v
Marija Kozar-Mukič (Sombotel)
•
o
•
^"
h«
IZVLEČEK: V obravnavanih besedilih je ohranjena stara knjižna prek-murščina, ki so jo uporabljali tudi prekmurski pisci od začetka 18. stoletja. Besedni zaklad teh piscev je zbran v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka. S tem je avtorica primerjala zgodovin-sko-narečna besedila, ohranjena v Županijskem arhivu v Sombotelu, v katerih je izrazje strokovno, uradovalno. Z
>
ABSTRACT: The texts discussed here preserve the old literary Prek- q
murje dialect, which was also used by Prekmurje writers from the beginning of the 18th century onwards. These writers' vocabulary is gathered in Vilko Novak's Slovar stare knjižne prekmurščine (Dictionary of the Old Literary Prekmurje Dialect). The author compares this vocabulary with the historical and dialect texts preserved by the Szombathely County Archives, which contain technical and administrative terminology.
Arhiv Železne županije v Sombotelu hrani tudi dokumente, ki se nanašajo na nekdanjo Slovensko okroglino (Tötsag) oziroma Slovensko krajino (Vendvidék) in so zapisani v slovenskem narečju te pokrajine. Območje nekdanje murskosoboške občine je do l. 1919 upravno spadalo k Železni županiji. Madžarski in slovenski jezik se v dokumentih pojavljata od 18. stoletja naprej. Pred tem so bili zapisani v latinščini in nemščini.
Obravnavana besedila so se ohranila v obliki zapisov v zvezi z urbarji (Ivanov-ci 1767), v gorskih bukvah (Stanjevci 1795: kazenske sankcije in Moščanci 1808: prisega), učbeniku (Puconci 1833), pismu vaškega župana (Pečarovci 1867), pozivu za trgatev (Murska Sobota 1867) in osnutku za ustanovno listino hranilnice (Murska Sobota 1911). Razen učbenika so vsi teksti uradni, zaradi tega smo uradni tekst izbrali tudi iz učbenika.
Poskušali smo ugotoviti, če so prekmurski tiski vplivali na zapisovalce glede besedišča in črkovnih znamenj. Primerjali smo jih z Novakovim slovarjem iz leta 2006.1
Novak, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, Ljubljana, 2006.
237
Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
2
^ Pri vseh sedmih tekstih so črkovna znamenja zapisana po sodobnem madžar-
W skem pravopisu. Prekmurski knjižni jezik je normiral s svojim prevodom Novega N zakona protestantski pisec Števan Kuzmič (1771)2. Na normo in predpise, ki so se izoblikovali v tej knjigi, se je navezovala glasoslovno-oblikoslovna podoba prek-R murskih abecednikov in čitank tako pri protestantih kot pri katoličanih. Od druge O polovice 19. stoletja so katoličani iz svojih tiskov začeli umikati madžarski črkopis S in uvajati gajico ("novoslovenščino"), protestanti pa so ostali pri "staroslovenskem" L    jeziku in črkopisu.3
O Prva uradna besedila v prekmurščini (z močnim vplivom kajkavskega hrvaške-
v    ga narečja) so bila zapisana v zvezi z davčno rektifikacijo Marije Terezije. Slovencem v Prekmurju je bila v 18. stoletju bližja panonska kajkavščina kot osrednjeslovenski knjižni jezik. Kajkavščina je bila sicer le nadomestni knjižni jezik v cerkvi, nikoli pa se ni zamenjevala s prekmurščino v drugih govornih položajih.4 N Enotni urbar s tiskanim besedilom so dobila vsa naselja v 43 županijah ta-
A kratne Ogrske in ga dopolnila z lokalnimi podatki. Pred sestavljanjem urbarjev so p popisovalci (conscriptores) v vsakem naselju izpraševali podložnike in zapisovali m odgovore na devet vprašanj (novem punta). Vprašanja so bila prvotno zapisana v c latinščini, ki so jih posamezni izpraševalci v Železni županiji prevedli v madžarski, ^ nemški, hrvaški in slovenski jezik. V Arhivu Železne županije sem našla odgovore m iz 105 vasi petih gospostev Slovenske okrogline (Tötsag).5 Večina popisov je bila 3 izvedena v letu 1767, nekaj pa leta 1768 in 1787. Slovenska vprašanja in odgovore so • zabeležili v šestnajstih naseljih.6 Samo slovenski odgovor je zapisan v trgu Gornja o    Lendava in v vaseh Satahovci in Vidonci (murskosoboško gospostvo).7
2 Odgovori na devet vprašanj v zvezi z urbarji (Ivanovci 1767)
Marija Terezija je v svojih devetih vprašanjih iskala odgovore na naslednja vprašanja:
2 Kuzmič, Števan: Nouvi zakon, Halle, 1771.
3 Prim. Jesenšek, Marko, Jezik prekmurskih abecednikov in učbenikov v 19. stoletju, Slo-vensko-madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes, Budimpešta, 1998, 128, 121, 123.
4 Jesenšek, Marko, Zgodovinska dinamika prekmurskega jezika, Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost (ur. Vugrinec Jože), Murska Sobota, 2005, 70.
5 Vas Megyei Levéltar, Novem Puncta IV/1/h, fascikel 1-3. (V nadaljevanju VaML NP)
6 VaML NP, Also Szlavecsa - Dolnji Slaveči 1/5, Csekefa - Čikečka vas 1/38, Bokracs
- Bokrači 1/45, Dolinc - Veliki Dolenci 1/46, Felsö Szlavecsa - Gornji Slaveči 1/60, Falköc - Fokovci 1/62, Ivanöc - Ivanovci 2/9, Korosec - Korovci 2/53, Lukasöc - Lu-kačovci 2/66, Muraszombat - Murska Sobota 2/80, Motovilc - Motovilci 2/87, Nem-söc - Nemčavci 3/9, Pecsaröc - Pečarovci 3/37, Poznanöc - Poznanovci 3/38, Sidahegy
- Vučja gomila 3/107, Vescsica - Veščica 3/145.
7 VaML NP 1/59, 3/96, 3/146.
Prim.: Marija Kozar-Mukič, Jezik urbarjev Slovenske okrogline (Tötsag) v 18. stoletju, Szlavisztikai Napok II. (Slavistični dnevi), Szombathely, 1986, 115-120.
238
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
1. Ali ima kraj urbar in od kdaj? ^
2. Ali imajo pogodbo ali pa služijo zemljiškemu gospodu iz navade?
3. Če ni urbarja ne pogodbe, koliko davkov plačujejo in od kdaj?
7
4. Katere okoliščine so spodbujale ali ovirale življenje kmetov? o
5. Koliko orne zemlje in travnikov je spadalo k posesti? ?
6. Koliko tlake, s koliko živinami so dolžni opraviti in če se prihod in odhod $2 vračuna v tlako? _
7. Ali plačujejo devetino in od kdaj ter kakšne dajatve plačujejo še z denarjem ali ^ v naturalijah zemljiškemu gospodu?
8. Ali so bile neobdelane njive in kdo jih je uporabljal? _
9. Ali so bili podložniki dedni ali svobodni? p.
Iz odgovorov na devet vprašanj se lahko ugotovi, kakšen je bil položaj podlo-žnikov v določenem naselju pred davčno rektifikacijo.
h«
V Ivanovcih (gl. Prilogo) so bili kmetje podložniki treh zemljiških gospodov, ne Z urbarja ne pogodbe niso imeli. Ne glede na velikost posesti so morali kmetje na tlako vsak teden od ponedeljka do sobote. Po stari navadi (brez pogodbe) je moral plačevati o davek tisti, ki je gospodaril na četrtini kmetije. In sicer: 8 grošev v gotovini in poldrugi voz gnoja. Niso imeli pašnikov in drv za kurjavo. Ko so prišli zemljiški gospodje v vas, so jih morali nahraniti. V vasi cele kmetije ni bilo, ampak samo četrtine, v katerih je dobre orne zemlje bilo le za en plug (oral). Na travnikih so imeli za en voz sena, otave niso kosili. Na tlako so morali hoditi od ponedeljka do sobote, s štirimi živinami. Pot tja in nazaj ni bila všteta v tlako. Kdor ni šel na tlako, je moral plačati denarno kazen zemljiškemu gospodu. Devetine niso plačevali, desetino so plačevali škofu v Györu. V vasi sta bili zapuščeni dve četrtinski kmetiji, ker sta lastnika umrla. Obdelovali so ju drugi kmetje, v najemu. Vsi kmetje so bili dedni tlačani. (Tlačani niso plačevali devetine nikjer v Železni županiji, ne samo v slovenskih vaseh.) Tudi podatki slovenskih odgovorov tlačanov ostalih devetih vasi govorijo o težkih življenjskih okoliščinah slovenskega kmeta med Muro in Rabo v 18. stoletju.8
Zapisovalec devetih vprašanj in odgovorov je uporabljal naslednja črkovna znamenja:
s = ss, sz (kossiti, doszta); š = s (nasy); č = cs, ch (Dacse, Selische); ž = zs,s (veszdazsnyem, Sivinczi); c = cz (czeloga); l = tudi ll (Szello, illiti); v = tudi ff (od Pavroff); i = tudi y (nasy); nj = ny (idenye); e = ei (vreimena). Prisotna sta za prek-murščino značilna samoglasnika ö in ü (dönok, plüg, zvün).
Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 17679: dacsa - davek (1754 KŠ) dugovanje - stvar, reč (1715 TF, 1747 SM) gda - ko, kadar (1715 TF, 1747 SM, 1754 KŠ) goszpoczki prid. - gosposki (1754 KŠ)
Prim. Marija Kozar-Mukič, Podatki o načinu življenja prekmurskih Slovencev v 18. stoletju, Zbornik soboškega muzeja 4, Murska Sobota, 1995, 77-89. Gl. seznam kratic
239
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
j    haszek - (madž.) korist (1715 TF, 1754 KŠ)
—
püszta prid. - pust, prazen (1747 SM)
N    raniti nedov. - hraniti, preživljati (1747 SM)
skodlivoszt - škodljivost (1754 KŠ) vezda prisl. - zdaj (1715 TF, 1725 ABC, 1747 SM, 1754 KŠ)
O
L Kazenske sankcije v gorskih bukvah (Stanjevci 1795)
O
v Gorske bukve so vsebovale vrsto določil, ki so zagotavljala redno obdelavo
2 vinogradov, določale so kazenske sankcije v okviru nižjega sodstva in urejale delo
1 gorskih pravd. Odlomka predstavljata, kako so kaznovali prekrške v vinogradih:
"4. Csi bi sto kaj vkradno [v] vészi, ino bi tiszto blago pri Goriczaj meo v klejti, ino z sze more pravicsno poszvedocsiti taksi Goricze zgibi, stere Goricze sze morejo odati pouleg vreidnoszti, i one czejne tri täle sze dosztäja Zemelszkoga Goszpouda, strti tao Esküttom osz-tdne, tiszto vkrädnyeno blago sze more nazaj dati onomi steroga je bilau, csi bi kdksi Decsko vcsino tou, i gazda more zadoszta poszvedocsiti ka je zvün nyegovoga zndnya, tdksi sze more z sibov ali sz korbätsom kastigati.
6. [...] csi bi sto z drüga zsenov v klejtipio vnotsi ali vujdné, dveri bi doli zäpro, ino ^     bi tam praznüvao snyov, csi o'zenyeni pldcsa 12 f, csi je Jundk 6 f. stere pldcse sze tri tdle dosztäja zemelszkoga Goszpouda, strti tao pa Hegységa."10
3 Zapisovalec je uporabljal naslednja črkovna znamenja:
2 s = sz (tiszto); š = s (stere); č = cs, ts (vcsino, korobats); ž = zs, 'z (zsenov,
0 o'zenyeni); c = cz (Goricze); nj = ny (vkradnyeno); e = ej (v klejti). Prisoten je za 7    prekmurščino značilen samoglasnik ü (zvün).
1 Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1795:
2 dosztajati sze nedov. - pripadati (1771 KŠ) eskütt - (madž.) priča
gorice ž - vinograd, gorice (1754 KŠ, 1771 KŠ) hegység - (madž.) vinograd korbats - korobač (1833 KOJ) pravično prisl. - pravično (1715 TF) praznüvati nedov. - prešuštvovati (1754 KŠ) vcsiniti dov. - narediti, storiti (1715 TF) vujdné prisl. - podnevi (1715 TF)
Prisega v gorskih bukvah (Moščanci 1808)
V gorskih bukvah iz Moščancev je zapisana prisega župana goric, porotnikov in notarja zakupnikov vinogradov v prekmurskem slovenskem narečju:
"Jasz N.N. Preszégam na 'sivoga Bouga, ki je Boug Ocsa, Boug Szin, i Düh Szvéti, Blä 'sen[em]u sz. Troisztvu, ka kaikoder bi proiti tén Articuluson vidu, csüu, ali szpoznao, Hegységi notri uvddim, i ne prestimam niti szouszidsztvu, kumsztvu, niti Pridtelsztvu, niti moi
240
VaML Hegyközsegi articulusok-Sztanyöc/ Gorske bukve- Stanjevci, 5. december 1795
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
haszek, niti lützki kvdr: na sztrdn nihäm szrditoszt, bujaznoszt, nendvidnoszt, prusnyou ali mitu, z enuo ritsjouv, vszo cslovecsjo prestimdnye, nego vszo Duguvdnye htsém pravitsnu i isztinszku Hegységi notr uvaditi, inu dokuncsdvati. Taku meni Boug pomori. "
Zapisovalec je uporabljal naslednja črkovna znamenja:
s = sz (Szin); š = s (prestimanye); č = cs, ts (Ocsa, htsém); ž = zs, 's (zsenov, 'sivoga); c = tz (lützki); nj = ny (duguvanye); dj = gy (Hegység); e = ej (v klejti),    w l = u, o (csüu, szpoznao), -el = u (vidu), j = i (moi). Prisoten je za prekmurščino značilen samoglasnik ü (Düh, csüu).
Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1808: dokuncsavati nedov. - dokončevati (1754 K KŠ, 1771 KŠ)
haszek - (madž.) korist (1715 TF, 1754 KŠ, 1771 KŠ, 1783 KM, 1790 KM, 1789 BKM)
hegység (madž.) - vinograd
lützki prid. - tuj (1754 KŠ, 1747 SM, 1771 KŠ, 1783 KM) mita - podkupnina (1754 KŠ, 1796 KM, 1789 BKM)
nenavidnoszt - zavist (1771 KŠ)
prestimavanye - spoštovanje (1771 KŠ, 1790 KM, 1796 SŠ)
Lülikov učbenik (Puconci 1833)
Županijski arhiv v Sombotelu hrani dvojezični rokopisni učbenik Števana Lüli-ka, ki je nastal ok. leta 1833.11 Napisan je za odrasle, v obliki pogovorov. Obsega 276 strani. Vse besedilo je napisano vzporedno v prekmurskem slovenskem narečju in v madžarščini. Rokopis je razdeljen na osem poglavij (govor in pisava, pogovori o dobrih delih, naravoslovje in zgodovina, zemljepis Ogrske in županij Vas, Zala, Somogy - v teh so živeli Slovenci - zgodovina »Szlovenov« in Madžarov, obrti, 33 poučnih zgodb, temelji računstva). Na koncu knjige je na šestih straneh dodan slo-vensko-madžarski slovar - z 894 enotami -, ki je najbrž prvi poskus te vrste. (Prvi poskus madžarsko-slovenskega slovarja je priloga v knjigi Jožefa Košiča Kratki Navuk Vogrskoga jezika ...V-Gradczi, 1833).
Glede na ostala obravnavana besedila smo iz Lülikovega rokopisa izbrali „Czembe-liszt" (zapustnico) zaradi strokovno-uradovalnega izrazja (s. 42-43.). Lülik navaja zapustnico kot primer uradnega dokumenta. Po tem primeru naj bi imel kmet podložnik domačijo, ki jo sestavljata 6-celično stanovanjsko poslopje (sesztéri rami) in skedenj s svinjaki. Za tem je našteta živina (konji, krave, telice, prašiči), poljedelsko orodje, posoda za shranjevanje živil, živila in žitarice (pšenica, rž, ajda, oves, proso).
Ta velke ABC ali Solszka-Vcsenya v-zgovarjanyi vu Plemenitom Vas Varmegyövi szto-jécsim Szlovenom na vörazsirjavanye vogrszkoga jezika zgotovlena po Lülik Stevani. = A nagy ABC vagy Oskolai-oktatasok beszélgetésben. A Tekintetes Nemes Vas varme-gyében létezo Vendusok szamara magyar nyelv kiterjesztése végett készitette Lülik Ist-van. VaML; Kozar-Mukič, Marija: Etnološko gradivo Štefana Lülika (prispevek k zgodovini slovenske etnologije), Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije -1, Ljubljana, 1982. 75-76.
2
I
241
11
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
^ Lülik je uporabljal naslednja črkovna znamenja:
w s = sz (liszt); š = s (stero); č = cs (sztojecsega); ž = 'z (du'zni); c = cz (3
telicze); nj = ny (4 konyi); e = ei (vrejdnoszt). Prisoten je za prekmurščino značilni ü (2 plüga, 50 füntov szoli).
R Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1833:
O hajdina (madž.) - ajda (1780 KMS)
S kebel - mernik (1790 KM)
L kmet - kmet (1754 KŠ, 1845 KOJ)
0 kola, koula mn. - voz (1771 KŠ, 1833 KOJ, 1796 KM, 1789 BKM) v lagev - sod (1780 KMS, 1790 KM, 1807 SIZ)
z plüg - plug, orodje (1771 KŠ, 1780 KMS, 1796 KM)
1 ram - hram, stavba (1833 KOJ) raszoje mn. - senene vile (1780 KM)
N skegyen - skedenj (1771 KŠ, 1790 KM, 1833 KOJ)
A sker - orodje (1754 KŠ, 1771 KŠ, 1833 KOJ)
p 'zaklov, žakeu - vreča (1771 KŠ, 1796 KM)
i
^ Pismo vaškega župana (Pečarovci 1867)
i
3 Vaški župan prosi za pomoč glavnega župana v zvezi z dediščino. Hči kme-
• ta Ivana Severa se je skregala z očetom zaradi dediščine. Člani vaškega odbora so
o hoteli posredovati in hčerki svetovati, naj se zadovolji zaenkrat z vinogradom in
7 mlinom. Gozda in zemljišča ne more dobiti, dokler ji oče živi.
— Trna lipou damo Pozdraviti!
Plemenitoga Goszpon fö birôva, nyuvo Dobroto. Ete lidi szmo dali med vész pozvati poulek tisztoga dela, kak szo med szebov meli paulek bitja Sontavec (?), ka bi za toga volo, ka kak szo sze vö parlivali (?) pri veskoj szodbi. Pred veskimi lidmi sze je szama kriva zalaga (?), ka je vérta tak dalecs za nikoj prestimala, pa zosinfala, ka sze tiszte ricsi nikaksemi cs-lövöki nedosztajajo, nej pa enomi verti. Zato szmo [...] da bi zravnali na tiszti [...] Plemeni-tomi Goszpon föbirovi kaj sté 'z nyima vcsinijo.
[...] nyefko med szebof majo, ka ona szama szvoj taou scsé fkraj meti od tiszte Hi'ze, kak je Szever Ivdn pravi vért. Za toga volo ona tou lüdi nikak nescse prvoliti, ka bi vész nyej fkraj szpoznala, kak bi po pravici njej slô, Ivanova tou. Gocsi, ka sze poulek falinge (?) sze ne zgilja, ka de ona goszpodi sla. Mi szmo szpoznavali gorénséino (?) pa je nej stela zéti. Pa drügocs mlin pa je tou ni edno nej stela privoliti. Szelszkoga Grünta pa leisz tak nemre dobiti dokecs ocsa 'zivé.
Pecserôczi agôs 25 dneva 1567 leta
'Zoksz Jôzf eskét
szvedok Horvat Jôzf Fujsz Ivän Szever Mihdly veski Ritar potpiszani12
242
VaML IV. 286/b, dokumenti iz l. 1867.
12
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
Zapisovalec je uporabljal naslednja črkovna znamenja: ^
s = sz (Goszpon); š = s (pri veskoj); č = cs, ts (dalecs, htsém); ž = 'z (Hi'ze, 'zivé); c = c (po pravici); nj = ny (nyefko); dj = gy (Hegység); e = ei (leisz), o = ou
7
(tou, pouleg); v = f (fkraj, med szebof); -l = ou (taou). Prisotna sta za prekmurščino o
značilna samoglasnika ö in ü (cslovöki, lüdi, drügocs). ?
Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1867: P
falinga - napaka, slabost (1783 KM, 1790 KM, 1833 KOJ, 1848 KAJ, 1848 TA, ^
1848 KOJ) y szpoznati - priznati (1771 KŠ, 1848 KOJ)
fö biröv (madž.) - glavni župan _ gocsi, gucsati - govoriti (1754 KŠ,1771 KŠ, 1790 KM)
goszpon - gospod, spotoštljiv naslov za odraslega moškega (1833 KOJ,1845 KOJ) ^
Začetek trgatve (Murska Sobota 1867)
Glavni župan Slovenske krajine - Šandor Agustič - je izdal okrožnico, v kateri poziva lastnike vinogradov, naj se 18. septembra 1867 ob 10. uri zberejo v Murski Soboti, da bi določili termin za začetek trgatve. Kdor bo prej začel s trgatvijo, bo moral plačati od 12 do 24 forintov kazni.
Nej szamo Za Orszdtskoga goszpodarsztva i haszka, liki tüdi za obcsinszkoga Goricze imajoucsi vértov haszka volo, nasega Vdrmegyöva Obcsina je dokoncsala, ka brdnye goricz, touje brdtva, i vetoi Szlovenszkoi okroglini naj sze dotisztoga vrejmena nazajzadr'si, doke-cs, té plemeniti szdd sze szploj dozori, i snega Grünta lddavczi takse vino szpraviti morejo, ka nej szamo vdomdcsi ostarijai, liki vzünszka Dr'sdla za dobro czejno odati, i tak za szébe véksi haszek dobiti mogoucsni bodejo. Ar zdaj 'se je nasega Orszaga vino tudi v zvünszki Orszdgai za visesko szpoznano, i potom sze vékso czejno dobiti more, sterom nej szamo Vinogradov okroglina liki czejli nas Orszdg vu trstvi na prej priti. I csibi po vrejmeni Goricze zbousi stdlis posztavildne bilé escse sze obogatiti bi mogeo; na tou pa prvi sztopajpri brdtvi sze zatsna, ar nezreli szdd lagoje, vö dozreljeni pa vitesko vino da; zdto dokoncsdnye Vdrmegyöszko je ka naj birovija z grünta vinogradov lddavczi vküper szi dogocsi, gda bi brdtva tak sze zatsnoti mogla, ka nebi czeloj obcsini na skodo bilou. Tak zatou je odlocseni dén 18-ga etoga mejszecza vsterom v Szobitipri Vdraski hisai za goidna okoli 10 vöre vküp pridemo, na stero szprdviscse véksi Goricz vértovje csi scéjo szami ali navküp, po zebrani i poszldni namesznikov sze pozivajo; gde sze odloucsi dén v sterom sze brdtva zatsnoti md.
s
h«
leisz - tu: gozd (les pri 1771 KŠ) nyefka - njevkanje, prepir (1823 BRM)
prvoliti - privoliti, pristati (1771 KŠ, 1780 KMK, 1783 KM, 1790 KM,1796 KM,
1823 BRM, 1870 KAJ) grünt - zemljišče, posest (1796 KM, 1848 KOJ)
vcsiniti - narediti, storiti (1715 TF,1725 ABC, 1754 KŠ, 1771 KŠ, 1783 KM, 1807
SIZ, 1823 BRM) vért - gospodar (1754 KŠ, 1783 KM, 1790 KM, 1833 KOJ)
(za nikoj) prestimati - (sploh ne) spoštovati, ceniti (1715 TF, 1754 KŠ, 1771 KŠ, 1789
BKM, 1790 KM, 1796 SŠ, 1823 BRM, 1848 KAJ, 1848 TA) zgilajti sze - poravnati se (1771 KŠ, 1790 KM)
243
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
'h     Do tisztoga vrejmena pa sze z Vdrmegyöszkov obldsztjov prepovej, kaj naj niscse brdtvo P5     zatsnoti naj sze ne zasztoupi, ar birovije dusnoszt bode tisztoga, brezi vsze miloscse, ka 'se z     obznanyeno mdte od 12 do 24 rdnykov kastigati, naj szi zatogavolo niscse tou kastigo szdm HH     na szébe ne 'selej dobiti.13 k
o Zapisovalec je uporabljal naslednja črkovna znamenja:
s = sz (haszka); š = s (nasega); č = cs, ts (dokoncsala, zatsnoti); ž = 's (dr'sala); c = cz (Goricze); nj = ny (obznanjeno); dj = gy (Varmegyöva); e = ej (czejno), o = ou (tou, mogoucsi); h = j (sploj); -l = -o (mogeo). Prisotna sta za prekmurščino značilna samoglasnika ö in ü (vö, vöra, grünta); v + u = vöra (ura). Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1867:
branye goricz, bratva - trgatev (1771 KŠ, 1833 KOJ, 1848 KAJ)
dokoncsati dov. - skleniti, odločiti (1747 SM)
grünta vinogradov ladavczi - lastniki zemljišča vinogradov (kalk iz madž.) grünta ladavczi (ladavec) - lastnik (1833 KOJ) obcsinszke Goricze - občinski, mestni (1747 SM, 1771 KŠ) orszatsko - (madž.) državno (1747 SM, 1771 KŠ) ostarija - gostilna (1754 KŠ,1771 KŠ, 1790 KM,1796 KM, 1807 SIZ) k    Szlovenszka okroglina (1796 KM) m    szpraviscse - zbor, zborovanje (1771 KŠ)
trstvo - trgovanje, trgovina (1771 KŠ, 1796 KM, 1848 KAJ) Vinogradov okroglina - madž. pokrajina v Železni županiji (Hegyhat) vzünszka Dr'sala - tuja dežela (1771 KŠ, 1848 KOJ)
1
i
Osnutek ustanovne listine hranilnice (Murska Sobota 1911)
Osnutek je napisan v madžarščini in v prekmurskem slovenskem narečju. Slovensko besedilo je prevod madžarskega. Strokovni izrazi so kalki madžarskih besednih zvez. Večina jih je novotvorb, le nekaj so jih uporabljali že pisci pred letom 1911.
Vu szlovenszkoj krajini, stera lezsi na graniczi Vas i Zalavârmegyova, pa zvékse sz-trani pod szobocsko i lendaszko birovijo szlisi, sze vu szlejdnyem vrejmeni pri obcsinsz-koga vértivanya zsitki veliko naprej-idejnye da na pamet vzéti. Körmedinszka-szobocska zseleznicza, stera po Vasvarmegyöva czejlom jügzahodnom tali prej ide, je edno veliko i rodno krajino notri zakapcsila vu obracsanye obcsinszkoga vértivanya, paje k-ednomi do-szégamao szplöj vkrajzaprejtomi placzi k-czöj hodécso pout odprla, z-köj tou zhaja, ka sze vu zsitki obcsinszkoga vérsztva vszakse delo i vszaksa moucs vrsenécs povéksava i dale naprej i vise pridti nakanüje.
Kan aj eto nakanejnye vu naprej-idejnye na stero vszaksi cslovek jus i zrok ma, bole i zaisztino naprej pomoremo, mi odszpodi podpiszani v-Muraszombati, kak na szredini szlo-venszke krajine, edno takso sparkaszo posztavlamo, stera vu zsitki obcsinszkoga vérsztva vsze potrejbcsine vö scsé za davoliti, pa k-tomi nakanejnyi, stero vnogo de lüdém na haszek, z-postenyom proszimo podpéranye i vüpazen.
Namenijmo polszkoga vérsztva, mestriei trzstva porgo pobouksati, vértov porgoi
244
VaML dokumenti javne uprave iz l. 1867.
13
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
2
I
1
h«
grüntov czjeno podignoti i ober vszega falejso pousszodo dati. Tou je nasega nakanejnya visesnyi czil.
Te sparkasze, stera sze na vönedokoncsano vrejmen posztavla gori, imé bode: „Mu-ravidéki Takarékpénztar Részvénytarsasag" (po szlovenszkom jeziki: Mörszke krajine Sparkasza.)
Nyénoga sztaliscsa meszto de: Muraszombat.
Nyéni kapitalis za fundament je 400.000 koron, za steri cil sze 2000 falatov, poednom 200 koron iménavrejdni akcil vöda.
Td sparkasza de pa naszledüvajoucsa dela szpunydvala:
1. na interes de pejneze notrijemdla i obravndvala,
2. kaporo bade ddvala,
3. pouszodo bode ddvala na tokoucso skonto z-vrejdnosatjov zagvüsano,
4. na poroke i na grünt,
5. na vekszline,
6. küpüvala i oddvala bode papére-vrejonoszti,
7. naprej pomore tej pogobde pre küpleniczdj odavanydj, parczellavdnye i arendo ddvanye bode financzejrano,
8. naprej bodepomdgala vszefelé aszekurdczio, za steroga volo naszébe vzeme ednoga naprej-valen aszekurenszkoga drüsztva zavüpanoszt.14 ^
O
Zapisovalec je uporabljal naslednja črkovna znamenja:
s = sz (sztrani); š = s (stera); č = cs, ts (szobocsko); ž = zs (lezsi, zseleznica); c = cz (na graniczi, czjeno); nj = ny (vértivanya); dj = gy (Zalavarmegyöva); e = ej (szlejdnyem vrejmeni), o = ou (tou, pouszodo). Prisotna sta za prekmurščino značilna samoglasnika ö in ü (vö, naszledüvajoucsa, grünt).
Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1911: si
interes - kamat - obresti (1754 KŠ)
kapora - elöleg - ara (1875 AI, 1876 AIP)
Körmedinszka-szobocska zseleznica - Körmend-Muraszombati vasüt - železnica
iz SKJ
na vönedokoncsano vrejmen - hatarozatlan idöre - za nedoločen čas (kalk iz madž.)
nakanejnye - törekves - namen, namera (1780 KMK, 1783 KM, 1789 BKM, 1796
KM)
naprej - idejnye - fellendüles - napredek (kalk iz madž.) notri zakapcsniti - bekapcsolni - vključiti (kalk iz madž.)
obracsanye obcsinszkoga vértivanya - közgazdasagi forgalom - ekonomski promet
(kalk)
od szpodi podpiszani - alulirottak - podpisani (kalk iz madž.)
po jühzahodnom tali - délnyugati részén - v jugozahodnem delu - novotvorba
podpéranye - tamogatas - podpiranje (1754 KŠ, 1876 AIP)
polszko vérsztvo - mezögazdasag - poljedelstvo (kalk iz madž.)
pouszada - hitel - posoja (1754 KŠ, 1796 KM)
pri obcsinszkoga vertivanja zsitki - közgazdasagi életében - v ekonomskem življenju
VaML SZT Tars. c. 486. sz. Muravidéki Takarékpénztar Részvénytarsasag.
245
14
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
—
—
—
k i
1
2 0 0 7
sparkasza - pénzintézet - hranilnica (kalk iz madž.)
szobocska i ledanszka birovija - Muraszombati és Alsölendvai jaras (kalk iz
madž.)
trzstvo - kereskedelem - trgovanje, trgovina (1771 KŠ, 1796 KM, 1848 KAJ, 1848 KOJ)
vkrajzaprejti placz - elzart piac - izoliran trg (kalk iz madž.) S    vu szlednyem vrejmeni - a legutöbbi idöben - v zadnjem času (kalk iz madž.)
0 V obravnavanih besedilihje ohranjena prekmurščina kot nadnarečni pokrajin-v ski knjižni jezik. Stara knjižna prekmurščina, ki so jo uporabljali tudi prekmurski n    pisci od začetka 18. stoletja. Besedni zaklad teh piscev je zbran v Slovarju stare
1 knjižne prekmurščine Vilka Novaka. S tem sem primerjala zgodovinsko-narečna besedila, ohranjena v Županijskem arhivu v Sombotelu, v katerih je izrazje stro-
N kovno, uradovalno. Uporabljalo se je na upravno-pravnem področju. Domnevam, A da so pisci poznali prekmurske tiske, ob tem pa so bili prisiljeni, da tudi sami tvo-p rijo nove besede. To priča o ustvarjalnosti piscev in odkriva novo zvrst prekmurskega narečja.
Slovstvo
Jesenšek, Marko, Jezik prekmurskih abecednikov in učbenikov v 19. stoletju,
Slovensko-madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes, Budimpešta, 1998. 121-138.
Jesenšek, Marko, Zgodovinska dinamika prekmurskega jezika, Prekmurska na-2    rečna slovstvena ustvarjalnost (ur. Vugrinec Jože), Murska Sobota, 2005. 69-80.
Kozar-Mukič, Marija: Etnološko gradivo Štefana Lülika (prispevek k zgodovini slovenske etnologije). Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije
-1, Ljubljana, 1982. 75-76.
Kozar-Mukič, Marija, Jezik urbarjev Slovenske okrogline (Tötsag) v 18. stoletju, Szlavisztikai Napok II. (Slavistični dnevi), Szombathely, 1986. 115-120.
Kozar-Mukič, Marija, Podatki o načinu življenja prekmurskih Slovencev v 18. stoletju, Zbornik soboškega muzeja 4, Murska Sobota, 1995. 77-89.
Novak, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, Ljubljana, 2006.
Seznam kratic
1715 TF Temlin, Ferenc: Mali katechismus. Halle 1715
1725 ABC Abecedarium szlowenszko. 1725
1747 SM Sever, Mihal: Réd zvelicsansztva. Halle 1747
1754 KŠ Küzmič, Števan: Vöre krsztsanszke kratki navuk. Halle 1754
1771 KŠ Küzmič, Števan: Nouvi zakon. Halle 1771
1780 KMK Küzmič, Mikloš: Kratka summa velikoga katekizmussa. Sopron 1780
246
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
1780	KMS
1783	KM
1789	BKM
1790	KM
1796	KM
1796	SŠ
1807	SIZ
1823	BRM
1833	KOJ
1845	KOJ
1848	KAJ
1848	TA
1848	KOJ
1870	KAJ
1875	AI
1876	AIP
^zinič, Mikloš: Szlovenszki silabikar. Sopron 1780 ^
Küzmič, Mikloš: Kniga molitvena. Sopron 1783 Bakoš, Mihal: Nouvi Graduval. Sopron 1789
7
Küzmič, Mikloš: ABC kni'sicza. Budim 1790 o
Priloga
Vprašanja in odgovori v slovenskem jeziku iz vasi Ivanovci leta 1767:
Ob Pervim Ako i kakova Urbaria vezda jeszu i od kakovoga vreimena ona szu vopelana?
1. Vu ovom Szellu Ivanocz jeszmu troje gospode kmetje, i neznamo od nika-kvoga Urbaria, kaibiga do veszdasnyega vreimena proti nam imeli goszpoda ze-melska.
Ob Drugim Gde pak nikakvoga Urbaria do veszda neszu bila, Dache kme-czke od Pavroff jeli sze terjau polek dokoncsanoga med szobom pogoenya illiti Contractussa, ali pak polek nuter vzete navade, od kakovoga vreimena ali takova nuter vzeta navada, ali pak pogoenye jeszusze pricsela, i nuter vzeta? Ako neszu pred veszdazsnyem pogoenyem ali Urbariem drugoga bila, kakova i gdasze jeszte vezdasnye navade dusnost pricseta?
2. Kak je gore recseno da Urbarioma neiszo imela niti Contractusa vendar dönok ali je imel doszta ali mala vsze jednako vszaki tiden od Pondelka do szobote jeszu nasy gospoda na roboti dersali, i na robotu gonili.
Ob Tretyim Gde sze nikakova Urbaria i pogoénye ne nahajaju po Zemellsz-kom Goszponu od kmeta polek navade priemtenye? Dacse vu kom sztoju, gda i sz kakovim talom tak veszu noter vpelane?
3. Koie imel jeden fertal, jeszte davat gotovi novsse 8 grosof poudrugi vouz gnoja, i ovo szo nasz poleg navade terjali, nei poleg pogoenya.
h«
Küzmič, Mikloš: Sztaroga i nouvoga testamentoma szvéte histörie
kratka summa. Szombathely 1796
Sijarto, Števan: Mrtvecsne peszmi. Szombathely 1796
Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo. Sopron 1807
Barla, Mihal: Krscsanszke nove peszmene knige. Sopron 1823
Košič, JožefKratki navuk vogrszkoga jezika za nacsetnike. Gradec
1833
Košič, Jožef: Zobriszani Szloven i Szlovenka med Mürov in Rabov. Körmend 1845
Kardoš, Janoš: Krsztsanszke czerkevne peszmi. Köszeg 1848 Terplan, Aleksander: Knige 'zoltarszke. Köszeg 1848 Košič, Jožef: Zgodbe vogerszkoga kralesztva. Szombathely 1848 Z Kardoš, Janoš: Nove knige cstenya za vesznicski sol drügi zlocs. > Budim 1870 O
Agustič, Imre: Prijatel 1. Budimpešta 1875 ^
Agustič, Imre: Prijatel 2. Budimpešta 1876 m
*
h«
s tà 1-5
247
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
2
^ Ob Csetertim Kakove prihodne haszne i skodlivoszti ima meszto jedno po
W    jednom?
4. Haszke nikakve neimamo, skodlivoszti doszta, ar pasnika naima derva za sganye neimamo, to nasz nai bole tesi, ar gdagodi pridejo goszpoczki ludje moremo je raniti, ovo nasy sme? O Ob petim Kuliko i kakove oratje Zemle i Travnike kmet czeloga Szelische ima,
S    i na kuliko Posonszki keblof i ako sze mara na oni Travniki otava kosziti? L 5. Vu nassem Szellu Szelischa neiga, nego Stritine, i vu ovi jeszte dobre Zemle
o    na jeden plüg. Travnika na jeden voz, otava sze nemre kossiti. v Ob Sesztim Kakovo kmet jeden po jednom i kuliko dan Goszpocsine i z ko-
likimi Sivinczi do vezda jeszte szlusil? Nadale, idenye i odhajanye jeli sze jeszte kmetom vu goszpocsinu zracsunalo ali nei?
6. Vszaki jeszte csetrimi Sivincsetimi od pondelka do Szobote do ovoga vre-imena hodit na robottu, pridenye i odhajanje do szeimau neisze je vu robottu raA    csunalo.
p Ob Szedmim Ako devetina do vezda i od kakvoga vreimena i od kakvoga
HH dugovanja jeszte dana? I ako ove Devetine Dajenye vu drugi ovoga Varmegyöve Goszponi vu navadu jeszte vzeta? Vzün toga kakovu dacsu jeszu Pavri Zemellsz-komu Goszponu du ovoga vreimena czerez Lettu davali, i poimenom ona Dacsa i
m    daruvanje po Zemellszkom Goszponu od kmeta, ali vu gotovi novceti? Ali vu Na-
3    turalski dugovanyszki zterga na puimenu vuhom sztoju?
• 7. Od devetine neiszmo csuli ni neiszmo davali, nego Deszetino szno Davali o Szvetlomi Györszkomi Püspeki, drugo nikai, pretemtoga koi je zamudil robottu 7   jeszu ga Goszpoda Zemelszka vu gotovi novci kastigali.
• Ob Oszmim Kuliko jeszte vu mesztu jednom po jednom pusztih Szelissh? Od 2    kakovoga vreimena, za kakovoga zroka i ova gdo usiva?
8. Vu ovom Szellu dva fertallya jeszta püszta, vumirajuczi Ludje odnut, i ona kmetje zarende dersiju.
Ob Devetim Ako szu kmeti Szlobodnoga odhajanya ali öröczni, iliti dusno-sztyom zvezani.
9. Vszi jeszmu öröczni kmetje, iliti dusnosztyom zvezani.
Ezen kilencz Punctumokra valö feleletünket nevünk végén tett köröszt von-zassunkal meg erösitettünk.
(Odgovore na devet vprašanj smo potrdili s križem, ki smo ga narisali za svojim imenom.)
Hari Istvany X Inkei Ur Jobbagya (kmet gospoda Inkei)
Koudila Mihaly X Inkei Ur Jobbagya
Csorba Janos X Kellenen Ur Jobbagya
Nencsics Sebjan X Inkei Ur Jobbagya
Adanics Mihaly X Saller Ur Jobbagya
Pergorec Mihaly X Saller Ur Jobbagya
Porza Mihaly X Inei Ur Jobbagya
248
Marija Kozar-Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919
Slovenian Texts in the Szombathely County Archives before 1919
Summary
The texts discussed in the article have been preserved in the form of land    o register records (Ivanovci 1767), in the Viticultural Estates Code (Stanjevci 1795:    ™ Criminal Penalties, andMoščanci 1808: Oath), a textbook (Puconci 1833), a letter by a village mayor (Pečarovci 1867), a call to harvest (Murska Sobota 1867), and a draft charter for a savings bank (Murska Sobota 1911). Apart from the textbook,    ^ all the texts are administrative and this is why an administrative text was also selected from the textbook.
The graphemes in all seven texts follow modern Hungarian orthography. The p. Prekmurje literary language was standardized with the translation ofNouvi zakon (The New Testament) by the Protestant writer Števan Kuzmič (1771). The norm and rules formed in this book were the basis for the phonological and morphological character of Prekmurje spelling books and readers among both Protestants and Catholics. In the second half of the 19th century, the Catholics started eliminating Z Hungarian orthography from their publications and introducing Ljudevit Gaj 's > "new Slovenian" orthography instead, while the Protestants continued to use the q "old Slovenian" language and orthography.
The texts discussed here preserve the old literary Prekmurje dialect, which was also used by the Prekmurje writers from the beginning of the 18th century onwards. These writers ' vocabulary is gathered in Vilko Novak's Slovar stare knjižne prekmurščine (Dictionary of the Old Literary Prekmurje Dialect). The author compares this vocabulary with the historical and dialect texts preserved by the Szombathely County Archives, which contain technical and administrative terminology used for local government and legal purposes. The author presumes that the writers were familiar with the publications in the Prekmurje dialect but were also compelled to create new words of their own. This testifies to their creativity and reveals a new form of the Prekmurje dialect.
Marija Kozar-Mukič
Vaci 39, H-9700 Szombathely/Sombotel
mukic@t-online.hu
249