla na dvorišče znanka Trunko- vlh, Zavec Katarina iz Brezovca. Ko je videla, da je sama pri hiši in ko so ji to tudi potrdili na vprašanje, kje so Trunkovi, tudi sosedovi, je odšla Katarina v stanovanje, si tam ogledala eno in drugo in tudi vzela, kar ji je ugajalo, in odnesla. Ko so se Trunkovi vrnili iz cerkve in paše, so lahko ugo- tovili, da so imeli obisk, saj je manj- kalo več stvari. Iz neprilike so jim takoj pomagali organi LM iz Gorišni- ce. ki so kmalu izsledili Zavčevo in ji izprašali vest. Diskusija, ki se je v tej zvezi raz- vila v Gajevcih, je bila upravičena. Vsaka malomarnost se namreč mašču- je. Če bi posamezne družine bolj pa- zile na svoje premoženje, bi ne bilo treba potem klicati na pomoč cele vasi in organov LM. naj bi iskali nezaže- lene goste; nazadnje pa se še dogaia, da pričakujeio posame^^niki. da lira bodo organi LM prine.?li n^idene pred- mete na dom, in se navadUa, naj pri- deio po svoie stvari, niti ne odzovejo. Zavec Katarina je sicer skesano ob- liub''la. da ne bo več delala ta^-h obiskov, vendar je ma'o i^^iedov. da bi io ta ohiiuba rešila odgovornosti pred sodiščem. OBVESTILO Okrajni ljudski odbor Ptuj—tajni- štvo obvešča vse ljudske odbore občin in prebivalstvo okraja, da so uradni dnevi za stranke v vseh oddelkih OLG v torek, sredo in petek. Vsi oddelki okrajnega ljudskega odbora bodo spre- jemali stranke samo v teh dnevih Tajništvo OLG PREKLIC Podpisani Skok Matija, zadružnik KDZ »Osojnik«, obžalujem, kar sem go- voril proti Pejič Ristu, poročniku iz Ptuja, dne 15. julija 1952 v Orešju, da je bil Osojnik bandit, kradljivec, le- nuh itd. in da je živel v stari Jugosla- viji na račun delovnih ljudi. Ravno tako obžalujem besede, ki sem jih izrekel zoper zadrueo. češ da ni laka kni bi morala biti in da kot zadružnik nimam nikakih pravic. Kot zadružnik preje- mam mesečno 6000 din akontacije za svoje delo in so moje besede neresnič- ne. Zahvaljujem se pristojnim foru- mom, ker so odstopili od kazenskega pregona. Skok Matija 1. r. Prostovoljno gasilsko društvo Zaga- jiči sporoča vsem tovarišem gasilcem, da je po kratki, težki bolezni umrl član tov. FEGU§ ANDREJ v cvetu svoje mladosti. Vestnega člana, mladega študenta tehnike, ohranimo v lepem spominu. Zagajiči, 29. julija 1952. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sošolcem pokojnega na- šega ANDREJA sporočamo žalostno vest, da je Imeno- vani po kratki in težki bolezni umrl v cvetu mladosti, star šele 18 let. Pokojnika smo pokopali v sredo, dne 30. julija 1952 predpoldne. Žalujoča družina FeguS Zagajiči MALI OGLASI OBRTNE DELAVNICE — ključavni- čarstvo in mizarstvo — v Strnišču bodo od ponedeljka, 4. avgusta 1952, razprodaj ale razno orodje, deske in drugi material. Interesenti se lahko zglasijo na občini Hajdina. PROSIM NAJDITELJA od Škofce do Nove vasi izgubljenega suknjiča, da ga proti nagradi vrne v upravi lista. V PTUJU SEM IZGUBIL denarnico Z osebno izkaznico, OF izkaznico, re- krutno izpravo na ime Plajnšek Slav- ko, Prešernova 7, Ptuj, ter 900 din gotovine. Najditelja prosim, da vrne vsaj dokumente, denar pa naj ob- drži za nagrado. PRODAMO: motorno mlatilnico »Deh- entraiter št. 6«, slamoreznico Mura in Speiser, mlin na motorni pogon in šrotar na ročni pogon, 1 konjsko kosilnico, eno konjsko žetalico, ki kosi in dela snope, 1 konjski obra- čalnik, 1 konjske grablje, 1 prešo in razne vozove (plato). Cene ugodne. Ekonomija MLO Ptuj. HISO z 8 ha zemlje Tjrodam. Bubner Anton, Jiršovci, p. Destemik. ZAHVALJUJEVA SE tov. Rihtarič Iva- nu, ker je odstopil od tožbe zaradi neresničnih besed, ki sva jih o njein govorili v javnem lokalu v Zavrču Ivančič Julijana in Vuzem Liza. PREKLICUJEM žalitve, ki sem jih iz- rekel 24. I. 1952 v Ptuju o Koiari^ Mariji, posestnici iz Krčevine pri Vurberku št. 122. Vobnar Kari.