Za poduk in kratek oas. Izlet na Kranjsko o binkoštih. Potopisna črtica; piše T. M. Savinjski. (Konec.) Po lepo uglajeni cesti dosperao v petih minotah skoz mladi drevored v trg Ribnica. Prijazen je in snažen, tudi dokaj velik, ter slovi po vaej deželi radi svoje krasne cerkve, katera je baje najlepša cele Kranjske. Zato sem si jo tudi ogledal prav natančno. Stoji sredi trga, ima dva zvonika ter je postavljena v bizantinskem slogu. Po osmih stopnicah pridem h glavnemu vhodu ter vstopim. Srce se mi širi že pri prvem pogleflu v svetišče, posvečeno Materi božji. Na desni in levi podpira šest mogočnih stebrov strop ter deli cerkev v tri ladje. Ob straneh prihaja svetloba skoz velikanska okna z barvanega umetnega stekla, ter nam kaže prekrasen glavni oltar in njemu jednakomerna stranska oltarja. Od tal do stropa je ves oltar iz belega bliščečega marmorja. Na sredi je velika, čuda lepa slika preeiste Dev. Marije. Med nežnimi, belimi angeljčki in vitkimi stebrčki pa je prav okusno postavljeno vse polno svežih in kupljenih_cYeUc.j_ča^^jaliii«i4Bffi Nekaj novega mi je bilo to, da na svečah ni nič šopkov, kakor je pri nas v navadi. Cvetice naravnane so vse le ža svečami, kar se mi je kaj lepo zdelo. V prednjem delu ladje. visijo tnje krasni, pozlačeni svetilniki. Dolga obhajilna miza, tudi iz snežnobelega umetno rezanega marmorja, loei prednji del cerkve od zadnjega. Na desni in levi od tod sta stranska oltarja, katera sta tudi do zadnjega križa gori na vrhuncu iz belega mafmorja. Oba sta zagrajena z belo kameno ograjo. — ZdajA. še poglejmo nekaj važnega, orgle. No, če ti samo povem, da so stale 6000 gld., imel bodeš že nekoliko pojma o njih lepoti in vrednosti. Od kora ob obeh strančh do stebrov še je kor za ljudi. Zagrajen je z železno, pozlačeno zgradbo. Skoraj bi pozabil povedati še nekaj imenitnega, namreč kako krasno je slikana ta hiša božja, prav za prav le prednji del cerkve, lakozvani presbiterij. Tudi tukaj bode najboljše, ako ti povem, da je slikanje le tega dela cerkve veljalo 2000 fl. Popisati se to ne da, ker mora človek le videti. Kam sem pogledal. povsod se mi je zdelo, da sem v kaki škofovski, ne pa le v dekanijski cerkvi. Imel sem tudi priložnost, biti navzoč pri službi božji, h kateri so klicali prelepo ubrani glasovi velikih zvonov. Tukaj sem videl, da ni nemogoče, (kakor mislijo žalibog nekateri organisti) tudi v majhnera trgu in na kmetih vpeljati pravega cerkvenega petja. Kajti tod slišal sem samo cerkveno ali cecilijansko petje, kar me je navdajalo z velikim veseljem. Osramočeni moramo vas zares občudovati, preljubi bratje Kranjci! Iz Ribnice vidi potovalee na dve strani še mnogo cerkvic. V okrožju dveh ur naštel sem jih sedem. Znamenita in posebno lepa je cerkev pri Novištifti in cerkev sv. Ane visoko na hribu, od koder ima človek krasen razgled celo do Ljubljane Čudil sem se tolikim in tako lepim cerkvam, in vprašal sem se nehote: »Je-li Ijudstvo tukaj toli. bogato?« Kar si prebivalec s trudom in veliko potrpežljivostjo izkpoplje zemlje izpod kamenja in skalovja, to je njegovo polje. Le majhni kosi, kakih 5 do 7 kratkih ogonov je jednega posestnika. 'Krog polja pa ima naloženo kamenja, kakor nizek zid. Vso to skalovje izkopal je oratar iz svoje majhne njivice. Prav za prav obdeluje polje tod le žena z otroki, kajti možje in odrasli fantje odpotujejo daleč med svet s svojimi reSeti na hrbtu, da zaslužijo nekaj denarja; kajti v domovini denarja ni. Nekateri premožnejši kmetje tržijo z živino, po katero hodijo dol na Hrvaško in v Slavonijo, ter oskrbujejo vse domačine s ščetinastimi krulci. Ribničan si ne more doma celo leto rediti svinj, saj bi ne vedel s čim, ko mu na polju jedva priraste to, kar je treba za mizo. Glej, in s tem, kar si je Ribničan prislužil s krvavimi žulji na hrbtu, s tem sezidal si je toliko in tako lepe cerkve. Ribničani so pa tudi pobožni, pošteni ljudje, vedre glave in trdnega značaja, kakor so njih skale. Le vprašaj katerega koli rešetarja, vsak ima škapulir Matere božje; opazuj ga le nekaj časa, videl bodeš kmalu, kako trezni in kako značajni so ti ljudje, ki se med popačenim svetom ne pogubljajo ter domače navade in pobožno življenje tem bolj cenijo, čim bolj so spoznavali svet. Tako mi je nekdo pripovedoval, da je našel nekje na Tirolskem na skalo zapisane sledeče besede: nVes svet je godlja. Matija Jerovšek, rešetar iz Ribnice". To je kratka sodba priprostega rešetarja, kateri je prehodil dokaj sveta. — Kratko je sicer bilo moje potovanje, a užival sem več veselja, nego sem se nadojal. Vrnil sem se zadovoljen in srečen v Ijubo štajarsko domovino, in predno  «ui^^;i rir\ruca t1 binkoštni izlet, ter povabiti vsakega domoljubnega Slovenca, naj se tudi on kmalu poda na slovenski jug. Uverjeu sein namreč, da bode iz vsega srca pA kakor jaz: Kranjska dežela Je Jjubka Boga. Se prekosit' Od nobene ne da! flp Smešnica. Mati: »Franček, kaj pa mislis, da fta prazen želodec pa tako nezrelo jabelko ješ?« — Franček: »O, nič se ne bojte, saj ni več prazen, sem že Stiri pojedel«.