j^leto.	V Gorici, sušeč 1880.	3. zvezek.
Sv. #■ožefts.
Jožef! trume naj nebeške te častijo,
In vse množice kerščanske ti pojó,
Ki z devico zaročen si bil Marijo,
V	čisti zvezi z našo ljubljeno gospo.
Ko si nčsečo jo videl sveto klico,
Se loti te strah in dvojba zastran nje;
Angelj božji pa opraviči ti devico :
»Od Bogč, je njeno sveto spočeijč."
Ti vesel prejel rojeno si detétce,
Ti ga spremiš tje v Egipet, ko beži;
V	svetem mestu se izgubi ti in najde spet se, In jokanje se v veselje spremeni.
Dobra smert še lé vse druge posvečuje, Zmagovanje jih sveté v nebó pelja;
Tebe, glej ! pa Bog že tukaj povzdiguje,
Ze v življenju vžival svojga si Boga.
Vedno mila bodi sveta nam Trojica,
Po zaslugah sprejmi Jožefovih nas Gori v sveto mesto našega poklica,
Kjer ti hvalo bomo peli vsaki čas.
(Cerkvena himna.)
s
— 66, —
Tretji red našega sv. očeta Frančiška.
Certice v podučenje udom in drugim vernim.
Razširjanje tretjega reda.
Iz Toskane, kjer je, kakor smo že rekli, za Lukezijem i® Bonadono še mnogo ljudi obojega spola in različnih stanov pr1' stopilo k tretjemu redu, vernil se je sveti Frančišek zopet v svoj domač kraj, v asiško okolico. Tam je sprejel v svoj novi red vse tiste, ki so se bili po njegovih pridigah v Kanari spreobernil1 in v njegova perva dva redova želeli sprejeti biti.
Drugo leto, 1222 po Kr., pa se je napotil sveti Frančišek’* južne kraje in je prišel v Rim. Tam se je seznanil z imenitni®1 gospodom iz stare in mogočne hiše Orsini, Matejem de Rubei® Ta plemeniti mož je bil pervi Rimec, ki je stopil v tretji r®r svetega Frančiška. Ne bode odveč, ako tukaj nekoliko natančneje povemo, kako se je to zgodilo.
Imenovani plemenitaš je bil svetega Frančiška h kosilu p°’ vabil. Frančišek je prišel ob uri, kakor mu je bilo rečeno. AJ* gospoda še ni bilo doma; Frančišek je moral čakati. Mej tem je delila jed mej vboge, ki so se o poldne zbrali na dvoriš®8 tega bogatega gospoda, kjer so vsak dan dobivali miloščino. to vidi Frančišek, berž gre tudi on na dvorišče in se previd®0 zameša mej vbožce, ter sprejme tam miloščino. Y tem pride g°' spod domov in vpraša, kje je brat Frančišek. Posli ga iščej0 povsod, ali nikjer ga ni videti. Plemenitaš sc zaroti, da ne k® kosil drugači, kakor da ima Frančiška poleg sebe pri mizi, stop1 sam k oknu in berž ga zagleda na dvoru moj berači sedečega Vmije si torej roke in gre naravnost dolu ter se vsede na tla p°* lag moža božjega. „Brat Frančišek1*, pravi, „ker nočeš ti obedo' vati z mano, obedoval bom jaz s tabo“. In tako je storil — pol® pobožnega veselja, ko se je videl prištetega vbožcem Kristusovi®1' Ko mu je potem Frančišek pravil o tretjem redu, ki ga je vst®' novil za posvetne in zakonske ljudi, prosi ga plemeniti gospod naj tudi njega sprejme in poduči v pobožnih vajah in dolžnosti®) katere le-ta red nalaga. To je storil sveti Frančišek z veliki®1 veseljem.
Pa še nekaj drugega posebnega se je zgodilo pri tej prilik1)
— 67,—
^ar nočemo zamolčati. Imel je imenovani gospod Matej de Ru-sinčka, Janezka po imenu, ki so ga tedaj še pestovali. Tega Je prinesel svetemu Frančišku, da bi ga blagoslovil. Mož božji Tzam® dete na ročje in ga blagoslovi, očetu pa pove, da bo ta °trok velika čast družini, da bo enkrat papež. Nato zopet k o-fr°ku oberne oči in, kakor bi bil že pameten, ga resno in Ijubez-njivo nagovori in prosi, naj bode nagnjen njegovemu redu. Potem Sa očetu nazaj poda ter pravi:	„Ne bo našega reda brat. temuč
ranivec; ne bo sin, temuč oče, pod čigar senco bodo živeli naši in se veselili. Mnogo dobrega za nas vidim v tem otroku in v njGgovih malih ročicah shranjene nam velike dobrote*4. Oče sterni nad tem prerokovanjem in vesel hrani v svojem sercu Fran-'skove besede, dokler jih je videl izpolnjene in svojega sinu ko 'kolaja III. na apostoljskem sedežu. Bil je že ko kardinal Ja-Gtajetan redu branivec ali zavetnik, kakor je prerokoval sveti rancišek — ko papež pa mu je bil dober, ljubeznjiv oče.
Oinljivo je brati, s kako milimi besedami je izročal, ko je Postal papež, drugemu kardinalu varstvo redov svetega Frančiška. »Uajemo ti**, je rekel mej drugim, „kar te bo pripeljalo v sveti molitve vaeh svetih bratov tega reda. Dajemo ti najboljše, ar imamo, hrepenenje svojega serca, punčico svojih oči.** Pri besedah so se mu vlile solze, jok je premagal tolikega moža, ln Vsi pričujoči so ž njim na glas jokali.
Ni prostora tukaj, da bi na dalje razkladali, koliko in koli-dobrot je ko papež skazal našemu redu sin pervega tretjered-a v Rimu, Mateja de Rubeis. Omeniti moramo vendar, kar pri-Povedujo mož, ki ga je sam slišal; kako je namreč dostikrat v nem pogovoru si v posebno čast štel, da je njegov oče bil brat retjega reda svetega Frančiška.

Tako veljavnega moža zgled je napeljal mnogo drugih Rim-hit °V’	80 se	novemu redu, kateri se je nadalje tako
r° širil, da kmalu skoraj ni bilo mesta, najprej na Laškem, poz-J® na Francoskem, Španjskem, Nemškem in po drugih kerščan-deželah, kjer ne bi bilo bratov in sester spokornega treijega ta 4 sve*;eKa Frančiška. Množice gorečih kristijanov so hitele v ^®d, posvetni in duhovni, kmetje in vojaki, device in vdove, in žene, mladeniči in starčki.
In ne le priprosti ljudje so bili to, mnogo jih je bilo mej .J®!, ki so bili zavoljo svojega rodu in svojih zmožnosti imenitni n c*njeni in na visoki stopnji v človeški družbi, škotje, kardinali
— 68.—
in papeži, kralji in kraljice, knezi in kneginje, umetniki in učenjaki. Da se je bil red v malo letih tako razširil, nam poterjuje Peter de Yineis, kanclar cesarja Friderika II., ki je bil najhujši zopernik apostoljskega sedeža. Peter de Yineis namreč piše svojemu cesarju, da je novi duh, ki so ga razširili manjši bratje mej laškimi prebivavci, stražnejša ovira njegovim nakanam, kakor naj-veče vojske. He najde se nihče več, ki bi ne bil v tej novi družbi. — Cesarja Friderika je groza obšla pred toliko množico, zlasti ker so bili vmes možje, katere je dobro poznal ko goreče branivce apostoljskega sedeža. Zato je začel tretji red preganjati s posebnimi in sicer prav neizmernimi davki, tako, da je mora' papež Gregor IX. italijanskim škofom vkazati, naj ne puščajo, da bi se ta red s tako nepravičnimi nakladami zatiral. Ali vse W nič pomagalo; preganjanje je bilo le še vedno huje. He le visoke davke je nakladal cesar, tudi celo premoženje je pograbil, komur se mu je zdelo, in tako oropane še iz domovine podil. To je terpelo vse do smerti cesarjeve leta 1250.
Še huje preganjanje zoper tretji red se je začelo v začetku štirinajstega stoletja. Tega so bili krivi tako imenovani Fraticelli neki malopridni krivoverci, ki so se za redovnike svetega Frančiška izdajali in tako se tudi oblačili, zraven pa se vpirali zop*( papeža in cerkev ter skrivaj prav brezbožno živeli. Yesoljna cerkvena zbora v Lijonu in Yijeni sta te ljudi za krivoverce razgl*31” la in njih nauke zavergla. Unanja podobnost s tretjim redom p9 je zdaj mnoge zmotila, da so ta red ž njimi v eno versto stavili in mu vse njih grehe natvezali. Celo škofje semtertje niso mogli razločiti pšenice od plevela, volkov od ovac, in češ, da se je spfl' dii in pokvaril cel tretji red, prepovedali so ga v svojih škofijski kakor nekaj njihovi čredi splošno škodljivega.
Ali Bog tretjega reda ni pustil dolgo časa v tako hudih skušnjah. Rimska papeža Klemen V. in Janez XXII. sta se z»»j krepko pognala in ga vnovič toplo priporočila. In lepše se je svetila zdaj svetost tega reda, ko je bil v ognju velikih britkosd očiščen in vterjen, in z novo močjo se je razširjal po starem k»' toliškem svetu. Leta 1689 je imel samo v Madridu 25000 udov In ko je tretjega reda brat Krištof Kolumb daleč za neznani»1 morjem našel nove zemlje, neizmerno Ameriko, ko so našli P°f' tugizi pot po morju v vshodno Indijo in Japan, razširil se j® * kerščansko vero v te nove deželo tudi tretji red tako naglo, daje štel leta 1686 v Ameriki okolu 118000 udov, in mej svetimi p^'
— 69,—
čevavci, ki so v ravno tem stoletju na Japanskem za sveto varo na križih vmerli, bilo je sedemnajst tretjerednikov, Japancev po rodu.
Ali ne le sam se je tretji red svetega Frančiška naglo na daleč razširil, porodil je tudi mnogo drugih podobnih redov. Po 2gledu frančiškanskega so namreč skoraj ysì drugi cerkveni redovi Ustanovili svoje tretje rede, zlasti dominikani, avgustini, trinitarci, binimi, serviti i. t. d. Ti so tretji red svetega Frančiška nadomeščali, ali ga tudi še dandanašnji nadomeščajo, kamor se sam ni razširil.
Pa tudi sam iz sebe je naš tretji red ščasoma pognal različ-116 Teje in mladike, o katerih bomo v posebnem poglavju nekoliko obširneje govorili. Tukaj hočemo le še nekatere posebno imenitne može in žene imenovati, ki so svoje dni po tretjem vodilu svetega Frančiška Bogu služili ali še dandanašnji po njem Bogu a j služijo.
Tretji red svetega Frančiška šteje do današnjega dne sedem Papežev, namreč Gregorja IX., ki je bil ko kardinal pervi zavetnik redov sv. Frančiška in je sto let star v sluhu svetosti vmerl; Gregorja X.; Martina Y.; Inocencija XII., ki je ko papež od generala manjših bratov prejel obleko tretjega reda; Klemena XII.; nepozabljivega Pija IX. in zdaj vladajočega Leona XIII. — O svetem očetu Leonu XIII. ko udu tretjega reda svetega Frančiška bomo v posebnem spisu obširneje govorili. Tukaj le nekoliko besedic o Piju IX.
Oni so stopili v tretji red v Rimu v samostanu svetega Bonaventure leta 1821, ko so bili vodja v sirotnici „Tata DžoTani“, 25. septembra leta 1829 so naredili obljube vpričo patra gvar-'bjeuia in vse samostanske redovne družine v samostanski cerkvi na Monteluku nad Spoletom, kjer so bili takrat veliki škof. Tudi 0 papež so sc radi imenovali sinu svetega Frančiška in prav po zgledu pervega tretjerednika Lukezija so tudi oni dostikrat izdali t bo zi m, kar so imeli pri rokah. Tukaj naj povemo le eno tako Prigodbico. Bilo je lata 1867, ko je nekedo prišel k njim in jim nekaj denarja izročil. Pij mu pravijo ljubeznjivo: „Sin moj, to ste °br° storili, da ste mi prinesli denarja; nimam ga nič več.“ In sveti °ne, ki so dobro poznali pobožuega moža, ki jih je bil obiskal, odpro ®v°jo denarnico in res je bila čisto prazna; Pij pa so nadaljevali n|jivo:	„Ko vbogi sin svetega Frančiška Pij IX. dostikrat nima
ničesar. Ali vedno sem opazil, da ga previdnost božja ne pusti v sadregi, jkedar k svojim delam denarja potrebuje, Ako je denar»
— 70. _
niča prazna, navadno ne prej de dan, da ne bi kaj dobil, bodi s' tudi le en tolar. Vidite, ničesar nisem imel, vi pa ste mi prinesli darilo in gotovo več ko en tolar.“ —Leta 1871 je praznoval tretji red petdesetletnico tega svojega preslavnega brata.
Število kardinalov, nadškofov, škofov in drugih imenitnih oseb duhovskega stanu, ki so živeli ali živijo v tretjem redu sv. Fran* čiška, je bilo in je še dandanes veliko. Neki kardinal je pi®^ nekomu, ki se je čudil, da se škerlatom druži revno obleko tret' jega reda:	„Obleka svetega Frančiška je pravi škerlat, pripraven)
da poviša visokost kraljem in kardinalom. V resnici je škerlat) barvau v kervi Jezusa Kristusa in v kervi, ki je tekla iz ran nje' govega služabnika Frančiška. Pokril sem torej škerlat sè Škerla' tom, kardinalski s kraljevim. S tem se ne le nisem ponižal; bojim se po pravici, da se ne bi bil povzdignil bolj, kakor sem vre-den“. — Iz mej sadanjih kardinalov jih je, kolikor vemo, devet V tretjem redu svetega Frančiška, namreč kardinala dijakona Domi' nik Konsolini in Henrik Njumen, in kardinali mašniki: Lucij»® Bonaparte, Ludovik Orelja, Henrik Edvard Manning, nadškof vest-minsterski in primas angleški, Janez Simeoni, nadškof, Ludovik do Kanossa, škof veronski, Lucid Parokki, nadškofi bolonjski, i® Kaj etan j Alimonda, škof albenški. Hej osebami svetovnega st»' nu je bilo v našem tretjem redu 134 cesarjev, kraljev in kralji®) knezev in kneginj. Hej njimi so vshodni cesar Hihael Paleologi slavni predded naše vladajoče rodovine habsburške Rudolf L; K®* rol Y., njegova soproga in otroci; Filip H., španjski kralj ; An» Avstrijanska, mati Ludovika XIV.; Harija Terezija, francoska kr*' ljica in soproga Ludovika XIV., ki je bila predstojnica bratovščin* pasu svetega Frančiška v Parizu; Vladislav Jagelo, poljski kralj in več princev njegove rodovine; kralj Janez Aragonjski; sveti Ferdinand, kralj Kastiljski in vsi njegovi dvorjani; Sančo H., kralj Portugaljski; sveta Elizabeta, ogerska princesinja in grofinja Ti' rinška; sveta Elizabeta Portugaljska; sveta Joana Valojska; Bel» IV., kralj ogerski; Katarina, poslednja kraljica bosenska, i.t.d.
Največi kerščanski pesnik, sloveči Dante Aligjeri, je bil tudi tretjerednik; ravno tako sloveči španjski pesnik Lope de Vega ifl že omenjeni Krištof Kolumb, ki je v obleki spokornih bratov sv®' tega Frančiška našel novi svet.
Vendar vse večo vrednost, ko posvetne zasluge in časti nj®‘ govih udov, daje našemu tretjemu redu velika množica njegovih svetih ia zveličanih bratov in sester. Nekatere smo že gori i®®*
— 71. —
novali. Vse pa bomo našteli po mesecih in dnevih, ko se njih god obhaja, sè svetimi in zveličanimi pervih dveh redov skupaj na kon-cn vsakega zvezka „Cvetja“.
Pisma našega sv. očeta Frančiška.
II. Vsem vernim kristijanom.
Vsem kristijanom, redovnikom, duhovnikom in Posvetnim, tako možem, kakor ženam, vsem, ki prebili0 na celem svetu, brat Frančišek, njih služabnik podložni, svojo službo v spoštovanju, pravi mir *z nebes in odkritoserčno ljubezen v Gospodu.
1- Ker sem vseh služabnik, dolžan sem tudi vsem služiti in leP° dišeče besede svojega Gospoda jim podajati. Ker pa sem 8previdel sam pri sebi, da zavoljo bolezni in slabosti svojega te-Jesa ne morem osebno obiskovati posameznih, zato sem vam po e'tem pismu sklenil ponuditi besede našega Gospoda Jezusa Kri-s^Usa, ki je beseda Očetova, in besede sv. Duha, ki so duh in Oljenje.
. ^ 2. Le-to besedo Očetovo, tako visoke vrednosti, tako sveto častito, oznanil je Oče najvišji iz nebes po svetem Gabrielu, 8Vojem arhangelju; ona je tudi dolu stopila v telo prečastite device Marije, iz katere telesa je na se vzela pravo meso našega erhkega človeštva; in on, ki je bil bogat čez vse, on si je hotel 8am sè svojo preblaženo materjo vboštvo izvoliti na tem svetu.
alo pre(j svojjm terpljenjem je praznoval veliko noč se svojimi učenci in je vzel kruh, in je zahvalil in blagoslovil in prelomil ?°vore: ,, Vzemite in jejte, to je moje telo“, in potem je vzel . 6 la govoré: „To je moja kri novega zakona, ki se bo za vas Za unoge prelila v odpuščanje grehov.“ Potlej je prosil Očeta rek°č:	„Oče, ako je mogoče, naj gre od mene le-ta kelih.“ In
®Jegov pot je postal kakor kaplje kervi, ki na tla teko. Vendar Je podvergel svojo voljo volji Očetovi rekoč: „Oče, zgodi se tvoja ^a> n® kakor jaz hočem, temuč kakor ti.“ Volja Očetova pa je a ta, da bi njegov blagoslovljeni in častiti sin, katerega je nam ai in je bil rojen za nas, on da bi sam sebe skozi svojo lastno 1 ko dar na altarju svetega križa daroval, ne za se, po katere^
— 72- —
je storjeno vse, temuč za naše grehe, zapuščajo nam zgled, da W hodili po njegovih stopinjah. In on hoče, da bi se vsi zveličali po njem in bi ga sprejeli s čistim sercem in neomadežanim tele' som. Ali malo jih je, ki ga hočejo sprejeti, dasiravno je njegov jarem sladak, in njegovo breme lahko.
3.	Kateri nočejo okusiti, kako sladak je Gospod, in bolj lj11'
bijo temo, kakor luč, nehoteč izpolnjevati zapovedi božjih, ti s® prekleti; o njih je rečeno po preroku: ,Prekleti, kateri se odnU' kajo od tvojih zapovedi/ Hasproti pa, kako so blagoslovljeni i® blaženi tisti, ki ga molijo v duhu in resnici, kakor se spodobi! Hvalimo ga in molimo k njemu noč in dan rekoč:	„Oče naš, kil
si v nebesih" itd., zakaj vedno je treba moliti in ne odnehati.
4.	Moramo pa tudi izpovedavati se svojih grehov mašnikUi in sprejemati telo in kri Gospoda našega Jezusa Kristusa, zatO) ker ta, ki ne jé njegovega telesa in ne pije njegove kervi, n® more vstopiti v kraljestvo božje. Po vrednem pa naj vsaki jé i® pije, zakaj gdor po nevrednem je in pije, ta si jé in pije sodbof ker ne razloči telesa Gospodovega.
5.	Storimo verhu tega tudi vreden sad pokore, in ljubim® svoje bližnje, kakor sami sebe, in če jih gdo noče ljubiti, kakof samega sebe, naj jim vsaj nič žalega ne prizadeva, temuč dobr® naj jim stori.
6.	Kateri pa so prejeli oblast, da sodijo, ti naj sodijo vedn® milostljivo, kakor bi sami želeli milosti od Gospoda. Zakaj „sod' ba brez milosti temu, ki ni storil milosti." Bodimo torej dobrot' ljivi in ponižni, in delimo miloščino, zakaj ta zmiva z naše duš® nesnago in grehe. Ljudje namreč vse izgubijo, kar na tem svet® zapuste; sabo pa nesejo plačilo dobrotljivosti in miloščine, ki 6° jih razdelili, za kar bodo od Gospoda dobili dar in vredno plačil®’
7.	Postiti se moramo in zderžavati se napak, in vsega, k** bi znalo v greh peljati, pa tudi vsega premnozega vživanja. Tud* naj katoličani pogosto cerkve obiskujejo in duhovnike spoštujej® in časte zavoljo njih službe in zavoljo presvetega telesa in kerV* Kristusove, ki jo darujejo in prejemajo in drugim delijo. In terdno vedimo vsi, da se ne more nihče zveličati, kakor le p° svetih besedah in kervi Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki J*B duhovniki izgovarjajo, oznanjujejo in dele, in oni sami deliti inmj®'
8.	Posebno pa morajo redovniki, in kateri so svetu slovo dft'i li, več in kaj večega storiti, in opustiti vse tisto, česar ni potreb®) in sovražiti svoja telesa ž njih napakami in grehi, ker pravi b*®'
— 73 —
spod v evangeliju, da vse hudo iz serca izhaja. Mi moramo Iju-_ svoje neprijatelje in dobro delati tem, ki nas sovražijo; izpol-nJevati zapovedi in svete našega zveličarja, sami sebe zatajevati in SVoje telesa vpogibati pod jarem služabništva in pokorščine. Nihče Pa ni dolžan pokoren biti v tem, v čemer se stori greh ali prestopek, ker smo le zato prišli, da bi svoje duše rešili in tako dru-ghn zglede dobrih del dajali.
9.	Kateremu pa se ima pokorščina skazovati in mu je to izroče-j*°i in gdor velja za višjega, ta naj gleda, da bode manjši in drugih
rat°v služabnik, in naj milostivo ravna s posameznimi podložnimi, ®kor želi, da bi se ž njim ravnalo, kadar bi bil podložnik. In zavoljo Pregrehe bratove naj se ne jezi nanj, temuč naj ga se vso poterpežlji-T°stjo in ponižnostjo dobrotljivo popravlja in opominja in prenaša.
10.	Ne bodimo modri in umni po mesu, temuč priprosti, po-^ in cisti. In svoje telesa imejmo v sramoti in zaničevanju,
er smo vsi po svoji krivici vbogi in gnjili, kakor Gospod pravi P° preroku:	„Jaz sem červ in ne človek14 i. t. d. Nigdar ne že-
vlm° čez druge biti, temuč podložni in podverženi bodimo vsaki človeški stvari zavoljo Boga. In vsi tisti, ki bodo to storili in bo-0 stanovitni do konca, nad njimi bo prebival duh Gospodov in 0 naredil v njih stanovitno prebivališče, in bodo otroci Očeta neukega, katerega dela delajo, in neveste in bratje in matere Go-®P°da našega Jezusa Kristusa. Neveste smo, ker se se svetim unom poročajo verne duše; bratje smo Jezusa Kristusa, kadar amo voljo Očetovo, ki je v nebesih; matere, kadar ga nosimo 8vojem sercu in telesu po ljubezni in čisti vesti in ga rodimo P° sveti delavnosti, ki ima svetiti drugim kakor zgled. O kako ®astita in velika reč je imeti v nebesih Očeta! O kako sveta reč 0 aznika imeti za ženina, lepega in ljubeznjvega! O kako sveta, ako prijetna, dopadljiva, ponižna, miroljubna, sladka in ljubez-Jiva in čez vse hrepenenja polna reč, imeti takega brata, ki je a svojo dušo za svoje ovce in je prosil za nas Očeta rekoč: * če, ohrani jih v tvojem imenu, katere si mi dal; Oče, vsi, ka-si mi dal, od sveta, vsi so tvoji bili, in si jih meni dal, in besede, ere si mi dal, te sem dal njim, in oni so je sprejeli in so spoz-a 1 za gotovo, da sem iz tebe izešel, in so verovali, da si me ti fi°slal. Prosim te za nje, posvečujem se samega sebe, da bodo i oni posvečeni v resnici in bodo eno, kakor sva tudi midva. / ^az ^čem, Oče, da naj, kjer sem jaz, tudi moj služabnik bo, ''fidel slavo v mojem kraljestvu,14
— 74—
11.	Njemu pa, ki je toliko terpel za nas in nam toliko p®' daril in bo še podaril v prihodnje, Bogu, naj vse stvarjenje, ki je v nebesih in na zemlji, v moiju in prepadih, vse naj mu hval° daje in slavo in čast in blagoslov; zakaj on je naša krepost in moč, ki je sam dober, sam najvišji, sam vsegamogočen, čudovitih ■laven, sam svet, hvale vreden in blagoslovljen skozi neskončne vekov veke. Amen.
12.	Vsi tisti, ki ne delajo pokore in ne prejemajo telesa i® kervi Gospoda našega Jezusa Kristusa, temuč grehe in hude del» delajo, ki hodijo za svojo poželjivo»tjo in svojimi slabimi želja®1! in ne izpolnjujejo, kar so obljubili, in služijo po telesno svetu i® trebuhu, željam in skerbem tega sveta in tega življenja, ti so og®' ljufani od hudiča, čigar sinovi so, in čigar dela delajo. Slepi so, ker ne vidijo prave luči, Gospoda našega Jezusa Kristusa. M®' drosti nemajo v svojem duhu, ker Sinu božjega nemajo v sebi, k®' teri je prava modrost Očetova. O njih je rečeno: „Njih modrost je požerta44. Vidijo in poznajo in vejo in delajo hudo in vedo®® pogubljajo svoje duše. Glejte, slepci, ogoljufani od vaših neprij®' teljev, namreč od mesa, sveta in hudiča; zakaj telesu je greh p d' jeten in grenko Bogu služiti, ker vse hudo iz telesa človeškeg® izvira in izhaja, kakor pravi Gospod v evangeliju: „Vi upate, d® boste dolgo imeli ničemernosti tega sveta, ali ogoljufani ste, zak®J prišel bo dan in ura, o katerih ne mislite in nič ne veste. “
13.	Telo boleha, smert se bliža, prihajajo sorodniki in prij®'
telji in pravijo:	„Oskerbi svojo hišo44 i. t. d. In glej njegova že-
na in otroci, sorodniki in prijatelji se delajo, kakor bi jokali, i® on se ozre in je vidi jokajoč in je ginjen od slabega ginjenja i® misli sam pri sebi in	pravi:	„ Glej te ! svojo	dušo in	svoje telo	i®
vse, kar imam, to polagam v	vaše roke44. V resnici	ta človek	je
preklet, ki zaupa svojo dušo in telo in vse, kar ima, izdaja v t®' ke roke. Zato pravi Gospod po preroku : „Preklet človek, ki stavi svoje upanje na človeka14. In precej dajo poklicati mašnika, k> mu pravi:	„Ali hočeš storiti pokoro za vse tvoje grehe?44 0®
pravi:	„^ločeni. 44 44	„IIočeš	zadostiti za	to, kar	si storil	’®
kar si prigoljufal in	prevaril od tvojega	blaga?44 On pravi1
jjflNe. 44 44 In mašnik njemu: „Zakaj ne?44 Pravi: „„Ker sem pol®' žil vse v roke svojih sorodnikov. 44 44 In nato začne izgubljati g®* vorjenje in tako vmerje ta nesrečnež. Ali naj vedo vsi, da, kjerkoli in kakorkoli človek vmerje v smertnem grehu in brez zado* Žčenja in je mogel zadostiti, in ni storil, da takega hudič yzamei®
**jegovo dušo iz telesa pograbi s toliko strahoto iu brhkostjo, ka-0r je nihče ne more znati, razen ta, ki sam terpi tisto britkost. 11 vse zmožnosti in oblast in znanstvo, katero je mislil, da ima, V8e to se mu bode vzelo, in sorodniki in prijatelji, katerim je iz-r°Čil svoje premoženje, ti ga bodo vzeli in razdelili in potlej bodo rekli; »Prekleta bodi njegova duša, ker bi nam bil lahko več a ifl nam ni dal, in bi bil lahko več pridobil, kakor je pridobil,“ ^ take podobne reči. Telo bodo požerli červje, dušo bodo glo-a hudiči, in tako bo izgubil dušo in telo zavoljo tega kratkega Oljenja.
Jaz brat Frančišek, vaš manjši hlapec, vas prosim in rotim * Jubezni> katera je Bog, in me je volja poljubiti vaše noge, da 6 besede in druge besede našega Gospoda Jezusa Kristusa s polnostjo in ljubeznijo sprejmete, po njih delate in jih izpolnjujete.
. Vsi tistb ki jih dobrovoljno sprejmejo in umejo, naj jih pošlje-J drugim za zgled. Ako bodo v njih do konca stanovitni ostali, ttaJ je blagoslovi Bog Oče in Sin in sveti Duh. Amen.
Povesti iz življenja sv. Frančiška in njegovih svetih tovarišev.
11. poglavje.
'Sv. Franaseli zapove braki Maseju, da naj se v okroglico verti, in gre potem v Sjeno.
Nekega dne je popotoval sv. Frančišek proti Sjeni in ž njim rat Masej, ki je nekoliko korakov pred njim hodil. Prišla sta 0 kraja, kjer so se tri ceste križale, katerih ena je peljala v Flo-renc, druga v Sjeno in tretja v Areco, in brat Masej je rekel: * Če, katero pot si bova izvolila?“ Sv. Frančišek odgovori: „Ti-°> katero Bog hoče“. Na to pravi brat Masej: »Kako bova pa ®P°znala božjo voljo to Sv. Frančišek odgovori:	»Po znamenju,
'ei'ega ti bom dal. Zapovem ti vAed svete pokorščine, na tem
kat
W	---------------r w	. *•'*«'* «i vvv Vikuiouiuo. LUX L ti 111
zP°tju, ravno tu, kjer zdaj stojiš, se v okroglico zaverti, kakor rečem i/81^6 delaj°’ in ne jenJaJ se prej vertiti, preden ti ne
Brat Masej se, je torej začel v okroglico sukati, iu se je su*
— 76 —
kal tako dolgo, da se mu je v glavi zvertilo, kakor se pri teff navadno zgodi; in večkrat se je na tla zvernil, pa ker mu sv. Fra**' čišek še ni velel vstaviti se in je hotel na tanko vbogati, zato je spet vstal in se dalje verdi. Slednjič mu reče sv. Frančišek, b« se je ravno prav hitro verdi: „Stoj in se ne gani več !“ In o® je obstal. Sv. Frančišek ga vpraša: „Kam si obernjen z obrazom?11 Masej odgovori:	„Proti Sjeni.“ In sv. Frančišek je na to rekel*
„To je pot, katero nam božja volja naznanja14.
Ko sta tedaj po tej pod dalje šla, čudil se je brat Maseji da mu je sv. Frančišek vpričo mimo gredočih kaj tako otročjeg8 storiti zapovedal; vendar si ni upal svetemu očetu, katerega je ze'
10	spoštoval, nič reči o tem. Približala sta se mestu Sjeni.
so prebivavci tega mesta izvedeli, da svetnik k njim prihaja, hite*
11	so mu naproti, in ker so ga močno spoštovali, nesli so njega k tovariša do škofove hiše, tako da se z nogami nista zemlje d o tak' nila. Kavno tisti čas, ko se je to godilo, spoprijeli so se n0k> prebivavci sjenski, in so bili v kervavem boju že dva vmorili. & je torej sv. Frančišek tjakaj prišel, pridigal jim je s tako pobo^ nostjo in svetostjo, da so se vsi pomirili in popolnoma poravnali in sprijaznili. Ko je škof sjenski za to lepo delo izvedel, povabi* je sv. Frančiška v svojo hišo, in ga je prideržal pri sebi z velik*1 častjo cel tisti dan in tudi čez noč.
Drugo jutro na vse zgodaj je sv. Frančišek, ker je bil r0®' nično ponižen in je v vsem le časti božje iskal, sè svojim tov$r*' šem vstal in odešel, da ni škof nič vedel. Nad takim djanjem P* je na tihem mermral brat Masej in si je mislil:	„Kaj ta božj*
človek vsega ne stori? meni je zapovedal v okroglico se verti® kakor otroci, in za škofa, kateri mu je toliko časti skazal, ni i***e nobene besede in se mu ni zahvalil44. Zdelo se je bratu Masej1*1 da se je sv. Frančišek pri tej priložnosti napačno obnašal. Km0!*1 potem pa dobi brat Masej od Koga vdihnjene druge misli; ® sebe je začel karati v šercu in si je mislil: „Ti si vendar z0|® ošaben, da se prederzneš božje dela presojevati; v resnici zasl^ zaradi svoje ošabnosti, da se v pekel pogrezneš. Yčeraj je ** Frančišek take svete dela storil, da, ako bi jih bil tudi božji ftI* gelj storil, ne bi mogle bolj čudapolne biti. Torej, ako bi ti ® tudi zapovedal skale v stran valiti, moral bi to storiti in vbogftl zakaj to, kar je on storil, je bilo božje delo, kakor se iz dobi’**1 nasledkov vidi, katere je imelo. Ako ne bi bil pomiril borivo®^ ne bi jih bilo samo mnogo telesno vmorjenih, „temuč tudi mnogo ^
_* til hudi5 potegnil sč seboj v pogubljenje. Nespameten si torej *n ošaben, če zoper to mermraš, kar se je po božji volji zgodilo".
Vse, kar si je brat Masej v sercu očital, pa je Bog razodel tadi sv. Frančišku. Zato se mu približa in pravi : „Tega se derži, ^ si zdaj misliš, ker je dobro, koristno in od Boga ti vdihnjeno; Se pervo mermranje pa je bilo slepo, nespametno, ošabno in od todiča ti v dušo dano". Spoznal je tako brat Masej, da sv. Frančišek ve tudi za skrivnosti njegovega serca, in se je prepričal, da modrosti božje svetega očeta v vseh djanjih vodi.
12. poglavje.
“*• Frančišek odloči brata Maseja, da opravlja vratarsko in kuhar-sk° službo in da skerbi sa miloščino; na prošnjo drugih bratov pa mu te opravila zopet odvzame.
Da bi se brat Masej zaradi mnogih darov, katere je od Boga Prejemal, ne prevzel, mariveč da bi ž njih pomočjo v ponižnosti od ednosti do čednosti rastel, hotel ga je sv. Frančišek ponižati. Ko Je bil namreč sè svojimi pervimi resnično svetimi tovariši, mej ka-terimi je bil tudi omenjeni brat Masej, v nekem samotnem samotami, rekel je v pričo vseh drugih tovarišev bratu Maseju: „Brat, J1 tvoji tovariši imajo dar premišljevanja in molitve, ti pa imaš v splošno zadovoljnost besedo božjo oznanjevati. Da bodo te-aJ tvoji tovariši lažje molili in premišljevali, hočem, da ti oprav-Jaa vratarsko in kuharsko službo in da skerbiš za miloščino. Ka-. r bodo tvoji bratje pri obedu, boš ti pred samostanskimi vrati zato da s tistimi, kateri k samostanu pridejo, preden poter-aJ°> spregovoriš v njihovo zadovoljnost kako besedo o Bogu, in jat0 da ne bo treba komu drugemu iz samostana vun prihajati. k° stori vsled sv. pokorščine!" Brat Masej je na to potegnil paco na glavo, priklonil se in ponižno sprejel in več dni izpol-Pieval to povelje; opravljal je dolžnosti samostanskega vrataija in ^uWja in skerbel za miloščino.
Njegovim tovarišem, ki so bili od Boga razsvetljeni možje, je kmalu začela vest očitati, ko so premislili, da je brat Masej IaVno teko in še bolj popoln, kakor oni, in mora vendarle sam za samostan skerbeti brez njih pomoči. Napravili so se torej vsi enih 1 m so prišli k svetemu očetu in ga prosili, naj blagovoli sa-°stanske službe med nje razdeliti, ker jim vest nikakor ne pri* 8ua> da bi brat Masej celo težo prenašal. Ivo je sv. Frančišek
— 78 —
to si;šal? zdeli so se mu dobri njih sveti, in priterdil je njihovi® željam. Poklical je brata Maseja in mu rekel: „Brat Masej, tvoji tovariši	se želijo vdeležiti služeb, katere sem tebi	odločil, zatorej
hočem,	da	se	omenjene službe razdelijo." Brat	Masej z velik0
ponižnostjo in poterpežljivostjo odgovori: „Oče, karkoli mi naložb bodi si celo ali pa razdeljeno, spoznam, da mi je od Boga nak' ženo."	Ko	je	sv. Frančišek videl ljubezen onih in	ponižnost bra®
Maseja,	jim	je	čudovito govoril o sveti ponižnosti,	in jih učil, i*
mora človek tolikanj bolj ponižen biti, kolikor več milosti od B°' ga dobi, ker brez ponižnosti ne velja nobena čednost pred Bogo®1 Po takem opominjevanju jim je službe razdelil.
IB. poglavje.
Sv. Frančišek in hrai Masej položita kruh, katerega sta izprosi na skalo pri studencu, in sv. Frančišek prav goreče hvali sveto vboštvo. Prosi potem Boga in sv. Petra in sv. Pavih naj li mu vdihnili ljubezen do svetega vbostva, na kar se mu sv. Peter m sv. Pavel prikažeta.
čudoviti služabnik in nasledovavec Kristusov sv. Frančišek j8 hotel popolnoma in v vsem Kristusu podoben postati. Kakor je Kristus po besedah svetega evangelija svoje učence dva in dva raz' poslal v vse tiste mesta in kraje, kamer je sam pozneje priti hotel tako je po njegovem . zgledu tudi sv. Frančišek dvanajst tovariš okoli sebe zbral, ter dva in dva razposlal oznanjevat svetu besed® božjo. Da bi jim pa dal zgled prave pokorščine, šel je najpervo sa®1 po zgledu Kristusovem, ki je tudi najpervo začel delati in pot®1® učiti. Svojim tovarišem je odkazal druge dele sveta, on pa in br® Masej sta šla proti francoski deželi.
Enega dne sta prišla zelo lačna v neko mesto, in sta po ^ sedah sv. vodila iz ljubezni do Boga kruha prosila ; sv. Frančič je šel torej po eni ulici in brat Masej po drugi. Ker pa je bil sV' Frančišek majhine in telesno zaničljive postave, mislili so, kateri S® niso poznali, da je navadni berač, in zato si je izprosil le ni8, grižljejev in koščekov suhega kruha. Brat Masej pa, ki je bil v's° ke in lepe postave, dobil je dosti dobrih in velikih kosov voljne°9 kruha. Ko sta mesto obhodila, sta se zunaj mesta sešla na kraju’ kjer je bil lep vodnjak s tekočo studenčnico, in zraven njega FP9 in široka kamnita ploša, na katero sta položila miloščino, ki sta j° izprosila. Sv. Frančišek opazivši, da so bili kosi, katere je brat M®
SeJ izprosi], bolj veliki in lepi kakor njegovi, pa se je nad tem ze-veselil in je rekel : „0 brat Masej, nisva vredna tako velikega ^lada.* Ker je te besede večkrat ponavljal, odgovori brat Masej : »Rako moreva tukaj govoriti o zakladu, kjer je toliko vboštvo in Umanjkanje vseh potrebnih reči? Nimava miznega perta, ne noža, PlošČeka, ne sklede, ne hiše, ne mize, ne hlapca, ne dekle.*
' Frančišek pa je nato rekel : „Saj ravno to je, kar imam za ve-2aklad, ker nama tukaj človeška roka ničesar ni pripravila. Vse, r Jfflava, pripravila nama je božja previdnost, kakor se jasno vidi tem izprošenim kruhom, nad to lepo kamnito mizo in nad tem o® studencem. Zatorej hočem, da Boga prosiva, naj bi naju lju-j 1 U&1 tako žlahten zaklad svetega vboštva, katero ima samega &a za služabnika.* — Po teh besedah in ko sta opravila molitev, Se telesno okrepčala z omenjenimi koščeki kruha, in z vodo iz , uenca. Potem sta vstala in dalje šla proti Francoskemu.
Ko sta potem prišla do neke cerkve, pa je rekel sv. Franči-ovarišu: „Pojdiva noter molit!* In sv. Frančišek je šel za ol-10 je začel moliti. V tej molitvi je zadobil od Boga nenavadno tak ^ore^nos^ katera je njegovo serce ljubezni do svetega vboštva 0 vuela, da se je zdelo, kakor da bi plamen ljubezni izviral iz Sovega obraza in iz njegovih nenavadno odpertih ust. Tako poln ■lahnosti je prišel k tovarišu in mu pravi : „0, o, o, brat Masej,
I
samega sebe !“ Te besede je trikrat izgovoril in ko jih je ut izrekel, nato je sv. Frančišek sè svojim dihom vzdignil
Sea.a Museja in ga za dolgo sulico daleč od sebe vergei. Nad tem Va > ^ra<: ^aseJ Srozno začudil. Pripovedoval je pozneje svojim to-(lili eiD’	v t’stera trenotku, ko ga je sv. Frančišek sè svojim
j®111 vzdignil in od sebe pahnil, toliko dušno sladkost in sv. Du-°tažbo občutil, kakor nigdar več pozneje v svojem življenju.
va k
Fo tem dogodku je rekel sv. Frančišek : «Tovariš moj, pojdi-. sv. Petru in sv. Pavlu in jih prosiva, da bi naju podučila in tak a.F°raagala varovati neizmerni zaklad svetega vboštva. To je tako 'men'^en *n kozji zaklad, da nisva vredna ga imeti v najuni ji0s zani«jivi posodi. To je tista nebeška čednost, v kateri vse ^tae in minljive stvari z nogami teptamo, in vse zapreke iz je.. Opravimo, da se prosta zediniti more z večnim Bogom. To besj, a Čednost, katera dela, da ima duša znanje z angeljci v ne-n, ’ ukoravno še na zemlji prebiva. Ta čednost je Kristusa spre-]4 j a do križa, bila je s Kristusom pokopana, s Kristusom je vsta-u šla § Kristusom v nebesa ; ona daje dušam, katere jo ljubijo,
— SO-
da se že v tem življenju lahko vzdignejo v nebesa, ker ona v sebi hrani orožje resnične ponižnosti in ljubezni. Zato hočeva prositi sveta aposteljna Kristusova, ki sta popolnoma ljubila ta evangelijski biser, da bi nama izprosila od Gospoda Jezusa Kristusa to milost, da bi po njegovem svetem vsmiljenju in zasluženju postala prava ljubivca, izpolnjevavca in ponižna učenca tako dragocenega in lju-beznjivega evangelijskega vboštva."
V takem pogovoru sta prišla v Rim in stopila v cerkev sv. Petra; svAFrančišek je šel v en kot cerkve in je začel moliti,brat Masej pa v drugi kot. Po dolgi molitvi in močnem zdihovanju sta se prikazala sv. Frančišku sveta aposteljna Peter in Pavel v veliki svitlobi in sta govorila : „Ker hočeš in želiš izpolnjevati, kar so Kristus in aposteljni izpolnjevali, zato je naju poslal Jezus Kristus k tebi s tem naznanilom, da je tvoja molitev vslišana, ter da je tebi in tvojemu učencu popolnoma podeljen zaklad svetega vboštva. Dalje ti od njega naznanjava, kedor koli bo posnemal ta tvoj zgled» da bo vsaki dosegel zveličanje večnega življenja. Blagoslovljen boš od Boga ti in vsi tvoji učenci." Po teh besedah sta izginila in sv. Frančiška vtolaženega zapustila. In on je od molitve vstal in se vernil k svojemu tovarišu ter ga vprašal, ali mu je Bog kaj razodel. Ta pa je odgovoril : „Nič !“ Potem mu je povedal sv. Frančišek, kako sta se mu prikazala sveta aposteljna in kaj sta mu razodela Občutila sta potem tako veselje, da sta sklenila opustiti daljnje popotovanje na Francosko in se verniti v spoletansko dolino.
14. poglavje.
Sv. Frančišek se pogovarja sè svojimi brati o Bogu in Bog se prikaže mej njimi.
Ko je sv. Frančišek nekedaj, kmalu ko se je red začel, tovariše zbral, da bi se ž njimi o Kristusu pogovarjal, je v svoji gorečnosti enemu izmej njih zapovedal, naj v božjem imenu svoje usta odpre in govori o Bogu, kar koli mu bo sv. Duh vdal. Brat je izpolnil povelje, in ko je čudovito o Bogu govoril, mu je sv. Frančišek zapovedal molčati, in je drugemu bratu rekel, naj on govori. Ta je vbogal in veličastno o Bogu govoril, pa tudi temu je zapovedal sv. Frančišek, naj molči. Rekel je potem tretjemu, naj o Bogu govori. Tudi ta je začel tako učeno o božjih skrivnostih go-yoriti, da je sv. Frančišek za gotovo spoznal, da je ta, kakor tudi
f
- 81,-
prešnja dva, od sv. Duha navdihnjen govoril. Temu je bilo priča tudi očitno znamenje. Ko so namreč tako govorili, prikazal se jim je Kristus v podobi lepega mladeniča, in jih je blagoslovil in s toliko milostjo in sladkostjo napolnil, da so bili vsi zamaknjeni, enaki mertvim, ki niso od sveta nič več čutili. Ko so se zopet zdramili, jim je rekel sv. Frančišek : »Hvalite Boga, dragi bratje, kateri je iz ust priprostih razodel zaklade božje motnosti ; zakaj Bog je, ki odpira usta mutastim, in jezikom priprostih daje modrost v govorjenju."
15. poglavje.
Sv. Klara kosi se sv. Frančiškom in z njegovimi tovariši v samostanu svete Marije Angeljske.
Ko je bil sv. Frančišek v Asizu, obiskal je večkrat sv. Klaro in jo v svetosti podučeval. Ona pa je serčno želela, da bi smela enkrat ž njim obedovati, ali akoravno ga je večkrat prosila, vendar ji ni hotel nigdar dovoliti. Njegovi tovariši, spoznavši želje sv. Klare, so rekli sv. Frančišku: „Oče, zdi se nam, daje ta tvoja ostrost nasprotna nebeški ljubezni, ker sestre Klare, katera je vendar tako sveta, Bogu dopadljiva devica, ne vslišiš v tako majhini reči, da bi namreč smela jesti s teboj, posebno pa še, ker je po tvojem nauku zapustila posvetno bogastvo in bliščobo. V resnici, ako bi te še za veči dobroto prosila, kakor je ta, moral bi jo storiti tej svoji duhovni sadiki." Na to odgovori sv. Frančišek : „Ali se vam zdi, da naj bi jo vslišal?" Tovariši odgovore: »Seveda, oče, spodobi se, da ji storiš to ljubezen in tolažilo." Potem je sv. Frančišek rekel : »Ker se vam tako prav zdi, zdi se tudi meni prav. Da bo pa še bolj vtolažena, hočem, da se obed napravi v samostanu sv. Marije 'An-geljske, ker je stanovala dolgo časa pri sv. Damijanu in ji bo koristilo zopet videti samostan sv. Marije, kjer so ji bili lasje ostriženi in je postala nevesta Kristusova. Tam bova v božjem imenu vkup jedla."
Ko je k temu namenjeni dan napočil, šla je sv. Klara z eno svojih tovarišic iz svojega samostana, spremljevana od tovarišev sv. Frančiška, in je prišla v samostan sv. Marije Angeljske. Pozdravila je blaženo devico Marijo pred njenim oltarjem, tam, kjer so ji bili lasje ostriženi in kjer je sprejela redovno oblačilo ; ogledala si je potem samostan, dokler je bilo čas k obedu iti. Mej tem je zapovedal sv. Frančišek mizo pogerniti in sicer na ravnih tleh, kakor je
<5
— 82 ,—
bil navajen. Ko je prišel čas obeda, sta se skupaj vsedla sv. Frančišek in sv. Klara, potem eden izmej tovarišev sv. Frančiška s tovarišico sv. Klare, in potem so se drugi tovariši ponižno okoli mize zverstili.
Pri pervi jedi pa je začel sv. Frančišek tako sladko, tako visoko in tako čudovitno o Bogu govoriti, da se je vir božje milosti čez njih razlil in so se vsi v Boga zamaknili. Mej tem zamaknjenjem, ko so vsi oči in roke proti nebu povzdignjene imeli, videli so prebivavci asiški in betonski in vsi ljudje v okolici, kakor bi bil samostan sv. Marije Angeljske in gozd zraven samostana čisto v plamenu; in videlo se je, kakor bi bil ogenj silno velik, ker je bil razširjan nad cerkvijo, nad samostanom in nad gozdom. Zato so hiteli asiški prebivavci, kar so mogli, da bi pogasili ogenj, ker so mislili, da mora vse v plamenu biti. Ali ko so k samostanu prišli, niso ničesar našli, kar bi gorelo, in ko so noter stopili, našli so sv. Frančiška in sv. Klaro sè vsemi drugimi v premišljevanju zamaknjene okoli revne mize sedeč. Spoznali so iz tega, da ogenj ni bil pozemeljski, temuč da je bil božji, katerega je Bog čudovito poslal, da bi bil vpodobil in razodel ogenj nebeške ljubezni, kateri je bil užgal serca teh svetih redovnikov in redovnic. Odešli so tedaj v sercu močno potolaženi in pobožnosti navdihnjeni.
Dalj časa potem so se zopet zavedeli sv. Frančišek in sv. Klara sè vsemi drugimi, in so bili od duhovne jedi tako okrepčani, da jim ni bilo mari za telesno hrano. Tako se je končalo to blaženo obedovanje, po katerem se je sv. Klara vesela domov vernila. Sestre pa so se jako razveselile, ko so jo zagledale, ker so se bale, da bi je ne bil sv. Frančišek v kak drugi samostan za prednjico poslal, kakor je bil že storil ž njeno sveto sestro Nježo, katero je bil poslal v samostan Montičeli v Florenc. Sv. Frančišek je tudi že večkrat rekel sv. Klari : „Bodi pripravljena, da te morem, kakor bo treba, v kateri koli samostan poslati!" in ona, hči svete pokorščine, je odgovorila : „Oče vedno sem pripravljena iti, kamer me bodete poslali." Jako so se tedaj sestre veselile, ko so jo zopet v svoji •redi imele ; sv. Klara pa je bila od tistihraal močno potolažena.
Vijolica-Marija.
Stolistna erdeča roža vertnica, to lepo dete jasne vroče Perzije, kako se razsiplje rahlo ljubeznjivo na ternovi svoji vejici in
— 83.—
razveseljuje serca sè svojo sladko dišavo ! Pač raste mnogi ošaben cvet po gosposkih vertih; iz daljnjih ptujih zemelj prihajajo nove, imenitne lepotice in stare se vrnikajo in pozabljajo — ali ljubeznji-ve rože ne more spodriniti naj lepša mej njimi; pred tisoč iti še tisoč leti je bila ona kraljica vsega cvetja in je še dandanašnji in bo ostala vedno.
Tej lepi stvari božji po pravici primerja sveta cerkev njo, ki je blagoslovljena mej ženami, kraljica angeljev in vseh svetnikov, kraljica nebes in zemlje; po pravici jo imenuje skrivnostno rožo.
In kakor njene najvišje časti, tako je roža prelepa podoba njene najvišje čednosti, neizmerne ljubezni do Boga, nevsabljive ljubezni do nas, ki smo ji po človeštvu bližnji, bratje in sestre in otroci.
Kakor pa pomeni erdeča roža gorečo ljubezen, tako opominja bela lilija na drugo poglavitno čednost Marijino, neomadežano čistost. Lilija mej ternjem se imenuje Marija, in kakor lilija svoj čisti beli cvet na ravnem pokončnem steblu povzdiguje proti nebu, tako je Marija svoje neomadežano telo darovala Bogu ne glede na z-mljo in ljudi, in Bog si gaje izvolil od veka za posodo svojega človeštva.
Je pa še tretja čednost, katero je zlasti ljubila Marija, ko je še živela na tem svetu, katera nam jo tudi zdaj še tako ljubo dela ter nas s tolikim zaupanjem do nje navdaja, to je njena globoka ponižnost. Zavoljo te čednosti smemo Marijo po pravici primerjati tudi mali višnjevi vijolici, ki skriva nizko mej zeleno travico svoj sramožljivi obrazek in v samoti neopažena širi svojo sladko vonjavo.
Sonce se više vozi po nebu, gorkeje sije in svitleje, led se taja in sneg kopni, ali drevje in germovje je še erjavo in golo; le nizko po tleh oznanja mlada travica inpervo cvetjiče veselo spomlad, beli zvonček, rumeni igelček, ponižna dišeča vijolica. Zvonček je nekako podoba Marijinega deviškega ženina Jožefa, igelček ali trobentica nas opominja glasu vpijočega v puščavi, sv. Janeza kerstni-ka, in naposled vijolica, ona je živa podobica ponižne device naza-retanske.
V resnici, po dolgi zimi štirih tisoč let se je približala vesela spomlad, začetek lepšega časa, ko se je razcvela vijolica Marija, skrita svetu, Bogu od vekoma znana, od vekoma najljubša mej vse-
v
mi hčerami Evinimi. Stiri tisoč let je po žalostnem padcu naših pervih starišev zdihovalo človeštvo po gorkem žarku sonca božje milosti, štiri tisoč let je čakalo obljubljenega odrešenika. Mej izvoljenim izraeljskim ljudstvom je bilo splošno to pričakovanje, nei«-
merno pa hrepenenie judovskih dekličev, katerih vsaka je želela izbrana biti, da bi rodila maziljenca božjega. Zato se je zdela vsaki največa nesreča, ako bi bila imela ostati samica in tako izgubiti ono sladko in veselo upanje. Le eno dekletce tamkaj v Galileji je Bogu posvetilo svojo neomadežano čistost in mu obljubilo služiti v deviškem stanu do konca življenja, ker si v svoji globoki ponižnosti še misliti ni upalo na toliko čast in srečo, da bi bilo izbrano za mater tistemu, katerega je vse pričakovalo s tolikim hrepenenjem. Ali ravno ta globoka ponižnost jo je vredno storila tolike časti in sreče. Skrito v borni hišici v malem mestu Nazaretu jo je vendar hitro znal najti angelj Gospodov, kateri ji je oznanil, da bo spočela v svojem telesu in rodila Sinu božjega. Marija pa je rekla: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi" —in ta trenotek se je zveršila najimenitniša dogodba v zgodovini, beseda je meso postala, Bog se je včlovečil; po štiritisočletni merzli zimi se je začela vesela gorka spomlad!
Tretjič je bila za sv. Jožefa že na zemlji nepopisljivo velika čast to, ker je bil ženin presvete device Marije.
Gotovo si že, dragi čitatelj, kedaj blagroval tiste svetnike in srečne imenoval tiste nedolžne otroke, kateri so bili že na zemlji tako nebeško srečni, da se jim je Marija, nebeška kraljica, prikazala, ter ž njimi govorila, tako priserčno, prijazno se ž njimi pogovarjala, kakor mati sè svojimi otroci ! Gotovo si že mej drugimi svetniki katerikrat zlasti sv. Janeza evangelista presrečnega imenoval, zato, ker mu je Jezus svojo mater Marijo v varstvo in tovarištvo izročil. In zares, kedo bi si mogel misliti večo srečo od sreče nedolžnega Janeza, ki je z Marijo pod eno streho prebival, se ž njo tolikrat pogovarjal, iž njenih svetih ust slišal toliko nebeških skrivnosti itd. !
O, kaj bi hotel dati jaz, ki tole pišem, in kaj bi hotel ponuditi ti, ki tole bereš, ako bi bilo nama —kaj ne?— le enkrat dano
Čcšccnje sv. Jožefa.
1. Čast sv. Jožefa v življenju.
{Konec.)
- 85,-
le za en sam treuotek — vpreti svoje revno oko v njene mile materine oči, — le enkrat gledati njo, ki je bila brez madeža spočeta, tedaj tako angeljsko nedolžna, kakor sta bila Adam in Eva pred grehom, — le enkrat gledati tisto veličastno ženo, ki je bila naj boljša, naj svetejša mej vsemi dekleti in ženami, kar jih je bilo in kar jih še bo na svetu, katera ni nigdar naj manjšega greha storila, ampak polna je bila milosti in čednosti, — le za en treno-tek gledati njo, ki je mati odrešenikova, — le za en trenotek gledati njo, ki je zdaj v nebesih kraljica, povzdignjena nad angeljske kore ! O, kolika sreča bi bila to za naju in za vsako verno serce 1
Pa glej, to srečo, ki si je iz mej nas navadnih kristijanov nobeden na zemlji še skoraj želeti ne upa, to srečo je imel sv. Jožef ne le za en trenotek, mariveč toliko let ! Toliko let sta skupaj živela v sreči in nesreči v veselih in žalostnih dneh ; toliko let sta si mej seboj prijazno delila vborni zaslužek svojih pridnih rok, oba enih misli in enega serca, ki je imelo le to edino željo, ljubeznjivo streči Jezusu, ki jima ga je nebeški Oče izročil, pa ohraniti svojo deviško čistost in množiti dušno svetost ! Zakaj le zato je postala Marija Jezusova mati, ker je bila brezmadežna devica pred porodom in po porodu ; Jožef je bil pa tudi le zato izvoljen za rednika Jezusu, ker je bil vedno deviškega serca.
O kolika čast, kolika sreča! Sv. Jožef je bil pravi ženin, pravi mož device Marije. Bila sta zakonska ; toda taka, kakeršnih svet še ni videl in ne bb.
Beremo sicer ginljive zglede vednega devištva tudi v življenju zakonskih svetnikov in svetnic ; toda tolike svetosti, tolike prizanesljivosti in postrežljivosti, takega nebeškega miru in take angeljske sreče pa še ni bilo in je ne bo v nobeni družini, kakor je bila v sveti družinici v Nazaretu !
Koliko spoštovanje, koliko čast je pač Marija skazovala sv. Jožefu, ker je bila naj boljša — blažena mej vsemi 'ženami; koli-krat se mu je pač priserčno zahvalila za njegovo očetovsko skerb in z a vsako dobroto, ker je bila naj ponižniša dekla Gospodova ; kolikrat se je morala čuditi njegovi veliki poterpežljivosti v vseh hudih britkostih in težavah, ker je bila sama naj poterpežljiviša kraljica marternikov ; kolikrat je pač Boga hvalila, da je čeravno v sredi izpridenega sveta, vendar v varstvu tako deviškega svetnika, ker je bila sama naj čistiša devica, kraljica devic ! In le še bolj je čislala in spoštovala sv. Jožefa.
Glej tedaj, ljubi kristijan, kako veličasten mora biti sy. Jožef,
— 86, —
ker ga kraljica nebes in zemlje v taki časti ima ! Sv. Enodij je hotel nekedaj popisati čast sv. Ilonorije, ki je bila sestra sv. Epifania. Pa namesti veliko besed izgubljati, je po pravici menil, da je boljše in lepše ne more počastiti, kakor s to kratko besedo, da je bila sestra tolikanj imenitnega moža! Kedo bi bil tudi v stanu kaj večega zapisati v čast sv. Jožefu, kakor če reče, da je bil sv. Jožef rednik Jezusov, in če pristavi, da je bil ženin Marijin ?
Vendar še ene časti moram omeniti, katera je bila sv. Jožefu že na zemlji v del. Čudite se — tudi angelji so ga častili! Vsakega človeka angelj varih sicer zinirom in povsod spremlja, toda nobeden ga ne more videti s telesnimi očmi ; le posebno izvoljeni, prav izbrani ljubljenci božji so bili po enkrat ali večkrat tako srečni, da so že na zemlji videli angelja v človeški, pa nepopisljivo lepi podobi. Bog jih je hotel s tem posebno poslaviti, da jim je po angeljih svojo voljo razodeval.
In mej temi srečnimi je bil sv. Jožef. Lahko si mislimo, da tiste srečne oči, ki so smele vsak dan poleg sebe gledati Boga v človeški podobi in njegovo mater, so tudi mnogokrat smele gledati angeljske prikazni. Ker sv. pismo sploh tako malo pripoveduje o sv. Jožefu, je pač verjetno, da se mu je ne le trikrat, ampak večkrat angelj prikazal, da so pa le zato samo tri naj znamenitejše prikazni omenjene, ker so za življenje Jezusovo naj veči po-membe.
Že je bil veliki angelj Gabriel Mariji oznanil, da bo mati Sinu božjega. Mati božja je bila vsled tega neznano srečna, silno ove-seljena; pa v svoji ponižnosti si nikomur ni upala razodeti te neslišane časti in sreče. Tudi svoji teti Elizabeti bi ne bila nič povedala, ako bi le-ta že sama ne bila izvedela po rasvitljenju in razodenju sv. Duha. Tako je prišlo, da sv. Jožef o tej naj veči skrivnosti včlovečenja božjega še ni nič vedel, ter je bil, kakor je znano, v velikih skerbeh, v veliki žalosti. Pa glejte, kolika sreča! Kakor je Materi božji sam višji angelj iz nebes prišel oznanit veselo novico, da pride zveličar na svet in da bo ona njegova mati, tako je hotel Bog ravno to preveselo novico tudi sv. Jožefu po svojem a n gel ju naznaniti in mu ob enem po angelju izročiti oblast, ki jo bo imel nad Jezusom. Kaj druzega namreč imajo pomeniti besede: „Daj mu ime Jezus !“ kakor očetovsko oblast? Kedor ima pravico dati ime, ima tudi pravico klicati po tem imenu in zapovedovati. Tedaj tole je dvojuo augeljsko oznanilo iz nebes : Marija prevista devica, ki je Jezusa od sv, Duha spočela, naj mu
— 87 —
da življenje, sv. Jožef pa naj mu da ime ; Marija naj mu bo mati, sv. Jožef Daj mu bo zapoveduik in rednik. Za tako častno naročilo je bilo tudi treba častnega sporočaika ; samega angelja iz nebes.
Ta naloga pa, ki jo je sv. Jožef iz nebes sprejel — redništvo in varstvo Jezusa Kristusa — ni bila lahka. To se je kmalu pokazalo. Komaj je nečloveški kralj Herod izvedel, da je Jezus rojen, precej je sklenil v svojem gadjem sercu vmoriti ga. Že je dal svojim vojakom peklensko povelje, naj gredo morit nedolžne otročiče v Betlehem in okrog Betlehema in nobenemu naj ne prizaneso, da bode mej njimi gotovo tudi Jezus vmorjen. Pa tukaj se je pokazalo, kakor še nikjer tako : človek obrača, Bog pa oberne. Ob enem namreč pride tudi nebeško povelje sv. Jožefu ; angelj Gospodov se mu ponoči prikaže in pravi : »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porečem ; zakaj Herod bo deteta iskal, da bi ga vmoril.“ Ne bom tu razkladal, kako urno in brez obotavljanja je izpolnil sv. Jožef to britko in težavno povelje ; kako hudo mu je bilo, ne sicer toliko za se, kakor za mater in Ježuščka, da imata pred hudobnimi ljudmi toliko prestati itd. — le to se mi potrebno zdi na tem mestu povdariti, kako velika čast je bilo to angeljevo naročilo za sv. Jožefa.
Bog bi bil svojega Sinu tudi drugači lahko rešil iz rok sovražnikovih ; če je že hotel angelja poslati, poslal bi ga bil tudi lahko naravnost k Jezusu, da bi ga bil angelj sam rešil, ali pa bi ga bil poslal k Mariji, materi njegovi. Toda nikomur drugemu ni bila prihranjena ta čast, kakor sv. Jožefu ; tudi angelj božji je moral sv. Jožefa počastiti za rešenika njega, ki je prišel cel svet odrešit. V enako čast se mora šteti sv. Jožefu, ker mu je spet angelj prišel v Egiptu naznanit, da je že Herod mertev, da naj se le poverne z Marijo in detetom nazaj v domačo deželo. — Pomisli tedaj, kristijan, kako velika je bila čast sv. Jožefa tudi zato, ker so mu angelji že na zemlji vidno stregli.
Da se nam bo serce za čast sv. Jožefa čedalje bolj vnemalo in ogrevalo, premišljujmo radi prav pogostoma tu razložene resnice : sv. Jožef je bil namestnik nebeškega Očeta, rednik Jezusov, deviški ženin Marijin pa tudi ljubljenec angeljev božjih.
— 88,—
Življenje svetega Ludo vika IX.
francoskega kralja, patrona tretjega reda svetega Frančiška.
IV. Kako je sveti Ludo vik svoje otroke učil.
Kakor je Ludovik želel, da bi vsi enako živo in terdno vero imeli kakor on sam, ravno tako je želel, da bi tudi svoja serca Bogu darovali in ga ljubili, kakor ga je on ljubil. Zato je učil, da se mora Bog čez vse in brez mere ljubiti; podučeval je svoje domače, kaj morajo storiti, da bodo Bogu veduo bolj dopadli in kako skerbno se morajo vsega varovati in ogibati, kar Boga žali. Posebno pa je učil Ludovik, kakor se kerščanskemu očetu spodobi, svoje otroke Boga ljubiti in greh studiti. Vsak dan so morali biti njegovi sinovi pri sveti maši, pri duhovnih molitvah in petju; poslušati so morali pogostoma besedo božjo in z molitvijo in petjem hvaliti in častiti večnega Boga; po molitvi pa se je vsedel sveti oče v sredo svojih otrok in jih je podučeval. Tudi, ko so bili že odraščeni, kralj ni pozabil svojih dolžnosti. Kakšne nauke je Ludovik svojim otrokom dajal, sprevidimo naj lažje iz pisma, katero je pisal svoji hčeri Elizabeti, ženi navarskega kralja Teobalda ; zato jo tukaj podajamo prosto prestavljeno v naš jezik.
„Svoji dragi in ljubljeni hčeri Elizabeti, kraljici navarski, pozdravlj enj e in očetovsko ljubezen!
Draga hči! Ker mislim, da boš raji sprejela od mene, kakor od kogarkoli drugega, zavoljo ljubezni, ki jo imaš do mene, zato sem se namenil neke nauke ti podati, pisane z mojo lastno roko. Preljuba hči! Ljubi Gospoda, našega Boga, iz celega svojega serca in iz vseh svojih moči; zakaj brez njega ne more nihče nič storiti. Nobena reč se ne more tako po pravici in s toliko koristjo ljubiti. Gospod je, kateremu mora vsaka stvar reči : Gospod! moj Bog si ti, mojega blaga ne potrebuješ. To je tisti Gospod, ki je poslal svojega Sinu na svet, da bi nas sč svojo smertjo večnega pogubljenja rešil. Če njega ljubiš, draga hči, bo to tvoj dobiček. Na slabem potu je stvar, katera drugam, kakor k njemu ljubezen svojega serca obrača. Mera, s katero ga moramo ljubiti, je, brez mere ga ljubiti; on zasluži, da ga čez vse ljubimo, ker pas je on poprej ljubil. O da bi ti mogla dobro premisliti, kar je
— 89, —
prečastiti božji Sin za naše odrešenje storil! Goreče hrepeni, draga hči, da bi mu mogla zmirom bolj dopasti, in skerbi, kolikor ti mogoče, da vse opustiš, kar bi znalo biti njemu nedopadljivo. Posebno moraš pa to voljo imeti, nigdar s» smertno ne pregrešiti; pripravljena moraš biti, rajši naj hujše bolečine preterpeti, tudi rajši ud za udom «i dati odsekati in svoje življenje darovati, kakor prostovoljno se smertnim grehom Boga razžaliti. Navadi se, predraga hči, večkrat svojih grehov se izpovedovati in izvoli si take izpovednike, ki sveto žive in imajo dosti vednosti, od katerih se boš učila, kaj ti je treba opustiti in kaj imaš storiti, in zaderži se tako, da si bodo izpovedniki in prijatelji upali opominjati te. Rada hodi, preljuba hči, k cerkvenim slovesnostim, in kadar boš v cerkvi, varuj se, da se ne boš šalila in da ne boš nepotrebnih ali praznih reči govorila. Mirno moli, bodi si ustno, bodi si v duhu. Posebno pa bodi ponižna in bolj pazljivo moli takrat, ko je telo našega Gospoda Jezusa Kristusa pri sveti maši že pričujoče in nekoliko poprej. Rada poslušaj, draga hči, kadar se bo govorilo o našem Gospodu, bodi si v pridigah, ali pa v navadnem govorjenju. Zasebnih pogovorov se ogiblji, če niso ljudje, s katerimi imaš govoriti, posebno pošteni in sveti. Glej, da se boš rada vdeleževala odpustkov.
Draga hči! Ce te bolezen ali kakšna druga nesreča zadene, in si ne veš pomagati, prenašaj vse voljno in zahvali se našemu Gospodu za terpljenje. Verovati namreč moraš, da so take nesreče tebi v prid, in misliti si moraš, da si zaslužila te in še veliko veče nadloge, če ti jih bo hotel Bog poslati, zato, ker si njega malo ljubila, ker si mu malo služila in si veliko takega storila, kar je njegovi volji nasproti. Če ti pa Bog srečo pošlje, če si zdrava, ali pa če ti druge dobrote skaže, ponižno se zahvali našemu Gospodu in mu vedno hvaležna bodi za te dobrote. Skerbno se pa varuj, da ne bos po dobrotah slabši postala, da se te ne bo ošabnost ali kakšna druga pregreha lotila; zakaj velik greh je zoper našega Gospoda vzdigovati se takrat, ko nam dobroto deli. čo se tvoje duše taka žalost loti, da jo moreš svojemu izpovedni-ku razodeti, naznani jo njemu ali pa kakšnemu drugemu, na katerega se moreš zanesti, da je zvest in da bo molčal o reči, katero mu naznaniš; stori to, da boš bolj z mirnim duhom prenašala svojo žalost.
Draga hči! Bodi dobra tistim, o katerih veš, da so v dušnih ali telesnih bolečinah, Rada in kakor moreš tqkim na pomoč hiti j
— 90.—
tolaži jih z dobrim svetom, ali pa jim daj miloščine, če potrebujejo. Ljubi, draga hči, vse poštene ljudi, kateri Boga častijo, naj že bodo redovniki, ali pa svetovni. Ljubi vboge in podpiraj posebno tiste, ki so si iz ljubezni do našega Gospoda vboštvo izvolili.
Dragi hči! Dobro glej in skerbi po svoji moči, da bo življenje ženskih in vseh, s katerimi bolj po domače občuješ, pošteno in sveto; tistih pa, ki slabo slové, ogiblji se po moči. Ponižno vhogaj svojega moža, svojega očeta in svojo mater, kadar ti zapovedujejo, kar je Bogu dopadljivo; to moraš pa storiti iz ljubezni do njih in iz ljubezni do Boga, ki je to tako zapovedal, kakor je vsakemu primerno; če ti pa kedo kaj zapove, kar je zoper Boga, to je, kar je pregrešno, ne smeš ga vbogati. Prizadevaj si, draga hči, kolikor mogoče, da boš tako popolnoma, da bodo lep zgled imeli nad tabo vsi tisti, ki te bodo videli, ali ki bodo kaj o tebi shšali. Koristno se mi zdi, da ne bi imela na enkrat prevelike množine oblek, niti ovratnih verižic, po svojem stanu; ampak menim, da bode bolj prav, ako boš vbogim delila, vsaj od tega, kar bi bilo preveč. Tudi ti ni treba premnogo časa porabiti ali preveč se truditi z napravljanjem in kičenjem. Yaruj se, da se ne boš preveč lišpala; v tem oziru stori rajši premalo, kakor preveč.
Predraga hči! Obudi v sebi željo, katera naj te nigdar ne zapusti, željo namreč, da bi mogla našemu Gospodu zmirom bolj dopasti. Skušaj, da dospeš do tako visoke stopnje popolnosti, da boš sklenila v svojem sercu varovati se po svoji moči hudega in storiti, kar je Bogu dopadljivo iz gole ljubezni do Boga, tudi če bi za gotovo vedela, da te ne čaka nobeno plačilo za dobro, in nobena kazen za pregrehe.
Draga hči! Priporočaj se molitvi pravičnih ljudi in priporočaj jim tudi mene; in če se našemu Gospodu dopade, da me pred tabo s tega Bveta pokliče, prosim te, skerbi, da se bo zame maševalo, moli za mojo dušo in stori tudi druge dobre dela. Zapovedujem ti, da ne sme nihče videti tega pisma brez mojega dovoljenja, kakor le tvoj brat. Naš Gospod naj te v vseh rečeh tako dobro stori, kakor želim, in še bolj dobro, kakor morem želeti.*
Podobno, le nekoliko veče pismo je pisal sveti Ludovik tudi svojemu sinu Filipu, ki je bil njegov naslednik na francoskem prestolu. Iz tega pisma bomo pozneje še kaj povedali; saj tukaj že iz navedenega zadosti vidimo, kako lepo je sveti Ludovik učil in opominjal svoje otroke, kako po očetovsko je skerbel za Djihovo {lužno zveličanje,
— 91,—
V. Zmernost svetega Ludovika v jedi in pijani.
Kedor Boga ljubi, ta si ne privošči vsega, kar meso poželi, ker dobro ve, da je telo le začasno prebivališče in orodje nevmer-joče duše, da ni torej glavni del človeka, in da prevelika skerb za telesno blagostanje škoduje duši. „Yedno vojsko zoper meso!" — to si mora globoko v serce zapisati sleherni, kedor hoče v popolnosti in svetosti napredovati. Yedno vojsko je napovedal tudi kralj Ludovik svojemu mesu, katero je krotil s postom in drugimi spokornimi deli celo svoje življenje.
Ako ravno bi bil imel lahko vsega, karkoli mu je serce poželelo, v obilnosti, pa je bil vendar vedno zmeren v jedi in pijači. Nigdar ni poželel jedi; jedel je kadar koli in kar koli so mu prinesli, če ni bilo predobro. Kadar so mu pa kakšno prav okusno jed prinesli, katera mu je posebno dišala ali katera se mu je po natornem nagnjenju zlasti dopadla, kakor kake dobre ribe, pervo sadje ali druge reči, katere je rad jedel, ki so bile pa drage, premagal je svoje poželenje in vkazal te dobre in drage jedi vbogim dati, sam pa je jedel kako sočivje ali pa slabše, dostikrat neokusne prikuhe, za katere niso drugi marali, ker so bile premalo zabeljene. Ce je imel pa vendar katerikrat -bolje napravljene jedi vživati, prilil jim je vode, da jim je vzel okus. Kadar je bil zdrav, si je odrezal vsaki dan enako velik kos kruha. Pred sabo na mizi pa je imel zlat kelih in steklen kozarec; v kozarcu je bilo sò šibico zaznamenjano, kako daleč naj se vino natoči. Yino pa so mu morali z vodo mešati, ako ravno ni bilo močno, in sicer tako, da je bilo en del vina, tri dele pa vode; in to pijačo, ki je imela le malo vinskega duha in okusa, je popil Ludovik ali iz kozarca ali pa iz keliha, v katerega jo je pretočil. Piva ni rad pil; kadar ga je pa pil, in to je bilo posebno v štiridesetdanskem postu, pil ga je le iz premagovanja, da bi svoj okus krotil.
Postil se je Ludovik ostro cel štiridesetdanski post kakor tudi druge zapovedane postne dni; tudi štirideset dni pred božičem je le postne jedi vžival. O petkih štiridesetdanskega posta ni jedel Ludovik ne rib ne sadja, vino pa so mu morali še bolj z vodo mešati, kakor po navadi; druge petke pa je jedel ribe in sadje le z dovoljenjem svojega izpovednika. Na božični praznik pa je seveda jedel meso, tudi če je bil petek. Sicer pa se o petkih še smejal ni, in če ga je smeh posilil, se je hitro premagal, Tudi
— 92 —
òb sredah se je zderžal mesnih jedi, in nekaj časa tudi o pondelj-kih, kar je pa potem opustil, ker mu je bilo zavoljo telesne slabosti odsvetovano. Nekatere dni je tudi ob samem kruhu iu vodi preživel, kakor veliki petek, dan pred božičem, dneve pred velikimi prazniki Matere božje, včasih tudi ta dan pred vsisvetimi.
Kadar se je pa ob kruhu in vodi postil, moralo je biti kosilo za druge napravljeno, kakor druge dni; le kedor je bil prostovoljno zadovoljen s kruhom in vodo, je prisedel h kraljevi mizi.
Te in druge poste, kakor pred prazniki svetih aposteljnov, v poznejših letih tudi od vnebohoda Jezusa Kristusa do binkošti i. t. d., je Ludovik tako vestno deržal, da se v bolezni brez posebnega dovoljenja svojega izpovednika ni hotel jesti mesnih jedi, če so mu jih tudi zdravniki nasvetovali.
Svojemu gerlu tedaj ta sveti kralj ni preveč stregel; pa tudi sicer ni bil mehkužen. Njegova postelja je bila terda, in ko se je po pervi križanski vojski domov vernil, še celo na slami ni hotel spati; ležal je na leseni postelji brez mehke podlage, le pod-glavnik je imel natlačen sè slabim gombažem. Sin božji je visel iz ljubezni do nas na terdem lesu svetega križa; sveti Ludovik pa je iz ljubezni do Jezusa hotel ležati na terdi postelji.
Pajd la M in ttji rsi si Pranih.
Nekega dne, meseca rožnega cveta leta 1872, stopal je odličen cerkveni knez dežele Umbrije gori po stermein bregu svete gore Alvèrnije, tiste gore, kjer je pred šest stoletji sveti Frančišek prejel presvete rane Kristusove. Ko je prišel svitli škof in kardinal na verh gore, sprejeli so ga z veliko častjo ponižni frančiškanski menihi, ki v tej blaženi samoti že od časov svetega Frančiška prebivajo v svetem miru in pokoju. Kardinal se pogovori ž njimi s prijaznimi, spoštljivo ljubeznjivimi besedami, potem pa se zapre v samotno, vbožno celico, katero so mu za stanovanje odločili ; na-merjal se je namreč odtegniti za nekoliko časa svoji čredi, čez katero ga je bil postavil sveti Duh, da jo pase in vlada; namenil se je prebiti nekaj dni tamkaj v duhovni samoti, v kateri bi imela njegova duša edino z Bogom opraviti, da bi se vnela v sveti ljubezni in vterdila v krepkosti, moči in junaštvu, da bi mogel potlej
— 93.—
z novim veseljem nositi škofovske oblasti teže in trurle. Ali to še ni bilo vse, kar je na misli imel častitljivi kardinal, ko si je izvolil za duhovne vaje le-to pribežališče pokore in svete ponižnosti. V svojem velikem, bistrem duhu je bil spoznal, zakaj se v naših dneh po previdnosti božji tako naglo razširjuje svetega Frančiška tretji red ; zdelo se mu je, da hoče s tem pokazati neskončno modri Bog, kako naj se pogube reši človeška družba glede vere in der-žavnega življenja; tretji red se mu je zdel izverstno zdravilo za mnoge velike bolezni in nesreče, ki človeški družbi preté in jo že težč po mnogih mnogih krajih. Sklenil je bil torej sè vso močjo in gorečnostjo ta red razširjevati in pospeševati mej svojo ljubljeno verno čredo ; in ne le da je pervi mej škofi italijanskimi, že meseca grudna 1871, v prelepem listu pastirje in ovčice opominjal, naj se pridružijo serafinskemu tretjemu redu, ne le to — sklenil je ravno tukaj in pri tej priliki tudi sam stopiti v ta sveti red, v to sveto bratovsko zvezo, ki podaja po skupnem zasluženju molitev in dobrih del vsem, duhovnim in svetovnim, moškim in ženskim, zakonskim in samskim največe in najlažje pomočke, da se v čednostih povzdignejo in nekako po samostansko živč v sredi mej skerb-mi in dolžnostmi domačega in društvenega življenja. — Sprejemši torej znamenja spokornega reda svetega Frančiška, vernil se je kardinal, ko je pretekel mesec rožni cvet, na svoj škofovski sedež vesel tretjerednega škopulirja, bolj ko samega škerlata kardinalskega. In poslej si je prizadeval le še bolj, z ogovori in okrožnicami, v različnih mestih svoje velike škofije vstanoviti skupščine svetega tretjega reda, katerega tako lepo primerja izvoljeni rastlini, ki bode lep in plemeniten sad rodila tudi v našem, kakor ga je v trinajstem stoletju, kjer koli bo pognala korenine. Ta gorečnost velikega škofa peruškega ni ostala skrita nevtrudljivemu pospeševavcu vsega dobrega, nepozabljivemu papežu Piju IX., ki so tako dobro vedeli najti odlične može in vsakega na njegovo pravo mesto postaviti. Izročili so zato prevzvišenega tretjerednika skerbi in varstvu skupščino tretjega reda v Asizu, ki je bila vstanovljena od sv. Frančiška samega in ima zato častno ime „najperva“ in to posebno prednost, da je zmirom kateri izrpej kardinalov nje zavetnik. To zavetništvo je sloveči škof in kardinal 26. listopada leta 1873 v resnici slovesno nastopil z imenitnim ogovorom, ki ga bomo ob drugi priložnosti podali tudi našim bravcem.
In, o čudoviti sklepi Gospodovi! le-ta visoki zavetnik asiške najpcrve skupščine tretjega reda serafinskega, le-ta goreči tretjered-
- 94—
nik frančiškanski, le-ta svitli kardinal, imel je malo let potem nasledovati na sedežu sv. Petra drugemu velikemu tretjeredniku frančiškanskemu, Piju IX., pod imenom Leona XIII. V resnici, predragi bravci, meseca rožnega cveta letošnjega leta bo poteklo osmo leto, kar so stopili v tretji red sv. Frančiška sadanji sveti oče papež Leon XIII., takrat kardinal in škof peruški, Joahim Peči. Papež Leon XIII. so torej tretjerednik ; z veseljem moremo povedati to našim ljubim bravcem — in gotovo jim ne bo povedano zastonj. Prepričani smo, da se bo priserčna ljubezen in sveto spoštovanje, katero so skazovali udje tretjega reda na razne načine in pri različnih priložnostih svojemu velikemu bratu Piju IX., ravno tako živo in jasno razodevala tudi proti njihovemu vrednemu nasledniku Leonu XIII. O, to bo v teh naših dneh, dneh sumljivih društev in hudodelnih shodov pač sladko in tolažljivo gledati — gledati namreč, kako se zbirajo ponižne in pobožne skupščine tretjega reda frančiškanskega, da goreče molijo za namestnika Kristusovega, svojega redovnega brata! Pač lep zgled ljubezni, edinosti in miru, katerega bodo dajali veku prepirov, vporov in vojska ponižni udje bratovske zveze, katera je po besedah nekega imenitnega pisatelja redovno, samostansko življenje vpeljala v družino in društvo.
(Annali francescani.)
Vstopni list za v nebesa.
Kako visoko čislajo sveti oče pa^ež Leon XIII. red sv. Frančiška, nam kaže ta-le dogodba. Desetega rožnega cveta 1878 je bil kardinal Bilio pri svetem očetu po opravilih neke cerkvene skupščine. Ko so bila opravila zveršena, pravijo sveti oče: „Prev-zvišenost! Zdaj pa imamo še za vas nekaj, namreč gotovo vstopnico za v nebesa. Ali jo boste sprejeli?14 Kardinal se začudi tem besedam in odgovori smehljaje se: „„Presveti oče! Ako gre za gotovo vstopnico za v nebesa, kaj pak ko sprejeti jo moram, zlasti ko prihaja iz rok namestnika Jezusa Kristusa. 44 44 „Dobro torej!44 pravijo nadalje sveti oče, „imenujemo vas za zavetnika se-rafinskega reda sv. Frančiška.44
Y pondeljek potem je prevzvišeni kardinal to častno službo v cerkvi Aračeli slovesno nastopil, in pri tej priliki je v svojem odgovoru na nagovor prečastitega redovnega poglavarja z veseljem ▼ misel vzel one lepe besede svetega očeta papeža.
(St. Francisei-G18cblein4
— 95 —
device tretjega reda sv. Frančiška.
Y lepi savinski dolini je redka hišica, ki bi zraven sadnega verta ne imela še posebnega ograda za domačo zelenjavo in zlasti za cvetlice. Navadno je v sredi takega ograda lično okrogla gredica, obrobljena s ponižnimi, pa žlahtno dišečimi spomladanskimi vijolicami; v nje sredini pa je vsajena plemenita bela lilija. Druge gredice so obrobljene s prijaznim, z rajskim duhom napolnjenim nageljčkom, cel ograd pa lepotičijo nežno dišeče, ali bodeče vertnice. Tam pa tam vidiš tudi lepo rumeno sončnico, ki svoj okrogli obraz vedno za soncem obrača. Pač so hvale vredne deklice, katere znajo lepo ravnati s takimi nedolžnimi cvetlicami, da le kakih napačnih namenov zraven nimajo; ali še mnogo veče hvale vredne so gotovo one, ki si naredijo v svojem sercu lep duhovni ograd ter noter vsadijo omenjenih pet cvetlic; naj večo hvalo pa zaslužijo tiste, ki skerbijo, da vsajene cvetlice v njihovem sercu tudi nigdar ne vsahnejo, ampak le čedalje lepše cveto. Taka za svoj duhovni vertec vedno skerbna deklica je bila rajnica nepozabljiva Kosova Mica, katere lepe čednosti so kakor plemenito cvetje dišale v domačem kraju in še daleč okrog. Naj mi bo, priprostemu kmetu, dovoljeno dekličem, zlasti pa bolnikom v zgled in tolažbo po zanesljivih virih in lastnem prepričanju tukaj na kratko popisati njeno pobožno, bogoljubno življenje.
Rojena je bila Mica leta 1839 od poštenih kmetiških starišeT v Ojsterški vasi fare sv. Juija pod Tabrom v savinski dolini. Ko je nekoliko odrasla, so jo starisi pridno v šolo pošiljali. Prav veseli so bili mladi deklici šolski dnevi; prav pridno se je tudi učila in kmalu postala lep zgled drugim šolaricam. Bog ji je posebno srečo dal; zraven bistrega uma zlasti izverstnega verskega učitelja, nepozabljivega gospoda I. Hašnika. Zato je v nauku, posebno v kerščanskem nauku jako dobro napredovala; cel katehizem je vedela iz glave od besede do besede; pa tudi živela je po njegovih naukih že v nežni mladosti. Ali tudi pozneje, ko je iz- šole izstopila, šolskih naukov ni pozabila. Berž pa, ko se je zavedela, da na zapeljivem svetu živi, vredila si je pod vodstvom svojega skerbnega takratnega izpovednika častitega gospoda Matija Canka prelep duhovni ograd v svojem sercu in mej mnogimi cvetlicami svetih čednosti si je posebno gori omenjenih pet vanj zasadila, li-
— 96 —
lijo deviške čistosti, rožo voljne poterpežljivosti v hudem terpljenju, vijolico blage ponižnosti, nageljček prijazno spodbudnega vedenja, sončnico goreče ljubezni božje.	(Dalje prihodnjič.)
Priporočilo
Ta mesec priporočamo udom tretjega reda in drugim bravcem tega lista, naj prav goreče molijo za vesoljne potrebe svete matere katoliške cerkve in zlasti za njenega vidnega poglavarja rimskega papeža. Pri tem se obračajmo vsi s posebnim zaupanjem k svetemu Jožefu, patronu svete katoliške cerkve.
Dnevi popolnega odpustka in vesoljne odveze in godovi svetnikov in svetnic redov svetega
Frančiška
meseca sušca.
1.	Zv. Matija Nazarejeva, devica 2. reda.
„ Zv. Bonavita, devica 3. reda.
2.	Zv. Anježa Praška, devica 2. reda.
5.	Sv. Janez Jožef Kriški, spoznavavec 1. reda. P. O.
6.	Sv. Koleta, devica 2. reda. (P. O. /.) (P. 0. k.)
9.	(Sv. Katarina Bolonjska, devica 2. reda P. O. f.)
„ (Sv. Frančiška Romana, vdova 3. reda. P. 0. k.)
10.	Zv. Kristina ali Kristijana, devica 3. reda.
11.	(Sv. Frančiška Romana, vdova 3. reda. P. 0. f.)
„ (Sv. Katarina Bolonjska, devica 2. reda. P. O. k.)
13.	Zv. Rogerij Todijski, spoznavavec 1. reda.
14.	Zv. Peter Trejski, spoznavavec 1. reda.
15.	Spomin vseh svetih, katerih trupla se časte v cerkvah treh redov sv. Frančiška.
16.	Zv. Peter Sjenski, spoznavavec 3. reda. P. 0.
18.	Zv. Salvator Hortski, spoznavavec 1. reda.
19.	Sv. Jožef, ženin b. d. M., patron vesoljne cerkve. P. O.
20.	Zv. Janez Pdremski, spoznavavec 1. reda.
22. Sv. Benvenut Ozimski, škof, 1. reda. P. 0,
25.	Oznanjenje device Marije. P. O. — F. O.
26.	Zv. Ricerij Módenski, spoznavavec 1. reda.
27.	Zv. Peregrin Faleronski, spoznavavec 1. reda.
28.	Zv. Marko Montegalski, spoznavavec 1. reda.
29.	Zv. Pavla Gambara-Kosta, vdova 3. reda. P. O.
30.	Zv. Angela Folinjska, vdova 3. reda. P. 0.
31.	Zv. Marko Bolonjski, spoznavavec 1. reda.
—	Yse dni velikega tjedna. F. O.
—	Veliki četertek P. O.
—	Veliko nedeljo P. O. — F. O.