MONOGRAFIJA Naslov Avtor Avtorjifotografij Recenzent Oblikovanje Lektoriranje Založnik Tisk Naklada Avtorske pravice Kraj in leto izida Ljudje in trta ob sotocju Save in Mirne (strokovna monografija) Milan Simoncic Milan Simoncic, Vinko Šeško, Jože Hvala, Lojze Anzelc, Judith Zgonec, Gabrijela Rupnik, Matej Imperl, Foto Asja, Obcina Sevnica, KŠTM Sevnica, Kmecka zadruga Krško, z. o. o. Julij Nemanic Nastja Lojen Nuša Simoncic Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj RB grafika, Rok Borštnar s. p. 400 izvodov Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj Sevnica - Boštanj, avgust 2022 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 061.2:634.8(497.4Boštanj)(091) 634.8(497.434)(091) SIMONCIC, Milan, 1965­ Ljudje in trta ob sotocju Save in Mirne : [(strokovna monografija)] / Milan Simoncic ; [avtorji fotografij Milan Simoncic ... et al.]. - Sevnica ; Boštanj : Društvo vinogradnikov, 2022 ISBN 978-961-95780-0-1 COBISS.SI-ID 106331139 Milan Simoncic LJUDJE IN TRTA OB SOTOCJU SAVE IN MIRNE VSEBINA UVOD 1 VINOGRADNIŠKA TRADICIJA 3 Tisocletja druženja z vinom 4 TRTE NA SEVNIŠKEM 9 Bogata vinogradniška tradicija 10 Stare trte 11 Bogata vinogradniška tradicija 12 Boštanjski grad in Gorske bukve 13 Sevniški »trtin« grad 21 Vinske gorice ob sotocju Save in Mirne 24 Bolezni, trtna uš in trsnice na Sevniškem 29 Dobre in slabe letine 34 Prispevek Ernesta Kruleja 36 Sejem grozdja v Sevnici 38 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV DOLENJSKE 41 Obisk Doberška in Tercelja v Sevnici 42 Ustanovitev društva 45 Pododbor Malkovec 46 OŽJI VINOGRADNIŠKIOKOLIŠSEVNICA- BOŠTANJ 49 Ustanovitev OVO Sevnica - Boštanj 50 Prvo ocenjevanje vin v Sevnici 52 Druge zacetne aktivnosti OVO Sevnica - Boštanj 53 Prva vinogradniška povorka 57 Društveni laboratorij 59 DRUŠTVO VINOGRADNIKOV SEVNICA - BOŠTANJ 61 Ustanovitev DV Sevnica - Boštanj 62 Razvitje društvenega prapora 66 Tecaj poskuševalcev vin 68 Kralj cvicka iz Boštanja 70 Ustanovitev društva v Šentjanžu in na Studencu 71 Zašcita cvicka 74 Novo tisocletje in nov upravni odbor 77 Vinsko turisticna cesta 78 Postavitev spletne strani 80 Prvi pohod po vinskih goricah 82 Tretji kletarski tecaj 84 Novo vodstvo društva 85 Prvi castni clani društva 87 Domena www.drustvo-vinogradnikov.si 91 »Inšpektor na obcnem zboru« 92 To smo mi 98 Cetrti kletarski tecaj 102 Županovo vino 103 Obnova grajskega vinograda 105 Nova mastnakova klet 107 Zašcita bizeljcana 113 Grajska vinoteka 115 Pravilnik o ocenjevanju vin 118 Novo vodstvo društva 119 Ocenjevanje vin v Krakovem 122 Festival modre frankinje v Sevnici 126 Tradicionalni blagoslovi mladih vin pod Lisco 128 Drugi tecaj senzorike vin 129 30. obcni zbor DV Sevnica -Boštanj 130 Slovo od predsednika 142 Novo vodstvo društva 149 Manjšanje vinogradniških površin 154 Priznanje modri frankinji 159 Županovo vino iz Canjske gore 174 Republika slovenija razglasi epidemijo 179 Modra frankinja iz Ledine 180 20 let spletne strani 182 40 let društvenih ocenjevanj vin 187 Nov mandat organov društva 192 ZAKLJUCEK 193 IZVOLJENI IN IMENOVANI PREDSTAVNIKI 197 DV Dolenjska, OVO Sevnica - Boštanj in DV Sevnica - Boštanj 198 UPORABLJENE KRATICE 202 UPORABLJENI VIRI 203 OCENA STROKOVNE MONOGRAFIJE Monografija Ljudje in trta ob sotocju Save in Mirne, ki mi je zaupana v pregled, me je prijetno presenetila. Krasen vzgled za ostala vinogradniška društva. Kot vinarski strokovnjak sem bil »sopotnik« teh casov in aktivno vkljucen v dogajanja ob ustanavljanju vinogradniških društev v vinorodni deželi Posavje. Hvaležen sem, da je obstojeca monografija tako realno zajela dogajanja, saj bomo dobili dokument, ki verno prica, lahko recem, o zelo živahnem in uspešnem obdobju razvoja vinogradniško­vinarske panoge. Vinogradniška društva so odigrala svoje poslanstvo z odliko. Povezala so vinogradnike, skrbela za izobraževanje, organizirala turisticne prireditve, skratka ustvarjala pozitivno vzdušje. Rezultati teh aktivnosti so se odražali v obnovi vinogradov, višji kakovosti vin in širjenju vinske kulture. V pricujoci monografiji so navedeni mnogi takratni slovenski strokovnjaki, ki so prenašali svoje znanje in izkušnje med vinogradnike na Dolenjskem. Tudi sam sem imel priložnost predavati o pridelavi, negi in okušanju vin. Kako hvaležni poslušalci so bili preprosti vinogradniki. Kaj bi lahko bil danes ucinkovit motiv, da bi ljudi zopet navdušili za obnavljanje najboljših vinogradniških leg? Knjiga ima zgodovinsko, a tudi sociološko vrednost. Odseva ne samo ekonomsko, ampak tudi custveno navezanost naših ljudi na trto in vino, kar je mocan dejavnik pri razvoju in ohranjanju te dragocene civilizacijske dedišcine. Ni potrebe po strogi recenziji, knjiga verodostojno prikaže delcek davne zgodovine in razvoj panoge v dveh razlicnih družbeno-ekonomskih obdobjih (socialisticno in podjetniško v samostojni državi). V besedilu je navedenih vec mejnikov, ki so pomenili tako krizna kot prelomna obdobja za napredek panoge. Izbral sem naslednje: Gorske bukve, ki jih je leta 1582 Andrej Recelj, župnik iz Rake na Dolenjskem, prevedel v slovenšcino, so izjemna referenca za Dolenjsko. V prosvetljevanju in prenovi vinogradov v Boštanju je imel najvec zaslug Alojz Racic, ki je med prvimi po pojavu trtne uši cepil vinograde na Bizeljskem. Ustanovni zbor Društva vinogradnikov Dolenjske je bil 18. 6. 1972 na Otoccu. Zašcita Cvicka po romanskem modelu – Priznano Tradicionalno Poimenovanje. (Uradni list RS, št. 3/00 z dne 14. 1. 2000). Podrobno je navedena »zgodovina« tega kratkega 50-letnega obdobja. Dragoceno pripovedovanje za razumevanje vloge vinske trte v življenju ljudi. Preprican sem, da se bo vsebina mnogih dotaknila, saj se bo v njej našel slehernik. Spominjam se nekaterih predsednikov društev in njihove zagnanosti. Med posameznimi društvi se je cutila tekmovalnost, kar je prispevalo k stalni aktivnosti. Množicnost vinogradnikov kot posledica razdrobljenosti vinogradov, tudi ljubiteljskih, ki so jim takratne ekonomske razmere omogocale od casa do casa tudi ekonomsko racunico, je lahko ustvarila tako plodno društveno življenje. Skratka skromni, a po svoje srecni in izpolnjeni casi, ki so jih ljudje doživljali v vinogradu in ob vinskih druženjih. Recimo, kako ponosno korakajo vinogradniki na otvoritvah Tedna cvicka z napisom Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Spominjajo na športnike ob otvoritvi olimpijade. S to knjigo je dobila ne samo Dolenjska, ampak tudi Slovenija dragoceno pricevanje o življenju in navezanosti ljudi na vinsko trto. Opazen je premik v glavah od kolicine h kakovosti tako v vinogradih, kleteh kot v zahtevnosti pivcev (tudi zasluga delovanja društev). Vcasih je v Sloveniji veljalo, da v Posavju pridelujejo lahka, sveža rdeca in bela vina. Sliši se prijazno, toda tam nekje na vinskem obrobju. Danes pridelujemo v Posavju poleg lahkih pitnih vin vrhunska bela, rednih trgatev in vina posebne kakovosti, ki tekmujejo z najboljšimi vini iz Podravja ter vrhunska rdeca, ki konkurirajo najboljšim vinom Primorske. Tak napredek se lahko zgodi le v okolju, kjer je navezanost na trto iskrena in se spoštuje to edinstveno božjo kapljo. To je tudi krona 50 letnega obdobja, v katerem so vinogradniška društva svoje poslanstvo odlicno opravila. Posavje se lahko pohvali tudi z najvec PTP zašcitenimi vini. In tu so bila vinogradniška društva kljucna. Pobuda za zašcito cvicka PTP, ki je prvo zašciteno vino v Sloveniji, je prišla iz Zveze dolenjskih društev. Samo preko društev v Posavju, je bilo možno pridobiti vinogradnike, da so podprli zašcito svojih tradicionalnih vin. Vseh PTP zašcitenih vin v Sloveniji je sedem, od tega pet v Posavju. Žal tega kakovostnega koraka Posavje še ni uspelo dovolj vnovciti na trgu. Ostaja izziv, rezerva, kar bi morala biti ena od prioritet stroke, gospodarstva in vinogradniških društev. V Sloveniji smo skozi zgodovinska obdobja izkazovali cast vinski trti in bili srecni, ker se na naši zemlji, naših krasnih legah, dobro pocuti. Stoletja je pomagala preživeti našim prednikom v najtežjih casih. Pomenila jim je upanje, dajala energijo in jih ucila hvaležnosti. O tem so se vinogradniki pogovarjali ob zimski rezi, kjer se pokaže pošten, ali nepošten odnos med clovekom in trto. S trto in vini so povezani naši obicaji, ki bogatijo naše bivanje, zrcalijo našo originalnost, našo kulturo in dušo. Dobro vino je bilo vedno v ponos gospodarju, družini, vasi, državi. Ni cudno, da je France Prešeren napisal Zdravljico in da smo jo v samostojni državi izbrali za himno. Edina himna na svetu, ki poje o trti in vinu. S tem izborom smo v najuglednejših vinogradniških državah Evrope zbudili pozornost in obcudovanje. Naj se to ne pozabi! Na zdravje s slovenskimi vini! Dr. Julij Nemanic Metlika, 5. 5. 2022 Bogastvo družbe temelji na ljudeh. Na prepletu medsebojnih odnosov, ki nastajajo in se krepijo ob delu in trudu za napredek na najrazlicnejših podrocjih. In tako se v dragoceni mozaik sestavlja tradicija. Iz nje crpamo in vanjo vlagamo, generacija za generacijo. Osrcje vsake skupnosti so prav pristni družbeni odnosi, ki jih v življenje sevniške obcine vnašate društva z vrlinami prostovoljnega sooblikovanja kakovosti bivanjskega okolja. Spoštovane vinogradnice in vinogradniki z obmocja Sevnice in Boštanja vseh nekdanjih in sedanjih generacij, iskrene cestitke ob 50-letnem združenem delovanju in rasti vinogradniške tradicije. Vinogradništvo ima kot kmetijska dejavnost danes precej drugacno vlogo kot v casu, ko so pred petimi desetletji organizirano nastajala vinogradniška društva. Nekateri manjši vinogradniki to dejavnost opušcajo, vecji jo povezujejo v celovite zgodbe, povezane s turizmom in kulinariko. Vsi ti izzivi niso zgolj ekonomske narave, pomembno vplivajo na kulturno krajino in nacin življenja. Pa vendar je motiv delovanja vinogradniškega društva vselej trdno enak: izobraževati in povezovati, nuditi strokovno podporo, hkrati pa iskati nove poti za premagovanje vseh izzivov vinogradniške dejavnosti. V tem procesu vinogradniki in vinarji s povezovanjem in skupnimi cilji stremite k napredku v strokovnosti in kakovosti. Obcina Sevnica z roko v roki z vsemi štirimi vinogradniškimi društvi uresnicuje konstantno rast in utrjuje svoj pomen na slovenskem zemljevidu vinorodnih okolišev. Županovo vino, Grajski vinograd, Grajska vinoteka in v zadnjem desetletju zelo mocno Festival modre frankinje so pomembni produkti, ki prispevajo k prepoznavnosti obcine v slovenskem in mednarodnem merilu. Naj se to dobro sodelovanje na vseh skupnih projektih uresnicuje tudi vselej v prihodnje. Pricujoca monografija je dragocen nabor spominov. In je še mnogo vec kot to. Je vir, iz katerega bodo lahko vse prihodnje generacije crpale znanje, moc in motivacijo za prihodnjo rast tradicije vinogradništva ob sotocju Save in Mirne. Še enkrat iskrene cestitke in hvala za neizmeren trud za razvoj vašega društva. Želim vam dobrega pridelka in še naprej tako srcno opravljanje vinogradniškega poslanstva. S spoštovanjem, Srecko Ocvirk, župan Obcine Sevnica Gojenje vinske trte in pridelava vina sega že tisocletja nazaj in ni nakljucje, da se je ukoreninila tudi v naših krajih. Ugodni klimatski pogoji, marljivi in delovni ljudje ter sožitje preprostega cloveka in trte so z zasaditvijo vinogradov dodobra spremenili izgled pokrajine. Razprostrani vinogradi, vinski hrami, obicaji, šege, vse to daje danes izgled našim krajem. Ljubezen do vinske trte in vina je med nami razvila preproste prijateljske vezi. Vinogradništvo predstavlja še marsikaj drugega kot samo pridelavo grozdja in vina. Povezovanje ljudi, prijetna druženja, nacin življenja, vse to je v casu novih sodobnih tehnologij in nedavne epidemije še toliko pomembneje. V društvu smo na vse te vrednote ponosni. S ponosom zremo 50 let nazaj in se spominjamo naših zacetkov in vseh ljudi, ki jim je mar ohranjanje krajinske in kulturne dedišcine. Vinsko trto so nam zasadili naši predniki, s ponosom jo obdelujemo in negujemo, želimo pa si, da bodo to tradicijo nadaljevali tudi naši zanamci. Zavedamo se odgovornosti do okolja, kjer živimo, do ljudi, s katerimi se srecujemo, in do naše zgodovine. Monografija, ki je pred nami, bo zagotovo mocan pomnik naše preteklosti in nas bo skozi sedanjost usmerjala v dejanja prihodnosti. Skozi zapise se bomo spominjali naših zacetkov in naših clanov, ki so nam zacrtali pot. Pot je bila uspešna in ves cas usmerjena v pridobivanja novih znanj, izkušenj in sodobnih praks. Naj bodo ti zapisi dobra popotnica in usmeritev za uspešno delo v prihodnosti in obstoj društva. Veselimo se novih izzivov, prijetnega sodelovanja in povezovanja. Vseskozi nas spremljata vino in trta, ki upodabljata pokrajino in nacin življenja ob sotocju rek Save in Mirne. Vino ni samo pijaca bogov, je tudi pijaca preprostih ljudi, ki nas spremlja od zacetka do konca našega življenja. Bodimo ponosni na vina, ki jih pridelujemo in negujemo v naših kleteh. Prijetno branje in še veliko soncnih dni ob razvajanju s prijetnimi vini v najboljši družbi želim. Jože Simoncic, predsednik DV Sevnica - Boštanj UVOD Rezultati društvenega dela se kažejo v nespornem dvigu kakovosti pridelanih vin v zadnjih desetletjih, ohranjanju in nadaljevanju vinogradniške tradicije v Sevnici in njeni okolici. V Sloveniji imamo bogato vinogradniško tradicijo. Razlicni viri lahko podkrepijo dejstvo, da so naši predniki že pred stoletji sadili vinsko trto in pridelovali vino. Tudi v Sevnici in njeni okolici, ob reki Savi, ki v Dolenjem Boštanju zajame izliv reke Mirne, ki pritece iz Mirenske doline. V monografiji povzemamo kljucne mejnike vinogradništva in vinarstva, predvsem v tistem delu, ki vkljucuje skrb za vinsko trto in pridelavo vina na geografskem podrocju, na katerem danes deluje Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. To so predvsem krajevne skupnosti Sevnica, Boštanj, Blanca, Dolnje Brezovo, Zabukovje in Loka pri Zidanem mostu. Ozrli smo se v pretekla stoletja, predvsem pa smo želeli podrobneje osvetliti in dokumentirati cas zadnjih desetletij. V letu 2022 obeležujemo 50 let organiziranega druženja in dela na strokovnem vinogradniškem in vinarskem podrocju v Sevnici in bližnji okolici. Junija 1972 so na Otoccu sevniški vinogradniki sodelovali pri ustanovitvi Društva vinogradnikov Dolenjske. Z Boštanjcani so kasneje ustanovili Ožji vinogradniški okoliš Sevnica - Boštanj, iz katerega je nastalo Društvo vinogradnikov Sevnica -Boštanj. Danes še vedno uspešno deluje in združuje predvsem ljubiteljske clanice in clane, vinogradnice, vinogradnike, vinarke in vinarje. Rezultati društvenega dela se kažejo v nespornem dvigu kakovosti pridelanih vin v zadnjih desetletjih, ohranjanju in nadaljevanju vinogradniške tradicije v Sevnici in njeni okolici. Ustanovitev Društva vinogradnikov Dolenjske pred petimi desetletji in širitev njegovega delovanja iz Novega mesta na bližnje obcine je bila zato pomembna prelomnica tudi za vinogradnike in vinarje na Sevniškem. Za nekaj vinogradnikov, vinarjev in podjetnikov v Sevnici in okoliških krajih vinogradništvo in vinarstvo ostajata pomembna gospodarska dejavnost. Vecina ostalih, ki se s tem ukvarjajo, pa danes delo v vinogradih in kleteh dojema kot priložnost za druženje, sprošcanje svojih ustvarjalnih potencialov, izziv in možnost pridelave svojih vin za lastno potrebo in hobi. Svoje interese v vecini izpolnjujejo v nadaljevanju tradicije naših prednikov. Strokovni razvoj in napredek jim v zadnjih petdesetih letih omogoca izobraževanje v vinogradniških društvih. V sevniški obcini delujejo štiri. V letu 2022 obeležujemo 50 let organiziranega druženja in dela na strokovnem vinogradniškem in vinarskem podrocju v Sevnici in bližnji okolici. Publikacija, ki je pred vami, odstira del vinogradniške zgodbe, ki jo pišemo na Sevniškem, na grickih ob levem in desnem bregu reke Save. Pri pisanju smo uporabili razlicne vire. Kjer ni drugace navedeno, je to dokumentacija iz arhiva Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj in osebni arhiv avtorja. To vkljucuje razlicne zapisnike, foto material in priložnostne biltene, ki jih Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj izdaja od leta 1997. Pomemben vir, ki smo ga uporabili, je tudi spletna stran Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Na njej so dogodki iz društva dokumentirani od leta 2001. Svoje spomine, razmišljanja in osebne zbirke, so nam pred dvema desetletjema zaupali nekateri ustanovni clani vinogradniškega društva Sevnica - Boštanj, ki so se spominjali prvih organiziranih zacetkov, oziroma so pomembno oblikovali zgodovino društva kasneje. Dejstva, dogodke in izvedene aktivnosti smo nanizali in predstavili kronološko, kolikor je to bilo mogoce. Žal je nekatere dragocene starejše spomine cas že zabrisal. Iz zgodovine crpamo bogate modrosti in življenjske izkušnje. Del naše zgodovine je tudi vinogradniška tradicija. Morda se Sevnica težko primerja z najbolj razvitimi in tradicionalno bogatimi vinorodnimi okoliši in kraji. Dejstvo pa je, da so na Sevniškem vinske trte rastle in se ob ljudeh, ki skrbijo zanje in jih negujejo, dobro pocutile. Verjamemo, da bo tako ostalo tudi v bodoce. To velja tudi za vina, ki jih vinarji pridelujejo in negujejo v svojih zidanicah in kleteh in na katera so upraviceno ponosni. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k nastanku in izdaji monografije, se iz srca zahvaljujemo. Še posebna zahvala velja clanicam in clanom Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj, recenzentu dr. Juliju Nemanicu in obcini Sevnica. VINOGRADNIŠKA TRADICIJA Vinska trta je naša najstarejša znana gojena rastlina. Omenja jo tudi Stara zaveza Svetega pisma in navaja, da je Noe po vesoljnem potopu sadil vinsko trto in prideloval vino. Stara zaveza opiše, kako se je Noe opil: »Noe iz barke stopivši je zacel zopet zemljo obdelovati. Zraven poljedelstva je tudi vinograd zasadil. Po potopu je on veliko veliko trpel. Dobrotljivi Bog mu da zraven kruha tudi vina. Vino je dar Božji, posebno za bolne, žalostne in stare ljudi, ako ga zmerno pijo. Noe pa ni še poznal vinske moci. On je vino pil, se vpijanil in razodet ležal v svojem šotoru.« 1 Ena najbolj branih revij vseh casov, National Geografic, je leta 2011 porocala o študiji, ki govori o tem, da so arheologi v bližini vasi Arena v današnji Armeniji odkrili stiskalnico za grozdje, posode za fermentacijo in skladišcenje, skodelice za pitje ter ovele trte, kožice in semena. Arheolog Gregory Areshian z Univerze v Kaliforniji v Los Angelesu zatrjuje, da je to najzgodnejši in najbolj zanesljiv dokaz o pridelavi vina, ki sega 6.100 let nazaj.2 Verodostojni zgodovinski dokazi o proizvodnji žlahtne tekocine iz grozdja prihajajo tudi iz obdobja perzijske kulture. To utemeljujejo z najdbo damascenske posode, ki je služila za shranjevanje grozdja. V Epu o Gilgamešu bog Utnapištim ljudem svetuje, naj zasadijo vinsko trto. To pomembno delo babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško­mitološka pesnitev nasploh je bilo napisano na glinene plošcice, ep pa je nastajal med leti 2000 in 1600 pr. n. št.3 Fotografija: Judith Zgonec TISOCLETJA DRUŽENJA Z VINOM 1 Kmetijske in rokodelske novice (31. 10. 1866), v clanku Vinarstvo. 2 Pridobljeno na https://www.nationalgeographic.com/culture/article/110111-oldest-wine-press-making- winery-armenia-science-ucla 3 The cultural history of wine - theoretical background to wine theraphy, Feher, Lengyel, & Lugasi, 2007, str. 380. V trenutnih raziskavah arheoloških najdišc v razlicnih delih sveta sodelujejo poleg arheologov tudi paleobiologi, botaniki, paleobotaniki, forenziki, kemiki in agronomi. Zacetek vinske kulture umešcajo v obdobje neolitika (6.200–4.200 let pr. n. št.), in sicer zaradi tega, ker so bile takrat klimatske razmere takšne, ki bi to omogocale. Kdaj natancno se je zacelo, pa najbrž ne bomo izvedeli nikoli. Podrocje današnje Slovenije je naseljeno že od prazgodovinskih obdobij naprej. O tem pricajo številna arheološka najdišca iz preteklosti: prazgodovine, bronaste in železne dobe ter iz casa rimskega cesarstva. V prvem tisocletju pred našim štetjem je bilo v Grciji vinogradništvo zelo pomembna, nekateri pravijo da celo najpomembnejša gospodarska panoga. Skupaj z loncenim in kovinskim posodjem je bilo vino glavno izvozno blago, s katerim so trgovali globoko v evropsko celino. S starimi Grki je staroselski živelj v naših krajih prišel v stik najprej preko trgovcev. A vina si ni mogel privošciti vsak. Bilo je za tiste, ki so zanj mogli ponuditi kaj dovolj vrednega, denimo kakovostne železarske izdelke. Na Dolenjskem in v Posocju so arheologi izkopali veliko vedric – situl, ki so bile pravzaprav pivske posode. Najbolj znana je situla z Vac (6. stoletje pr. n. št.), na kateri je ob raznih drugih prizorih upodobljeno tudi slavnostno tocenje in pitje. Vinograde so na tleh današnje Slovenije prvi gojili Kelti, pred Rimljani. Iz Galije naj bi vinsko trto okoli leta 400 pr. n. št. prinesli rojakom v Panonijo. Torej tudi na obmocje današnjih Slovenskih goric, Prlekije, Haloz in naprej na Madžarsko ter proti Romuniji. Kelti so poznali in uporabljali lesene vinske posode z železnimi obroci.4 Ko so v Sredozemlju po Grkih zavladali Rimljani, sta se trgovina z vinom in njegovo pitje dodatno razmahnila5. Rimski cesar Mark Avrelij Probus, ki je med leti 276 in 286 vladal tudi na naših tleh, je dal nasaditi trte v Porenju, dalje ob Savi in Dravi.6 Ceprav vinogradništvo v slovenskem etnicnem prostoru v splošnem ni bilo tako pomembna in razširjena gospodarska panoga, kakor sta bila poljedelstvo in živinoreja, je v predelih, v katerih so bile podnebne in talne razmere ugodne za gojenje vinske trte, pomenilo osnovno dejavnost za preživljanje. V srednjem veku in v kasnejših stoletjih je bilo vinogradništvo razširjeno tudi na obmocjih, kjer so bile podnebne razmere za trto manj ugodne. Ko pa so se prometne razmere izboljšale in je bilo možno tržiti z vinom na vecje razdalje, so gojenje trte v manj primernih obmocjih opustili.7 Najstarejši spomini na obicaje, ki so veljali kot nezapisano, od roda na rod prehajajoce pravo med Slovenci in se nanaša na vinogradništvo, so nam znani iz leta 1240. V Slovenski Bistrici so žiški kmetje na shodu slovesno potrdili pogodbo, ki je že od pamtiveka veljala med vinogradniki in kartuzijanskim samostanom. Dolocala je, da smejo vinogradniki svoje domace spore reševati sami, torej avtonomno izvajati t.i. gorske pravde.8 4 Revija Vino, pridobljeno na https://revija-vino.si/potovanje-trte 5 Prav tam. 6 »Gorske bukve« v izvirniku, prevodih in priredbah, Dolenc, 1940, str. 11. 7 Dular, 1988, Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju, str. 61. 8 »Gorske bukve« v izvirniku, prevodih in priredbah, Dolenc, 1940, str. 12–13. Vinograde so na tleh današnje Slovenije prvi gojili Kelti, pred Rimljani. Kakšno težo je imelo vinarstvo v Sloveniji, govori tudi dejstvo, da je prvi uradni dokument, ki je pri nas napisan v slovenskem jeziku, povezan z vinom. Kot zapovedni list ga je 1570 izdal nadvojvoda Karel in z njim podložnim kmetom naložil vinski davek, da bi tako zbral vec denarja za boj proti Turkom. Za kmete, ki so veliko trgovali z vinom, je ta davek pomenil veliko breme, zato so se tej dajatvi upirali.9 Trgatev v letu 2020 je potekala precej neobicajno, tj. v razmerah razglašene epidemije. Kljub omejitvam pa so pred Hišo Stare trte na Lentu uspeli pripraviti kulturno­etnografski program, med drugim v družbi gospodarja Stare trte, mariborskega župana Saše Arsenovica in Toneta Partljica, ki mu je pripadla cast odrezati prvi grozd na trgatvi. V Guinnessovo knjigo rekordov je vpisana stara trta žametovke, ki raste v Sloveniji, na mariborskem Lentu. Uradno je priznana kot najstarejša trta na svetu, ki še rodi, njena starost je ocenjena na vec kot 400 let. Visoko starost Stare trte na Lentu dokazujeta slikovni upodobitvi Maribora iz let 1657 in 1687. Poleg najstarejših likovnih upodobitev starega mestnega jedra o castitljivi starosti stare trte v Mariboru, sodimo tudi po izvrtkih in štetju letnic v njih. Žametovka je bila posajena pred hišo na Vojašniški ulici 8 nekje na koncu srednjega veka, ko so mesto Maribor oblegali Turki. Kljub temu da so se tik pred njo odvijali srditi boji med branitelji mesta in napadalci, je trta preživela. V poznem srednjem veku so bili v Mariboru pogosti požari, saj so bila ostrešja hiš lesena, strehe pa slamnate. Tudi hiša, pred katero raste stara trta, je veckrat delno pogorela. Stara trta je preživela tudi leto 1870, ko je naše vinograde napadla trtna uš, saj ima korenine globoko pod dravskim prodom. Tudi zavezniško bombardiranje mesta ji ni moglo do živega, kljub temu da je bila delno porušena hiša, na procelju, katere raste.11 9 Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Jug, 1942, str. 75. 10 Pridobljeno na https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/na-lentu­obrali-najstarejso-trto-na-svetu-prvi-grozd-je-odrezal-tone-partljic/536611 11 Zavod za turizem Maribor, 2022. V slovarju Ožbalda Gutsmana je leta 1789 prvic omenjen cvicek. Leta 1844 pa je župnik Matija Vertovec napisal knjigo Vinoreja za Slovence, v kateri je zapisal nasvete vinogradnikom in vinarjem, vanjo pa je vkljucil seznam sort vinske trte, ki so rasle v tistem casu, še posebej tistih na Vipavskem. Vinoreja velja za prvo strokovno delo s podrocja vinogradništva in vinarstva v slovenskem jeziku.12 Trtna uš, ki je prizadela slovenske vinograde v 19. stoletju, je unicila skoraj vse nasade. Pred pojavom trtne uši (leta 1880) je bilo v Sloveniji s trto posajenih vec kot 80.000 hektarov.13 Vinogradi so se kasneje obnovili, vendar v bistveno manjšem obsegu kot prej. V letu 2021 je bilo v Sloveniji v register kmetijskih gospodarstev vpisanih 14.900 ha vinogradov, pridelek se redno prijavlja iz 14.200 ha, iz zajema rabe kmetijskih zemljišc pa je razvidno, da imamo na ozemlju Republike Slovenije nekaj manj kot 17.500 ha vinogradov. V ekološko pridelavo je bilo v letu 2020 vkljucenih 765 ha vinogradov.14 Vinorodne dežele Slovenije.15 Zrcalo vinorodne Slovenije so njene vinorodne dežele. Slovenija je danes razdeljena na tri: Primorska, Podravje in Posavje. Vinorodna dežela Posavje, v kateri so bizeljsko-sremiški, dolenjski in belokranjski okoliš, zajema 7.400 hektarjev vinogradniških površin.16 12 Slovenija, vinska dežela, 2017, str. 17–18. 13 Vinske bravure, Medved, 2011, str. 296. 14 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2022. 15 Slovenija, vinska dežela, 2017, str. 13. 16 Vinske bravure, Medved, 2011, str. 322. Obsega podrocje zahodno od reke Sotle, Posavje, okolico reke Krke in Kolpe. Na vinorodno deželo Posavje vpliva podalpska klima. Zanjo so znacilna tako lažja, sveža, rdeckasta in rdeca vina kot tudi bela vina posebnih trgatev. Vina so z nekoliko višjo kislino, vendar še vedno s precej izrazito sortno cvetico. V vinorodni deželi Posavje pridelujemo tudi pet vin oz. zvrsti s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (PTP): cvicek, rdeci in beli bizeljcan, metliško crnino in belokranjec. Pravi razcvet in velik potencial v vinorodni deželi Posavje v zadnjem casu predstavljajo penine. Za Slovenijo je znacilna velika razdrobljenost vinogradov. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vec kot 90 % pridelovalcev na obmocjih, kjer je velikostna struktura najbolj razdrobljena (Štajerska Slovenija, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko - Sremic) obdeluje manj kot 1 ha vinogradov, manj kot 0,5 ha pa obdeluje vecina pridelovalcev v vinorodnih obmocjih Prekmurje (95 %), Dolenjska (95 %) in Bela krajina (94 %). Letno se obnovi ali na novo zasadi v povprecju dobrih 300 ha vinogradov, kar ne zadostuje za enostavno reprodukcijo. Posledicno se v Sloveniji slabša starostna struktura vinogradov: 12 % vinogradov je starejših od 40 let, medtem ko je bilo pred 15 leti takih le 4 %. Najvecji delež mladih vinogradov (do 25 let) je na Primorskem (70 %), medtem ko jih je v Podravju in Posavju le dobra polovica. Situacija se je nekoliko izboljšala v zadnjih treh letih, ko je bilo na novo zasajenih po skoraj 400 ha vinogradov letno, v zadnjih dveh letih pa se je zaradi epidemije spet nekoliko poslabšala. V Republiki Sloveniji letno pridelamo med 80 in 90 milijonov litrov vina, pri cemer ga je 20 % za samooskrbo in temu ustrezno ta pridelava ni registrirana. Po podatkih Statisticnega urada RS je za leti 2019 in 2020 znašala povprecna poraba vina pri nas 35,7 litra / leto na prebivalca. Vinska gorica Apnenik pri Boštanju (jeseni 2009) v vinorodnem okolišu Dolenjska; Ledina in drugi vinorodni grici v ozadju ležijo v bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu. TRTE NA SEVNIŠKEM Na podrocju Sevnice in okolice je bilo pred stoletji vinogradništvo pomembna kmetijska panoga. O tem pricajo zgodovinski viri, prvi zapisi o tem pa segajo v pozni srednji vek. Do pojava trtne uši, ki je unicila korenine vinske trte in povzrocila odmiranje vinogradov, je bilo v naših krajih veliko vec goric in obdelanih vinogradov kot danes. Ob zapušcenih poteh in zarašcenih hribih, ponekod še danes najdemo kupe kamenja ali na dnu parcel brazde – ostanke starih zidanic ali kopov v vinogradih. Z vinogradništvom so povezani nastanki nekaterih imen krajev tudi v naši neposredni okolici, npr. vinska gorica Drožanje nad Sevnico in Zavine nad Boštanjem. Poznana je zgodba, ki jo je povzel Jože Peternel17. Po bogatih trgatvah so potok v današnjem Drožanju vcasih droži obarvale rdece, vse do izliva v Savo, tj. približno 2 kilometra. V casu nastajanja imen so potok zato poimenovali Drožanjski potok, svoje ime je dobila Drožanjska gora, vas Drožanje in kasneje Drožanjska ulica. Beseda Zavine pa naj bi prvotno pomenila ograjen vrt z vinsko trto. Prav tako so bili nekoc novo nastali vinogradi na površinah nekdanjih gozdov, povod za nastanek razlicnih »gor«, kot so npr. Zajcja gora, Drožanjska gora, Canjska gora, Nova gora, Dedna gora, Orelska gora in druge. V lasti samostana Admont na zgornjem Štajerskem so bila tudi obširna vinogradniška posestva v Sevnici in Brežicah. To dokazuje rokopis z naslovom »Vermerk das recht des perkrecht und wie man es besitzen soil«, ki je veljal kot zasebna listina. Datiran je bil iz leta 1513, imel pa je 16 clenov.18 Danes je velik delež površin, kjer so bili nekoc vinogradi, zarašcen z gozdovi ali pa so na njih pašniki in travniki. Posestnik, ki je vcasih posedoval vsaj 30 arov vinograda, je z izkupickom za vino že lahko placal davek. Nekaj zapisov o tem, kako so naši predniki iz okolice Sevnice pridelovali vino, tržili in ga radi spili, je ohranjenih.19 17J. Peternel (1939–2010), prvi župan obcine Sevnica v samostojni Sloveniji, ljubiteljski vinogradnik in od ustanovitve aktiven clan Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj, v letih 1997–2001 predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske. Od 2003 castni clan DV Sevnica - Boštanj. BOGATA VINOGRADNIŠKA TRADICIJA 18 »Gorske bukve« v izvirniku, prevodih in priredbah, Dolenc, 1940, str. 17. 19 Boštanj, 800 let. Knjigo je KS Boštanj izdala v letu 1998, ob 800 letnici prve omembe kraja. STARE TRTE Pred leti smo želeli poiskati najstarejšo trto v Sevnici in okolici. Po navedbah Jožeta Peternela raste na Pokleku, in sicer samorodna sorta Izabela. Njeno deblo ima 28 cm v premeru, iz njega pa so razvejane štiri vecje veje. Ob dobrih letnikih je trta, vzgojena v brajdo, obrodila tudi do 340 l mošta. Raste na bivšem posestvu Krejan, kjer je bila vcasih poletna rezidenca grofov Krstnik, in sicer pod kletjo, kjer je bilo 3 ha vinogradov. Franc Dobovšek iz Šmarcne ob reki Savi pa pripoveduje, da je njihova žametovka oz. kavcina, kakor mogocno trto ob domacem gospodarskem poslopju imenujejo od nekdaj, rastla že v casu njegovega deda in verjetno tudi pradeda. Po pripovedovanju domacinov naj bi imela že najmanj 100 let. Kmetiji je bila vedno v ponos, jeseni 2019 je še posebej bogato obrodila. V viharnih in nestanovitnih desetletjih njihova kavcina zagotovo ne bi preživela do današnjih dni, ce je njeni nekdanji in sedanji skrbniki ne bi vestno negovali. Franc Dobovšek ob stari trti na Šmarcni, jeseni 2019. V kontekstu vinogradništva in vinarstva v srednjem veku Drago Medved20 izpostavlja gradove. Bili so središce obrambne, gospodarske, politicne in kulturne moci kraja ali pokrajine, vcasih cele dežele. Predstavljali so gonilno silo gospodarskih dejavnosti, od katerih so živeli in bili od njih tudi odvisni. Gradovi so premogli svoje bogate kleti, njihovi gospodarji so s potovanj po drugih deželah prinašali izkušnje in nova znanja, mnogi kmetje so se tam naucili osnovnih vešcin te zahtevne gospodarske dejavnosti. Vino je bilo v srednjem veku poleg soli in voska za svece med najpomembnejšim trgovskim blagom. Intenziven promet z vinom je povzrocil nastanek t.i. vinskih poti. Bile so strogo nadzorovane, na njih se je pobirala mitnina in ustvarjal dohodek, potekale pa so tudi ob Savi, od Maribora do Brežic. Znane mitnice so bile v 15. stoletju tudi v Radecah, Loki pri Zidanem mostu, Kompolju, Sevnici, Brestanici, Krškem in v Brežicah. Levi breg Save, od Sevnice do Brežic, je bil v posestvi Salzburške nadškofije, alternativna vzporedna cesta pa je bila zgrajena tudi na desnem bregu reke Save.21 Na širšem podrocju Sevnice je bilo precej gradov, v vecini pa so žal propadli. Predstavili bomo vlogo dveh naših gradov, boštanjskega in sevniškega, za katera obstajajo zgodovinski viri, ki so povezani z vinogradništvom. Pojasnili bomo, kakšno vlogo je boštanjski grad odigral v razumevanju pravnega statusa in organiziranosti vinogradništva v poznem srednjem veku v naših krajih in zakaj je grad Sevnica poznan tudi kot »Trtin grad« ali »Grad vinske trte«. 20 D. Medved (1947–2016) je bil slovenski pisatelj, novinar, urednik, slikar in publicist. Obravnava predvsem naravno in kulturno dedišcino ter vinsko kulturo in enogastronomijo. O tem je napisal vec knjig. V svojih delih se na vec mestih spominja svoje tete, Medvedove Micke iz Apnenika pri Boštanju, ki mu je otroštvo obogatila s prvimi vinogradniškimi izkušnjami, kar ni nikoli pozabil. 21 Medved, Bizeljsko - Sremic: dežela vinske trte, vina in novega življenja, 2012, str. 42. Sevniški grad z vinogradom, fotografija: Jože Hvala. BOGATA VINOGRADNIŠKA TRADICIJA BOŠTANJSKI GRAD IN GORSKE BUKVE Ob opisu boštanjskega gradu, je Valvasor hvalil lepoto njegove lege in pristavil, da se v bližini gradu nahaja mnogo vinogradov.22 Grad Boštanj (nem. Sawenstein) je stal na strmem slemenu, nad obnovljeno kapelo Sv. Nikolaja v Boštanju, ki stoji ob regionalni cesti Sevnica - Radece, tj. ob kažipotu za Apnenik. Verjetno je bil zgrajen že v 12. stoletju na prazgodovinskem in rimskem obmocju. V 17. stoletju je grad razpadel, lastniki plemici Reffingerji pa so v bližini pod grajskim gricem blizu reke Save pozidali nov dvorec.23 Ta je deloma ohranjen še danes24, od grajske stavbe na hribu pa je ostalo le nekaj sledi kamnitega zidu in ostanek jugovzhodnega okroglega stolpa. Grad Boštanj v Valvasorjevi topografiji leta 1679.25 Slovensko ljudstvo je v poznem srednjem veku (imenovanem tudi »mracni srednji vek«) težko prenašalo težka bremena, ki jih je narekoval takratni fevdalni sistem. Leta 1570 so na pleca kmetov naložili še dodaten vinski davek, ki ga je oblast potrebovala za boj proti Turkom. Kmetom, ki so obdelovali vinograde, so ob trgatvi popisali pridelek in dolocili tlako v vinu ali denarju. Desetino mošta (»vsak deseti viertl«) so pri tem odšteli od skupnega pridelka, in sicer za dolivanje sodov. Od tako preostalega pridelka naj bi podložni kmet placal »za vsak bokal 1 crn pfenig«. Tako zbran denar so bili dolžni oddati dolocenim zbiralcem, od tega pa so lahko odšteli svoje stroške. Nagradili so vsakega, ki je naznanil drugega, da je odpeljal mošt ali vino iz gorice ali v sosednjo deželo brez placila, in sicer s tretjino vrednosti zaplenjenega pridelka. Kmetje so se neživljenjskim ukrepom upirali. Kljub naporom oblasti, da bi upor kmetov dušili, se je le ta nadaljeval. Ljudje pa so vecino vina prodali ali popili, ne da bi predpisani davek placali, kot so želeli njihovi gospodarji.26 Vrh nezadovoljstva tlacanov je bil proti koncu srednjega veka izražen s kmeckimi upori, ob tem je bil 1515 napaden in poškodovan tudi boštanjski grad, a je bil kmalu obnovljen.27 22 »Gorske bukve« v izvirniku, prevodih in priredbah, Dolenc, 1940, str. 44. 23 Gradovi Slovenije, 2021. 25 Pridobljeno na https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Boštanj_(Sawenstein) 26 Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Jug, 1942, str. 75–76. 27 Gradovi Slovenije, 2021. 13 24 Vinko Golcar iz Boštanja je pred leti pod nadzorom spomeniškega varstva prenovil propadajoco kapelo Sv. Nikolaja. Ta danes blesti v novi, »stari« podobi, skrbi pa tudi za vzdrževanje »grašcine«, tudi ta je bila nekoc v lasti boštanjske grajske gospode. 29 Najpomembnejši avtor, ki se je z Gorskimi bukvami ukvarjal v 1. polovici 20. stoletja, je bil Metod Dolenc. Pred 1. svetovno vojno se je seznanil z zapisi gorskih pravd, temu je posvetil velik del svojega raziskovalnega življenja. »Medtem ko se je zbirala gospoda, da zatre kmecki upor, se je dvigalo ob Savi na štajerski strani mesto za mestom. Navdušenje je vzbudilo slovensko kri, povodenj se je razlila z mogocnimi valovi. Kmetje na Blanci so se vzdignili, v Rajhenburgu ni ostalo gospodi druzega, kakor trdo grajsko zidovje, pri Sevnici je stala na polju Elijeva vojska, Boštanj na Kranjskem je gorel s plamenom ...« 28 pripoveduje Avgust Šenoa zgodbo o tem, kako se je na slovenskih tleh prelivala kri kranjskih, štajerskih in hrvaških kmetov, ti so se uprli neusmiljenim grašcakom, ki so bili v glavnem nemškega rodu. V srednjem veku se je tudi na naših tleh uveljavilo tako imenovano gorsko pravo. Dokumentirano je bilo v Gorskih bukvah, ki jih je pred dobrimi 80. leti med prvimi podrobno analiziral Metod Dolenc29. Gora so imenovali zaokrožen vinogradniški kompleks pod oblastjo gorskega gospoda (tudi skrcen, sprva nekultiviran svet, obicajno gozd, ki so ga iztrebili in ga zasadili z vinsko trto). Tako so nastali gorski vinogradi.30 Zemljiški gospod je bil na vinski gorici gorski gospod, ki je dajal vinograde po gorskem pravu v zakup razlicnim ponudnikom. Za vinogradniške parcele so se lahko potegovali kmetje, mešcani in tudi fevdalci, ki jih sami niso imeli. Do gorskega gospoda so bili v enakem razmerju, saj so mu morali dajati vinsko dajatev, ki so jo imenovali goršcina ali gornina. Zakup po gorskem pravu je bil deden, ker je obdelovanje vinogradov zahtevalo vecje zacetno delo, stroške in sprotno vzdrževanje, in svoboden, ker gorski gospod ni mogel naložiti zakupniku osebne podložnosti. Vinogradniki – sogorniki (vsi uživalci vinogradov na vinski gorici), so po gorskem pravu sestavljali gorsko skupnost. Njej je na vinogorskih zborih (pravdah) predsedoval gorski gospod s sodno gorsko palico v roki kot simbolom lastnine in oblasti na gori. Zakupna razmerja na vinskih goricah je urejalo gorsko pravo, ki je bilo pri nas od sredine 16. stol. uzakonjeno in zapisano v Gorskih bukvah. Te so bile v veljavi vse do leta 1812, ko jih je francoska oblast na ozemlju, pripadajocemu kraljestvu Iliriji, preklicala.31 Leta 1582 je Andrej Recelj (Rezl), župnik iz Rake na Dolenjskem, Gorske bukve iz nemšcine prevedel v slovenšcino. Tako so bili zapisani pravni obicaji, ki so se tekom stoletij obdržali v vinogradništvu. Predstavljajo zbrana pravila, ki so kot prvi pravni dokument v slovenskem jeziku urejala razmerja med najemniki vinogradov in nadrejeno zemljiško gospodo.32 Na podrocju vinogradništva in vinarstva smo tako dobili dokument v slovenskem jeziku, in sicer le 32 let po izdaji prve slovenske knjige, Trubarjevega Katekizma. Tudi to prica o velikem pomenu vinogradništva za takratno fevdalno družbo. 28 Zadnja kmecka vojska, Šenoa, 1907, str. 331. 30 Vinske bravure, Medved, 2011, str. 138–139. 31 Dular, 1988, Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju, str. 63. 32 Gorske bukve 1582, ured. A. Jelovšek, 2021. 33 Pridobljeno na https://www.delo.si/razno/ taticu-grozdja-so-za-kazen-odrezali-uho Recljev rokopis Gorskih bukev hrani Arhiv Republike Slovenije.33 Poleg prevoda Andreja Reclja iz leta 1582 je bilo najdenih in je arhiviranih še 10 slovenskih prevodov Gorskih bukev, med njimi tudi boštanjski, ki izhaja iz nekdanje boštanjske grašcine. Najdeni boštanjski zapis Gorskih bukev je iz obdobja pred letom 1781, hrani ga Ljubljanski narodni muzej. Stara knjiga je vezana v usnje, v njej pa sta dva sešitka. Prvi je naslovljen »Gorske Regelze al’ Artikelni«, to je prevod Gorskih bukev, ki sestoji iz 50 clenov, nima podpisa prevajalca ali prepisovalca, niti ne navaja kraja, kjer je prevod nastal. Drugi sešitek vsebuje zapisnike o vinogorskih zborih grašcine Boštanj ob Savi oz. Sawenstein iz leta 1798. Z gotovostjo lahko sklepamo, da je rokopis nastal iz prakticne uporabe in branja na gorskih zborih in da je prevod pripravil eden od grajskih uslužbencev pred 1781, ker odreja kazni tudi v denarju. Grafika je nedosledna, spominja pa na bohoricico.34 Valvasor je navedel, da je bil v tem casu grajski gospod na boštanjskem gradu Johann Friedrich Reffinger, ta je kupil grašcino od rodbine pl. Lambergov v letu 1798. Iz dokumentov nekdanje boštanjske grašcine so poznana mesta vinogorskih zborov leta 1798, tj. krajev, kjer so v tistem casu gojili vinske trte. To so: Osang von Svite Mauern Tal (Vozank), Veliki Vrh, Verhek von Seitv Sontzberg (vasica pri Solcniku), Topolovec z vasicami ali zaselki, Strassberg (Straški Vrh), Dertsrhe (Drce), Artitsch (Artice), Wolfsgruben (Volcje jame), Dobje, Draga, Auen (Log pri Studencu), Goli Vrh (pri Raki), Cerovec (pri Studencu), Blans (Blanca), Gaberje, Drnovo, Kalichberg (Apnenik), Wisell (Bizeljsko), Reber in Veternig (Veternik). Iz zapisnika je poznana podrobnost vinogorskega zbora iz Loga pri Boštanju, potekal je 14. aprila 1798 v hiši posestnika Kosa, ob tej priložnosti pa je bilo prisotnih 12 »prisednikov z županom vred«.35 V nadaljevanju povzemamo nekaj zanimivejših zapisov izvoda Gorskih bukev boštanjske grašcine, navedel jih je Metod Dolenc (1940). V »Ta pervem Artiklu« (oz. 1. clenu) dokument povzema, kdaj so na vinorodnih obmocjih, ki so bili v lastništvu boštanjske grajske gospode, potekali vinogorski zbori in kdo je bil lahko prisoten. Zapisano je bilo: »Na pervu ima usakuteru Leitu v Sleherni gorj duakrat gorska Prauda, koker jesfen enkrat. Spomlat med Veliko Nozhio inu met Wingustih v drugizh dersaina biti. Na taistih meistah, koker je stara navada, inu ima vjaki gorski gospud takishno praudo iz Suoimi dvanaistimi Sagorniki ali Mejashi obsedeti, oku bi pak taistih premallu blu, tokuou more is drusih gor mejashe naprossiti, inu to miso Sadosti k eni praudi namestiti inu obsedeti ali obsesti«. Torej nekako tako: »Na vsaki gori poteka gorska pravda dvakrat letno, med veliko nocjo in binkošti ter drugic jeseni. Na mestih, kot je stara navada, se gorski gospod sreca s svojimi dvanajstimi sogorniki ali mejaši, ce teh ni dovolj, so k zboru naprošeni drugi.« 34 »Gorske bukve« v izvirniku, prevodih in priredbah, Dolenc, 1940, str. 44. 35 Pravosodstvo klevevške in boštanjske grašcine od konca 17. do zacetka 19. stoletja, Dolenc, 1926, str. 156, 166–168. Dokument v nadaljevanju doloca prepoved zlorabe orožja in nasilja na vinogorskih zborih (»...kateri H’ti gorski pravdi pride, more suoie oroshje od sebe pollositi...«). Boštanjski izvod se tukaj od nemškega izvirnika razlikuje in kot orožje vkljucuje tudi sekiro. Doloca kazni za zavlacevanje rešitve vinogorskih zadev. Boštanjski prevod v tem delu skoraj v celoti povzema nemški izvirnik. Pisec boštanjskega dokumenta je želel povedati, da je treba Gorske bukve vsakic prebrati ob otvoritvi vinogorskega zbora, kar je bila navada tudi drugod na Dolenjskem. Po boštanjskem dokumentu se sme po sv. Matiji (po 24. februarju), ko postanejo navadno vinske gorice kopne, voziti le po starih poteh, ki so v rabi iz davnih casov. Ce je kdo vozil po snegu v zimi, npr. drva, tega po sv. Matiji ni smel vec. Steze za pešpot tu niso vkljucene. Doloca tudi popravljanje poti. Vinogradniki so imeli dolžnost ohranjati pota v dobrem stanju. »Kader je v gori kak Poth potreba popraviti, taku Se ima v/sem Mejasham per Straffingi 40 Denarjou Sapovedati, oku bi se pak temu kdu Super Stavu, inu bi na otou pomagati, taisti je od vfsakiga dne Sapadou 40 Denarjou«, je bilo zapisano. Vsak je bil v vinogradu dolžan skrbeti za varnost, za ohranjanje poti, meja in vzdrževanje ograd, in sicer tudi v smislu, da prepreci živini, da bi delala škodo. Dokument je dolocal pravico do dedišcine: »En vssaketeri, kir Erbschino, ali kako drugo pravizo per Kakishnimu Nogradu ima, taisti Se more pred gorsko Praudo oglassiti, inu to navadno toshnino doli polossiti, oku nikar, toku se mu nima obenu Sposnaine na niegovo tosbo rezhi.«. Koncno besedo pri dedovanju vinograda je imela »gorska pravda«, ki je reševala tudi tovrstne pritožbe, clen je vkljuceval denarni prispevek tistega, ki deduje. Dolžnost bodocega dedica vinograda je bila, da ostane doma. Pravno-eticni smisel tega clena je bil, da naj tisti, ki pricakuje, da bo podedoval domaco kmetijo, ne pobegne v drugo deželo. Kdor ni pomagal svojim staršem, po gorskem pravu ni bil upravicen do dedišcine. Dolžnost obdelovalca vinograda, ki sledi iz podložniškega razmerja, je bila spoštovanje prepovedi izvažanja pridelka iz vinogradov brez dovoljenja grajskega gospoda. Dolocena je bila kazen, tako za voznika kot pridelovalca, boštanjski izvod pa poleg voznika navaja tudi tiste, ki blago nosijo (kot blago razumemo grozdje, mošt ali vino). Kdor ni pomagal svojim staršem, po gorskem pravu ni bil upravicen do dedišcine. Takole pravi v »Ta trinaistem Artiklu«: »Kateri Vinu, Most alii Sytu, veliko al’ malu zhes prepoud iz gore pela ali nesfe, taisti uoshnig, ali ta kateri taku blagu pela, je Sapadou 72. dinarjou, ta drugi pak to blagu, zhigerje temu gorskimu gospudu je Sapadou, oku pa en gospud taistega Blaga na Suojem gruntu namore Sapopasti, toku on more tulkai vredniga na taistega vinogredu ali gruntu Se noter potegniti, v ti visj, de bode taistu 14 dnevih plazhanu«. Dokument je definiral obvezno navzocnosti na vinogorskih zborih, tj. sogornikov in mejašev, moških in žensk, vendar ne nujno osebno, vsakdo je lahko namrec brez navedbe razlogov poslal namestnika. Nemški izvirnik Gorskih bukev doloca, da gorski gospod od svojih vinogradnikov, ki spadajo pod njegovo gorsko palico, ne dobiva samo mošta. Njegove pravice so bile tudi v tem, da mu vinogradniki dajejo še druge naturalne dajatve ali denar. Izvirnik Gorskih bukev pravi, da se daje gospodarju najboljši mošt, ki pride prvi iz preše. V tem pogledu so bili povzeti posebni tehnicni predpisi za posodo, pa tudi, da mora vinogradnik, ki mu je vinograd slabo obrodil, za gorskega gospoda boljši mošt kupiti drugod. Boštanjski dokument se tukaj drži nemškega izvirnika, vendar na kraju prinaša spremembo, in sicer, da vinogradnik lahko placa vrednost dajatve, ce jo je »po nesreci kakšna nevolja onemogocila«, v denarju ali pa sme enako blago nabaviti drugod. Fotografija: Vinko Šeško Roki za dajatve pridelka grajski gospodi so bili: za mošt ob berbi (trgatvi), za vino ali denar, ki se daje kot nadomestek, pa na dan sv. Jurija (24. aprila). Kdor ni izpolnil dolžnosti do prihodnje trgatve, je bil po nemškem izvirniku zavezan placilu dvojne mere ali zneska in tako dalje v aritmeticni progresiji. Boštanjski prevod je aritmeticno progresijo iz nemškega izvirnika spremenil v geometricno: tako da zapoveduje cetverni, ne trojni znesek (torej vec). Ce je sogornik tri leta zapored ostal dolžan goršcino, ga je smel gorski gospod razlastiti in nagnati. Toda ne samovoljno, ampak le s privolitvijo mejašev. V boštanjskem dokumentu je med drugim zapisano: »V’ Saki Mejash je dousan, koker je Stara navada, to gorshino en dan toku delezh, dokler Sonze Sjia, pellati ali nesti inu Svoimu gospudu plazhati«. Gorske bukve so zapovedovale nacin prisilne izterjave, zaplembe ali izreka kazni. Simbolicno se je zacela izterjava s prepovedjo vstopa v vinograd tako, da se je pri pristopu zabil kol, ki je imel na vrhu, kakor vemo, križem pritrjeni dešcici ali snop slame. Kdor bi kljub temu stopil v vinograd, je zapadel dodatni globi. Zapoved je veljala za vinogradnika in za clane njegove družine. Prepoved pristopa se je preklicala po poplacilu celotnega dolga ali pa se je koncala z razlastitvijo. Danes bi takšen postopek imenovali rubež. Dolocene so bile pravne posledice zanemarjenega vinograda. Vinograd je moral biti pravilno obdelan, sicer gorski gospod ne bi dobil od njega tistih dohodkov, ki jih je smel pricakovati. Obvezno je bilo obrezovanje trt in ena letna kop, da bi tako zagotovili obilno in dobro letino. Originalni nemški dokument Gorskih bukev pravi, da je potrebno prepreciti, da bi vinogradnik, ki noce ali ne more vzdrževati vinograda, ostal na vinski gorici. Boštanjski izvod te dolocbe ne vsebuje. Dopustne so bile pritožbe na višje instance, in sicer zoper odlocbe gorskega gospoda in zoper sodbe zbranih na vinogorskih zborih ali izven njih. Nezadovoljna oseba je morala najprej h gorskemu gospodu ali gorniku, nato pa pri vsakem clanu sodišca izreceno odlocbo odkloniti kot neprimerno in zahtevati ponovno presojo. Boštanjski dokument tako kot originalni nemški, doloca povracilo škode, ki jo v vinogradu naredi živina. Vseeno je bilo, ali je škoda storjena poleti ali pozimi, ceprav to za oškodovanca ni imelo enakega pomena. Gorske bukve so dolocale kazni za tatvino kolov. V nasprotju z zelenim lesom gre tu za suh, za kole rabljen les. Boštanjski dokument je predpisoval denarno nadomestilo za krajo in dvojno povracilo ukradenih kolov: »Kateri enimu Kolce Vkrade, ta je Sapadou eno Marko Dinarjou, inu temu drugimu topelt kole poverniti.«. Na gorskih pravdah so potekale tudi obravnave vlomov. To ni bilo mišljeno kot vlom zaradi tatvine, temvec nasilje, ki se izvrši na stanovalcu prostora, v katerem je bila preša ali klet. Kazen se je izrekala tako, da se storilca »na životu in na blagu ukori« (npr. storilcu naj bi se odsekala noga, s katero je stopil v klet, ali roka, s katero je zamahnil za udarec). Dejstvo pa je, da »krvavih kazni« obicajno niso odrejali, storilca so kaznovali s šibanjem in z globami, pa še to le, ce se je dejanje zgodilo iz hudobije ali zlobe. Fotografija: Kmecka zadruga Krško, z. o. o. Telesni napad na vinski gori je bil kazniv. Slovenski izvodi (vkljucno z boštanjskim) so kot prekršek poznali tudi odnašanje prsti in gnoja iz tujega vinograda. Prepovedan je bil izkop mejnikov in spreminjanje poti. Boštanjski prevod izrazito poudarja, da ni dovoljeno, da bi vinogradnik obdeloval zemljo preblizu »obcih potov«. V primeru kršitve se je moralo vzpostaviti prvotno stanje, škodo pa povrniti dvakrat, ni pa v dokumentu navedeno, komu. Tatvina sadja in grozdja bi se po nemškem izvirniku lahko kaznovala tudi z rezanjem ušesa ali z denarno globo, pri otrocih izpod 14 let pa naj bi bila kazen blažja. Namen kazni je bila osramotitev storilca. Obicajno pa se je tatu grozdja ali sadja najprej izrekla globa, ce pa ni želel ali ni mogel placati, so bila dana navodila »naj se mu malo ušesce zareže«. Boštanjski izvod Gorskih bukev »rezanja ušes« ne omenja: »Kadar bi eden Ednimu grosdje, ali tudi jat, kakershni bodi, kraduv, ta je Sapadou 4 Shillinke, tudi temu drugimu Škodo poverniti«, navaja. Za vsak unicen trs je obstajala kazen, vendar v manjši meri kot za kol (povracilo škode za trs je bilo enojno, za kol dvojno). Boštanjski dokument tukaj dodaja še, da se to dejanje kaznuje, ce je narejeno iz hudobije (to je veljalo tudi, ce je storilec spustil v vinograd živino in je naredila škodo). Kaznovani so bili tudi vsi, ki so prehiteli dolocen cas trgatve. Dolocilo je izhajalo iz nevarnosti, da vino ne bi bilo dobre kakovosti v primeru preuranjene trgatve. Kako prepreciti uporabo neprimernih posod ni bilo definirano, prav tako niso bili zahtevani ogledi vinogradov pred trgatvijo, so pa vinogradniki morali grozdje prinesti na pregled in pokušnjo. Sankcije za kršitve teh zapovedi boštanjski dokument ne doloca. Gorske bukve v originalu, v slovenskem prevodu in z vsemi 10 slovenskimi razlicicami, ki so bile najdene, kažejo na to, da je gospoda želela dobro poskrbeti predvsem zase. Dejstvo je, da je dokument nastal zaradi nadzora pri pridelavi vina, tako v zagotavljanju kolicine kot tudi kvalitete. Grajski gospod, pa naj je bil podložnikom naklonjen ali ne, je želel imeti dobro vino, ga uživati, z njim trgovati in se z njim tudi pohvaliti svojim gostom. Podložništvo je bilo docela ukinjeno šele leta 1848. Ob koncu 18. stoletja so reforme Marije Terezije in zlasti Jožefa II. vplivale tudi na spremembo posestnih razmer. Krepila se je moc države in omejevala avtonomnost deželnih gosposk. Reforme so vse bolj potiskale gosposko iz vloge malih oblastnikov v vlogo privilegiranih lastnikov, posestnikov. Razen tega se je nekaterim deželnoknežjim gospostvom pridružila podržavljena cerkvena zemljiška posest. Ta posest pa ni ostala dolgo v upravi države, ker jo je ta s prodajo na dražbah ponudila najboljšemu ponudniku. Tako se je vse bolj krepila zasebna posest. Kmetje so svoje vinograde obdelovali sami in so si pri obsežnejših delih pomagali med seboj.36 36 Dular, 1988, Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju, str. 63. SEVNIŠKI »TRTIN« GRAD Navedimo še nekaj dejstev za sevniški grad, ki so povezana z vinogradništvom.37 Sevniški grad sodi med najbolje ohranjene gradove na Slovenskem in je tudi eden od najmarkantnejših. Presenetljivo je, da prva stoletja življenja gradu za seboj niso pustila pomembnejših pricevanj v socasnih virih. Grad Sevnica se v listinskem gradivu prvic omenja relativno pozno, kar pa ne velja za Sevnico (nem. Lichtenwald). Leta 1256 je bila prav Sevnica prizorišce enega najpomembnejših aktov v visokosrednjeveški zgodovini Koroške in Kranjske. Dedica, tj. oba sinova, sta se po smrti koroškega vojvode Berhharta II. v Sevnici sporazumela o delitvi dedišcine. Zgodovinar Tone Ravnikar zato domneva, da je sevniški grad v 13. stoletju že stal in je bil prizorišce omenjenega akta.38 V letih med 1803 in 1870 je bil sevniški grad v lasti rodbine Händl. S pridružitvijo Salzburga Avstriji sta postali posestvi Zgornja Sevnica in Reštajn fevda avstrijskega cesarstva. Novi lastnik Janez (Johann) Nepomuk Händl (z ženo Elizabeto, roj. Wolf) se je pri vzdrževanju posestev zelo izkazal, v gradu je za razliko od prejšnjih lastnikov, tudi stalno prebival. Iz vidika vinogradništva v Sevnici je pomembno, da je po porušitvi odvecnega obzidja uredil grajski vinograd, zasadil vinsko trto in se ukvarjal z vinogradništvom. V casu Janeza Nepomuka Händla je grad dobil ocarljivo podobo, kakršno je ohranil do danes.39 Leto 1812 je bilo za prebivalce Sevnice slovesno in nepozabno. 24. julija je Sevnico obiskal nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca I. in vnuk Marije Terezije, imenovan tudi »štajerski princ«. Na gradu ga je sprejel in pogostil Janez Nepomuk Händl, njuno prijateljstvo pa je trajalo vse do Händlove smrti. Nadvojvoda Janez zavzema v zgodovini Štajerske posebno mesto. Ukvarjal se je z znanostjo, iz Štajerske pa je želel narediti gospodarsko uspešno deželo. Zanimal se je za vse gospodarske dejavnosti tistega casa. Med drugim je pospeševal razvoj kmetijstva, zlasti vinogradništva. Ne preseneca njegovo prijateljstvo s podobno mislecemu Janezom Nepomukom Händlom, ki je bil najbrž z njegovim priporocilom 1. februarja 1823 povzdignjen v plemiški stan, z vzdevkom Rebenburg. Morda je bil prav nadvojvoda Janez tisti, ki si je domislil izvora plemiškega priimka, saj je ob obisku Sevnice obcudoval vinograd na grajskem hribu. Izpeljano iz nemšcine bi Rebenburg pomenil »Trtin grad« ali »Grad vinske trte« (die Rebe - nem. = trta). Vinska trta je bila upodobljena tudi na grbu Janeza Nepomuka Händla, in sicer na obeh straneh trdnjave. Grajski vinograd na škarpiranih terasah, ki ga je uredil Janez Nepomuk Händl vidimo na nekaterih graficnih podobah in kartografskih upodobitvah iz 19. stoletja. Ohranjen je ostal še nekaj let po 2. svetovni vojni, zatem pa zanj ni skrbel nihce vec.40 37 Navedena dejstva so povzeta iz monografije Grad Sevnica, izdane 2011. Sestavljena je iz prispevkov 12 avtorjev, monografijo je uredil Oskar Zoran Zelic, raziskovalec sevniške preteklosti in avtor tudi številnih drugih publikacij. 38 Grad Sevnica, Ravnikar, 2011, str. 59. 39 Grad Sevnica, Slana, 2011, str. 112–113. 40 Grad Sevnica, Slana, 2011, str. 114. Johann Wachtl, Sevnica z gradom, okrog leta 1830 (stara Kaiserjeva suita).41 Sevniški grad izpricuje vinske zgodbe in nas spominja na klenost ljudi, ki so že v preteklosti prebivali tod, obdelovali vinograde in pridelovali vino. Grajski vinogradi so se poleg tistega na škarpiranih terasah in površinah na južnem grajskem pobocju nahajali tudi na pobocju vzhodno od Hrast nad Drožanjskim potokom in v Articah, zaselku pod cerkvijo Sv. Roka in istoimenskim hribom nad Sevnico42. Vinske trte so bile na terasah grajskega pobocja na pobudo obcine Sevnica, KŠTM Sevnica in vseh štirih vinogradniških društev, ki delujejo v sevniški obcini, ponovno zasajene v letu 2007. Simbolicno dejanje sajenja prvih trt (20. aprila 2007) je spremljal kulturni program z nagovori župana obcine Sevnica Kristijana Janca, direktorice KŠTM Petre Pozderec, sevniškega vinarja Zdravka Mastnaka in najemnika grajske kavarne Martina Dolinška. Nekaj dni zatem, 9. maja 2007, je bilo družno posajenih preostalih 500 trt modre frankinje. Delo so odgovorno opravili clani vinogradniških društev Malkovec, Sevnica - Boštanj, Šentjanž in Studenec. Na sevniškem gradu se z modro frankinjo druži tudi potomka najstarejše trte na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru. Predstavniki obcine Sevnica, vinogradniških društev in krške kleti so njen cepic prejeli na svecani prireditvi v Mariboru 16. marca 2007. Vinogradniške površine v okolici sevniškega gradu (oznaceno s svetlo roza), 1825.43 41 Pridobljeno na https://commons.wikimedia. org/wiki/File:Sevnica_Castle_1830.jpg 42 Grad Sevnica, Zelic, 2011, str. 9. 43 Habsburg Empire - Cadastral maps (XIX.century), pridobljeno na https:// maps. arcanum.com Delegacija ob prejemu cepica Stare trte iz Lenta, ki raste na sevniškem gradu, Maribor, 16. 3. 2007.(Vir Kmecka zadruga Krško, z. o. o.) Ob svecani zasaditvi prvih trt modre frankinje na sevniškem gradu, 20. 4. 2007. Rondo v Šmarju Fotografija: Jože Hvala Slovenijo bogatijo lepa pokrajina, raznolike in privlacne naravne, kulturne in druge znamenitosti, obdelane in urejene površine, med katerimi so vinogradi, med njih umešcene zidanice in vecje vinske kleti. Malo je slovenskih mest, kjer vinograde najdemo celo v urbanem mestnem središcu ali v njegovi neposredni bližini. Sevnica, z grajskim pobocjem, zasajenim z modro frankinjo, in z rondojem v sevniškem vstopnem krožišcu, v letu 2011 zasajenem z muškatom blu, to premore. Zamisel za ureditev rondoja v Šmarju je dal Zdravko Mastnak45. Trte v vinogradu so zasajene v osmih vrstah, natanko v smereh strani neba (S, J, V, Z, SV, SZ, JV, JZ) kot »roža vetrov«. Tistim, ki prihajajo v Sevnico, v rondoju sporocamo »Dobrodošli v deželi vinogradov in vina!«. Ce v Sevnico vstopite iz severno zahodne smeri, se tukaj srecate s prvimi vinogradniškimi legami bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša, ki ležijo na Zajcji gori, Ledini in Sv. Roku. Iz Sevnice se vinorodni okoliš ob levem bregu reke Save, po ovinkih cez Lamperce, Drožanjsko goro, Žigrski Vrh, Konjske glave, Selc in drugih goric, mimo sevniškega gradu nadaljuje proti Blanci, kjer nas spet pozdravijo številni obsijani vinogradi v Krajnih Brdih, v Kladju, Trnovcu, Podvrhu, Pokleku, na Handiji, Štangrobu in Canjski gori. Nadaljujemo proti Krškem, v vinorodni podokoliš Sremic, naprej proti Brežicam in Bistrici ob Sotli na Bizeljsko, kjer se ob meji s sosednjo državo Hrvaško bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš tudi uradno konca. 45Sevnican Zdravko Mastnak je uspešno deloval v Vinski kleti Krško. Je degustator in enolog, s statusom ocenjevalca vin na mednarodnih ocenjevanjih, zelo aktiven pri zašciti cvicka ter ustvarjalec številnih penin po klasicni šampanjski metodi v Sloveniji in na podrocju bivše Jugoslavije. Od leta 2006 na posestvu Krakovo pri Sevnici, kjer je postavil sodobno vinsko klet, nadaljuje vinogradniško tradicijo svojih prednikov. Uspešno je uveljavil svoje blagovne znamke penin Valentina in Valvasor. Zveza društev vinogradnikov Dolenjske mu je leta 2001 podelila naziv Ambasador cvicka. VINSKE GORICE OB SOTOCJU SAVE IN MIRNE Sava je dolgo casa delila, vcasih na Štajersko in Kranjsko, delila je tudi ljudi, še danes se pošalimo, na Štajerce – prebivalce levega brega in Kranjce – prebivalce na desnem bregu reke Save. Mogocna reka danes razmejuje dva vinorodna okoliša vinorodne dežele Posavje: bizeljsko–sremiškega in dolenjskega. Rudi Stopar – sevniški vsestranski umetnik boštanjskih korenin, je ob predstavitvi knjige (1998), izdane ob 800 letnici prve znane omembe Boštanja v pisnih virih, povzel misli o mogocni Savi, ki že stoletja tece mimo Sevnice. Nic vec takšna, kot je bila vcasih – od revirjev umazana, danes že lepo cista, sestra rek Drave in Soce, reka, ki drsi cez ravnice, polja, prinaša dobroto ljudi, zajame izliv reke Mirne iz Mirenske doline, poskrbi za drst podusti, sulca in drugih rib, ki so že mocno ogrožene od velikih, požrešnih kormoranov. Vije se pod mogocnimi mostovi, valovi cez Log in se izteka na jug Posavja, s seboj nosi prijaznost ljudi. Iz Sevnice nas pot preko mostov na Savi pripelje v Boštanj. Danes se pravzaprav ne zavemo geografskih in drugih razlik, ki so se od izgradnje mostov in komunikacijskih povezav pred okvirno 150 leti, postopno zabrisale. Vinske gorice na desnem bregu reke Save v okolici Boštanja niso nic manj prijazne od tistih na levem bregu. Med njimi so Vetrnik, Apnenik, Zavine, Kravja dolina, Topolovec, Dobje, Ravne, Okic, Poganka, Preska, Orlska gora in druge. Tako na levem kot na desnem bregu reke Save sevniške obcine, je vinogradniška tradicija prepoznana s številnimi znamenji, obeležji, obicaji, izrocilom, zrcali se v ohranjeni in v veliki meri obdelani krajini, pripadnosti skupnim vrednotam, ki jih zagovarjamo in živimo. Oblikovale so se skozi stoletja, tako v casu težkih preizkušenj, kot v lepših in vinogradništvu prijaznejših obdobjih. Obdobje nekdanjega fevdalnega sistema, cas Marije Terezije, težka vojna in povojna leta obeh svetovnih vojn in današnji cas so in tudi danes pomembno vplivajo na našo kakovost življenja, zadovoljevanje potreb in želja prebivalstva. Vinska gorica Canjska gora, po nevihti, spomladi 2022. V Boštanju je med leti 1862 in 1874 služboval ucitelj in organist Florjan Kaliger. Napisal je vec pesmi o vinu in vinski trti. Po trinajstih letih službovanja se je avgusta 1875. leta zaradi obrekovanja preselil drugam, svojo bolecino je izrazil v pesmi Slovo46. V daljši pesnitvi z naslovom Od Dolenca pa je v 6. in 7. kitici posvaril pivce pred pijancevanjem47: O blažene brajde Po gori okol Le pustmo mi ajdo Naj zor še na polj Le v goro le v goro Veseli je glas Kjer gornik povabil je nas Ta prešo pervija Se smeje ha ha Drug iz buce napija Ta prava je ta Sem letos od lani Velik vec dobil Le prid sej pit ga bom dal. Kdor vino ce piti Naj prosi Boga De zdravje in pamet To pravo nam da Ne tep se ne kregaj Ne žali ljudi Le misli kak se takim godi Po pameti ga pi Pa ne hodi postran Da se v graben ne zverneš Po blat ne vališ Le misli kako se Iz takim godi Ker skorej vso pamet zgobi. »Zdravica« in zacetek pesmi »Od vinske terte«, Florjana Kalingerja v originalu. Florjan Kaliger je vinu posvetil tudi pesmi Od vinske terte, Pa iz glaškam govorim, S sladkim vincam si serce hladim ter Zdravico. V treh kiticah, kot je bila zapisana (tj. brez locil in nelektorirano), jo navajamo v nadaljevanju: Zapujmo iz veseljam Gorka spomlad pride Ta glaž je natocen Vsi skupaj na glas Se terta zbudi Oj bratec poglej Ker je ta zdravicka Po sveti obhaja Ta teb je natocen Ustvarjena za nas Vse sorte ljudi Le sprazni ga zdej Vince stri bogate Inslajši ljudi So perje pognale Zaterte naprej Bog dej nam živeti Še vec lejt za naprej Pa pili ga bomo Dost vinca nam dale In enkrat v nebesih Mi bratje zdej vsi Še vec zanaprej Iz angelci pet. 46 Boštanj – 800 let, str. 326. 47 Original Pesmi Florjana Kalingerja hrani knjižnica OŠ Boštanj. Pesem je prepisana po originalnem rokopisu, brez locil, zato ni lektorirana. Znano je bilo vino s Topolovca. Mošt so za mali in veliki šmaren tocili ob romanjih pri cerkvi Marijinega Vnebovzetja, ki jo je dal zgraditi boštanjski grašcak Andrej Mordax leta 1734. Topolovški hrib je bil takrat poln vinogradov in zidanic. Božo Racic – Kume, etnolog in sin naducitelja Alojza Racica, ki je služboval v Boštanju od 1892. do 1910. leta je bil, tako kot njegov oce velik ljubitelj vinskih goric, predvsem pa je rad zahajal na Topolovec48. Takole je hudomušno zapisal o topolovškem zvonarju in mežnarju, ki svojega dela ni opravil ob pravem casu: Kje si mežnar, Le zakaj si žvenkelj mi s trto zvezan, privezal, s klincem zbit, da ni moc zvonit. da ne znaš zvonit? Kadar žeja te bo trla, ne bo nic za pit! Od prijatelja, »boštanjskega gazde Pepita«,49 je iz Topolovca Boža Racica pot zanesla še v bližnje Ravne, kjer se »v divnem macesnovem gozdicu skriva zidanica Boštanjskega župana Lojzeta«.50 Piše o zidanici, ki je bila polna lepih spominov na case, ki se vec ne povrnejo. Iz zidov stare kleti, ki je danes ni vec, je Božo takrat prepisal verz, ki ga je ovekovecil priložnostni pesnik: 48 Navedene prigode v nadaljevanju so povzete iz dnevnika Jutro, 28. 9. 1929, št. 227, str. 3. Po virih Borisa Slapšaka in Boža Racica so navedene tudi v knjigi Boštanj – 800 let (1998), zbral in uredil jih je Ivan Šnuderl, str. 321–325. 49 Jože Slapšak, nekdanji boštanjski župan. 50 Zapisano kot spomin na september 1920. Boštanjski župan je bil Alojz Drmelj. 51 Habsburg Empire - Cadastral maps (XIX. century), pridobljeno na https://maps. arcanum.com Znana vinska gorica in priljubljena izletniška tocka v Sevnici je že od nekdaj slikovita in razgibana Zajcja gora. Danes še vedno premore obilo obdelanih vinogradov in urejenih zidanic. Na Zajcji gori so zorele tudi prve penine, ki so bile pridelane v Sevnici in okolici, pridelal jih je Zdravko Mastnak. Pomembno vinsko zgodbo je na Zajcji gori pred tem spisal Ernest Krulej, o katerem bomo vec navedli v nadaljevanju. Mnogi vplivni sevniški pomembneži so v prejšnjem stoletju prisegali na vinsko gorico Lamperce. Gostilnicar Starkl, veliki proizvajalec opeke Albert Pinoza, veleposestnik Gorišek, Edvard Klemencic – veliki poznavalec vinske trte in vina, sicer ucenec kmetijske šole, smer vinogradništvo v Klosterneuburgu v Avstriji, ucitelj Dolgan in mnogi drugi so radi zahajali na Lamperce, med svoje trte, brajde in kleti.53 Vinogradniške lege na tej gorici so cenjene še danes. Tudi Krajna Brda, Podvrh, Trnovec, Poklek, Canjska gora in druge vinske gorice v okolici Blance so od nekdaj ponujale odlicno priložnost za pridelavo vecjih kolicin grozdja, zorenje in nego vin. Omenjene gorice so v dobršni meri obdelane tudi danes, na njih pa vestni pridelovalci ponujajo dobra vina bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša. Krajna Brda nad Blanco in okolica (vinogradniške površine oznacene z rdeco), 1825.54 52 Prav tam. 53 Vir Jože Peternel, 2002. 54 Habsburg Empire - Cadastral maps (XIX. century), pridobljeno na https://maps. arcanum.com. BOLEZNI, TRTNA UŠ IN TRSNICE NA SEVNIŠKEM Po zemljiški odvezi leta 1848 je bilo tlacanstva uradno konec. Kmet je sicer postal svoboden, vendar so ga odkupnina in nove denarne dajatve, ki jih je moral placevati, mocno obremenile. Ko so nastopile še tri zaporedne slabe letine, se je gospodarski položaj vinogradnikov še poslabšal. Zadolženost je spet narašcala, kar je povzrocilo, da so vinograde priceli prodajati. V vseh slovenskih vinorodnih obmocjih so od druge polovice 19. stoletja vplivale na posestne razmere tudi trtne bolezni.55 Te so od sredine 19. stoletja prišle iz Amerike, predvsem grozdna plesnoba (Oidium Tuckeri), peronospora (imenovali so jo tudi strupena rosa) in trtna uš. Kmalu so ugotovili, da proti novi nadlogi pomagata žveplena voda, s katero so škropili trte in mešanica gašenega apna ter modre galice.56 O prvih pojavih peronospore na Slovenskem piše Slovenski narod57 10. julija 1881: »Jako razdevajoca bolezen, katera se je iz Amerike v Evropo zanesla, preti našim vinogradom. V zacetku se je zaradi podobnosti zamenjala s trtno jajcasto plesnijo (Oidium Tuckeri), pozneje so pa spoznali, da je zopet nova nevarna trtna bolezen v Evropi. Izvrsten strokovnjak F. pl. Thümen poroca, da so to bolezen opazili najprvo na Francoskem leta 1878. Leta 1870. se je jela uže silno širiti, pa le po nekaterih krožjih. Še tisto leto pa se je zanesla po celej Francoskej deželi, ter je v vinogradih neizmerno škode ucinila. Razširila se je uže po vsej zgornji Italiji in odtod je prišla tudi v Avstrijo. Opazila se je ta bolezen lansko leto na Dolenjskem meseca avgusta in septembra, letos prikazala se je pa uže zacetkom junija in sicer mocneje, kakor prejšnje leto.« Za škropljenje trt so pri nas sprva uporabljali vodo, v kateri so bile namocene jelševe veje. Postopek je potekal tako, da je eden nosil posodo z »zdravilno« vodo, drugi pa je z brezovo metlico škropil58. Kasneje so priceli uporabljati modro galico, apno in mocljivo žveplo, kar pa je po pripovedovanju starejših vinogradnikov marsikje naletelo na odpor. Vinko Orehovec iz Boštanja se je spominjal, da njegov stari oce nikakor ni maral piti vina iz škropljenega grozdja.59 Tudi Dolenjske novice so 1898 zapisale: »Naše ljudstvo se dolgo ni moglo navaditi škropljenja in v zacetku ni škropilo, ali kvar ga je poducila, da mora škropiti in sedaj tudi pridno škropi.«60 Najhujši udarec vinogradnikom je prizadejala trtna uš (Filoksera). Na obmocju habsburške monarhije so jo maja 1872 odkrili v poskusnem vinogradu vinarske šole v Klosterneuburgu pri Dunaju. Trtno uš so opazili na trtah, ki so jih za poskuse pripeljali iz Amerike. Domace trte, ki jih je napadla, so zacele hirati in so nazadnje odmrle. Ministrstvo za kmetijstvo je imenovalo komisijo, ki naj bi uporabila vsa sredstva, da bi filoksero zatrli, trtna uš pa se je kljub temu hitro širila. 55 Dular, 1988, Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju, str. 65. 56 Prav tam, str. 68. 57 Casopis Slovenski narod (1868–1943) je bil politicni casopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno. 58 Boštanj – 800 let, str. 184. 59 Prav tam, str. 137. 60 Dolenjske novice, 1898/XIV, št. 3. Do konca stoletja so bili okuženi skoraj vsi vinogradi na Slovenskem, mnogi med njimi pa so bili tudi popolnoma uniceni. Ker je vinski pridelek usihal, se je vecala tudi beda vinogradniškega prebivalstva. Kot edino sredstvo za ohranitev vinogradništva se je izkazalo sajenje ameriških trt, ki so bile odporne zoper trtno uš. Te so požlahtnili z domacimi, evropskimi trtami.61 V slovenske dežele Avstro-Ogrske je trtna uš prišla v poznih sedemdesetih letih 19. stoletja. Natancne letnice ne poznamo, saj so jo odkrili šele takrat, ko se je že dodobra razširila in povzrocila znatno škodo. Leta 1880 so jo najprej odkrili pri Secovljah in na Bizeljskem. Na Kranjskem je bila uradno potrjena na skrajnem vzhodnem obmocju Dolenjske pri vasi Velika Dolina leta 1884, po odkritju pa se je hitro širila in grozila, da bo vinogradništvo v deželi popolnoma unicila.62 Študijo o trtni uši je naredil in povzel Miha Serucnik (2011). Poimenoval jo je »ta strašno drobna pošast«, pri proucevanju pa se je omejil na obmocje historicne dežele Kranjske. Njegov namen je bil poglobiti naše vedenje o trtni uši kot sprožilcu številnih sprememb na podrocju vinogradništva pri nas in kmetijske politike nasploh. Po njegovi zaslugi smo dobili pomemben dokument, ki navaja podrobnosti o širjenju trtne uši in posledicah tudi za naše kraje. Ozemlju takratnega davcnega okraja Radece, v katerega je spadala tudi obcina Boštanj, je trtna uš prizanašala relativno dolgo. Konec leta 1888 je bilo ozemlje davcnega urada Radece, ki je obsegalo obmocja na desnem bregu reke Save od Podkuma na zahodu, radeške okolice, Boštanja južno od Sevnice ter del Mirenske doline, še »popolnoma nedotaknjeno«.63 Leta 1890 so v sodnem okraju Radece prvic porocali o pojavu novega škodljivca, in sicer na obmocju obcine Boštanj. Strokovnjak Reichel je ugibal, da je žuželka morala prileteti cez Savo iz sevniške okolice (kjer je bila že prisotna), saj so boštanjski kmetje v svojih vinogradih imeli izkljucno domace trte.64 V radeškem okraju je bilo sprva edino znano okuženo obmocje pri Topolovcu nad Boštanjem. Boštanjska lokalna komisija za oceno škode je leta 1893 sporocila prisotnost trtne uši na 25 parcelah, nikjer pa še ni bilo trt, ki bi se dokoncno posušile.65 Le leto kasneje je bil porocan manj optimisticen podatek: lokalna komisija je v Boštanju prisotnost uši izpricala na 104 parcelah od skupno 860 vinogradov, s skupno površino 471 oralov oz. 271 ha.66 Pregled objav v Deželnem zakoniku pokaže, da je trtna uš v trinajstih letih po 1895 zasedla še vsa preostala in odmaknjena vinogradniška obmocja. Vsi poskusi za zaustavitev škodljivca so bili neuspešni.67 61 Dular, Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju, 1988, str. 68–70. 62 Serucnik, 2011, str. 7. 63 Prav tam, str. 38. 64 Obravnave 32, Priloge, str. 169. AS 38, šk. 919, 1224/1891. 65 Obravnave 32, Priloge, str. 169. AS 38, šk. 920, 810/1892. 66 Obravnave 32, Priloge, str. 169. AS 38, šk. 923, 10032/1894. 67 Serucnik, 2011, str. 46–47. Fotografija:Vinko Šeško Propadli vinogradi na Sevniškem so njihove lastnike zelo prizadeli. Ne le zaradi zadovoljevanja lastnih potreb, ki so jih imeli. Marsikomu je dohodek od prodaje grozdja ali vina pomagal preživeti ali dvigniti njegov življenjski standard. Žalostna slika po naših goricah je bila hkrati velika priložnost za zacetke organiziranega strokovnega dela. To so sprva prepoznali le redki posamezniki, ki so razumeli pomen kakovostne prenove in uvajanja selekcionirane izbire trsnih cepljenk ter sodobnejšega pristopa v vinogradništvu. Prva trsnica, kjer so v Sloveniji vzgajali žlahtne trte, odporne na trsno uš, je nastala na Bizeljskem. V letu 1884 so posadili štiri poskusne parcele po 1440 m2 s podlagami ameriških sort, ki jih trsna uš ni prizadela.68 Pomembno funkcijo pri tem je imel Ivan Balon (1862–1897) iz Stare vasi na Bizeljskem. Izkazal se je s svojim predanim delom, še posebej z oživitvijo vinogradov. V domacem Posavju (na Bizeljskem in v Pišecah), v Zavrcu in Hrastovcu v Halozah je ustanovil deželne trsnice. Leta 1893 je bil imenovan za stalnega deželnega vinarskega komisarja za Spodnjo Štajersko. V praksi je svoje znanje najprej pokazal v domacem okolju, kmalu se je zaposlil v državni službi na Ptuju, kjer je bil zadolžen za boj proti trtni uši. Izobrazil je lastno skupino cepljarjev. Posavski muzej v Brežicah hrani njegov cepilni nož, s katerim je cepil vinske trte.69 Ko se je trtna uš pojavila tudi na Kranjskem, so bili nasadi iz brežiškega okrajnega glavarstva eden od virov trt za snovanje podobnega vinograda kot na Bizeljskem tudi na desnem bregu reke Save. 68 Pridobljeno na http://www.bizeljsko.si/da-je-bila-prva-trsnica-ustanovljena­prav-na-bizeljskem-leta-1884 69 Pridobljeno na https://www.pmb.si/odskrnjena-vrata-depoja/cepilni-noz-ivana-balona Prva in najvecja državna trsnica za vzgojo ameriških sadik na Kranjskem je bila ustanovljena v Kostanjevici na Krki, priprave za to so stekle leta 1885, komaj leto dni po odkritju trtne uši v okolici Podbocja.70 Povpraševanje po trtah iz Kostanjevice na Krki pa ni sledilo rasti pridelanih kljucev v trsnici. Spomladi 1888 je iz okrajnega glavarstva Krško trte kupilo 31 oseb. Med njimi je bil tudi lastnik grašcine Impoljca v bližini Sevnice Robert Obraczay. Vinograd na Impoljci je bil eden prvih, v katerem so rastle nove, na trtno uš odporne vinske sorte. Na Impoljci so se v nadaljnjih letih usmerili tudi v trsnicarstvo. Robert Obraczay je leta 1891 pridelal 150.000 kljucev, ki jih je iz Impoljce prodajal po ceni od 6 do 20 gld. Tržišce za nove trte se je najprej odprlo predvsem na Hrvaškem. Kasneje, ko je Ministrstvo za poljedelstvo odobrilo izvoz vecjih kolicin iz Kranjske, so bile njegove trte velikopotezno prodajane tudi na Ogrskem.71 V castniku Domovina (15. junija 1893) najdemo zapis, ki izraža veliko zaskrbljenost zaradi okuženih vinogradov v Boštanju in okolici. Porocilo o obcnem zboru kmetijske podružnice navaja: »Iz Boštanja se nam poroca o mnogobrojno obiskanem obcnem zboru ondotne kmetijske podružnice v nedeljo 4. t. m. pod vodstvom vrlega nacelnika, g. Ant. Planinca. Razen navadnih kmetov in kmetovalcev je bilo pricujoce tudi vec odlicne in izobražene gospode, ki so se vsi od kraja zanimali za govor g. naducitelja Racica o zelenem cepljenji trt. V Boštanju se sploh precej stori za vpeljavo nove vinoreje. Tako je g. Drmelj že v dva vinograda zasadil veliko amerikanskih trt. G. župnik Lavrencic je isto storil v enem vinogradu. Za zastopnika pri obcnem zboru glavne družbe je bil voljen g. A. Racic.«72 Maja 1895 je castnik Domovina spet porocal o dejavnosti Alojza Racica in dveh Drmeljev (posestnikov, oceta in sina73) v Boštanju. V prispevku preberemo, da se »v Boštanju, razen krškega mesta, kjer se kmetijska podružnica zelo trudi, najvec stori za novo vinorejo«. Clanek govori o dodeljeni podpori (20 goldinarjev in 1000 trtah iz deželne trtnice iz Ljubljane) za maticnjak in trtnico, ki je v Boštanju nastajala v bližini šolskega poslopja. S pomocjo deželnih in državnih podpor so se naredile podružnicne trsnice, med njimi tudi v Boštanju.74 V Kmetijskih in rokodelskih novicah so 8. 2. 1898 navedli: »V Boštanju imajo že vec let stare, s cepljenkami zasajene vinograde. V podružnicnem vzornem vinogradu je 26 razlicnih cepljenih žlahtnih trt. V drugih obcinah proti Radecam in Mokronogu so šele priceli. Tod zginevajo vinogradi vecinoma radi starosti in slabega obdelovanja, manj vsled trtne uši.« 73 Alojzij Drmelj, st. in ml. Oce je umrl 18. 10. 1915 v starosti 80 let. Sin Alojzij je bil boštanjski župan in narodni poslanec v dravski banovini za srez Krško (1931–1935), napreden vinogradnik in vinar ter boštanjski gostilnicar. 70 Serucnik, 2011, str. 117. 71 Obravnave, 32, Priloge, str. 172. 72 Domovina, 15. 6. 1893, str. 6. 74 Obravnave, 39, Priloge, str. 233. Tako na Kranjskem kot Štajerskem je država po trtni uši spodbujala obnovo opustošenih vinogradov. Iz podatkov, ki jih navaja Serucnik (2011, str. 182) pa je razvidno, da za obnovo v radeški okraj (kamor je spadal tudi Boštanj z okolico) ni šla nobena financna podpora. Razmeroma pozen izbruh napadov trtne uši v primerjavi z drugimi kraji je verjetno v povezavi s slabšo informiranostjo glede denarnih podpor. V casopisu Gospodarski glasnik za Štajersko (16. 10. 1906) najdemo tudi zapis za podelitev brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov na Štajerskem. Za Sevnico je bilo leta 1906 na razpolago 10.000 kron, ki naj bi jih razdelili med 20 prosilcev. Vinogradniki so po letu 1900 po obnovah vinogradov prešli na vrstno ureditev in redno škropljenje. Mešanica za škropljenje, ki se je uporabljala in je bila ucinkovita, je bila sestavljena iz 2 kg modre galice in 2 kg apna, kar so vmešali v 100 litrov tekocine. V prosvetljevanju in prenovi vinogradov v Boštanju je imel nemalo zaslug Alojz Racic, ki je med prvimi po pojavi trtne uši cepil vinograde na Bizeljskem75. Tudi za Blanco, kjer so bile trte pred pojavom trtne uši zasajene na obsežnih posestvih, je iz leta 1903 dokumentiran zapis, ki prica o naprednem pristopu pri obnovi propadlih vinogradov. Potrjuje, da je svojo trsnico premogla tudi Blanca: »Vinarstvo je bilo poprej precej razvito, a v minulih desetih letih je unicila trtna uš, peronospora in druge trtne bolezni vecino tukajšnjih vinogradov. Vinogradniki so priceli vsled tega koj zasajati ameriške trte ter so naredili do l. 1902 precejšnje število novih vinogradov. Spomladi l. 1902 je napravila državna in deželna uprava na posestvu Jožeta Robka in Jakoba Mirta vzoren vinograd in trtnico kot zgled in maticnjak za potrebe tukajšnjih vinogradnikov. Upati je, da se bodo v dogledni kratki dobi vsi uniceni stari vinogradi nadomestili z novimi nasadi in da si bode prebivalstvo s tem pridobilo nov trajen dohodek in si izboljšalo svoje slabo gmotno stanje.«76 75 Boštanj – 800 let, str. 184. 76 Zbirka zgodovinske in bajeslovne ucne snovi za brežiški, kozjanski in sevniški šolski okraj, Brinar, Knapcic & Skalovnik, 1903, str. 100. V letih, ki so sledila, so se vinogradi obnovili, vendar ne v enakem obsegu kot pred napadom trtne uši. Izmenjevale so se bogate in manj uspešne trgatve. Starejši ljudje so pripovedovali, kako je bila v Sevnici in okolici obilna letina 1917. Vino naj bi bilo tako kakovostno, da so ga gostinci prodajali pet let, ceprav ni bilo ustekleniceno, kletarstvo pa tudi ni bilo na tako visoki strokovni ravni, kot je danes.77 V reviji Kmetovalec so opisali vinsko letino 1920 na Kranjskem78: »Letošnja vinska letina na Kranjskem Sedaj, ko je trgatev v splošnem že pri koncu, moremo o izidu te nekoliko z gotovostjo porocati in izreci o njej svoje mnenje. Da nista bila junij in avgust za normalen trtni razvoj tako neugodna, bi letošnja vinska letina v kolikostnem in kakovostnem oziru še prekoracila letnik 1917. Tako pa je mokri junij mnogo škodoval v cvetju, da je grozdje deloma le slabo odcvetelo, mokri avgust pa s povzrocanjem raznih bolezni, zlasti grozdne plesnobe, ki je ponekod tudi polovico pridelka unicila. Mogoce ne bo pa odvec, ce opozorimo pri tej priliki na neprijetne slucaje, na katere smo sicer že pravocasno mislili in ki se žalibog že dogajajo, da se namrec pojavljajo nevestneži, ki potvarjajo letošnjo božjo kapljico s tem, da mešajo med vinski mošt sadjevca, posebno sladkega hruševca. To je pac najvecje zlo, ki ga more le kak propali clovek zagrešiti. Cena novemu vinu je oziroma bo vsestransko zadovoljiva in zato zasluži vsakdo, ki letošnji pridelek na ta nacin kvari in poštene kupce slepari, najstrožjo, po zakonih predpisano kazen. Zato upamo, da bodo vsi merodajni faktorji takim, dobro ime kvarecim producentom in prodajalcem, živo na prste stopili.« 77 Boštanj – 800 let, str. 184. 78 F. Gombac v reviji Kmetovalec, 15. 10. 1920. Fotografija: Judith Zgonec DOBRE IN SLABE LETINE Tudi napredni gostilnicarji in vinski trgovci na Sevniškem so znali prisluhniti novim izzivom in so obnovili stare nasade. V gostilnah so tocili svoja vina, ali vina, ki so jih kupovali na Bizeljskem ali Štajerskem. Eden od uspešnih sevniških gostilnicarjev, ki je stopal v korak s casom oz. ga prehiteval, je bil Ernest Krulej. Njegov strokovni prispevek k razvoju vinogradništva in vinarstva je nesporen. Na obmocju današnjega mesta so bile v casu med svetovnima vojnama naslednje znane gostilne: v Sevnici Valant, Krajnc, Perc-Medic, Kragl, Starkl-Gabric, Kovac-Petretic, Žickar, Cimperšek (2x), Krulej, Majer-Maurer, Tihole-Plausteiner, pri železniški postaji restavracija Lamper-Merc in hotel Triglav, v Šmarju pri Sevnici Požun, Cernic, Planinc, Trupej, Zelic in Jeraj, v Boštanju Lipar, Adamlje, Drmelj in Papež na Brodu, na Blanci pa Divjak in Radej.79 79 Po navedbi O. Z. Zelica, maj 2022. Med znane in pomembne sevniške veljake štejemo Ernesta Kruleja80, ki je od februarja 1932 pa do svoje smrti 1957 na Zajcji gori spisal svojo vinogradniško zgodbo. Vinograd z zidanico, travnikom in sadovnjakom je Krulej na Zajcji gori kupil od ostarelega nekdanjega sevniškega trgovca in župana Ludvika Smoleta. Vrhkletna zidanica je bila dobro grajena stavba pravokotnega tlorisa. Pod skupno streho je združevala bivalni in gospodarski del. Kakor se je Krulej pokazal kot dober organizator v javnem življenju, tako se je pokazal tudi v svojem lastnem gospodarstvu. V svojem vinogradu je zacel z inovacijami, ki so bile plod njegovih izkušenj. O tem izvemo iz njegovega clanka o regeneraciji vinograda, objavljenega v Kmetovalcu – glasilu Kmetijske družbe v Ljubljani, decembra 1941. Z opisanim nacinom obdelovanja vinograda, s katerim je dosegel izredne uspehe, je vinogradnikom podal zanimive in koristne nasvete za boljše razumevanje potreb vinske trte. Opisal je, kako je v starem, zapušcenem in izstradanem vinogradu s svojim inovativnim pristopom kljub drugacnim napovedim dosegel izredne uspehe. Znižal je višino trt, uvedel je gojenje na žici, s cimer je zmanjšal vlago in z njo širjenje glivicnih bolezni, ter globoko kopanje in gnojenje. Piše o rekordni letini 1936, ko je na hektar dobil 110 hl vina, in o hudi pozebi leta 1940.81 V Kmetovalcu je Krulej publiciral še vec strokovnih clankov, tudi 15. januarja 1942, ko je zapisal svoje izkušnje z gnojenjem vinogradov. Bralcem je zaupal, kako na Zajcji gori prideluje dober kompost, pri tem uporabi tudi rezino, kdaj in kako gnoji svoj vinograd, predstavil je rezultate poskusa gnojenja z rdeco deteljo. PRISPEVEK ERNESTA KRULEJA Ernest Krulej, 1888–1957 (vir Knjižnica Sevnica). 80E. Krulej (1888–1957), geometer, publicist, domoljub, vizionar, obrtnik, župan in vinogradnik, pomemben za razvoj Sevnice v mnogih pogledih. Njegovo življenjsko pot je skrbno proucil raziskovalec in zapisovalec sevniške preteklosti Oskar Zoran Zelic ter jo dokumentiral v knjigi Ernest Krulej : domoljub, publicist in kladivar prve Jugoslavije: ob 130. obletnici njegovega rojstva. Zacetni del Krulejevega clanka, objavljenega 15. 1. 1942 v casopisu Kmetovalec. 81 Zelic, 2018, Ernest Krulej : domoljub, publicist in kladivar prve Jugoslavije: ob 130. obletnici njegovega rojstva, str. 121–122. Gostoljubna Ernest in Sida Krulej sta v zidanici na Zajcji gori gostila številne goste. Da pa ne bi spomini na vesela druženja utonili v pozabo, je Krulej poskrbel za knjigo vtisov, poimenoval jo je »Spominska knjiga prijateljev Krulejeve Zajcje gore«. Prvi zapis iz knjige gostov je datiran 7. avgusta 1934, zadnji pa 19. junija 1940. Vmes so na 52 straneh lastnorocno zapisani vtisi domacih in tujih gostov (slednji v nemšcini, hrvašcini, cirilici in cešcini). Med drugim: »Po gorcah sem hodil, sem vince rad pil, pri Nestlnu sem pa najboljega dobil.«, »Kdor hoce dobro vince piti, mora v Zajcjo goro iti.«82 Vesela drušcina v Krulejevi zidanici na Zajcji gori.83 82 Zelic, 2018, Ernest Krulej : domoljub, publicist in kladivar prve Jugoslavije: ob 130. obletnici njegovega rojstva, str. 124. 83 Pridobljeno na https://www.posavskiobzornik.si/kultura/na-grajski-tlaki­obudili-spomin-na-pomembnega-sevnicana Casopis Domovina je 1. oktobra 1931 vabil na sejem sadja in grozdja v Sevnico. Med drugim so zapisali84: »Veliko zanimanje vlada za sadno razstavo in grozdni sejem. Vsakemu kmetovalcu bo koristilo, ako pošlje na razstavo nekaj svojega sadja, ker bo s tem laže dobil kupca za svoj pridelek. Pridite torej od 4. do 11. oktobra na sadno razstavo, 5. oktobra pa na sejem za grozdje v Sevnici.« Ta velika sadjarska razstava je bila pripravljena v prostorih Splošne gospodarske zadruge v Sevnici, med 4. in 11. oktobrom 1931. Organizirana je bila na pobudo takratnega sevniškega župana Ernesta Kruleja, ki je imel na otvoritvi tudi pozdravni nagovor. Zanimanje je bilo izredno, za razstavo so se zanimali tudi obiskovalci iz tujine. Socasno je bil na Krulejevo pobudo 5. oktobra organiziran prvi sejem grozdja, ki je sijajno uspel. V casu svetovne gospodarske krize, ki je mocno prizadela tudi Slovenijo, je bila okolica Sevnice s tem sejmom rešena vinske krize. V zvezi s tem najdemo zapis85: »Udeležba kupcev, kakor tudi od prodajalcev je bila nad vse pricakovanje velika. Že prvi dan se je prodalo samo na razstavi okroglo 50.000 kg vinskega grozdja, izven razstave pa okroglo 30.000 kg – kolikor smo mogli dobiti podatke. Dne 6., 7. in 8. oktobra se je prodaja vinskega grozdja nadaljevala, cetudi je bil sejem napovedan samo za en dan. Te tri dni se je prodalo, kolikor se je moglo ugotoviti, okroglo 60.000 kg. Prejeli smo informacije, da se je prodaja vinskega grozdja vršila v celem sevniškem gospodarskem okolišu in to na pobudo in vabila, ki jih je razposlal župan Krulej. … Kupci so bili iz vseh nevinorodnih krajev naše banovine, med drugimi kraji so bili zastopani tudi mojstranski in bohinjski kot, Kranj, Škofja Loka s Poljansko in Sorško dolino, Ljubljana in okolica Ljubljane, Zasavje, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radece, Laško, Savinjska dolina itd. Ce upoštevamo ves promet na grozdnem sejmu in izven njega, lahko racunamo, da je bilo prodanega najmanj 200.000 kg, ce ne vec. Vinogradnik sevniškega Posavja, ki je že s skrbjo premišljeval, kam s tolikim letošnjim pridelkom grozdja, ko muj itak vsled splošne vinsjke krize zaostaja vino prošlih letnikov v kleteh, je danes rešen te skrbi in hvaležen inicijatorju in organizatorju prvega vinskega sejma za vinsko grozdje v naši banovini županu trga Sevnice Kruleju Ernestu.« V casopisu Domovina86, 14. januarja 1932 preberemo, da je bil med 14. 1. 1932 in 28. 2. 1932 v Sevnici organiziran kmetijski nadaljevalni tecaj. V osnovni šoli so ga izvajali ob ponedeljkih in cetrtkih med 8. in 12. uro. Predavatelji iz Sevnice, Brežic in Krškega so predavali med drugim tudi iz vinarstva in vinogradništva, udeležba pa je bila za udeležence brezplacna. To je bila priložnost za pridobivanje novih znanj, izmenjavo izkušenj in spoznavanje dobrih vinogradniških in kletarskih praks, ki so prihajale iz bolj razvitih vinorodnih okolišev Štajerske in Primorske. SEJEM GROZDJA V SEVNICI 84 Domovina, 1. 10. 1932, str. 8. 85 Zelic, 2018, Ernest Krulej : domoljub, publicist in kladivar prve Jugoslavije: ob 130. obletnici njegovega rojstva, str. 95–99. 86 Str. 5–6. Med obema vojnama je delovalo Vinarsko društvo Dravske banovine87, ki je imelo svoje podružnice po vsej Sloveniji (leta 1938 je to društvo imelo 19 podružnic s 1024 clani), med temi tudi v Novem mestu in Podbocju. Društvo je izdajalo svoje glasilo »Naše gorice«. Kraljevska banska uprava Dravske banovine je leta 1935 izdala »Trsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino«, kjer lahko med drugim preberemo, da so »bela in rdeca vina iz sodnega sreza Sevnica mnogo šibkejša od bizeljskih, torej prav lahka, tanka, cesto medla, bolj kisla potrošna vina. Pridelujejo jih približno iz istih vrst ko na Bizeljskem. Potrošijo jih v domaci okolici in v rudarskih revirjih okoli Trbovelj.«88 Dravska banovina je pokrivala vecino današnje Slovenije z izjemo Primorske, ki je bila takrat pod italijansko okupacijo. Rdece sorte so v tistem casu imenovali modre sorte. Pridelek se je gibal med 20 in 25 hl vina na hektar. V knjigi Trsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino so bile za Bizeljsko in Posavje priporocene sorte laški rizling, zeleni silvanec, beli burgundec, rdeci traminec, žametasta crnina, modra frankinja in portugalka, za Krško-Kostanjeviški okoliš žametasta crnina, modra frankinja, portugalka, rdeca kraljevina, laški rizling, žlahtnina, beli burgundec, zeleni silvanec in rdeci traminec (. naj bo crnih, . pa belih), za Novomeško-Mokronoški okoliš pa rdeca kraljevina, laški rizling, žlahtnina, beli burgundec, zeleni silvanec, rdeci traminec, žametasta crnina, modra frankinja in portugalka.89 Velika in pomembna prelomnica za vinogradništvo je bila 2. svetovna vojna (1941–1945). Številni ljudje so zbežali iz svojih domov, še vec je bilo izseljenih. V naših krajih so naselili Kocevarje, ki se na vinogradništvo niso spoznali. To je bil razlog, da so vinogradi, obnovljeni po trtni uši, do konca vojne v vecini spet nazadovali ali v celoti propadli. 87 Dravska banovina je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije. Kot ena izmed devetih banovin, upravnih enot Kraljevine Jugoslavije, je bila ustanovljena 3. oktobra 1929. Imela je sedež v Ljubljani in bila nadalje razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Vinarski zemljevid Dravske banovine.90 88 Trsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino, 1935, str. 54. 90 Kraljevska banska uprava Dravske banovine, 1935, str. 65. 91 Slovenija, vinska dežela, 2017, str. 30. R. Gorjak je mednarodno uveljavljen in eden vodilnih slovenskih vinskih profesionalcev. Robert Gorjak za vinorodno Posavje med najboljše letnike 20. stoletja uvršca letnik 1945 ob koncu 2. svetovne vojne, poleg tega pa še tri izjemne letnike 20. stoletja, in sicer 1971, 1983 in 1993.91 Za takojšnjo obnovo po vojni ni bilo niti denarja niti dovolj cepljenk, zato so individualni pridelovalci zaceli saditi in grobati samorodne sorte. Te so bile manj obcutljive na bolezen. Z nasadi samorodnice se je kakovost pridelanih vin poslabšala, razvoj vinogradništva in kletarstva sta mocno nazadovala. Na to so šele mnogo kasneje priceli glasno opozarjati naprednejši vinogradniki in spodbujati ponovno obnovo. Po 2. svetovni vojni je pridelava vina potekala v glavnem v okviru zadružnih kleti, vinogradi pa so bili v tem obdobju tako v državni kot tudi v zasebni lasti. Zasebniki so vecinoma pridelovali grozdje za prodajo zadružnim kletem, v majhnih kolicinah pa so ga zadržali za pridelavo odprtega vina za lastne potrebe ali potrebe okoliških gostiln. Nekatere izmed zadružnih kleti so znale pridelati lepo število izjemnih vin tudi po današnjih standardih, nekaj jih še vedno hranijo v arhivskih zbirkah doticnih kleti.92 Napredek v vinogradništvu je bil dosežen šele po letu 1970, ko so vinogradniki v obnovo vinogradov zaceli vlagati vecja sredstva, kar je pricela stimulirati tudi država. Vecje površine so bile zasajene s kakovostnimi trsnimi cepljenkami. Zelo pomembno pa je bilo spoznanje, da je potrebno bolj skrbeti za kakovost vin, saj brez odlicne kakovosti ni trženja. To je bil cas, ko so tudi številni delavci, sicer redno zaposleni, kupili ali podedovali svoj košcek zemlje, kjer so si postavili zidanico in zasejali manjše število trt. V tem casu so bili ljudje žejni znanja in izkušenj. Za nasvet so mnogokrat povprašali bolj izkušene vinogradnike, ki so ohranjali tradicijo svojih ocetov in dedov. 91 Slovenija, vinska dežela, 2017, str. 30. R. Gorjak je mednarodno uveljavljen in eden vodilnih slovenskih vinskih profesionalcev. 92 Prav tam, str. 20. Fotografija:Vinko Šeško DRUŠTVO VINOGRADNIKOV DOLENJSKE Pri trgovskem podjetju Hmeljnik v Novem mestu so kot glavno dejavnost imeli promet z vinom, kasneje so se zaceli ukvarjati še z vinogradništvom in trsnicarstvom. Ko se je z njimi povezal takratni referent Tit Doberšek, je dozorela ideja o povezavi vinogradnikov v skupnem društvu. Prva pobuda za društvo je bila podana na posvetu vinogradnikov v Kostanjevici, ki ga je jeseni 1971 sklical Agrokombinat Krško. Zamisel je dozorela na ocenjevanju vin Novomeško-Mokronoškega vinorodnega okoliša, 3. aprila 1972. leta.93 Namen sestanka v hotelu Kandija v Novem mestu 3. aprila 1972 je bil priprava na ustanovitev dolenjskega vinogradniškega društva. Otvoril ga je Tit Doberšek94 in poudaril, da »iz svojega delovnega mesta opaža, da bi bilo nujno ustanoviti društvo, ki bi povezovalo vse vinogradnike…«. Povedal je, da je pravila dobil v Juršincih, kjer so vinogradniško društvo že ustanovili in jih z manjšimi korekcijami pripravil za obravnavo na ustanovnem obcnem zboru. Navzoci so se obvezali, da bodo do 1. maja 1972 vsak na svojem podrocju pridobivali clanstvo, ki naj bi se udeležilo ustanovnega obcnega zbora. V zapisnik so zapisali še, da bi se ga moralo udeležiti vsaj 60 clanov, ki pa so lahko tudi vinogradniki s starimi nasadi in manjši vinogradniki. Tit Doberšek (1913–1990) (fotografija družinski arhiv) 94 Tit Doberšek (1914–1990) je bil vinarski, vinogradniški in sadjarski strokovnjak, poznan predvsem kot praktik, uspešen organizator prodajnih in nabavnih poti v zadrugah, organizator razstav, predavatelj, inštruktor in kmetijski inšpektor. V Dolenjskem listu je bil avtor stalne rubrike »En hribcek bom kupil ...«, ki jo je urejal in pisal od leta 1978 pa do 1989, skoraj do svoje smrti. OBISK DOBERŠKA IN TERCELJA V SEVNICI 93 Navedena dejstva in citati v nadaljevanju glede ustanovitve in vloge DV Dolenjske, so (ce ni drugace navedeno) povzeta iz zbornikov, ki jih je DV Dolenjska in kasneje Zveza društev vinogradnikov Dolenjske izdajala ob ocenjevanjih vin (osebni arhiv Jožeta Peternela, vpogled v letu 2002). Spomladi 1972 sta v Sevnico prišla Tit Doberšek in Dušan Tercelj96, z glavnim namenom, da opravita rajonizacijo vinogradniških leg v sevniški obcini in Sevnicane povabita k društvu na Dolenjskem, ki je bilo pred ustanovitvijo. V gostilni pri Žickarju (Jurišic) sta se sestala s Tinetom Klemencicem in mu izrocila štiri pristopne izjave za sodelovanje pri ustanovnem zboru Društva vinogradnikov Dolenjske. Prejeli so jih Jože Peternel, Izidor Simoncic, Bruno Plausteiner in Tine Klemencic.97 Prva stran zapisnika o pripravah na ustanovitev DV Dolenjska, z dne 3. 4. 1972.95 97 Po navedbah Jožeta Peternela, 2002. 95 Iz osebnega arhiva Jožeta Peternela. Kopijo zapisnika 1. sestanka z namenom ustanovitve vinogradniškega društva na Dolenjskem je J. Peternelu posredoval Martin Cvelbar iz Novega mesta. Dr. Dušan Tercelj, 2012. (fotografija Aleš Gacnik, Tovarna Tradicij) 96 Dr. Dušan Tercelj (1923–2013), agronom in ugleden enolog, s strokovnim delom je zacel na vinogradniškem posestvu na Kapeli in v Radgonski kleti, bil kasneje enolog v Vino Brežice, v letih od 1952 do 1959 pa enolog in upravnik kleti v Vinarski zadrugi v Vipavi. Od leta 1960 pa vse do upokojitve 1993. leta je bil raziskovalec v centralnem laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije v Ljubljani. Leta 1981 je magistriral in leta 1983 doktoriral na Agronomski fakulteti Univerze v Zagrebu na temo barvnega sestava kraškega terana. Med leti 1975 in 2003 je bil strokovni organizator in 4 leta predsednik Mednarodnega ocenjevanja vin v Ljubljani. Po letu 2002 je na društvenih ocenjevanjih DV Sevnica - Boštanj veckrat vodil degustacijsko komisijo. Porocen s Sevnicanko Majdo Jesenko. Doberšek je z namenom dviga kvalitete spodbujal obnove vinogradov na Dolenjskem in ocenjevanja vin. Ocenjene cvicke je za Dolenjski list, 3. februarja 1972, kriticno ocenil takole: »Precej vin je bilo zavrnjenih, ker so bile pri pijaci primesi samorodnice, žvepla itd. Najbolj pa je teplo pridelovalce, da nimajo urejenega kletarjenja ... Zanimivo je, da vecina pridela grozdje odlicne kakovosti, vendar potem ne zna iz njega iztisniti dobrega vina.«98 Alfonz Cucnik, takratni direktor Hmeljnika, se je spominjal: »Ce smo si želeli, da bi se tudi na Dolenjskem kaj naredilo na podrocju vinogradništva, smo se morali organizirati. S Titom Doberškom sva se odpeljala k Janezu Toplaku v Juršince v Slovenskih goricah, kjer so se ravno takrat pripravljali na ustanovitev društva. Po zgledu njihovih pravil smo naredili naša in za 18. junij 1972 sklicali ustanovni obcni zbor v prostorih hotela Otocec. Ustanovitev društva je med dolenjskimi vinogradniki naletela na velik odmev, pa tudi takratni politiki so bili veseli, da se je pricelo premikati, saj so cez dolenjsko vinogradništvo že zdavnaj naredili križ. Žalostno je bilo gledati, kako je propadla cepljenka, po najboljših legah pa se je šopirila samorodnica. Vedeli smo, da takšna organiziranost prinaša lepše case tudi za dolenjsko vinogradništvo.« 98 DL, 14. 11. 2013, str. 20. USTANOVITEV DRUŠTVA Ustanovni zbor Društva vinogradnikov Dolenjske je bil 18. 6. 1972 na Otoccu. Sprejeta so bila usklajena pravila delovanja. Za predsednika je bil izvoljen Martin Cvelbar, za podpredsednika pa Alfonz Cucnik. Prvi predstavniki podružnic so postali Jože Peternel za Sevnico, Ivan Pungercar za Malkovec, Ignac Škoda za Trebnje, Anton Medja za Šmarjeto in Jože Frelih za Šentrupert. Kot gonilna sila društva je bil aktivno vkljucen še Tit Doberšek. O ustanovitvi Društva vinogradnikov Dolenjske je v clanku »Združevanje in sodelovanje – V prid slovesu cvicka«, 22. junija 1972, porocal Dolenjski list99: »Pospeševati razvoj dolenjskega vinogradništva, združevati vinogradnike v tem prizadevanju, to je poglavitni namen za ustanovitev vinogradniškega društva, katerega obcni zbor je bil v nedeljo, 18. junija, na Otoccu. To je drugo vinogradniško društvo v Sloveniji; kako resno nameravajo dolenjski vinogradniki sodelovati v njem, dokazuje že udeležba, saj se je zbora od 120 povabljenih udeležilo 97 ljudi. Vinogradniško društvo bo združevalo vinogradnike Novomeško-Mokronoškega vinogradniškega okoliša, kar pomeni, da obsega obcine Novo mesto, Trebnje in Sevnica. V izvoljenem 17-clanskem upravnem odboru, ki ga bo vodil predsednik Martin Cvelbar iz Novega mesta, so predstavniki iz vseh teh obcin. Na obcnem zboru so izvolili tudi 5-clanski izvršni odbor, za podpredsednika društva so izbrali Alfonza Cucnika, za tajnika pa Franca Avsca. Po strokovni plati bo delo društva vodil Tit Doberšek, kmetijski inšpektor iz Novega mesta. Sprejeli so pravila društva, kjer je natanko doloceno, kakšne so pristojnosti društva vinogradnikov in njegovih clanov. Na zboru je bilo izrecenih vec kriticnih besed na racun dosedanjega macehovskega odnosa do vinogradništva in vinogradnika. Posebno udeleženci z Malkovca so ostro grajali spreminjanje imena cvicka v marvin in poudarjali, da je naloga društva prizadevati se za sloves cvicka, te posebnosti dolenjske zemlje in dolenjskega podnebja. Na zboru so bili nezadovoljni, ker ni bilo predstavnikov kmetijskih organizacij in kmetijske šole, ceravno so bili povabljeni.« DV Dolenjske je bilo drugo vinogradniško društvo v Sloveniji. Tudi sevniški vinogradniki so ustanovitev društva toplo pozdravili. Nekateri so se v naslednjih letih udeleževali predvsem strokovnih predavanj in ekskurzij. Zakljucimo lahko, da je izvoljeni predstavnik t.i. podružnice za Sevnico Jože Peternel svoje delo opravil dobro, saj se je dejavnost društva iz Novega mesta v kratkem casu razširila tudi na sevniško podrocje in zanetila nove ideje o združevanju vinogradnikov. Podobno vlogo je imel tudi Ivan Pungercar, ki so ga številni sevniški in boštanjski vinogradniki poznali in spoštovali kot vinogradnika, vinarja in trsnicarja iz bližnjega Malkovca. 99 DL, 22. 6. 1972, str. 11. Po ustanovitvi DV Dolenjske se je zaradi velikega obmocja in števila vinogradnikov, ki so združeni delali v Društvu vinogradnikov Dolenjske, pokazala potreba po razdelitvi na pododbore, poimenovali so jih ožje vinogradniške okoliše (OVO). Prvi pododbor DV Dolenjske je bil 10. februarja 1977 ustanovljen na Malkovcu, v katerem so bili vinogradniki iz Malkovca, Šentjanža, Boštanja in Sevnice. Obcni zbor v prostorih nad kletjo Hmeljnik na Malkovcu je kot delovni predsednik vodil Jože Peternel. Prisotnih je bilo 92 vinogradnikov, za predsednika pododbora je bil izvoljen Ivan Pungercar100. Izvoljeni upravni odbor je štel 7 clanov: 4 iz Malkovca (Lojze Udovc, Ivan Pungercar, Ciril Flajs in Ivan Camloh), 2 iz Šentjanža (Stanko Repše in Ferdinand Prijatelj) in 1 iz Boštanja (Boris Slapšak). Imenovani so bili tudi delegati za skupšcino DV Dolenjske, Sevnico je zastopal Izidor Simoncic, Boštanj pa Vida Medved. Malkovški vinogradi, jeseni 2020. Fotografija: Judith Zgonec PODODBOR MALKOVEC 100 Ivan Pungercar (1930–2015) je bil ustanovni clan DV Dolenjske, navdušen vinar in vinogradnik iz Malkovca, tudi trsnicar, dolgoletni predsednik in castni clan DV Malkovec, ZDVD mu je 2013 podelila naziv ambasador cvicka. S cvickom je leta 1972 zmagal na 1. ocenjevanju vin DV Dolenjska. Tako je bil na nek nacin tudi 1. Kralj cvicka. Ivan Pungercar, na zakljucku skupšcine ZDVD, Kostanjevica na Krki, 37 let kasneje - 1. 6. 2014. Vinogradniki so si zadali vec poudarka nameniti strokovnemu delu in pridobivanju clanstva. V zapisniku so zapisali: »Glede na to, da je na našem podrocju še precej vinogradnikov, ki pa niso clani društva, je v bodoce naloga vsakega clana, da na terenu pridobiva nove clane in to preko svojega odbornika posreduje na odbor društva, da se novega clana vnese v register.« V razpravi na Malkovcu je bilo izpostavljeno vprašanje o zašciti cvicka oz. o doslednejšem spoštovanju vinskega zakona: »Zanimivo je bilo dolocevanje obsega društva in kam sega meja našega cvicka, zato ne more imeti meja tega okoliša kakršen koli vpliv na naše društvo, ki so lahko tudi izven tega okoliša (v našem primeru predel Štajerski Podvrh in gorice nad Sevnico.« Malkovcani so na ustanovnem zboru OVO Malkovec k sodelovanju povabili tako boštanjske vinogradnike, ki so pridelovali pretežno cvicek, kot tudi druge iz okolice Sevnice na levem bregu reke Save. Ob ustanovitvi prvih ožjih vinogradniških okolišev je bilo poudarjeno, da OVO Sevnica - Boštanj samostojno ni formiran, da pa velja o tem resno razmisliti. Definiran je bil kot obmocje, ki je zajemalo vinske gorice Trnovec-Podvrh (80 ha), Prešna Loka - Konjska glava - Žabjek (25 ha), Lamperce - Sv. Rok (15 ha), Zajcja gora (10 ha), obronki Lisce (20 ha), Svibno z obronki Huma (10 ha), Topolovec - Dobje (30 ha), skupaj 190 ha vinogradov. Obnove je cakalo 150 ha vinogradov. Zacetek zapisnika ustanovnega zbora pododbora Malkovec, 1977. 101 V letu 1979 je bilo v Društvu vinogradnikov Dolenjske vclanjenih vec kot 500 vinogradnikov, ki so bili organizirani v sedmih ožjih vinogradniških okoliših: OVO Šentjernej (110 clanov), OVO Škocjan (70 clanov), OVO Novo mesto (110 clanov), OVO Podbocje (50 clanov), OVO Malkovec (130 clanov), OVO Trebnje (90 clanov) in OVO Šentrupert (40 clanov). Jože Peternel je za bilten Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, izdan ob 20. Tednu cvicka (1992), zapisal: »Bil sem edini iz levega brega Save med dolenjskimi vinogradniki. V zacetku so nas prepricevali, naj se zapišemo med štajerske vinogradnike, ceš da na tisti strani Save cvicek ne raste. No, koncno smo v društvu ostali tudi Sevnicani in danes se zavedamo, da nam je to koristilo in da smo veliko pridobili. Kot vinogradniki smo prepotovali vso vinorodno Slovenijo, imeli veliko predavanj, obiskovali smo kleti in poslušali izkušene vinogradnike.« 101 Osebni arhiv Jožeta Peternela. OŽJI VINOGRADNIŠKI OKOLIŠ SEVNICA ­BOŠTANJ Do konca leta 1981 so se sevniški in boštanjski vinogradniki pa tudi iz Studenca in drugih okoliških krajev prostovoljno odlocali za clanstvo v OVO Malkovec. Precej jih je žal že pokojnih, so se pa radi spominjali prijetnih druženj in skupnih projektov, ki so potekali v vinogradniškem združenju, ki ga je vodil Ivan Pungercar. Leta 2002, ko je društvo pripravljalo jubilejni zbornik, je spomine na te case obujal Ivan Mastnak102 , eden od glavnih pobudnikov za ustanovitev OVO Sevnica - Boštanj: »S pricetkom aktivnega dela na Malkovcu, kjer smo sodelovali tudi Sevnicani in Boštanjcani, sovpada izboljšanje kakovosti vin, kvaliteta in vecji izbor trsnih cepljenk, izboljšalo se je stanje v mnogih vinogradih in kleteh, med vinogradniki pa so nastale nove vezi in poznanstva, ki jih še vedno ohranjamo. Zaradi velikega interesa in oddaljenosti, se je v zacetku osemdesetih porodila ideja, da bi se podobno kot na Malkovcu, organizirali tudi v Sevnici. To smo udejanjili konec leta 1981.« 102 Ivan Mastnak (1927–2013), napreden vinogradnik in vinar iz Orehovega (Zajcje gore) je bil med ustanovnimi clani OVO Sevnica - Boštanj, v letih 1981 do 1998 clan upravnega odbora, od 1998 do leta 2006 clan nadzornega odbora, po letu 2003 tudi castni clan društva. Aktivno je sodeloval pri mnogih dogodkih, še posebej pri projektu razvitja društvenega prapora, na povorkah, pri organizaciji društvenih ocenjevanj vin, prikazov strojne opreme in kletarskih opravil, pri organizaciji pohodov po vinskih goricah ter pri izvedbi strokovnih izletov. Oce enologa Zdravka Mastnaka. Ivan in Fanika Mastnak na vinogradniški povorki v Sevnici, 16. 3. 1988 (fotografija L. Anzelc).103 S casom je bil interes za ustanovitev vinogradniške ljubiteljske organizacije v Sevnici vse bolj izražen, ker je bilo ljubiteljskih vinogradnikov in vinarjev iz leta v leto vec in so želeli, da bi strokovna predavanja in demonstracije vinogradniških opravil potekale bližje. V letu 1981 je dozorela ideja za ustanovitev in registracijo samostojnega OVO Sevnica - Boštanj. Do sklepnega dejanja – tj. imenovanja iniciativnega odbora, ki je imel nalogo pripraviti vse potrebno za ustanovitev, je prišlo decembra 1981. 103 Osebni arhiv Sonje Šinkovec. USTANOVITEV OVO SEVNICA - BOŠTANJ Dobesedni zapis kratkega sklepa o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev »sevniške podružnice« Društva vinogradnikov Dolenjske – Ožjega vinogradniškega okoliša Sevnica«, kot ga je lastnorocno zapisala in podpisala referentka za kmetijstvo na obcini Sevnica Mira Možic, se je glasil: »Dne 3. 12. 1981 ob 14. uri v pisarni referenta za kmetijstvo na obcini se je zbral na pobudo tov. Mastnaka in bil imenovan iniciativni odbor vinogradnikov v Sevnici: Peternel Jože, Klemencic Tine, Simoncic Dorci, Železnik Jože, Slapšak Boris, Plausteiner Bruno in Možic Mira – ref. za kmetijstvo. Sklep je bil sledeci: Ker je dovolj vinogradnikov v Sevnici in bližnji okolici in želja njih, se ustanovi društvo v Sevnici »Ožji vinogradniški okoliš Sevnica«. Dolocen je bil datum za ustanovitev društva in to 26. 12. 1981 v sindikalni dvorani v Sevnici. Istocasno se organizira še strokovno predavanje o pretakanju vina in se dobi ing. Marjetic Darkota iz Krškega.« Na ustanovnem zboru vinogradnikov v Sevnici, 26. 12. 1981, je bilo prisotnih 72 vinogradnic in vinogradnikov. Sprejeli so pobudo iniciativnega odbora in ustanovili ožji vinogradniški okoliš. Prisotni na zboru so se vanj vclanili, izvolili organe društva in sprejeli delovni plan. Imenovan je bil prvi upravni odbor, ki so ga sestavljali Alojz Rupar – predsednik, Mira Možic – tajnik, Jože Peternel – blagajnik in clani Boris Slapšak, Tine Klemencic, Izidor Simoncic, Bruno Plausteiner, Ivan Mastnak in Vida Medved. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Martin Kovac, Jože Železnik in Alojz Zalašcek. Društvo se je uradno registriralo kot »Društvo dolenjskih vinogradnikov, Ožji vinogradniški okoliš Sevnica - Boštanj«. Vinogradnikom iz Sevnice in Boštanja so se kmalu zatem priceli pridruževati clanice in clani iz Blance, Studenca, Loke pri Zidanem mostu in Zabukovja. O dogodku je 7. januarja 1982 porocal Dolenjski list, v prispevku je bilo napovedano tudi 1. društveno ocenjevanje vin v Sevnici. DL, 7. 1. 1982, str. 3. OVO Sevnica - Boštanj je 13. februarja 1982 organiziral prvo uradno ocenjevanje vin, in sicer v Gasilskem domu v Sevnici. Degustacijska komisija je ocenila 51 vzorcev, od katerih sta bila 2 izlocena zaradi samorodnice. Ocenjena vina so bila: 34 vzorcev cvicka, 6 vzorcev »crnega« in 9 vzorcev belega vina. Na prireditvi so bili razglašeni rezultati 1. društvenega ocenjevanja vin. Prva mesta so zasedli: Klenovšek Alojz iz Trnovca za cvicek (14,1 tock), Sinkovic Avgust iz Brezovega za belo (15,6 tock) in Možic Ivan iz Sevnice za »crno« vino (14,5 tock). Na prvem uradnem ocenjevanju vin, ki je bilo organizirano v Sevnici, je bil zmagovalni cvicek pridelan na levem bregu reke Save. Diplome in priznanja so sodelujoci prejeli na družabni prireditvi v Sevnici, ki so jo poimenovali »Dan vinogradnikov«. Nekateri sodelujoci, ki so bili prisotni na tem zgodovinskem dogodku, še vedno ponosno hranijo diplomo, ki so jo prejeli za svoje vino. Na diplome sta se podpisala Mira Možic (tajnica) in Alojz Rupar (predsednik OVO Sevnica – Boštanj). Pripravljeni vzorci 1. ocenjevanja vin (L. Motore in F. Švab), Sevnica, 13. 2. 1982 (avtor fotografije je verjetno L. Anzelc). Diploma iz 1. ocenjevanja vin, v kleti Alberta Ruparja, na vinski gorici Križe. PRVO OCENJEVANJE VIN V SEVNICI DRUGE ZACETNE AKTIVNOSTI OVO SEVNICA - BOŠTANJ Tit Doberšek, tajnik Društva vinogradnikov Dolenjske, je za bilten ob Tednu cvicka v letu 1982 ocenil prizadevanja nekaterih ožjih vinogradniških okolišev, dotaknil se je tudi OVO Sevnica - Boštanj: »Zaradi morebitne zamere kot tajnik društva težko ocenjujem delo posameznih ožjih vinogradniških okolišev. Vendar zlasti izstopa dejavnost te vrste pri OVO Cerklje in Trebnje, zelo se trudijo v Podbocju, Šentjerneju, Škocjanu in Malkovcu, manj dejavnosti je pri OVO Novo mesto in Šentrupert, docim zaceto delo OVO Sevnica - Boštanj kaže na veliko prizadevnost.« Do konca leta 1982 je bilo v društvo OVO Sevnica - Boštanj vclanjenih še novih 18 clanic in clanov, skupno jih je bilo 90. V Mastnakovi kleti na Zajcji gori je bila leta 1982 v Sevnici prvic predstavljena in demonstrirana filtracija vin. Boris Slapšak104 je kasneje pripovedoval, da so bila sprva precej nasprotujoca mnenja o tem, kako filtracija vpliva na kakovost vin. Opisal je, kako je potekal prikaz prve filtracije »za širšo javnost«. Zbrani vinogradniki so se razdelili na zagovornike novosti, ki se je v enologiji vse bolj uveljavljala kot redna kletarska praksa in na druge, ki so ostali skepticni in so menili, da filter »vinu prevec vzame«. Ob demonstraciji na Zajcji gori je Ivan iz cisterne napolnil štefan z nefiltriranim vinom. Po koncanem delu so zbrani natancno iskali razlike med filtriranim in nefiltriranim, vonjali, okušali, primerjali barvo in bistrost. Strinjanje o tem, da je bilo filtrirano vino boljše, je bilo med zbranimi menda popolno, kar je odpravilo vse dvome. Fotografija: Judith Zgonec 104 Boris Slapšak (1934–2014) je bil med vecjimi pridelovalci cvicka in drugih vin, v svoje vinograde in klet na Topolovcu je uvajal novitete in izboljšave, zavedal se je pomena kakovostne in zdrave pridelave. V OVO Malkovec in DV Sevnica - Boštanj je opravljal vec funkcij, bil je tudi stalni clan degustacijske komisije. Castni clan DV Sevnica - Boštanj, od 2003. Mastnakova zidanica na Zajcji gori je bila zaradi gostoljubnosti domacih, odlicne lokacije, razgleda in dobrih vin na sploh dobro obiskana in priljubljena tocka tudi za izvedbo sej upravnega in nadzornega odbora vinogradniškega društva. Obicajno je bila na Zajcji gori organizirana vsaj ena seja letno vse do leta 2003, ko so Ivanu pricele pešati moci. Zacelo se je tako, da so zbrani clani (s sklepcnostjo nikoli ni bilo težav) v kleti poskusili vino. V kasnejših letih so degustacijo zaceli s penino, ki jo je zacel pridelovati sin Zdravko, Ivan pa jo je vedno primerno ohlajeno z veseljem postregel, kot se za penino spodobi. Sledil je sestanek, za zakljucek pa je za krepko malico poskrbela žena Fanika. Ob odhodu ni izostal kozarcek v kleti, »da se potrdijo dogovorjeni sklepi in zakljucki seje«, z obveznim »pivnikom«, ki je bil obicajno nekaj od slanega peciva z ocvirki – »ce bi bili slucajno na poti domov kje policaji«, kot se je pošalil Ivan.105 27. januarja 1983 je Alfred Železnik, novinar Dolenjskega lista, ki je živel v Boštanju in se je vclanil v vinogradniško društvo, v prispevku »Dobra kapljica bolj cenjena – ob cvicku letos tudi domaci kruh in potica« porocal o 105 Tako so seje ostale v spominu takratnim clanom upravnega in nadzornega odbora. pripravah na 2. ocenjevanje vin v Sevnici. Podelitev z družabnim srecanjem (»Dan vinogradnikov«), so napovedali za 5. februar 1983 in vinogradnice ter vinogradnike povabili v TVD Partizan v Sevnico: »Najprej bo ob 15. uri razglasitev rezultatov 2. ocenjevanja in podelitev priznanj, ob 17. uri pa naj bi se pricela prava veselica, kjer bo mogoce dobiti res dobro vino in domace jedi«. Vzorce vin, ki so jih v prostorih stare sevniške pošte na Glavnem trgu zbrali 3. februarja 1983, med 7. in 15. uro, ocenili pa naslednji dan, so lahko zbrani na prireditvi poskusili. Zbirali so po 3 steklenice (litre) za vsak vzorec. Posebnost te prireditve je bil domaci kruh in potica. Prijave za sodelovanje je v Temeljni organizaciji za kooperacijo pri sevniškem Kmetijskem kombinatu zbirala Irena Klenovšek. Potic in kruha sicer niso ocenjevali, je pa na prireditvi vsaka od sodelujocih gospodinj, od predsednika Alojza Ruparja prejela pisno priznanje. Železnik je v svojem prispevku zakljucil: »Kakorkoli že, lani je trta dobro obrodila, kakšni kletarji so bili, pa velja poskusiti v Partizanu!«. Vinogradniki so ob tem dogodku napovedali, da že razmišljajo o živahnem »sprevodu po mestu«, ki bo naslednje leto.106 V naslednjih letih so bila organizirana številna strokovna predavanja, izleti in srecanja. Clani so se seznanjali z novostmi iz podrocij nege vinske trte (rez, obdelava in gnojenje tal, varstvo vinske trte …) in z aktualnimi vsebinami iz kletarstva. Predavanja in prakticne prikaze rezi ter kletarskih opravil je obiskovalo vedno vec ljudi. Med predavatelji, ki so v tem obdobju najpogosteje obiskovali Sevnico, so bili Darko Marjetic, dr. Julij Nemanic in Jože Maljevic. Med odmevnimi izleti in strokovnimi ekskurzijami so postali poletni ogledi mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni in vsakoletni obiski znanih vinogradnikov ter vecjih tržnih kleti. Enostavno je bilo napolniti enega ali celo dva avtobusa. Po obisku sejma v Gornji Radgoni je obicajno sledilo kosilo in obisk bližnjih štajerskih kleti. Napredni štajerski vinogradniki so bili bolj vešci sodobnih kletarskih praks. Zaradi številnih vinogradniških leg, ki jih premore severovzhodni del Slovenije, so bili v boju za konkurencno prednost na trgu primorani v nenehen razvoj in sledenje enološke stroke. Ni nakljucje, da so v vecini zgolj ljubiteljski sevniški in okoliški vinogradniki v kleteh okoli Gornje Radgone prvic videli sodobne kleti, ki pa so bile nemalokdaj brez lesenih sodov, spoznali so klimatizirane cisterne za vino in drugo sodobno kletarsko opremo, ko jo danes premorejo tudi manjše kleti. Izidor Simoncic – Dorci, Alfonz Rugelj in še nekateri clani društva so se težko sprijaznili, da je vino iz cisterne na etiketi lahko oznaceno kot vrhunsko. V enološkem laboratoriju, ki ga je imelo DV Sevnica - Boštanj v kasnejših letih, je Dorci rad spomnil na te prve oglede štajerskih in primorskih kleti. Vneto je zagovarjal svojo teorijo o zorenju vina v sodih in o prednostih, ki jih ponuja takšen pristop. Cas je pokazal, da so imeli prav oboji, zagovorniki in nasprotniki lesa. Odvisno od sorte, dozorelosti grozdja, namena, tipa vina in interesa. V sredo, 15. marca 1984 je društvo (verjetno prvic) organiziralo prevoz na »cvickarijo« v Novo mesto. Avtobus je iz sevniške avtobusne postaje odpeljal ob 17:30, za clanice in clane pa je bil prevoz brezplacen. 106 DL, 27. 1. 1983, str. 19. Starejši se spominjajo strokovnega izleta z martinovanjem v Italiji v Števerjanu 10. novembra 1984. Priljubljena destinacija za strokovne izlete je bila v tem casu, pa tudi desetletja kasneje, vinorodna dežela Primorska, predvsem Kras. »Vzorci vin na staro pošto« je bilo naslovljeno vabilo v Dolenjskem listu, 31. januarja 1985. Z njim je vodstvo OVO Sevnica - Boštanj svoje clanice in clane povabilo na prireditev »Dan vinogradnikov«, ki je bila organizirana v Boštanju, 3. februarja 1985. Na prireditvi so razglasili rezultate 4. ocenjevanja vin, ki so jih zbirali 1. februarja, med 15. in 18. uro ter 2. februarja med 9. in 12. uro v prostorih sevniške stare pošte. Vina so bila ocenjena na dan prireditve, tj. v nedeljo dopoldan, vinogradnice pa so naprosili, da prinesejo s seboj razne kulinaricne dobrote. Dodatna obvestila je bilo moc dobiti pri tajnici Miri Možic na zemljiški skupnosti.107 Zbor, sklican med božicem in novim letom (27. 12. 1985) ob koncu prvega štiriletnega mandata OVO Sevnica – Boštanj, je bil zaradi maloštevilne udeležbe clanov društva nesklepcen. Bolj uspešno je bil nato izveden 16. februarja 1986. Zbrani so delo v prvih štirih letih ocenili kot ucinkovito, za kar se je clanom organov društva predsednik OVO Sevnica - Boštanj Alojz Rupar javno zahvalil. Na rednih volitvah, ki so bile izvedene, ga je nasledil Rado Umek in v naslednjih letih zavzeto nadaljeval z utecenimi aktivnostmi: strokovnimi predavanji, prikazi vinogradniških opravil, izleti in ekskurzijami ter ocenjevanji vin, ki so se jih udeleževali clani OVO Sevnica - Boštanj. Alojz Rupar je prevzel funkcijo tajnika, opravljal jo je do zacetka leta 2000. Prireditev »Dan vinogradnikov«, Sevnica, 1986 (foto L. Anzelc).108 107 DL, 31. 1. 1985, str. 3. 108 Vida Medved in Stanko Lipar (med drugimi) sredi živahne razprave. Stara zidanica, motiv za diplome, avtorja Zdravka Baloga. Nadaljevale so se dobro organizirane in obiskane prireditve »Dan vinogradnikov«, ki so bile priložnost za druženje in razglasitev rezultatov društvenih ocenjevanj vin. Na prireditvi so zbrani lahko okušali uvršcena vina. Zagotovo so se dobitniki vidnejših diplom s svojimi vini tudi malce pobahali, ceprav še danes radi poudarijo, da clanice in clani društva sodelujejo, vina ocenjujejo in ne tekmujejo. Ocenjevanja vin s prireditvijo »Dan vinogradnikov« so bila organizirana vsako pomlad, od leta 1982 dalje, sprva v Sevnici (obicajno v bivšem TVD Partizanu, kjer stoji danes prodajalna Spar ali v hotelu Ajdovec) ali v Boštanju v dvorani TVD Partizana, kasneje tudi na Blanci. Dejstvo je, da se je kakovost vin s pricetkom organiziranih ocenjevanj pricela dvigovati, širila se je tudi ponudba sortnih in belih vin, ki so jih vinogradniki priceli kletariti v vecjem obsegu. Mnogi so dobili navdih in veselje ter obnovili stare vinograde, jih prilagodili za lažjo obdelavo ali pa posodabljali svojo kletarsko opremo. Ko se je približevala jesen in so se vinogradniki pripravljali na trgatev, so imeli obicajno priložnost prisluhniti napotkom strokovnjakov in svetovalcem. Avlo sevniškega hotela Ajdovec je 7. septembra 1986 napolnila množica vinogradnic in vinogradnikov, ki so prisluhnili ugledni enologinji dr. Slavici Šikovec. Zbranim je posredovala aktualne napotke za nego mladih vin vinskega letnika 1986. Še posebej je poudarila vlogo biološkega razkisa, umno uporabo žvepla in kvalitetnega kvasnega nastavka. Predstavljena teoreticna izhodišca so bila za mnoge prisotne do tedaj nepoznana in zato toliko bolj dobrodošla. Februarja 1988 so bile narejene nove diplome in priznanja s poznanim motivom »Stara zidanica«. Danes krasijo marsikatero klet in so v ponos clanom društva. Avtor te lepo sprejete ilustracije je bil Zdravko Balog (Sine). Motiv je bil leta 1993 dodelan, do današnjih dni pa je ostal kot nekakšen prepoznavni znak in logotip Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Pojavlja se na diplomah, priznanjih in publikacijah, ki jih izdaja društvo. PRVA VINOGRADNIŠKA POVORKA Veliko pozornost javnosti je pritegnila povorka ob 6. dnevu vinogradnikov 19. marca 1988. Od Gostilne Kragl na Glavnem trgu se je vil sprevod okoli 150 sodelujocih do Boštanja. Sodelovali so vinogradniki, sevniška godba na pihala in folklorna skupina Anton Umek - Okiški iz Boštanja. Na Glavnem trgu je bila zapeta Prešernova Zdravljica, povorka pa je zajemala vinogradniška opravila. Pavel Perc, sevniški novinar v Dolenjskem listu, je ob tej priložnosti pod naslovom »Povorka vinogradnikov« porocal109: »Kdorkoli je prejšnjo soboto spremljal povorko Društva vinogradnikov Dolenjske, podružnice Sevnica—Boštanj, od gostilne Kragl do železnine in koncno do Boštanja, je glasno pritrjeval sosedovim pohvalnim besedam, ceš, naj postane to stalna prireditev ob dnevu vinogradnikov. Na celu povorke so bili možje in fantje z Blance na konjih, na traktorski prikolici je za njimi skrbela za strumno in domace razpoloženje sevniška pihalna godba. Vinogradniki iz sosednje malkovške podružnice so prikazali cepljenje trt in vzgojo lastnih sadik, skupina z Vrha nad Boštanjem je nazorno demonstrirala sajenje trt, s Prešne Loke pa rez. Skupina s Studenca je ponazorila kolitev, težaško delo kopacev Žabjek, vez je pripadla Dobju, škropljenje Trnovcu in Podvrhu, trgatev pa so na bogato okrašenem vozu s cvetjem iz Savinjske doline prikazali vinogradniki z Orehovega itd. Povorko je sklenila prikolica Kmetijskega kombinata, pokrovitelja prireditve, ki je predstavila sodobno kmetijsko mehanizacijo.« Vinogradniška povorka, Sevnica, 16. 3. 1988 (avtor fotografij ni znan). 109 DL, 24. 3. 1988. V letu 1988 je bilo v OVO Sevnica - Boštanj vclanjenih okoli 150 vinogradnic in vinogradnikov. Okrepilo se je sodelovanje z vinogradniki iz drugih krajev, predvsem z vinogradniki iz Podgorja, mocno je bila prisotna želja za pobratenje, do katere pa ni prišlo. Clanice in clani so sodelovali na številnih prireditvah in strokovnih srecanjih, ponudba njihovih vin je bila lepo sprejeta tudi na novoletnih sejmih, ki so se nekaj let organizirali v Sevnici pred »Železnino« oz. Merxom. Postavitev stojnic je bila dobrodošla priložnost uspešne promocije vin in njihovih pridelovalcev. Svoja vina so ob tem ponujali vecji pridelovalci, predvsem iz okolice Sevnice, Studenca, Blance in Boštanja. V obdobju, ki je sledilo, so bili sevniški in okoliški vinogradniki prisotni tudi na razlicnih drugih dogodkih. Vinogradniška povorka, Sevnica, vinogradniki iz Orehovega, 16. 3. 1988 (foto L. Anzelc)110 110 Iz osebnega arhiva Sonje Šinkovec. DRUŠTVENI LABORATORIJ V letu 1988 je društvo nabavilo ebulioskop, instrument za dolocevanje alkoholne stopnje v moštih in vinih. Sprva se je uporabljal v glavnem na društvenih ocenjevanjih vin. Laboratorijsko opremo so s titracijskim sistemom za dolocevanje skupnih kislin, prostega žvepla ter refraktometrom za dolocevanje nepovretega sladkorja dopolnili februarja 1992. Opreme za analiziranje osnovnih kemijskih parametrov vina tisti cas v okolici Sevnice ni imelo nobeno vinogradniško društvo. Aktivno izvajanje osnovnih meritev parametrov vina za širše clanstvo, pa ni steklo takoj, temvec spomladi 1998. Na pobudo Alojza Ruparja je laboratorijsko opremo takrat usposobil, oskrbel potrebne reagente in druge kemikalije ter z delom v laboratoriju v Boštanju zacel Milan Simoncic. Letno je bilo analiziranih med 700 in 800 vzorcev vin, za katera so sevniški in okoliški vinarji spremljali trende osnovnih kemijskih parametrov. Z nekaterimi bolj opremljenimi enološkimi laboratoriji so bile veckrat izvedene medlaboratorijske primerjalne meritve. To in drugi ukrepi kontrole kakovosti ter dejstvo, da je meritve izvajal usposobljen analitik, so vplivali na zanesljivost izmerjenih rezultatov. V vecernih urah, ko je deloval društveni laboratorij, je bila za mnoge tudi priložnost za odkrit pogovor in senzoricno analizo prinesenih vzorcev. S pricetkom aktivnega delovanja laboratorija dejansko beležimo trend porasta števila vzorcev, ki na društvenih ocenjevanjih dosegajo kakovostni in tudi vrhunski razred. V letu 2002 je društvo nabavilo nov sistem za merjenje alkohola, kar je bilo izvedljivo ob pomoci donatorja. Jeseni 2002 je upravljanje laboratorijske opreme prevzel agronom Aleš Germovšek. Mnogi clani društva tudi danes izkorišcajo možnost kontrole prostega žvepla, titracijskih kislin, alkoholne stopnje in vsebnosti nepovretega sladkorja. Na 3. volilni skupšcini 18. februarja 1990 je delegat DV Dolenjske Peter Brcar predstavil predlog o organizaciji 42 urnega kletarskega tecaja. Ideja, ki je takoj naletela na velik odmev je botrovala, da je bil v Sevnici kmalu zatem organiziran 1. kletarski tecaj. Prvi clani OVO Sevnica - Boštanj so tako v letu 1990 obogatili svoje kletarsko znanje in izpolnili enega od pogojev za trženje svojih vin. Društveni laboratorij, Boštanj, spomladi 1998. 59 Na zboru, ki je bil 27. januarja 1991 v hotelu Ajdovec, je Jože Maljevic zbranim predaval o obdelavi in zatravljanju vinogradniških površin. Nekateri vinogradniki so takrat še prisegali na vsakoletno kop v vinogradih, cesar pa stroka ni vec zagovarjala. Razvila se je živahna razprava, ki jo je predavatelj koncal z zakljuckom, da tudi vsakoletna kop ne bo prevec škodovala, ce le ima kdo voljo izvajati to težaško opravilo. Degustacijska komisija je februarja 1992 ocenila 56 vzorcev vin. Tradicionalna prireditev (»Dan vinogradnikov«) s podelitvijo diplom je bila 7. marca 1992 v Boštanju. Na prireditvi je ocenjene vzorce komentiral Zdravko Mastnak, predsednik ocenjevalne komisije, ki je bil že enolog krške kleti. Pohvalil je kakovost vinskega letnika 1991, ki ocenjevalcev ni razocaral. Poleg vinogradnikov so za razvajanje zbranih udeležencev s peko domacih dobrot, ki so se družile z najbolje ocenjenim cvickom in belim vinom, poskrbele clanice sevniške obcinske zveze kmeckih žena. Za obdobje med 1981 do 1993 smo navedli nekaj dogodkov. Bilo jih je še vec, in sicer tistih z družabnimi in strokovnimi vsebinami. Mnogi so žal zabrisani iz spomina oz. jih težko verodostojno navedemo. Iz leta v leto so privabljali vec, v glavnem ljubiteljskih vinogradnic in vinogradnikov iz Sevnice, Boštanja, Blance, Studenca in drugih okoliških krajev. Ti so bili željni druženja, ucenja, spoznavanja dobrih praks v vinogradništvu in vinarstvu ter izmenjave izkušenj. V 12 letih po ustanovitvi OVO Sevnica - Boštanj so bili postavljeni dobri temelji in pricete številne dejavnosti, ki so se uspešno in v zadovoljstvo clanstva nadaljevale. Dozorel je cas za naslednji korak – ustanovitev samostojnega vinogradniškega društva. DRUŠTVO VINOGRADNIKOV SEVNICA ­BOŠTANJ Delovanje OVO Sevnica - Boštanj je bilo od vsega zacetka dokaj samostojno in v marsicem neodvisno od maticnega društva, tj. Društva vinogradnikov Dolenjske. OVO Sevnica - Boštanj, organiziran kot društvo, je bil v letu 1992 med vecjimi na Dolenjskem. Zaradi neposrednega in lažjega dela je bil v upravnem odboru DV Dolenjske sprejet sklep, da se ožjim vinogradniškim okolišem predlaga, da ustanovijo svoja društva, ki se po svoji volji združijo v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske (ZDVD). Tako bi se skupni interes vinogradnikov lažje realiziral tudi v bodoce, nova zveza društev pa bi ohranila strokovne in prijateljske vezi, ki so se spletle med aktivnim delom in sodelovanjem številnega clanstva na Dolenjskem. Sevniškim vinogradnikom je bila ideja predstavljena na zboru spomladi 1992. Upravni odbor OVO Sevnica - Boštanj je dobil zadolžitev, da predlagano preoblikovanje realizira v razumnem casu. Priprave na ustanovitev samostojnega vinogradniškega društva v Sevnici, pod imenom Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj, so bile dorecene 16. junija 1993 v gostilni Plausteiner v Sevnici.111 Na razširjeni seji upravnega in nadzornega odbora je bilo dogovorjeno, da se v organe novega društva predlaga izvoljene clane iz OVO Sevnica - Boštanj in sicer do naslednjega volilnega zbora, ki je bil predviden za pomlad 1994. Napisana in predstavljena so bila nova pravila društva, narejen je bil žig, pripravljen je bil sklep za izredni zbor vinogradnikov, in sicer za prenos imetja in osnovnih sredstev OVO Sevnica - Boštanj na DV Sevnica - Boštanj s pobudo, da se v novo društvo vclanijo vsi clani ožjega vinogradniškega okoliša Sevnica - Boštanj. Predlagani sklep je bil realiziran na izrednem zboru, ki je bil sklican pred trgatvijo 5. septembra 1993 v dvorani Gasilskega doma v Sevnici. Rado Umek, kandidat za predsednika novoustanovljenega društva (bil je tudi potrjen), je predstavil delo OVO Sevnica - Boštanj v preteklosti in pojasnil namen preoblikovanja. V novo društvo so se vclanili vsi vinogradniki, ki so bili vclanjeni v OVO Sevnica - Boštanj, ki je s tem aktom prenehal delovati. Soglasno je bil sprejet sklep, da se novo društvo vclani v ZDVD. DV Sevnica - Boštanj je tako clan ZDVD od ustanovitve zveze. Dolenjski list je ob tej priložnosti citiral predsednika društva Rada Umka, ki je cestital Boštanjcanu Alojzu Zalašcku za zlato medaljo na mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, izrazil pa je tudi zadovoljstvo nad dosežki clanstva na Tednu cvicka v Kostanjevici. Vinogradniki so prisluhnili predavanju mag. Mojmirja Wondre o trgatvi in predelavi grozdja ob suši. Letnik 1993 je namrec dozoreval v neobicajno sušnem obdobju, ob trgatvi pa je bilo grozdje izredno bogato s sladkorji, aromati in harmonicno, kar je prispevalo k odlicni kakovosti vinskega letnika. Predsednik Umek je v vabilu tudi pojasnil, zakaj je bila za prizorišce predavanja izbrana velika kulturna dvorana, in sicer zavoljo pricakovanega množicnega obiska, kar se je izkazalo kot upraviceno. 111Gostilnicar Bruno Plausteiner (1928–1997) je bil navdušen vinogradnik in vinar, tudi ustanovni clan OVO Sevnica - Boštanj in clan prvega upravnega odbora. Prostori v njegovi znani sevniški gostilni ali zidanici v Podvrhu so bili za namen vinogradniških srecanj in sestankov vedno odprti. USTANOVITEV DV SEVNICA - BOŠTANJ O aktivnostih DV Sevnica - Boštanj je pogosto porocal Radio Sevnica. Pred ustanovnim obcnim zborom leta 1993 je bila z Radijem Sevnica podpisana pogodba, na osnovi katere je društvo do ukinitve priljubljene radijske postaje posredovalo obvestila in strokovne nasvete. Kasneje je to vlogo prevzela društvena spletna stran. Uspešno delo društva tudi po preimenovanju in preoblikovanju ni zamrlo. Izboljšalo se je delo na strokovnem podrocju, saj se je z intenzivnim sodelovanjem s Kmetijsko svetovalno službo v Sevnici in Novem mestu povecal obseg realizacije strokovnih predavanj in demonstracij razlicnih vinogradniških opravil (npr. rezi vinske trte, izvajanje poletnih zelenih del idr.). Strokovne ekskurzije v Gornjo Radgono in vsakoletni ogled kmetijsko -živilskega sejma so postale tradicionalne ter so bile dobro obiskane. Vinogradnike so na ogled sejma povabili tudi v torek, 24. avgusta 1993. Na dan izleta je bilo v Gornji Radgoni poleg razglasitve rezultatov ocenjevanja slovenskih vin še strokovno predavanje o rizlingu na Slovenskem, ki ga je imel dr. Colnaric. Prijave za izlet je sprejemala Hranilnica pri KZ Sevnica, Mercator železnina (Slavica Krmelj) in vsi poverjeniki za pobiranje clanarin. V ceno 1.700 tolarjev je bil vkljucen prevoz, vstopnina za sejem, kosilo in glasba za razvedrilo ter ples. Odhod iz Sevnice je bil ob 6. uri izpred gostilne Kragl in hotela Ajdovec. Vabilo je bilo objavljeno tudi v Dolenjskem listu.113 112 Prispevek je pripravil sevniški novinar Dolenjskega lista Pavel Perc. 113 DL, 12. 8. 1993, str. 6. Leto kasneje, 18. septembra 1994, je v avli hotela Ajdovec, DV Sevnica— Boštanj pripravilo predavanje o jesenskih opravilih v kleteh. Zbranim je predaval vrhunski vinski poznavalec in enolog dr. Julij Nemanic. Beseda je tekla predvsem o bližajoci trgatvi, predelavi grozdja in o negi mladega vina med vretjem. Vinogradniki so bili seznanjeni tudi o boleznih na vinski trti in grozdju ter o preventivnih ukrepih za preprecevanje le teh v prihodnjih letih.114 Predavanja Belokranjca Julija Nemanica so vedno pritegnila mnoge poslušalce, zato je bil pogosto dobrodošel gost DV Sevnica - Boštanj tudi v kasnejših letih. Rezultati, ki jih je dosegalo društvo, so bili opazni tudi v javnosti. Hkrati so številne clanice in clani širili dober glas o razlicnih dogodkih ter ob številnih priložnostih promovirali svoja vina. DV Sevnica - Boštanj je bilo med aktivnejšimi društvi in najštevilcnejšimi v ZDVD. Ni nakljucje, da je bilo ob praznovanju obcinskega praznika novembra 1995 za delo v preteklosti nagrajeno z najvišjim priznanjem obcine, Grbom obcine Sevnica. Predsedniku društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj Radu Umku sta priznanje izrocila župan Jože Peternel in predsednik obcinskega sveta Martin Novšak. 114 Naš glas, 28. 9. 1994, str. 12. Podelitev najvišjega obcinskega priznanja, Sevnica, 10. 11. 1995 (vir obcina Sevnica). V sodelovanju z Gostinskim podjetjem Sevnica je DV Sevnica - Boštanj 12. januarja 1996 v hotelu Ajdovec organiziralo vodeno degustacijo mladih vin letnika 1995. Delavnico je vodil Zdravko Mastnak. Zbrani so poskusili in analizirali 20 vzorcev vin domacih vinogradnikov, od katerih je bil eden izlocen zaradi napake. Kljub majhnemu številu zaznanih napak in bolezni, pa je bil Mastnak do analiziranih vin kriticen. Izpostavil je problem motnih, necistih, neharmonicnih ali kislih vin. »Za lanski letnik lahko velja le ocena dobro in nic vec, skratka, gre za letnik, ki ga bomo zlahka pozabili. Res pa je veliko prispevalo k slabši kakovosti neugodno vreme. Ce bi Posavci in Dolenjci ne ponavljali napake, da smo tudi lani 14 dni prezgodaj trgali, bi imela vina vsaj za tocko višjo oceno, vec bi bilo kakovostnih.« je poudaril.115 Na društvenem ocenjevanju vin spomladi 1996 so zbrali 99 vzorcev vin, od tega 47 cvickov. Tudi tokrat je degustacijski komisiji predsedoval Zdravko Mastnak, ki je za letnik 1995 podal podobno oceno kot januarja na vodeni degustaciji mladih vin. Jeseni 1996 je UO DV Sevnica - Boštanj sprejel odlocitev za organizacijo 2. tecaja kletarjenja in steklenicenja vin. Ni bil problem zbrati zadostnega števila za izvedbo, zato so 43-urni tecaj realizirali še pred koncem leta, decembra 1996. Udeležilo se ga je 26 clanic in clanov društva, predavanja pa so bila v ucilnici gasilskega doma v Sevnici. Na zboru vinogradnikov v hotelu Ajdovec 23. februarja 1997 je v uvodnem delu predaval agronom in profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Leskovšek, in sicer o gnojenju vinogradov. Zbrani se spominjajo, kako so bili seznanjeni, da so slovenski vinogradi v povprecju pregnojeni in da s tem ne velja pretiravati. Zaradi sprememb Zakona o društvih je zbor vinogradnikov v nadaljevanju sprejel sklep, da se pravila društva dopolnijo z dopolnili, ki jih je narekoval UL RS št. 60/95. V letu 1997 je imelo DV Sevnica - Boštanj najvec clanov od društev, vclanjenih v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske. 116 115 DL, 18. 1. 1996, str. 9. 116 Po navedbi R. Umka, za DL, 18. 9. 1997, str. 6. Med zahtevnejšimi, a odlicno uspelimi projekti, je bilo razvitje društvenega prapora 20. septembra 1997.117 Na vabilo za clanice, clane in širšo javnost, so takrat zapisali: »Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj vabi vse vinogradnike in ljubitelje dobre kapljice na svecano proslavo ob razvitju društvenega prapora, 20. 9. 1997 ob 17.30 v Boštanju. Odhod povorke vinogradnikov iz Sevnice v Boštanj bo ob 17. uri izpred Hotela Ajdovec. Vljudno vabljeni! Po proslavi se bomo veselili.«. Prireditev razvitja prapora se je zacela z bogato povorko, ki se je odvijala podobno kot prva (leta 1988) in se je vila iz Sevnice v Boštanj. Tudi druga vinogradniška povorka je demonstrirala vinogradnikova in vinarjeva opravila, zakljucena pa je bila s priložnostnim programom v Boštanju, v katerem so poleg govornikov in gostov sodelovali ucenci OŠ Boštanj, sevniška godba, ljudski godci in pevci. V povorki so poleg domacih vinogradnic in vinogradnikov iz obeh bregov reke Save sodelovali še vinogradniki iz Malkovca in folkloristi KUD Anton Umek - Okiški iz Boštanja. Vinogradniki iz Vrha in Okica so v povorki demonstrirali sajenje trt, koljaci in kopaci so se pripeljali s Studenca, vinogradnice in vinogradniki iz Ledine, Prešne Loke in Konjske glave so škropili, trgali, kuhali žganje in veselo igrali na instrumente, trgaci so bili tudi Boštanjcani, prevoz vina (furengo) je prikazal Loncarjev Dol, sevniška kmecka zadruga je predstavila sodobno vinogradniško opremo, sprevod pa so zakljucili vinogradniki iz Krajnih Brd in Pokleka, ki so za to priložnost razposajeni pohiteli z martinovanjem. V povorki sta sodelovala tudi sodarstvo Krajnc in kovaštvo Jagodic iz Sevnice. 117 Dogodek – razvitje prapora z vinogradniško povorko, je dokumentiran na originalno VHS medij (neodvisno sta ga posnela F. Pavkovic in M. Simoncic). O dogodku je porocal tudi Dolenjski list (DL, 25. 9. 1997, str. 9). RAZVITJE DRUŠTVENEGA PRAPORA Folklorna skupina KUD Anton Umek - Okiški iz Boštanja na enem od vozov povorke v Sevnici (fototografija: Lojze Anzelc). Sodelujoce v povorki je v Boštanju pred TVD Partizanom pricakala množica ljudi. Pred pricetkom slovesnosti so ob razvitju prapora sevniški godbeniki in domaci godci kar tekmovali, kdo bo bolj razvnel zadovoljno množico. V tem so eni in drugi uspevali, sploh pa malkovški pevci s pevovodjo in hudomušnim povezovalcem Stanetom Peckom. Predsednik DV Sevnica - Boštanj Rado Umek je pred razvitjem prapora izcrpno orisal 17-letno delo društva, se zahvalil vsem clanom in tistim, ki so društvu pomagali v teh letih, še posebej pa pokrovitelju prireditve - Kmecki zadrugi Krško, Vinski kleti Kostanjevica. Zbrane vinogradnike sta v Boštanju nagovorila tudi predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske in župan Obcine Sevnica Jože Peternel ter direktor krške kmetijske zadruge Tone Planinc. Castnemu gostu iz Krškega Tonetu Planincu, je župan podaril polic z grbom obcine Sevnica in mu zaželel, da ne bi bil nikdar prazen. Clanom prvega upravnega odbora so podelili priznanja. Razviti prapor je bil med prvimi vinogradniškimi prapori v Sloveniji. Boter prapora je Kmecka zadruga Krško, krasi pa ga 29 zlatih in 27 srebrnih žebljickov ter 9 castnih trakov. Prva praporšcaka novega prapora sta postala Ivan Mlakar in Blaž Zagrajšek. Blagoslovil ga je Alfons Žibert, ki je takrat kot župnik zacel službovati v Boštanju. Prapor clanice in clane društva spremlja ob vseh slovesnih prireditvah in srecanjih, pokojne clanice in clane pospremi tudi ob zadnjem slovesu. S praporom so bili prisotni pri kasnejših razvitjih praporov v vseh drugih vinogradniških društvih obcine Sevnica: Društvu vinogradnikov Studenec, Društvu vinogradnikov Malkovec in Društvu vinogradnikov Šentjanž ter ob razvitju prapora Zveze društev vinogradnikov Dolenjske. Na sliki levo Ivan Mastnak, ob tej priložnosti je prejel priznanje za delo v društvu, na sliki desno prisega prvega praporšcaka, Ivana Mlakarja, Boštanj, 20. 9. 1997. Med udeleženci povorke je bil tudi Izidor (Dorci) Simoncic (1930–2003), eden od ustanovnih clanov društva (na sliki desno). Zavest, da je znanje, vloženo v vinogradništvo in kletarstvo dobrodošel kapital na katerem gradijo kakovost svojih vin, je bila prisotna pri nacrtovanju vseh društvenih aktivnosti. Boljši, uspešnejši, spodbujajo ostale, svetujejo, dvigajo nivo kakovosti in vzpostavljajo konkurencnost. V sodelovanju s Kmetijskim inštitutom in Biotehnicno fakulteto v Ljubljani, je DV Sevnica - Boštanj po navedbah predsednika Umka, kot prvo v Sloveniji organiziralo tecaj senzorike vin. Na izdanih potrdilih so ga poimenovali »Tecaj poskuševalcev vin – pod vodstvom dr. Julija Nemanica s sodelavci: dr. Dušan Tercelj, dr. Mitja Kocjancic, dr. Mojmir Wondra in Marjan Kveder, dipl. inž.«. V spodnji jedilnici Lisce v Sevnici je potekal februarja 1998. S teoreticnim in prakticnim znanjem senzorike vin je obogatil 42 udeležencev iz DV Sevnica - Boštanj, iz Malkovca, Šentjanža, Studenca in Šentruperta. Mnogi so izpopolnjevanja nadaljevali in so bili kasneje kot ocenjevalci vin prisotni na društvenih ocenjevanjih v Sevnici ter po ostalih društvih. TECAJ POSKUŠEVALCEV VIN Leto dni po koncanem tecaju so bili udeleženci povabljeni v gostišce Panorama v Boštanju. Pod taktirko vodje tecaja dr. Julija Nemanica, ki jih je obiskal ob tej priložnosti, so poskusili in senzoricno analizirali nekaj vin. Zbrane je takrat s svojo prisotnostjo pocastila tudi 1. cvickova princesa Lea Marija Colaric. Dr. Julij Nemanic in 1. cvickova princesa Lea Marija Colaric, Boštanj, 1999 (foto Asja). Tajnik in predsednik društva, Alojz Rupar in Rado Umek na tecaju senzorike (foto Asja). Leto 1999 je bilo zaznamovano z uspešno promocijo dolenjskega posebneža – cvicka, ki je bil v fazi pridobivanja statusa vina s posebnim tradicionalnim poimenovanjem (PTP). V DV Sevnica - Boštanj so se razveselili novice, da je bil na ocenjevanju cvickov v Kostanjevici na Krki clan društva Alojz Zalašcek imenovan za Kralja cvicka 1999. Zmagal je v konkurenci 203 cvickov. Svecana podelitev titule Kralj cvicka je potekala v aprilu 1999 v Ždinji vasi pod Trško goro. Dolenjski list118 je porocal, da so kljub tremi dnevi deževnega vremena na prireditve tedna cvicka zvabili kakih 3000 obiskovalcev, da pa vsi zmagovalnega Zalašckovega cvicka iz Apnenika niso mogli poskusiti, ker je 600 napolnjenih buteljk prehitro zmanjkalo. Alojz Zalašcek kvaliteto cvicka, ki ga prideluje v Apneniku pri Boštanju, dokazuje tudi po prejemu titule Kralj cvicka v letu 1999. Na društvenih ocenjevanjih vin, ki jih vsakoletno organizira DV Sevnica - Boštanj, kakovost svojih vin, še posebej cvicka, konstantno dokazuje z visokimi ocenami in dobrimi rezultati. V letu 1999 je Kralj cvicka prvic dobil tudi spremstvo – cvickovo princeso in ambasadorja cvicka. 1. cvickova princesa je postala Lea Marija Colaric, 1. ambasador cvicka pa dolgoletni generalni direktor Krke Miloš Kovacic. Kralji cvicka, cvickove princese in ambasadorji cvicka, so od leta 2009 združeni v cvickovem dvoru, ki deluje pod okriljem ZDVD. Clanice in clani cvickovega dvora si prizadevajo za prepoznavnost in ugled dolenjskih vinogradnikov in vinarjev ter dolenjskih vin, še posebej cvicka. Svoje mesto v cvickovem dvoru so si poleg Alojza Zalašcka prislužili tudi drugi vecji in uspešni pridelovalci cvicka, od cvickovih princes so tri postale Vinske kraljice Slovenije (Martina Baškovic, Maja Žibert in Ana Pavlin), med ambasadorji pa najdemo Lojzeta Slaka, Toneta Pavcka, Petra Kapša in druge, nekateri so sodelovali ali sodelujejo tudi z DV Sevnica - Boštanj (Darko Marjetic, Zdravko Mastnak, Katarina Merlin, Jože Simoncic, Stane Erman, Ivan Pungercar in Peter Camloh). 118 DL, 22. 9. 1999, št. 17, str. 1. Alojz Zalašcek – Kralj cvicka 1999 na razširjeni seji upravnega odbora, Boštanj, poleti 1999 (foto Asja). KRALJ CVICKA IZ BOŠTANJA USTANOVITEV DRUŠTVA V ŠENTJANŽU IN NA STUDENCU Vinogradniška tradicija je mocno ukoreninjena in se ohranja tudi v drugih krajih ter delih sevniške obcine, ki je po površini 12. najvecja slovenska obcina, šteje pa nekaj vec kot 17.500 prebivalcev.119 Navedli smo že, da je bilo prvo vinogradniško združenje v obcini Sevnica ustanovljeno na Malkovcu (z ustanovitvijo OVO Malkovec) 10. februarja 1977. Drugo vinogradniško društvo v obcini (OVO Sevnica - Boštanj) so leta 1981 ustanovili v Sevnici. Vse bolj aktivni so postajali tudi vinogradniki v Šentjanžu in na Studencu. Šentjanžu je dr. Janez Evangelist Krek namenil lepe misli, ko je dejal, da je kraj »puš´ lc« Dolenjske. V kraju, ki ga bogatijo vinogradi in zidanice po okoliških hribih, je leta 1917 tudi koncal svojo življenjsko pot. Šentjanž je središce manjše kotlinice in obrobnega gricevja na vzhodnem delu Posavskega hribovja, preden le to precka reko Savo. Leži na nadmorski višini 344 m in je del obcine Sevnica. Šentjancani vedno radi povedo, da so Dolenjci.120 26. oktobra 1997 je bilo v Šentjanžu ustanovljeno 3. vinogradniško društvo v sevniški obcini. Namen ustanovitve je bil predvsem izobraževanje, tako v teoriji kot v praksi. Ustanovilo ga je 11 zagnancev, in sicer Andrej Repše, Stane Bale, Franci Revinšek, Jože Repovž ml., Rudi Bec, Stanislav Jazbec (prvi blagajnik), Zvone Livk (prvi predsednik), Jože Škoporc, Nande Prijatelj, Stane Repovž (prvi tajnik) in Milan Sotlar. Vinogradnika in vinarja Silvo in Kristijan Janc iz Studenca na tecaju senzorike vin, Sevnica, februarja 1998 (foto Asja). V naslednjih 11 letih se je njihovo število podeseterilo. Šentjanški vinogradniki s svojimi vini danes dosegajo vrhunske rezultate, kar je nedvomno rezultat aktivnega in zavzetega dela v društvu. Iz Šentjanža izhajata tudi dve cvickovi princesi (11. cvickova princesa Vesna Perko in 13. cvickova princesa Jasmina Podlesnik) in ambasador cvicka, Stane Erman, strokovnjak in svetovljan na podrocju vinarstva, ki deluje tako v okviru DV Šentjanž in širše, v okviru obcine Sevnica, Dolenjske in tudi širšega slovenskega prostora.121 V DV Sevnica - Boštanj so bili do leta 1999 vclanjeni tudi nekateri pridelovalci vin in vinogradniki iz Studenca. Med najaktivnejšimi je bil gostilnicar Kristijan Janc – Kristl. V casu od 18. februarja 1990 do 2. februarja 2001 je bil aktiven clan nadzornega odbora društva, med 1. marcem 1998 in 30. januarjem 2000 tudi njegov predsednik. Zelo si je prizadeval, da bi društvo in strokovno delo približali vsem vinogradnikom in vinarjem, tudi v krajih, ki so od Sevnice bolj oddaljeni. S casom je dozorela želja po ustanovitvi društva na Studencu, ki bi združevalo vinogradnike in vinarje s tega podrocja, ki je bilo od nekdaj bogato zasajeno z vinogradi. DV Studenec je bilo kot 4. v sevniški obcini ustanovljeno 17. julija 1999. Na ustanovnem zboru društva so se na pobudo takrat najbolj naprednih vinogradnikov zbrali zainteresirani, ki so v taki obliki delovanja videli smisel za boljši in povezan nacin dviga znanja na podrocju vinogradništva. Društvo na Studencu danes šteje okoli 240 clanov in clanic. Vecina clanov je iz obmocja KS Studenec in Primož, nekaj pa tudi iz sosednjih krajevnih skupnosti ali pa celo od dlje. Predvsem so to tisti, ki imajo vinograde v bližjem okolišu ali pa jih zgolj kaj veže na te kraje.122 Dolgoletni predsednik DV Studenec je bil Matjaž Jakše, ki je ambiciozno koordiniral mnoge uspele prireditve, vkljucno z vsakoletnimi martinovanji na Studencu. Matjaž Jakše je bil v letih med 2013 in 2017 tudi predsednik ZDVD. Štiri vinogradniška društva sevniške obcine (Malkovec, Sevnica - Boštanj, Šentjanž in Studenec) vsa leta odlicno in vzorno sodelujejo. Aktivna so v ZDVD, kjer zagovarjajo enake vrednote in se trudijo za doseganje istih ciljev, sodelujejo pri realizaciji svojih društvenih ocenjevanj, pri so-organizaciji izbora za županovo vino obcine Sevnica in ob razlicnih drugih priložnostih. Med clani društev so bile v preteklosti vzpostavljene in se vzdržujejo iskrene prijateljske vezi ter sodelovanje. 119 Pridobljeno na https://www.obcina-sevnica.si/sl/o-obcini 120 Pridobljeno na http://www.sentjanz.si/index.php/sentjanz-se-predstavi 121 Pridobljeno na https://vds.sentjanz.si 122 Pridobljeno na https://www.vinogradniki-studenec.si/o-drustvu.html Vir: Kmecka zadruga Krško, z. o. o. Na slovenskem trgu ima cvicek dolgo tradicijo in vidno mesto. Zaradi velikega povpraševanja in nezadostnih kolicin (tudi manipulacij) pa so vinske trge v Slovenji v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja preplavila vina, ki s cvickom niso imela veliko skupnega. Pogosto je bilo sporno tudi poreklo. Cvicek je zato v nekem trenutku postal sinonim za slabo, nekakovostno vino. To je bil razlog, da so ga stroka in vecji tržni pridelovalci želeli zašcititi z zakonom, poenotiti njegovo sestavo in parametre, mu s tem dvigniti kvaliteto ter poudariti njegove specifike in edinost v slovenskem prostoru. Pri zašciti cvicka je bila odlocilna vloga Kmecke zadruge Krško. Z njenim posredovanjem je bila ustanovljena skupina strokovnjakov, ki so jo sestavljali strokovnjaki in vinogradniki z Dolenjske ter s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) v Ljubljani, ki mu je bila zaupana dvoletna študija in izdelava elaborata. Komisijo je vodil dr. Julij Nemanic, predstojnik oddelka za vinarstvo pri KIS. Izkušnje Kmecke zadruge Krško in clanov komisije ter dvoletne raziskave KIS na terenu so bile osnova za postavljanje meril o minimalni kakovosti grozdja in zašcitenega cvicka PTP. Na osnovi standardov, ki jih je uskladila komisija, je bil izdelan in uzakonjen Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – cvicek (U.L.RS št.3/2000). Elaborat o zašciti cvicka PTP je bil potrjen s strani takratnega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja. Na osnovi Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) iz leta 2000 in z novelo Zakona o vinu leta 2001, ki jo je sprejel Državni zbor, je dolenjski posebnež dobil želeno zašcito. Zadruga je vseskozi aktivno sodelovala pri zakonski zašciti cvicka in ustanovitvi Konzorcija cvicek v letu 2004. Odlocilno vlogo za dokoncno in zgodovinsko zašcito vina cvicek sta v imenu KZ Krško odigrala takratna direktor vinske kleti Darko Marjetic in enolog Zdravko Mastnak. Skupne aktivnosti stroke, vinogradnikov in politicne volje so omogocile ponovno uveljavitev dolenjskega posebneža.123 Darku Marjeticu (leta 2000) in Zdravku Mastnaku (leta 2001) je ZDVD podelila naziv Ambasador cvicka. Pomembno vlogo je pri zašciti cvicka opravila tudi ZDVD, ki je s tem želela zašcititi interese svojega clanstva in dvigniti kakovost dolenjskih vin. V najbolj intenzivnih letih pri sprejemu zakonodaje o zašciti cvicka, v obdobju od 1997 do 2001, jo je kot predsednik vodil Sevnican Jože Peternel. Funkcijo tajnice ZDVD je v tem casu opravljala Katarina Merlin, specialistka za vinarstvo na Kmetijskem zavodu Ljubljana, oddelku Novo mesto. S svojo strokovno podporo je vidno prispevala k zašciti cvicka in dolenjskih vin, ZDVD je njen prispevek prepoznala in ji v letu 2002 podelila naziv Ambasador cvicka. ZAŠCITA CVICKA 123 Povzeto po Posavski obzornik, 10. 5. 2018, 90 let Vinske kleti Krško. Cvicek je proti koncu 90. let prejšnjega stoletja ponovno postal med najbolj prodajanimi vini v Sloveniji. Pravilnik o vinu z oznako PTP – cvicek je na zgodovinskih dejstvih poleg sestave, parametrov in drugih podrobnosti omejil vinogradniške lege, kjer se cvicek prideluje, in sicer le na vinorodni okoliš Dolenjska. Zaradi tega so bili prizadeti nekateri clani DV Sevnica - Boštanj, tj. pridelovalci v bizeljsko–sremiškem vinorodnem okolišu, na levem bregu reke Save. Njihovo razocaranje se je izpostavilo na zboru vinogradnikov 28. februarja 1999, ko se je plaz kritik vsul na tedanje vodstvo društva. Predsednik Rado Umek je ponudil odstop, ki pa ga zbor po razpravi ni sprejel. DV Sevnica - Boštanj je v »cvickovi zgodbi«, prej in kasneje, poskušalo zašcititi prizadete vinogradnike. Med drugim je bilo na Kmetijski inštitut Slovenije in še na nekatere institucije naslovljeno pismo, v katerem je vodstvo DV Sevnica - Boštanj navedlo in argumentiralo dejstvo, da so pridelovalci tudi na levem bregu reke Save po priporocilu svetovalne službe desetletja sadili vinograde s sortami za cvicek, s takšnim vinom sodelovali na raznih ocenjevanjih in dosegali dobre rezultate. Kot je znano, je poslano pismo za pridelovalce v bizeljsko–sremiškem vinorodnem okolišu ostalo brez želenega odziva, oz. ni prineslo sprememb. Omizje na strokovnem posvetu o zašciti cvicka, Otocec, 12. 4. 1999.124 Po custvenih in razgretih razpravah je bila na omenjenem zboru 28. februarja 1999, vodil ga je delovni predsednik Jože Peternel, dana celo pobuda za razdelitev društva na dva dela - po vinorodnih okoliših, oz. na Sevnico in Boštanj, ki pa med zbranimi ni dobila vecje podpore. DV Sevnica - Boštanj je še naprej ostalo celovito, vanj so ostale vclanjene vinogradnice in vinogradniki iz obeh vinorodnih okolišev, tako dolenjskega kot bizeljsko–sremiškega. Clanstvo se v letih 1999 in 2000 ni zmanjšalo, niti se takrat v Sevnici ali okolici ni ustanovilo kakšno drugo vinogradniško društvo. 124 Od leve proti desni: enolog dr. Julij Nemanic, Jože Peternel (predsednik ZDVD) in Katarina Merlin (tajnica ZDVD). Vir: osebni arhiv J. Peternela. Na eni od sej UO v letu 1999 so clani sprejeli odlocitev, da bodo zboru predlagali predcasne volitve oz. da svoj mandat zakljucijo na polovici, tj. 2 leti prej. Na rednem letnem zboru, ki je bil 30. januarja 2000 v hotelu Ajdovec v Sevnici, je zbor sprejel kolektivni odstop upravnega odbora DV Sevnica - Boštanj. Prisotnih je bilo 96 clanov društva, poleg njih pa še predstavnik Kmetijsko svetovalne službe Sevnica, Kmetijsko strokovne službe obcine Sevnica, Kmecke zadruge Sevnica, predstavniki DV Malkovec, Studenec in Šentjanž ter novinarji nekaterih lokalnih medijev. Predsednik Umek je poslanstvo predsednika društva zakljucil s povzetkom aktivnosti zadnjih 10 let in z zahvalo vsem, ki so v društvu v tem casu konstruktivno sodelovali. Hkrati je izrazil prepricanje, da bo društvo uspešno delovalo tudi pod novim vodstvom. Prej imenovana volilna komisija, ki so jo sestavljali Janez Hohkraut, Vinko Šeško in Alojz Kovac, je zboru predlagala listo kandidatov za nove clane upravnega odbora. Za vsakega so bili navedeni razlogi, vrline in izkušnje, ki jih kandidat premore. Poudarjeno je bilo, da so upoštevali tudi izraženo pobudo, da se v UO vkljuci nekaj mlajših clanov. Predlagani clani za novi upravni odbor (Stane Možic, Milena Naroglav, Jože Peternel, Franci Pavlovic, Niko Redenšek, Milan Simoncic, Janez Vidrih, Alojz Zalašcek in Jože Železnik) so bili soglasno izvoljeni. Predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika so po takratnih pravilih izvolili clani upravnega odbora na konstitutivni seji, ki jo je po zboru sklical delovni predsednik Jože Peternel. O dogajanju na zboru, ki je v nov upravni odbor izvolil 4 nove clane in 5 iz prejšnje sestave, je porocal Dolenjski list 3. februarja 2000. Prispevek je bil poimenovan z naslovom »Sava razdelila vinograde in ljudi«. Kasneje NOVO TISOCLETJE IN NOV UPRAVNI ODBOR Marca 2000 je bil v sejni sobi gasilskega doma v Boštanju konstituiran nov upravni odbor, in sicer po sklepu zbora vinogradnikov za obdobje dveh let, oz. do konca preostalega rednega mandata. Na seji so bili prisotni tudi predsednik zbora vinogradnikov Jože Peternel in clani nadzornega odbora Kristijan Janc st., Janez Hohkraut ter Ivan Mastnak. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Jože Železnik, za podpredsednika Jože Peternel, za tajnika Milan Simoncic, za blagajnicarko pa Milena Naroglav. Ivan Mastnak je po izvolitvi zbranim ponudil penino, pridelano na Zajcji gori, »za nadaljevanje dobrega dela in nove uspehe društva v novem tisocletju…« kot je dejal. Prva skrb novega upravnega odbora je bila namenjena vzpostavitvi ponovnega zaupanja med clani in vodstvom društva kot pogoj za nadaljevanje dela in realizacijo sprejetega delovnega programa. Po analizi opravljenega dela in po pozitivnem trendu kazalcev, po katerih vrednotimo uspešnost društva lahko danes zakljucimo, da je novo vodstvo upravicilo pricakovanja vecine clanstva. Delo novega upravnega odbora po izrednih volitvah v letu 2000 se je pricelo z organizacijo 18. društvenega ocenjevanja vin in prireditvijo »Dan vinogradnikov«. Za ocenjevanje vin so zbrali 86 vzorcev vin, ki jih je ocenila komisija pod vodstvom Zdravka Mastnaka. Prireditev »Dan vinogradnikov« s podelitvijo priznanj in pokušino uvršcenih vzorcev je bila 1. aprila 2000 v hotelu Ajdovec v Sevnici. Stališce, ki ga je neposredno po izvolitvi zavzelo, zapisalo in javnosti predstavilo novo vodstvo je bilo, da je potrebno podpirati zakonsko zašcito in dobro ime cvicka PTP, da pa je potrebno vinogradnikom na levem bregu reke Save pomagati pri zašciti blagovne znamke »sremican«, za kar so se zavzemali tudi nekateri pridelovalci vin iz DV Sevnica - Boštanj. Pri tem pomembnem vprašanju je UO društva dve leti kasneje prepoznal priložnost za Zvezo vinogradniških društev ob bizeljsko-sremiški vinsko turisticni cesti. V zvezi društev so bili aktivni tudi nekateri clani DV Sevnica - Boštanj iz levega brega reke Save. Ustanovljena je bila 1. marca 2002, med glavnimi nalogami, ki jih je predstavil prvi predsednik zveze Alojz Kunej, pa je bila zašcita in ponovna uveljavitev blagovnih znamk sremican in bizeljcan125 . Do zašcite sremicana s posebnim tradicionalnim poimenovanjem ni prišlo, je pa bilo posebno tradicionalno poimenovanje v letu 2009 dodeljeno rdecemu in belemu bizeljcanu, kar so v društvo pozdravili. Clani DV Sevnica - Boštanj danes pridelujejo kar tri zvrsti s posebnim tradicionalnim poimenovanjem – cvicek PTP ter rdeci in beli bizeljcan PTP, kar ob zavedanju pomena stalnega dviga kakovosti pridelanih vin prepoznavajo kot pomembno tržno priložnost. 125 DL, 7. 3. 2002, str. 6. Priložnost za promocijo vin s posebnim tradicionalnim poimenovanjem (PTP) ponujata Bizeljsko–Sremiška in Gornje-Dolenjska vinsko turisticna cesta (VTC). Prva je bila kot pilotni projekt v razvoju od leta 1992, uradno pa je bila odprta novembra 1998. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v tem casu vodilo projekt 20 vinskih cest v Sloveniji, od tega 3 pilotno in prednostno (Mariborska, Primorska in Bizeljsko–Sremiška). Tri posavske obcine so ob Bizeljsko–Sremiški VTC brez zadržkov stopile skupaj in s pomocjo projektnega sveta izdelale celostno podobo, cesto opremile z oznacitvijo ponudnikov in s tablami, ki usmerjajo turiste, pripravile zloženko o ponudbi ob cesti ter skrbele za prve promocijske akcije (nastope na sejmih, v radijskih oddajah ipd.). Ljudje, ki živijo ob vinski cesti, so sprva dvomili o projektu. Ko so se pojavile oznacbe za ponudbo in so zaceli prihajati gostje, so se desetim zacetnim ponudnikom pridružili sovašcani. V novembru 1998 je bilo ob cesti vec kot 50 tock, ki so ponujale marsikaj: tipicno hrano v gostilnah, turizem na kmetijah, domace vino v vinotocih, razgledne tocke, lokalne zanimivosti (najdebelejši hrast, repnice, bizeljski grad …), manjše etnografske zbirke, kmetijske pridelke in drugo. Neposredna prodaja kmetijskih pridelkov na domu je tudi osnovni namen vinsko-turisticnih cest, zato projekt ni pomemben le za razvoj turizma, ampak pospešuje tudi razvoj kmetijstva.126 Po odprtju Bizeljsko–sremiške VTC sta bili odprti še Podgorjanska in Gornje–dolenjska vinska cesta. Slednja vodi z obmocja Šentruperta preko Mokronoga na sevniško in dalje na krško obmocje. S trase, kjer poteka, imajo turisti lep razgled nad dolino Krke in Gorjance na eni ter proti dolini Save, Savinjskim Alpam, Kumu, Lisci in Bohorju na drugi strani. Pot prav tako vodi mimo zidanic in vinskih kleti, kjer je mogoce poskusiti kakovostna domaca vina. Najbolj cenjena so modra frankinja, žametna crnina in cvicek. Na obeh vinskih cestah lahko obiskovalci poskusijo domace sveže in suho sadje, zelenjavo z domacega vrta ter suhomesnate izdelke in druge domace dobrote.127 Vinski cesti, ki potekata tudi po delu sevniške obcine, sta odlicna priložnost promocije vin in vinogradniške tradicije na Sevniškem. Povezali sta kmetijsko dejavnost, kulturo in prebivalstvo na podeželju ter obogatile so turisticno ponudbo, ki je pred desetletji prakticno skorajda ni bilo. Glavni cilj pa je bil vino in ostale produkte iz kmetij predstaviti, ponuditi in prodati doma. Zahteven projekt Bizeljsko–Sremiške VTC je vodila Slavica Grobelnik (tudi clanica DV Sevnica - Boštanj), ki se je nato posvetila še projektu Gornje-Dolenjske, sodelovala je tudi pri projektu Podgorjanske VTC. VINSKO TURISTICNA CESTA 126 DL, 26.11.1998, str. 7. 127 Žiberna, 2010. Ena od pomembnejših aktivnosti v letu 2000 so bile prve volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico 9. aprila. V Kostanjevici na Krki je bil sklican sestanek vinogradniških društev iz obcin Sevnica, Krško in Brežice. Na delovnem srecanju predstavnikov enajstih društev, ki ga je vodil Jože Peternel, je bila oblikovana »Posavska vinogradniška lista Aleša Balona«, na katero je bil uvršcen tudi kandidat iz Sevnice – Ivan Mastnak. Predlagana lista, v poplavi drugih kandidatov, sicer med volivci Posavja ni dobila zadostne podpore. Zbrani predsedniki in predstavniki vinogradniških posavskih društev so se v letu 2000 zbrali še enkrat, in sicer pri Janezu Šekoranji na Bizeljskem. Ta sicer znan in uspešen vinar iz Bizeljskega je za to priložnosti predlagal, naj vsak prinese nekaj iz svoje kleti. Jože Peternel in Milan Simoncic, ki sta se srecanja udeležila kot predstavnika DV Sevnica - Boštanj, sta se spominjala te prijetne in sprošcene pokušine odlicnih vin iz vseh koncev Posavja. Predlog, da se s sodelovanjem med društvi nadaljuje, se žal ni realiziral. Turisticna kmetija Grobelnik v Podvrhu, priljubljena tocka na Bizeljsko–Sremiški VTC. 128 1. februarja 2001 je bila na svetovni splet postavljena spletna stran DV Sevnica - Boštanj, in sicer na brezplacni strežnik, na naslov www. members.tripod.com/dv_sevnica_bostanj. Vsebine so vkljucevale predstavitev društva, kontaktne podatke, nekaj aktualnih obvestil za clanstvo, rezultate zadnjega društvenega ocenjevanja vin, predstavitev Bizeljsko–Sremiške VTC in nekaj povezav na strokovne vinogradniške in vinarske vsebine. To je bila prva spletna stran vinogradniškega društva v Sloveniji in ena prvih med društvi sevniške obcine nasploh. Zbor vinogradnikov se je 2. februarja 2001 z minuto molka poklonil preminulemu dolgoletnemu predsedniku nadzornega odbora Kristijanu Jancu, priljubljenemu gostilnicarju in vinogradniku iz Studenca. Njegovo mesto je v nadzornem odboru popolnil Vinko But, ki je bil soglasno izvoljen. V marcu 2001 je bilo realizirano tradicionalno društveno ocenjevanje vin. V gostišcu Panorama v Boštanju je bilo zbranih 129 vzorcev. Dve ocenjevalni komisiji sta vodila dr. Dušan Tercelj in Jože Simoncic iz kartuzije Pleterje. Ostali clani ocenjevalnih komisij so bili kot obicajno izkušeni ocenjevalci z opravljenim tecajem iz senzorike vin, iz DV Sevnica - Boštanj in sosednjih vinogradniških društev. Uradna razglasitev rezultatov oz. prireditev »Dan vinogradnikov« je bila prvic organizirana na Blanci, 17. marca 2001. Diplome pridelovalcem najboljših vin sta podelila župan Kristijan Janc in predsednik društva Jože Železnik. Spletna stran DV Sevnica - Boštanj, prva postavitev februarja 2001. Podelitev diplom na prireditvi »Dan vinogradnikov«, Blanca, 17. 3. 2001. POSTAVITEV SPLETNE STRANI O prijaznih gostiteljih, dobri organizaciji in programu, v katerem so sodelovali ucenci OŠ Blanca, ljudske pevke in pevci, aktiv žena iz Blance in godbeniki Blanški vinogradniki, se je po Sevnici, Boštanju in Blanci še dolgo govorilo. Godbena sekcija iz Blance si je na tem nastopu, ki je bil med njihovimi prvimi, nadela ime Blanški vinogradniki, ki ga ima še danes. Dobri prijatelji društva so vinogradnikom s svojo dobro voljo in glasbo še nekajkrat popestrili razlicne družabne aktivnosti, predvsem na pohodih, ki so sledili, in ob rednih letnih zborih. Ob praznovanju njihove 10. obletnice na Blanci so jim vinogradniki podarili fotografijo iz njihovega prvega nastopa. Spominski obesek (prva in zadnja stran), ki so ga prejeli udeleženci 1. pohoda, 2001. V decembru 2000 je bil na seji UO podprt predlog o organizaciji vinogradniškega pohoda po vinskih goricah, ki bi ga izvedli na Sevniškem. Sprejet je bil sklep, da se pohod realizira spomladi naslednje leto. Za organizacijo 1. pohoda je UO društva zadolžil Jožeta Peternela, Franca Pavlovica in Milana Simoncica. V marcu 2001 je bila dolocena trasa, ta je vkljucevala del Bizeljsko–Sremiške VTC v sevniški obcini. Organizatorji so se s clani društva iz Loncarjevega Dola, Podvrha in Trnovca dogovorili o sprejemu in pogostitvi pricakovanega števila obiskovalcev. Organiziran je bil avtobusni prevoz iz Boštanja in Sevnice do startnega mesta, ki je bil pri kmetiji Loncar. Prav tako je bil organiziran povratek do Boštanja, od cilja pohoda v Trnovcu, ki je bil na kmetiji Kobal. Za udeležence so bili ob tej priložnosti narejeni simbolicni in licni obeski, izdelala sta jih Ivan Možic in Andrej Jazbec. Za izdelavo obeskov sta skrbela tudi na naslednjih pohodih. Organizatorji so pomislili na varnost udeležencev, pohodnike je zato spremljala medicinska sestra s torbo prve pomoci, ki so si jo izposodili na Štabu civilne zašcite v Sevnici. Vabilu za 1. pohod po vinskih goricah, ki je bil 6. maja 2001, se je odzvalo 95 clanic in clanov društva. Obiskali so zidanice in kleti v Loncarjevem Dolu, Podvrhu in Trnovcu, kot je bilo nacrtovano. Pohodnike so v poznih nedeljskih dopoldanskih urah, ko so se bližali kmetiji Grobelnik, presenetili glasni in živahni zvoki nove blanške godbe (14 godbenikov). Ti so se odzvali povabilu organizatorjev in razveselili udeležence. Bilo je veselo, prijazno, sprošceno in gostoljubno, zato ni bilo presenecenje, da je bil že na naslednji seji UO soglasno podprt sklep, da je potrebno s pohodi nadaljevati tudi v naslednjih letih in obiskati cim vec vinskih goric, kjer pridelujejo svoja vina clanice in clani DV Sevnica - Boštanj. Utrinek iz 1. pohoda po vinskih goricah, Podvrh, 6. 5. 2001. PRVI POHOD PO VINSKIH GORICAH Ideja je bila uspešno realizirana, v letu 2022 je bil namrec izveden že 20. pohod po vinskih goricah, kjer svoja vina pridelujejo clanice in clani DV Sevnica - Boštanj. Ob tem lahko izpostavimo še eno simboliko: tako na 1. pohodu po vinskih goricah (2001) kot na 20. (2022) so pohodniki prehodili del Bizeljsko–sremiške VTC. Kmetija Kobal v Trnovcu, kjer vrhunska vina s svojo družino prideluje clan DV Sevnica - Boštanj Janko Kobal, je bila na 1. pohodu cilj, na jubilejnem 20. pa zacetek razgibane trase med vinogradi in zidanicami. Zaradi razglašene epidemije in posledicno omejevanja druženja organizatorji niso uspeli izvesti pohodov v letih 2020 in 2021. Udeleženci pohode ohranjajo v lepem spominu, prav tako gostoljubnost vseh, ki so v svojih zidanicah, kleteh in domovih v vec kot dveh desetletjih prijazno sprejeli številne pohodnike. V letu 2001 je predsednik DV Sevnica - Boštanj v Novem mestu podpisal pobudo, ki je bila podana in podpisana od razlicnih deležnikov v vinorodni deželi Posavje, in sicer o ustanovitvi pooblašcenega enološkega laboratorija na Kmetijskem zavodu v Novem mestu. Pooblašceni laboratorij danes uspešno deluje. Janko Kobal (levo) v svoji kleti v Trnovcu, 20. pohod po vinskih goricah, 27. 4. 2022. »V Društvu vinogradnikov Sevnica - Boštanj se zavedajo, da je trto in vino treba negovati kot razvajenega otroka, ce želiš, da bo res kakovostno. Zato veliko pozornost posvecajo izobraževanju svojih clanov.« je v posavski reviji Sava Glas, med drugim zapisala Nada Cernic Cvetanovski. Porocala je še o uspešni izvedbi 3. tecaja kletarjenja in steklenicenja vin.129 Ta je bil v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Krškem izveden novembra 2001. 40-urno usposabljanje za clanice in clane DV Sevnica - Boštanj je bilo v Boštanju, v osnovni šoli (za razliko od prvih dveh, ki sta bila v Sevnici). V pisnem nagovoru, ki ga je vodstvo društva naslovilo prijavljenim tecajnikom neposredno pred prvim srecanjem, so zapisali: »Veseli nas, da ste se odlocili opraviti Tecaj kletarjenja in steklenicenja vin, s tem boste osvežili in nadgradili svoje kletarsko znanje in izkušnje, hkrati pa, v kolikor se boste odlocili opraviti preizkus znanja in ga uspešno opravili, pridobili ustrezno potrdilo, kot predpogoj za uradno prodajo vina. Na tecaju, ki se pricenja 19. novembra 2001 ob 16. uri v OŠ Boštanj, vas caka 42 ur predavanj in prakticnega dela v vinski kleti Kmecke zadruge Krško. Prejeli boste potrebno ucno gradivo. Kot predavatelji na tecaju sodelujejo priznani strokovnjaki s podrocja enologije in vinogradništva. Clani upravnega in nadzornega odbora našega društva vam želimo veliko uspeha in novih spoznanj. Ne pozabite, to je vaš tecaj, zato se potrudite in se naucite cim vec, kajti znanje ostaja vam!«. Tecaj je uspešno zakljucilo vseh 40 slušateljev. Upravni odbor je 16. junija 2000 organiziral razgiban in odlicno sprejet izlet v Belo krajino. Udeleženci so obiskali dva manjša vinogradnika in vinarja, ki sta ponosno odprla in predstavila svoji edinstveni podzemni kleti. Obiskali so tudi muzej v Metliki in hišo Otona Župancica. V naslednjih letih so se redno nadaljevali še drugi izleti, ki so jim bile dodane strokovne vsebine, in sicer na Primorsko, Štajersko ter na razlicne destinacije v naši neposredni bližini v vinorodni deželi Posavje. Z udeležbo nikoli ni bilo težav. Ob zbiranju prijav, ki so bile obicajno v Mercatorjevi »železnini« v Sevnici, kasneje pa v poslovalnici KOC v Sevnici, je prostora na avtobusu obicajno zmanjkalo v nekaj dneh. Tecaj kletarjenja 129 Sava Glas, in steklenicenja vin, 12. 12. 2001, str. 6. Boštanj, november 2001. Tudi po letu 2000 so v društvu nadaljevali s prakso, da so za clanice in clane izvedli vsaj eno pomladansko strokovno predavanje, jeseni pa predavanje o pripravah in izvedbo trgatve. TRETJI KLETARSKI TECAJ NOVO VODSTVO DRUŠTVA Na obcnem zboru, ki so ga 1. februarja 2002 živahno otvorili godbeniki Blanški vinogradniki, so izvedli redne volitve organov društva. Na pobudo imenovane komisije, ki je pripravila predlog kandidatov, so soglasno podaljšali mandat obstojecim clanicam in clanom, namesto Franca Pavlovica, ki je na svojo željo zapustil upravni odbor, pa je zbor izvolil Katarino Zalašcek študentko agronomije in clanico društva, ki je že sodelovala pri društvenih aktivnostih. Na 1. seji izvoljenega UO, 11. februarja 2002 pri Mastnaku na Zajcji gori, se je upravni odbor konstituiral. Novi predsednik je postal Milan Simoncic, podpredsednik Janez Vidrih, funkcijo blagajnicarke je še naprej izvajala Milena Naroglav, nova tajnica pa je postala Katarina Zalašcek. Sestava nadzornega odbora je ostala nespremenjena, v sestavi Janeza Hohkrauta (predsednik) ter clanov Ivana Mastnaka in Vinka Buta. Na društvenem ocenjevanju vin marca 2002 so zbrali do takrat najvecje število vzorcev, in sicer 134, od katerih jih je 39 % doseglo oceno nad 16 tock, kar je bil najvecji delež do tedaj. Predsednika dveh ocenjevalnih komisij sta bila dr. Dušan Tercelj in Katarina Merlin iz KGZS Novo mesto. Vinskega letnika 2001 se še danes spominjajo v presežkih. Delež vin, ki je bil uvršcen v kakovosten ali vrhunski kakovostni razred, se je vidno poveceval tudi v naslednjih letih, kar govori v prid uspešnemu delu DV Sevnica - Boštanj na strokovnem podrocju in društvenega enološkega laboratorija, ki je deloval v Boštanju in v katerem so lahko clanice in clani redno preverjali kemijske parametre svojih vin. Podelitev priznanj in diplom s pokušino uvršcenih vin društvenega ocenjevanja, je bilo v 22. marca v Gostišcu Dolinšek na Vrhu. 5. maja 2002 je bil izveden 2. pohod po vinskih goricah, od domacije Vintar in Rimc, preko Plecka po slikoviti gorici Ravne, preko Vrha pod Topolovcem na gorice Dobje, Reviše in Okic. Ob poti stoji eden izmed obeliskov Rudija Stoparja, med drugim so pohodniki obiskali rojstno hišo pesnika Antona Umka Okiškega, pohod pa zakljucili z malico na Okicu pri vaškem domu. V letu 2002 je v organizaciji DV Studenec skupina 26 kandidatov za sommelierje zakljucila Šolo za vinske poskuševalce. Usposabljanje je v glavnem potekalo v novi restavraciji dvorca Impoljca, ki je zatem delovala še nekaj let. Od udeležencev tecaja so bili kar štirje iz Vrhovega. »Ce postanem sommelier, dam za mašo.«, je med usposabljanjem izjavila in obljubo izpolnila Sonja Simoncic. Na mašo v Vrhovo, vasico med Sevnico in Radecami, so junija 2002 povabili slovenske sommelierje. Zahtevno srecanje so odlicno organizirali družini Simoncic iz Vrhovega, Franc Košak – pedagog, gostinec in sommelier iz Boštanja ter Andrej Fabjan – vinogradnik in vinar iz Brestanice130, skupaj s sommelierskimi koordinatorji posavske vinorodne dežele. Konec leta 2002 je bilo v društvo vclanjenih najvec clanic in clanov do tedaj, in sicer 250. 130 Imenovani so bili tudi clani DV Sevnica - Boštanj. V cerkvici Sv. Martina na Vrhovem je radeški župnik Slavko Kalan, tudi sam ljubitelj in poznavalec vin, med pridigo pozval h kulturnemu uživanju žlahtne pijace. Po maši je bilo pred cerkvijo družabno srecanje in druženje gostov z domacini. Predsednik društva Milan Simoncic je imel ob tem pozdravni nagovor, kjer je predstavil zgodovino in poslanstvo DV Sevnica - Boštanj, enolog Darko Marjetic in predsednik gostinskih delavcev Slovenije Edvard Kužner pa sta izvedla degustacijo 10 vin in jih kombinirala z izbranimi jedmi, ki so jih odlicno pripravili gostitelji. Poleg tradicionalnega obiska v Gornji Radgoni v avgustu, so bile clanice in clani v juniju povabljeni na strokovno ekskurzijo na Kozjansko, Virštanj in Podcetrtek, kar so uspešno izvedli. V program so vkljucili tudi obisk in predstavitev dveh vinskih kleti. Od trgatve 2002 je z opremo enološkega društvenega laboratorija pricel upravljati agronom Aleš Germovšek, ki je svoje strokovno znanje vec let dopolnjeval tudi pri prakticnem delu v vinski kleti v Krškem, kjer se je ukvarjal z vinogradništvom. 2. pohod po vinskih goricah, Dobje, 5. 5. 2002. PRVI CASTNI CLANI DRUŠTVA Ob 30. obletnici ustanovitve DV Dolenjske je bila 14. februarja 2003, v jedilnici podjetja Lisce v Sevnici organizirana svecana prireditev, ki jo je za clanstvo in goste pripravil upravni odbor DV Sevnica - Boštanj. Za to priložnost je bilo zbrano in pregledano arhivsko gradivo društva, ki je bilo locirano na vec lokacijah, v glavnem v osebnih arhivih. Prva publikacija o zgodovini DV Sevnica - Boštanj, ki je bila takrat natisnjena, je bila razdeljena clanicam in clanom društva ter zbranim gostom. Na prireditvi, ki je sovpadala z obcnim zborom, se je zbralo 220 clanic in clanov društva, 30 nastopajocih in gostov. Med njimi so bili vsi živeci ustanovni clani iz Sevnice in Boštanja, ki so sodelovali pri zacetkih DV Dolenjske in OVO Sevnica - Boštanj ter Ivan Pungercar, prvi predsednik OVO Malkovec. Župan obcine Sevnica Kristijan Janc je društvu podelil priznanje za doprinos k društvenemu življenju v Sevnici in okolici, društvo pa prepoznal kot enega najbolj uspešnih in aktivnih v obcini. Ustanovnim clanov je zbor podelil naziv »castni clan«. Castni clani so postali Jože Peternel, Izidor Simoncic, Mira Možic, Vida Medved, Boris Slapšak, Ivan Mastnak in Tine Klemencic (dva od ustanovnih clanov Bruno Plausteiner st. in Jože Železnik st. sta bila žal že pokojna). 132 Od leve proti desni Jože Peternel, Izidor Simoncic, Mira Možic, Vida Medved, Castni clani društva, Boris Slapšak, Ivan Sevnica, 14. 2. 2003.132 Mastnak in Tine Klemencic. Nastopajoci, gostje in zbrani novinarji so prejeli vinogradniške predpasnike, ki so od takrat na razpolago tudi clanom društva. Glede na znane podatke iz zgodovine DV Sevnica - Boštanj, je bil to številcno najbolj obiskan obcni zbor, iz katerega so porocali lokalni mediji Vaš kanal, Sava glas in Dolenjski list. V priložnostnem programu so sodelovali godbeniki Blanški vinogradniki, ljudski pevci iz Boštanja in Lojze Anzelc, ki je zbranim predstavil serijo diapozitivov, na katerih je bilo obeleženih nekaj dogodkov iz zgodovine društva131 . Spomladi 2003 je bila prireditev »Dan vinogradnikov« ponovno na Blanci. Podeljena so bila priznanja in diplome 21. društvenega ocenjevanja vin, na katerem sta ocenjevalni komisiji vodila dr. Dušan Tercelj in Katarina Merlin. Program so tudi tokrat pripravili godbeniki Blanški vinogradniki, sodelovali pa so še ucenci OŠ Blanca in aktiv žena iz Blance. Odlicno vzdušje je vladalo tudi na 3. vinogradniškem pohodu po vinskih goricah, 18. maja 2003, z zakljuckom v Mastnakovi zidanici na Zajcji gori. Vodstvo društva se je ob tej priložnosti se posebej zahvalilo KS Sevnica, Vinski kleti Mastnak, godbenikom Blanški vinogradniki in vsem gostiteljem. Pohoda po vinskih goricah Ostrožnega, Ledine in Zajcje gore se je udeležilo preko 120 pohodnikov, uživali so v lepem pomladnem dnevu in gostoljubnosti domacinov, ki so jih povsod toplo sprejeli. 131 Ob pripravi monografije v letu 2022 smo s pomocjo Ljuba Motoreta, sevniškega ljubiteljskega fotografa, želeli poiskati takrat prikazane diapozitive in najzanimivejše vkljuciti v to publikacijo. Žal smo po pregledu gradiva, ki ga je zapustil Lojze Anzelc (1934–2013) lahko zgolj ugotovili, da so aktualne vsebine, ki so povezane z DV Sevnica - Boštanj, izgubljene. Nastop godbe Blanški vinogradniki, Sevnica, 14. 2. 2003. 3. pohod, »vinogradniški veterani« v Mlakarjevi zidanici na Zajcji gori, 18. 5. 2003. Jože Maljevic, specialist za vinogradništvo iz KGZS Novo mesto, je bil 29. maja 2003 spet gost strokovnega srecanja, tokrat na Blanci. Zbrani v vinogradu Ivana Ocka so si ogledali demonstracijo pletve trte in druga zelena dela. Ob prikazu zelenih del je za doseganje boljše kvalitete z odstranitvijo odvecnih mladic na nekaj trtah omejil kolicino, kar so hudomušno komentirali nekateri vinogradniki. »Pri nas tega še nismo jemali,« so se namuznili. Žal že pokojni aktivni clan društva Ivan Ocko je k temu hitro dodal, naj s pletvijo kar nadaljujejo in da ni skrbi, da bi bilo pijace premalo, zbrane pa je po zakljucku strokovnega srecanja pogostil tako z vinom kot domacimi salamami. Pletev vinske trte, uravnavanje kolicine grozdja glede na zdravstveno stanje in kakovost vina pa danes dosledno izvajajo domala vsi vinogradniki. Junijska strokovna ekskurzija v letu 2003 je bila izvedena na Štajersko, med drugim tudi v Ptujsko klet, k enologu in sevniškemu rojaku Bojanu Kobalu133. Nazorno je predstavil klet, njihova vina in dosežene rezultate. Vinogradnice in vinogradniki so 26. avgusta 2003 tradicionalno, tudi tokrat množicno (z dvema avtobusoma) obiskali 41. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Popoldan so si udeleženci ogledali atraktivno vinsko klet Vinag v Mariboru. Jeseni 2003 je društvo izdalo promocijsko zgibanko. »Ob obeh bregovih rek Mirne in Save, v vinorodni deželi Posavje, nam narava ponuja obsijane gorice, na katerih že od davnine gojimo vinsko trto. O tem obstajajo pisni zapisi, stari tudi vec 100 let. Na obmocju Krajevnih skupnosti Sevnica, Boštanj, Blanca, Loka pri Zidanem mostu in Zabukovja smo doma prijazni in preprosti ljudje. Svojo žlahtno kapljico pridelujemo v dveh vinorodnih okoliših: bizeljsko­sremiškem in dolenjskem. In ceprav nas razdvaja Sava, nas združujejo ljubezen in veselje do vinogradništva, prijateljstvo in medsebojno sodelovanje. Organizirano delujemo, se spoznavamo, družimo in izobražujemo v Društvu vinogradnikov Sevnica - Boštanj, ki je v letu 2002 praznovalo 30 let aktivnega dela.« so med drugim navedli v publikaciji, ki so jo z namenom promocije društva in vinogradniške tradicije delili ob razlicnih družabnih dogodkih. »Vino in zdravje« so poimenovali predavanje, na katerega so iz DV Sevnica - Boštanj povabili obcane, ljubitelje in pridelovalce vin in ga v kulturni dvorani v Sevnici organizirali 14. novembra 2003 v okviru praznovanj ob prazniku obcine Sevnica. Izvedel ga je novomeški zdravnik dr. Peter Kapš. Zbrani slušatelji so skoraj zaploskali primarijevi teoriji, da »vino zdravju koristi«, strinjali pa so se z nasvetom v nadaljevanju, da je treba pri tem vsekakor ohraniti razumno mero. Po predavanju je bilo organizirano družabno srecanje v avli pred dvorano. V sodelovanju s clani folklorne skupine Blaž Jurko iz Razborja je bilo popestreno z ljudsko pesmijo, krajani iz Razborja so poskrbeli tudi za prigrizek. Ker pa je dr. Kapš tudi navdušen cebelar, so vinogradniki k sodelovanju pritegnili še sevniške cebelarje. Ti so organizirali degustacijo svojih medenih pridelkov. Dogodek je bil primer odlicnega sodelovanja treh, sicer po namenu razlicnih društev sevniške obcine, in je odlicno uspel. 133 Bojan Kobal je otroštvo preživel v Trnovcu v obcini Sevnica, kjer na družinski kmetiji vinogradniško tradicijo nadaljuje njegov brat Janko Kobal, tudi odlicen vinar. Za vinarsko pot se je odlocil v srednji šoli, zato se je vpisal na biotehniško fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral na katedri za vinarstvo. Bil je uspešen enolog v Ptujski kleti, zatem pa je v Halozah kupil posestvo grofa Ulma, ki ga obnavlja vkljucno z vinogradi. V Halozah je postavil tudi novo klet. DOMENA WWW.DRUSTVO-VINOGRADNIKOV.SI Dobri dve leti izkušenj z urejanjem društvene spletne strani, povratne informacije clanic in clanov društva, vse vecja baza aktualnih informacij in ekspanzija uporabnikov interneta so odpirale nove priložnosti in tehnicne rešitve, ki so jih v društvu želeli izkoristiti. Zaradi velikega zanimanja in narašcajocega internetnega obiska je bila v septembru 2003 registrirana lastna domena www.drustvo-vinogradnikov.si, spletna stran pa je bila postavljena na komercialni strežnik. S tem je bila povecana zanesljivost in varnost, odpravljena so bila reklamna sporocila, ki jih je do takrat ponujala brezplacna stran. 10. oktobra 2003 so na železniški postaji v Boštanju gostom iz Slovenije, ki so se z muzejskim vlakom namenili na jesensko srecanje v Tržišce, pripravili sprejem. Ponudili so jim vec vrst mladih vin in tako dopolnili ponudbo kulinaricnih dobrot, za katere so poskrbele clanice Aktiva žena iz Boštanja. Teden dni kasneje je društvo sodelovalo na prireditvi Pozdrav jeseni v Sevnici pri KOC-u, na kateri se je vec ekip pomerilo v kuhanju golaža. Tudi ob tem dogodku so vinogradniki pripravili poskušnjo in predstavitev svojih mladih vin. V inventar društva je bil decembra 2003 dodan filter za filtracijo vin. Kot skrbnika filtrirne naprave sta bila imenovana Stane Možic in Emil Strlekar. Možnost izposoje filtra, predvsem ob drugih pretokih, ki potekajo v zimskem casu, izkorišcajo številni clani društva, ki tako skrbijo za bistrost svojih vin. Filtrirna naprava je po skoraj dvajsetih letih še vedno v funkciji. Prve dni decembra 2003 je bil v Sevnici organiziran tecaj o varni rabi FITO farmacevtskih sredstev. Predstavnikom Kmetijsko svetovalne službe, ki je organizirala usposabljanje je bilo omogoceno, da so kandidate k usposabljanju povabili preko internega obvešcanja clanstva DV Sevnica - Boštanj. Kasneje je bilo v Sevnici organiziranih še vec tovrstnih usposabljanj. Na obcni zbor, 30. januarja 2004, je vodstvo društva povabilo inšpektorja za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil Bojana Jevševarja. Njegovo zanimivo predavanje, ki ga je poslušalo okvirno 200 zbranih, je bila dobrodošla priložnost za seznanjanje z aktualno vinogradniško in vinarsko zakonodajo. Na zboru so nastopili ljudski pevci Fantje s Preske in godbeniki Blanški vinogradniki. Clanice in clani so ob tej priložnosti prejeli nove clanske izkaznice. Društvo kot OVO Sevnica - Boštanj je bilo iz DV Dolenjske ustanovljeno na zboru 26. decembra 1981, zato so prvim clanicam in clanom (skupno 54) kot letnico vclanitve vpisali leto 1981. Vzorce za 22. društveno ocenjevanje vin sta 6. marca 2004 ocenili dve ocenjevalni komisiji pod vodstvom enologov Darje Bovhe in Zdravka Mastnaka. Darja Bovha, ki prihaja iz vinorodne dežele Podravje, je bila takrat v vlogi predsednice ene od komisij prisotna prvic. Sodelovanje z ugledno vinsko strokovnjakinjo se ohranja do današnjih dni. Prireditev »Dan vinogradnikov« s podelitvijo diplom je bila 20. marca v hotelu Ajdovec v Sevnici. Diplome in priznanja sta podelila predsednik KS Sevnica Bojan Lipovšek in predsednik društva Milan Simoncic. Trenutno stanje vin, bolezni in napake, ki so bile na ocenjevanjih vin v letu 2004 najbolj izrazite, ter ukrepe, kako jih prepreciti in zdraviti, je v Boštanju 12. marca 2004 predstavil Samo Hudoklin, svetovalec za vinarstvo vinorodne dežele Posavje iz KGZS Novo mesto. 9. maja 2004 je bil organiziran 4. pohod po vinskih goricah. Cilj pohodnikov je bil Žigrski Vrh. Za dobro vzdušje so poskrbeli prijazni domacini in vinogradniki iz Žigrskega Vrha, tudi tokrat godbeniki Blanški vinogradniki in clani društva. Pohoda se je udeležilo 120 pohodnikov, katerim se je na zakljucku pridružilo tudi precej domacinov. Na Žigrskem Vrhu so se za dobro vinogradniško letino v podružnicni cerkvi Sv. Benedikta udeležili maše. Tudi na tem pohodu udeleženci niso bili razocarani nad razpoloženjem in sprejemom, ki so ga bili deležni ob poti. Pohodnike so spremljali Bojan Zakšek in Janez Vidrih s harmoniko ter Zvone Es s kitaro. »INŠPEKTOR NA OBCNEM ZBORU« V sodelovanju s svetovalno službo Sevnica je bil v maju ponovno organiziran tecaj o FITO farmacevtskih sredstvih, ki se ga je udeležilo okvirno 40 clanov društva. Od ostalih strokovnih vsebin v letu 2004 izpostavljamo še predavanje Gordane Veber in Andreja Kosa o zašciti in prehrani vinske trte 13. maja 2004 na Blanci in predavanje o uporabi enoloških sredstev, dr. Mojmirja Wondre, 4. novembra 2004 v sevniški kulturni dvorani. Slednje je privabilo precej slušateljev tudi iz okoliških krajev, ki so z zanimanjem prisluhnili novim trendom, izkušnjam in napotkom, ki jih je predstavil izkušen profesor Biotehniške fakultete. Kot vsako leto so clanice in clani društva tudi v letu 2004 s svojimi vini sodelovali na ocenjevanju vin Tedna cvicka, ki ga je organizirala ZDVD. Zbrali so 17 vzorcev vin, od katerih sta 2 dosegla naziv prvak sorte, in sicer Franc Šuštaršic, vinogradnik in vinar iz Šmartna pri Litiji za laški rizling in Simon Celestina za chardonnay. V konkurenci številnih dolenjskih vinarjev je bil to lep dosežek, na katerega so bili v društvu ponosni. Po obisku sejma v Gornji Radgoni 31. avgusta 2004 so udeleženci topel sprejem in lepo popoldne preživeli na vinogradniški destinaciji jeruzalemske vinske turisticne ceste. Ob martinovem 2004 in v sklopu prireditev praznika obcine Sevnica je bilo v Sevnici realizirano zanimivo srecanje z naslovom »Vecer vinskih napitnic«. Na odru kulturne dvorane se je zvrstilo vec skupin ljudskih pevk in pevcev iz razlicnih koncev Slovenije, ki so predstavile razlicne znane in manj znane vinske napitnice. Prireditev je posnela in predvajala komercialna radijska postaja. Med gosti je bila Darinka Kresal, ki je v letu 2004 na Tednu cvicka prislužila naziv Kraljica cvicka. V polni dvorani je nagovorila zbrane ljubitelje ljudske pesmi in dobrih vin. Prireditev je organiziralo Kulturno umetniško društvo Anton Martin Slomšek iz Sevnice, DV Sevnica -Boštanj pa je aktivno sodelovalo pri pripravi »vinogradniške« scene na odru in pogostitvi, ki je sledila po prireditvi. Sprejem pohodnikov Fantje s Preske, Vecer vinskih napitnic, na Žigrskem Vrhu, 9. 5. 2004. Sevnica, 19. 11. 2004. Na martinovo nedeljo so se z mašo pri Sv. Joštu pod Lisco od nekdaj zahvaljevali za jesenske darove narave. O tem prastarem obicaju je že pred vec kot sto leti v svoji knjigi pisal znameniti Blaž Jurko in to tradicijo krajani Razborja še vedno ohranjajo. Novembra 2004 je pri cerkvici Sv. Jošta pod Lisco, v sodelovanju s KUD Blaž Jurko iz Razborja potekal blagoslov mladih vin in pokušina vzorcev. Glavnino vzorcev mladih vin so prispevali sevniški in boštanjski vinogradniki, ki so se odzvali prijaznemu povabilu iz Razborja. S tovrstnim sodelovanjem so v naslednjih letih nadaljevali. Leto 2005 so zaceli z dobro obiskanim obcnim zborom, ki je bil 28. januarja. S priložnostnim programom so ga otvorili pevci Kulturno športnega in turisticnega društva Blaž Jurko iz Razborja pod Lisco in trio Branka Žiberta. Zbranim je predaval Jože Maljevic iz KGZS Novo mesto, in sicer o vzdrževanju in gnojenju tal v vinogradih. Pogosto so se zborov udeleževali povabljeni gostje – tudi tokrat župan Obcine Sevnica Kristijan Janc in predstavnika sosednjih vinogradniških društev Matjaž Jakše iz Studenca ter Peter Camloh iz Malkovca. Ob službeni zadržanosti je pisne pozdrave zbranim, z najlepšimi željami tudi za v bodoce poslala predsednica KS Blanca Meri Kelemina. Iz Primorske je pozdrave in želje za uspešno delo društva poslal najstarejši clan, 92 letni Rafael Humar, ki se je iz Loga preselil v Novo Gorico in kljub temu do smrti ostal clan društva. Marca 2005 so zbrali 127 vzorcev vin, ki so jih ocenili v boštanjski restavraciji Panorama. Dve ocenjevalni komisiji 23. društvenega ocenjevanja sta vodila enologa Darja Bovha iz kleti Rast in Jože Simoncic iz Kartuzije Pleterje. Prireditev »Dan vinogradnikov« s podelitvijo diplom in priznanj, priložnostnim programom in družabnim srecanjem je bila organizirana na Blanci, zaradi velikonocnih praznikov in odsotnosti godbenikov Blanških vinogradnikov, izjemoma tri tedne po ocenjevanju, in sicer 9. aprila 2005. Prireditev je bila tudi tokrat dobro obiskana in v sodelovanju s krajani iz Blance spet lepo organizirana. V aprilu 2005 je predstavnik podjetja Metrob Matjaž Baumgartner, v Boštanju izvedel predstavitev prehranskih in drugih preparatov omenjenega podjetja za vinsko trto. Na ta nacin so se vinogradnice in vinogradniki seznanjali s ponudbo razlicnih proizvajalcev, ki so izkazali interes za tovrstne predstavitve. Aktiven clan DV Sevnica - Boštanj je že vec kot dve desetletji tudi Franc Šuštaršic, vinogradnik iz Šmartnega pri Litiji. V njegovem vzorno urejenem vinogradu na robu vinorodnega okoliša Dolenjske prideluje odlicna vina. Z njimi je na društvenih ocenjevanjih DV Sevnica - Boštanj in na Tednih cvicka dosegal tudi vrhunske ocene. Ko je za vinogradništvo navdušil še sina Branka in zeta Jožeta, ni bilo nakljucje, da so bili Šuštaršicevi med pobudniki ideje o ustanovitvi vinogradniškega društva v Šmartnem pri Litiji. Med pripravami na ustanovitev novega vinogradniškega društva so se med sevniškimi, boštanjskimi in šmarškimi vinogradniki spletle dodatne prijateljske vezi. Do sklepnega dejanja, ustanovitve Društva vinogradnikov Štuc Šmartno pri Litiji, je prišlo v aprilu 2005, ustanovni obcni zbor pa je ob prijaznem povabilu pozdravil predsednik DV Sevnica - Boštanj. 15. maja 2005 je bil izveden 5. pohod po vinskih goricah. Pricel se je v Boštanju in je potekal naprej po gozdu »cez gauge«134 , mimo rastišca rumenega sleca. Ta se je ravno takrat razcvel (cvet te redke zašcitene rastline je upodobljen tudi v boštanjskem grbu). Cez Kravjo dolino in Reber so pohodniki pot nadaljevali do Vetrnika in Kremena, s toplo malico so jo sklenili v Zavinah. Zbralo se jih je okoli 150, domace vinogradnice in vinogradniki pa so poskrbeli, da na cilj 6 km dolge poti niso prispeli lacni in žejni. Utrinek iz 5. pohoda po vinskih goricah, pri Jerajevih v Kravji dolini, 15. 5. 2005. 134 »Gavge« so ohranjeno ime za jaso v gozdu nad Boštanjem, kjer naj bi v srednjem veku obešali ljudi. Za spremembo od prejšnjih let, ko so bile strokovne ekskurzije in izleti organizirani predvsem na Primorsko in Štajersko, so v letu 2005 izvedli ogled dveh bližnjih posavskih kleti – krške (KZ Krško) in vinogradniške kmetije Jelenic nad Kostanjevico na Krki. Nekateri so bili ob tem prijetno preseneceni, saj so omenjeni kleti v naši bližini obiskali prvic. Predstavljene uspešne zgodbe in dobre kletarske prakse so bile povod, da so bližnje kleti – te in druge – še nekajkrat obiskali tudi v letih, ki so sledila. Na predstavitvi zgibanke o Boštanju, ki jo je v sodelovanju s KS Boštanj in društvi pripravila boštanjska župnija, so 20. junija 2005 boštanjski vinogradniki poskrbeli za ponudbo vin lokalnih pridelovalcev. Po tradicionalnem obisku sejma v Gornji Radgoni so avgusta 2005 udeleženci obiskali vinogradniško kmetijo na Podpohorski vinsko turisticni cesti v Locah pri Poljcanah. V spominu jim je ostal sprejem in pogostitev, pri cemer so sodelovale tri generacije gostoljubne družine. Obisk kleti Jelenic, 24. 6. 2005. DV Sevnica - Boštanj se tako ali drugace predstavlja ob razlicnih priložnostih. S prisotnostjo so-oblikuje razlicne dogodke in skrbi za promocijo vinogradniške in vinarske dejavnosti na Sevniškem, pa ceprav je ta za vecino clanic in clanov samo ljubiteljska. Tako udejanja del svojega poslanstva. 22. oktobra 2005 je društvo sodelovalo na prireditvi v Sevnici, ki so jo poimenovali »To smo mi«. Namen prireditve je bila predstavitev sevniških društev. Ob tej priložnosti so se vinogradniki povorke v starem delu Sevnice udeležili s »furengo« – prevozom vina s konjsko vprego, kot so to izvajali nekoc. Ker sod na »furengi« ni bil prazen, so z mladim vinom razveselili sodelujoce in zbrane goste na prireditvi. Od drugih udeležencev povorke je bilo na prizorišcu pred poslopjem obcine slišati tudi hudomušne komentarje, ceš »upali smo, da pridete vsi, kar se ni uresnicilo, a ste k sreci pripeljali dovolj velik sod«. Oktobra 2005 so bile clanice in clani navzoci še pri sprejemu muzejskega vlaka, ki je udeležence iz Ljubljane, mimo Sevnice in Boštanja popeljal na tradicionalno jesensko srecanje v Tržišce. Gostom so se pridružili na železniških postajah v Sevnici in Boštanju, kjer so jim ponudili mlada vina. »Kako ravnati z našimi vini? Kaj svetuje stroka, kaj je novega na tem podrocju? Kaj se lahko naucimo iz letošnjega letnika? Kako ocenjujemo in spremljamo kvaliteto naših vin?« je bilo nekaj od številnih aktualnih vprašanj, s katerimi je vodstvo društva izzvalo svoje clanice in clane ter jih 1. decembra 2005 povabilo v Sevnico na srecanje z enologom, dr. Julijem Nemanicem. 134 V povorki, pred staro sevniško gostilno Plausteiner, v ospredju Jože Prah in Stanko Vovk, ki je bil tudi praporšcak. Furengo je zapregel Lojze Blatnik iz Konjskega. Predstavitev društev »To smo mi«, Sevnica, 22. 10. 2005.135 TO SMO MI V polni dvorani ni ostalo preslišano, da je dr. Nemanic prepoznal in poudaril pozitiven prispevek spletne strani DV Sevnica - Boštanj pri osvešcanju vinogradnikov in vinarjev na strokovnem podrocju. Predstavil je še najnovejše izsledke in rezultate razlicnih raziskav iz podrocja enologije, katerim so zbrani z zanimanjem prisluhnili. 13. novembra 2005 je pod Lisco - pri cerkvici Sv. Jošta, tradicionalno potekala pokušina mladih vin, pri tem so sodelovali tudi vinogradniki iz DV Sevnica–Boštanj. Ob koncu leta 2005 je DV Sevnica - Boštanj v svoje kraje povabilo Upravni odbor ZDVD, ki so ga sestavljali predsedniki 26 vinogradniških društev in vodstvo zveze. Na redni seji, ki je bila v restavraciji Panorama v Boštanju, so se posvetili organizaciji 34. tedna cvicka in ostalim aktualnim zadevam. Zbor vinogradnikov v zacetku leta 2006, je bil v jedilnici Lisca v Sevnici izveden 27. januarja 2006. Posebna gosta na zboru sta bila uspešna sevniška enologa, Zdravko Mastnak iz krške in Bojan Kobal iz ptujske vinske kleti. Pripravila sta zanimiv pregled razlicnih pristopov in tehnologij pridelave vina in izzivov enološke stroke na globalnih vinskih trgih. V kulturnem programu so zbrani prisluhnili ljudskim pevcem iz Boštanja. Zbor je ob tej priložnosti izvedel redne volitve v organe društva. Upravni odbor je bil konstituiran nekaj dni kasneje, na Zajcji gori, 7. februarja 2006 v sestavi: Milan Simoncic - predsednik, Joško Žvar – podpredsednik, Milena Naroglav – blagajnik, Katarina Simoncic – tajnik in clani: Anton Košar, Miran Kozmus, Stane Možic, Branko Žibert in Jože Železnik. V Nadzorni odbor so bili izvoljeni Jože Udovc (predsednik) in clana Janez Hohkraut in Andrej Jazbec. Razglasitev rezultatov 24. društvenega ocenjevanja vin s podelitvijo diplom in priznanj ter pokušino uvršcenih vzorcev je bila v gostišcu Dolinšek na Vrhu pri Boštanju, 18. marca 2006. Ocenjenih je bilo 140 vzorcev vin letnika 2005, od katerih jih je 60 % doseglo kakovostni ali vrhunski razred. Tako visok delež je bil dosežen prvic v zgodovini ocenjevanj vin v Sevnici. Pohod po vinskih goricah, na katerem je bilo 150 udeležencev, je potekal iz Konjske glave – pod Žickarjevo domacijo, do Lamperc in Sv. Roka, v nedeljo, 14. maja 2006. Zbrana in razpoložena množica je tudi tokrat uživala v razgibani trasi in ni bila razocarana nad gostoljubnostjo domacih gospodinj, vinogradnic in vinogradnikov, ki so poskrbeli za pogostitev in dobro vzdušje. 44. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni so vinogradniki obiskali 29. avgusta 2006. Tudi tokrat na torek, ko na sejmu tradicionalno poteka »dan vinarjev in vinogradnikov«, s še posebej izbranimi temami in vinarskimi dogodki. Udeleženci so se srecali s številnimi prijatelji in strokovnimi sodelavci društva ter zakljucili prijeten dan na turisticni kmetiji v Drbetincih. Predsednik društva Milan Simoncic je za martinovo, 11. novembra 2006 sodeloval v skupni javni radijski oddaji 1. programa Radia Slovenija, Radia Koper in Radia Maribor z naslovom »Radi imejmo Slovenijo«. Iz kulturne dvorane je v živo potekala iz Sevnice. V oddaji so sodelovali še predstavniki nekaterih drugih društev sevniške obcine, ki so poslušalcem po Sloveniji predstavili kraje na Sevniškem, obicaje, življenjski utrip in društva, ki delujejo. Na Preski, na domaciji Hrovat, je 17. novembra 2006 potekalo zanimivo srecanje z naslovom »Vecerni pogovor na deželi z znanimi Slovenci«, v katerem so sodelovali Tone Fornezzi - Tof, Miha Debevc - dvakratni svetovni prvak z diatonicno harmoniko in Jasna Kuljaj, emitatorka in voditeljica oddaje Turistika. Ob tej priložnosti je ponudbo mladih vin pripravilo DV Sevnica-Boštanj, ki se je tako lepo predstavilo zbranim gostom in predstavnikom lokalnih medijev. Društvo so na prireditev povabili organizatorji, KŠTM Sevnica. Tovrstne prireditve so v razlicnih krajih in z razlicnimi gosti še veckrat ponovili. Že publicist Matija Vertovc, ki je knjige izdajal pred 150 leti, je zapisal: »Gorje deželi, ki ne bo skrbela svojim vinom lepega imena ohraniti.«. Slovenci smo do svojih vin izredno spoštljivi in prav je tako. Kakšno je torej sporocilo, ki ga nosi in posreduje vino? Kakšno vlogo imajo pri tem vinogradniki in vinarji, ki soustvarjajo vinske zgodbe in imajo cast vzgojiti ga, negovati in pospremiti na pot do steklenic, do kozarcev, do zadovoljnih ljudi? Po trgatvi in okoli martinovega o vinu razmišljamo vec in drugace, zato so v DV Sevnica - Boštanj pripravili srecanje z Jožetom Rozmanom, publicistom, sommelierjem, degustatorjem, vinogradnikom, moderatorjem in urednikom revije Vino. Srecanje z naslovom »Vino in kultura uživanja vina« je bilo 17. novembra 2006 v kulturni dvorani v Sevnici. Po zanimivem dogodku, ki ga je Jože Rozman popestril z demonstracijo nekaterih sommelierskih opravil, so sommelierji, ki so bili clani DV Sevnica -Boštanj, v avli gasilskega doma pripravili pokušino vin. Prireditev je bila namenjena clanicam, clanom društva, kakor tudi vsem ostalim, ki so želeli o vinu izvedeti vec. Organizirana je bila v sklopu prireditev obcinskega praznika obcine Sevnica in je bila tako tudi oglaševana. 22. januarja 2007 se je na Blanci, v osnovni šoli, pricel 4. tecaj – »Osnove vinarstva za donegovanje in usteklenicenje vin«, ki ga je obiskovalo 33 udeležencev, v vecini clanic in clanov DV Sevnica - Boštanj. Slušateljem so strokovne napotke iz osnov vinogradništva in vinarstva oz. nege vin ter vinske zakonodaje, podali predavatelji iz Biotehniške fakultete in Kmetijskega inštituta iz Ljubljane, svetovalci Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, predstavniki inšpektorata in enolog metliške kleti Tone Pezdirc. Tecaj je bil uspešen v vseh merilih, tako za organizatorje kot slušatelje, ki so pohvalili dobro organizacijo, pogoje za izobraževanje v OŠ Blanca, kakor tudi izbor kvalitetnih tem in predavateljev. Predavanja 42 urnega tecaja so koncali 16. februarja, ko je bila za tecajnike realizirana ekskurzija v Belo Krajino, v metliško vinsko klet. Konec januarja 2007 je bilo na Logu pri Boštanju izvedeno strokovno predavanje Sama Hudoklina - svetovalca za vinarstvo iz KGZS Novo mesto. Tematika predavanja so bile posebnostih vinskega letnika, ki so ga kletarili, s poudarkom na odpravljanju napak in bolezni vin. Tudi v letu 2007 je bilo tradicionalno organizirano društveno ocenjevanje vin. Ocenili so 138 vzorcev, prvic v gostišcu Dolinšek na Vrhu. CETRTI KLETARSKI TECAJ ŽUPANOVO VINO Ob koncu leta 2005 je župan obcine Sevnica Kristijan Janc na sestanek povabil predsednike vinogradniških društev sevniške obcine, Staneta Sebanca iz DV Malkovec, Zvoneta Livka iz DV Šentjanž, Matjaža Jakšeta iz DV Studenec in Milana Simoncica iz DV Sevnica - Boštanj. Predstavil jim je idejo o županovem vinu, ki bi ga vinogradniki sevniške obcine izbrali kot promotorja vinogradniške tradicije in bi imelo status protokolarnega vina za razlicne priložnosti. Z velikim odobravanjem so sprejeli predlog in pozdravili odlocitev, da tako ponese sloves sevniških vin, kot »županovo vino« dalec naokoli. Natecaj za 1. županovo vino je bil objavljen v lokalnih medijih. K sodelovanju so povabili pridelovalce cvicka in sremicana, ki bi lahko v primeru zmage napolnili 500 steklenic, imajo urejeno prijavo pridelka in zadovoljujejo ostalim kriterijem, ki dopušcajo steklenicenje vin. Tako so želeli omogociti sodelovanje pridelovalcem v vinorodnem okolišu Bizeljsko–Sremic in Dolenjska. Na ocenjevanju vin, ki ga je na Studencu izvedlo DV Studenec, so za županovo vino ocenili 37 vzorcev cvicka in 2 vzorca sremicana. Ocenjevalno komisijo, v kateri so bili predstavniki vseh štirih vinogradniških društev, je vodil Jože Simoncic, enolog iz Kartuzije Pleterje. Že prej je bilo dogovorjeno, da bo o zmagovalcu natecaja med najboljšim cvickom in najboljšim sremicanom odlocil žreb. V finale sta se uvrstila Drago Kozinc iz Dolnjega Impolja s cvickom in Janko Kobal iz Trnovca s sremicanom. Županovo vino je na javni prireditvi na Studencu, 18. februarja 2006, izžrebala miss Universe, Sevnicanka Nataša Pinoza, vec srece pa je imel cvicek, ki je tako postal 1. županovo vino sevniške obcine. Nalepko za županovo vino je oblikoval sevniški akademski slikar Alojz Konec in je še vedno prepoznavni znak te posebne polnitve. V letu 2007 so županovo vino izbirali med modrimi frankinjami. Na zakljucni prireditvi na Studencu so uradno razglasili rezultate. Najvišjo oceno in naziv »Županovo vino 2007« je dosegel Jože Romih, vinogradnik iz DV Sevnica - Boštanj. Prvih 12 županovih vin (vir KŠTM). Pridelovalec županovega vina 2007 Jože Romih, Studenec, 3. 3. 2007.136 Sevniški novinar Pavel Perc je ob porocanju iz zakljucne prireditve, ki je marca 2007 potekala na Studencu, v Dolenjskem listu zapisal137: »Predsedniku Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj Milanu Simoncicu je veselo zaigralo srce, ko je bilo ocitno, da je ocenjevalna komisija pod vodstvom glavnega enologa pleterske kartuzije Jožeta Simoncica med 13 vzorci modre frankinje izbralo vino njegovega clana Jožeta Romiha iz Selc nad Blanco. To, da je Romih s svojimi vini po kakovosti že vrsto let v ospredju na raznih ocenjevanjih, kaže, da skrbno obdeluje vinograd z okoli 1200 trtami v Priklancah in budno spremlja zorenje vin v svojem hramu.« Tradicijo izbora županovega vina je Kristijan Janc ohranil tudi v naslednjih letih, nadaljuje jo tudi župan Srecko Ocvirk. V letu 2022 je bil izveden že 17. izbor in še vedno ohranja prvotno poslanstvo, namen in funkcijo. Tehnicni del izbora, ki vkljucuje zbiranje vzorcev in ocenjevanje, še naprej izmenjaje izvajajo štiri vinogradniška društva sevniške obcine. 9. marca 2007 so se clanice in clani DV Sevnica - Boštanj v Sevnici zbrali na rednem letnem obcnem zboru. V razpravi so bile iz strani clanstva izrecene pohvale o vodenju in delu društva, župan Kristijan Janc je blagajnicarki, predstavniku DV Štuc Šmartno pri Litiji, bivšemu predsedniku Radu Umku in vokalni skupini Corona, ki je popestrila program, poklonil steklenico županovega vina. Zaradi slabše udeležbe na nekaj prireditvah »Dan vinogradnikov«, je bila podelitev diplom in priznanj, s pokušino uvršcenih vzorcev, prvic realizirana na zboru. To prakso v društvu od takrat ohranjajo. 136 Od leve proti desni: Milan Simoncic (predsednik društva), Kristijan Janc (župan obcine Sevnica), Jože Romih (pridelovalec županovega vina), Nataša Pinoza (Miss Universe Slovenije 2006) in moderator prireditve na Studencu Sinjo Jezernik. 137 DL, 8. 3. 2007, str. 11. OBNOVA GRAJSKEGA VINOGRADA Na pobocju sevniškega gradu je bil spomladi 2007 ponovno obnovljen in zasajen vinograd. V sodelovanju z obcino Sevnica in KŠTM Sevnica so ga zasadili clani vseh štirih vinogradniških društev obcine Sevnica, in sicer DV Malkovec, DV Sevnica - Boštanj, DV Šentjanž in DV Studenec. Povod za ponovno postavitev vinograda je bilo dejstvo, da je grajsko pobocje nad starim sevniškim mestnim jedrom v preteklosti že krasil vinograd. Zasadil ga je Johann Nepomuk Händl – kasneje povzdignjen v plemenitega Rebenburga, ki je lastnik gradu postal leta 1803. Prve trte so bile na terasah grajskega pobocja ponovno posajene 20. aprila 2007, simbolicno dejanje je spremljal kulturni program. Nekaj dni zatem, 9. maja 2007, je bilo družno posajenih preostalih 500 trt modre frankinje. Na tradicionalni 7. pohod med vinograde in zidanice, ki ga je organiziralo DV Sevnica - Boštanj, so bile clanice, clani in prijatelji društva povabljeni v nedeljo, 20. maja 2007. Startali so izpred kleti Janc na Logu oz. lokala Kebrov kevder ob regionalni cesti Sevnica-Krško. Pot je bila speljana po vinskih goricah Goli Vrh, Orlska gora, Poganka in Preska, mimo zidanic pridelovalcev iz DV Sevnica - Boštanj pa tudi DV Studenec. Na Preski je bil na domaciji Hrovatovih organiziran topel obrok in program z ljudskimi pevci Fantje s Preske. Glede na zahtevnost prehojene trase je bil to eden od daljših in zahtevnejših pohodov, ki pa so ga kljub temu zmogli vsi in uspešno prišli do cilja. Strokovno predavanje o prehrani in stresnih situacijah vinske trte je bilo v Boštanju organizirano 17. maja 2007. Med vinogradniki je bila direktorica podjetja Jurana Gordana Veber. 7. pohod po vinskih goricah, 20. 5. 2007. Na posestvu Krakovo se je poleti 2007 zakljucevala gradnja nove vinske kleti s 600 kvadratnimi metri podzemnih prostorov, namenjenimi pridelavi, negi, zorenju in steklenicenju vrhunskih penecih vin in modre frankinje. Vodstvo DV Sevnica - Boštanj je v dogovoru z Zdravkom Mastnakom clanice in clane povabilo na ogled njegove nove kleti, ki je že imela zakljucno podobo in funkcijo. Zdravko je bil 22 let glavni enolog cvickove kleti v Krškem. Je degustator in enolog, s statusom ocenjevalca vin na mednarodnih ocenjevanjih, zelo aktiven pri zašciti cvicka ter ustvarjalec številnih penin po klasicni šampanjski metodi v Sloveniji in na podrocju bivše Jugoslavije. Z njim so se vinogradniki srecali 22. junija 2007 v popoldanskih urah. Po predstavitvi kleti so pod kozolcem ob kleti poskrbeli za prijetno druženje. Mastnakova klet v Krakovem je v naslednjih letih postala priljubljeno mesto srecanj sevniških, boštanjskih, blanških in drugih okoliških vinogradnikov in vinarjev. Bila je in ostaja prizorišce razlicnih strokovnih srecanj in tradicionalnih društvenih ocenjevanj vin. Na sevniškem gradu je v organizaciji KŠTM Sevnica 20. julija potekal »10. vecerni klepet z znanimi Slovenci«, na katerem so kot gostje nastopili Desa Muck, Lojze Peterle in Vladimir Mušic. Prireditev so kulturno popestrili glasbeniki glasbene šole Sevnica in clani društva Trg, v sprošcenem veceru pa so se predstavili tudi Aktiv žena iz Sevnice in DV Sevnica - Boštanj. Strokovne ekskurzije v Gornjo Radgono z obiskom podjetja Zlati gric v Slovenskih Konjicah, se je avgusta udeležilo 60 clanic in clanov društva. Avgusta je potekalo še predavanje o trgatvi in negi mošta, izvedla ga je Darja Bovha, njenim napotkom je v sevniški kulturni dvorani prisluhnilo 120 slušateljev. (pridobljeno na https://www.vinamastnak.com/galerija/posestvo-krakovo) Vinska klet Mastnak v Krakovem. NOVA MASTNAKOVA KLET Sosednje vinogradniško društvo Šentjanž je v letu 2007 praznovalo 10. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so 4. novembra razvili svoj prapor. Castni trak na novi prapor je pripel tudi predsednik DV Sevnica - Boštanj. Vedno vec vinogradnikov na Sevniškem se je odlocalo za steklenicenje vin, kar je povecalo ponudbo in konkurencno prednost tržnih pridelovalcev. Ob tem so se soocali tudi z razlicnimi izzivi in težavami, zato je društvo 23. januarja 2008 v Boštanj povabilo Sama Hudoklina, svetovalca za vinarstvo na KGZS Novo mesto. Zbranim je predstavil teorijo in prakso stabilizacije vin ter pripravo vin na steklenicenje. Predsednik društva je bil v nedeljo, 24. februarja 2008 gost radijske oddaje za vinogradnike na Radiu Sraka, ta je potekala v živo. Predstavil je društvo, realizirane aktivnosti tistega casa, nacrte, spletno stran, rezultate 26. društvenega ocenjevanja vin in izbor za županovo vino sevniške obcine. Na 26. društvenem ocenjevanju vin je bilo zbranih 152 vzorcev. Ocenili sta jih dve sedemclanski strokovni komisiji, ki sta jima predsedovala Darja Bovha (Klet Bistrica) in Jože Simoncic (Kartuzija Pleterje). Kljub temu da je vinski letnik 2007 postregel s presežki v kakovosti in so ga degustatorji ocenili kot »prav dobro do odlicno«, je bilo kar precej vin izlocenih zaradi napak in bolezni, in sicer 12 % belih in 30 % rdecih. Pokazalo se je, da so dobri letniki tudi težavni za kletarjenje, napake in bolezni pa so bile v vecini posledice visokih temperatur v casu trgatve in zahtevnih maceracij rdecih sort. Podelitev diplom in priznanj je bila izvedena na rednem zboru v hotelu Ajdovec, 7. marca 2008. 10. vecer z znanimi Slovenci, Sevnica, 20. 7. 2007. Na Logu pri Boštanju je marca 2008 strokovnjak iz podjetja Karsia predstavil novosti iz prehrane in zašcite vinske trte. Podobno predavanje, na katerem je bil osrednji gost predstavnik iz podjetja Bayer, je bilo tudi v gostilni Boža Kragla na Gornjem Brezovem, 2. aprila 2008. V marcu je v Boštanju potekala prireditev »Vecerni pogovor z znanimi Slovenci v Obcini Sevnica«, na kateri sta kot gosta nastopila miss Slovenije 2004 Živa Vadnov in igralec Rado Mulej. Obiskovalcem so ob dobrotah Aktiva žena Boštanj postregli z vini vinogradnic in vinogradnikov iz Boštanja. Tradicionalni 8. pohod po vinskih goricah je bil 18. maja 2008 organiziran po delu KS Blanca, in sicer v gorice Krajnih Brd in Selc. Uspel je kljub deževni napovedi, ki pa se k sreci ni uresnicila. Za vesel zakljucek so spet poskrbeli godbeniki Blanški vinogradniki. Ti so na kmetiji Roštohar, kjer je bil cilj pohoda, razigrali že sicer razpoloženo družbo. Dober glas o pohodih po vinskih goricah DV Sevnica - Boštanj se je z leti razširil tudi izven geografskega podrocja, ki ga pokriva društvo, vinogradnicam in vinogradnikom so se namrec pridružili pohodniki iz drugih krajev. Julij 2008 je zaznamovala težko pojmljiva nesreca, ki se je zgodila na reki Savi. Spust iz Sevnice se je pri HE Blanca koncal tragicno za 13 udeležencev. DV Sevnica - Boštanj je izgubilo vec dragocenih prijateljev, ki so se tako ali drugace vkljucevali v razlicne aktivnosti in društvu pomagali. Med njimi so bili župan Obcine Sevnica Kristijan Janc, predsedniki KS Sevnica – Bojan Lipovšek, KS Boštanj – Marjan Kogovšek in KS Blanca – Bogoslav Peklar. Ob tragicnem dogodku je predsednik društva v žalni knjigi izrazil socustvovanje in izrazil globoko obžalovanje nad tragicnim dogodkom. Poleti 2008 je društvo spet sodelovalo na tradicionalni prireditvi »Pogovor z znanimi Slovenci«, in sicer na sevniškem gradu 25. julija 2008. Gosta vecera, ki ga je povezovala Marjana Grcman, sta bila Meta Malus in Vinko Šimek, društvo pa je skupaj z aktivom žena sodelovalo v pripravi in ponudbi kulinarike in vina. Za veselo razpoloženje so po zboru vinogradnikov, 8. pohod po vinskih 7. 3. 2008, poskrbeli kar clani društva. goricah, 18. 5. 2008. Avgustovski obisk sejma v Gornji Radgoni je bil kombiniran z ogledom kleti v Slovenski Bistrici, v kateri je kot enolog in direktor službovala Darja Bovha. Udeleženci so bili toplo sprejeti in so si z zanimanjem ogledali atraktivno vinsko klet. Konec februarja 2009 so v društvu izvedli 27. ocenjevanje vin, ki se ga je spet udeležilo precej clanov, ti so v oceno zaupali 140 vzorcev. Dvema komisijama sta predsedovala Darja Bovha in Jože Simoncic. Po mnenju predsednikov komisij in ostalih ocenjevalcev je bil letnik 2008 povprecen do prav dober. Ocenjevanje je tudi tokrat potekalo z odlicno tehnicno ekipo, ki je izvedla vse potrebno, da je delo potekalo nemoteno, tako na visokem strokovnem in organizacijskem nivoju. Rezultate ocenjevanja je 1. marca 2009 predsednik društva predstavil v Oddaji za vinogradnike na radiu Sraka, na katero je bil povabljen. Obcni zbor s podelitvijo diplom in priznanj ocenjevanja vin so izvedli 13. marca 2009 v Hotelu Ajdovec v Sevnici. Na zboru so lahko udeleženci poskusili vse uvršcene vzorce vin, nastopil pa je sevniški harmonikarski orkester. V hotelu Ajdovec je bilo 2. aprila 2009 strokovno predavanje Boruta Florjancica, ki je predstavil proizvode za zašcito vinske trte podjetja Syngenta. Predstavnik Karsie Andrej Kos je dva tedna kasneje v Boštanju predstavil še fitofarmacevtska sredstva in pripravke za prehrano vinske trte podjetja Karsia. Vinogradniki obicajno sodelujejo pri zimski rezi in trgatvi v grajskem vinogradu. Nekateri so se odlocili tudi za botrstvo kot posebni obliki sodelovanja in donatorstva. Tako je bilo tudi 22. marca 2009, ko so z botri, drugimi gosti in vinogradniki iz sosednjih društev na povabilo KŠTM Sevnica, obrezali grajski vinograd. Godbeniki Blanški vinogradniki na zakljucku pohoda po vinskih goricah, 18. 5. 2008. Obisk po degustaciji pri pridelovalcu najboljšega cvicka 27. društvenega ocenjevanja Alojzu Zalašcku, Apnenik pri Boštanju, 28. 2. 2009. 138 Slika levo: Franci Pavlovic, Ivan Lapornik in Lado Šintler na pokušini vin na kmetijsko­živilskem sejmu v Gornji Radgoni, desno: Darja Bovha s clani društva ob obisku kleti v Slovenski Bistrici. 27. društveno ocenjevanje vin, Vrh pri Boštanju, 28. 2. 2009.139 139 Vina na 27. ocenjevanju vin sta ocenjevala tudi Drago Vovk, urednik Radia Sraka in Grega Repovž, sommelier in danes uspešen gostinec iz Šentjanža. ZAŠCITA BIZELJCANA Po cvicku, teranu, belokranjcu in metliški crnini od marca 2009 oznako PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) nosi tudi vino bizeljcan. Z objavo v Uradnem listu, 23. marca 2009, se je tako odprlo novo obdobje za bizeljsko-sremiška vina, kar ponuja nove priložnosti za vinogradnike na Sevniškem. Z dokumentom se je uredila pridelava in oznacevanje grozdja, mošta in vina z bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša, ki obsega okrog 1700 hektarov na izkljucno levem bregu reke Save. Rdeci bizeljcan, ki ga v dolocenih odstotkih sestavljajo žametna crnina, modra frankinja in še nekaj drugih rdecih sort ter do 25 odstotkov belih vrst grozdja, ima lahko alkoholno stopnjo 10–12 %. Beli bizeljcan, ki ga sestavljajo laški rizling, rumeni plavec in druge bele sorte, pa lahko dosega 10–12,5 % alkohola. Za obe vrsti zašcitenih bizeljskih vin z oznako PTP tudi velja, da morata na ocenjevanju doseci najmanj 16,3 tock po Buxbaumovi 20 tockovni metodi. Na velenjskem gradu sta bila 21. aprila 2009 predstavljena filma Bojana Kostrevca »Med legendo in resnicnostjo« in »Ajdovski gradec«. Po ogledu filma so predstavniki KŠTM Sevnica gostom iz Velenja predstavili turisticno ponudbo sevniške obcine. Na dogodku sta clana društva zbranim ponudila cvicek, modro frankinjo in chardonnay. Na prireditvi je kot predstavnik društva sodeloval tudi Franc Košak – Aco, ki je v Boštanj prišel iz Velenja. 9. pohod po vinskih goricah, z 8 km dolgo traso je bil uspešno realiziran 9. maja, po goricah Apnenika, Vetrnika in Kravje doline. Za razliko od prejšnjih let je bil organiziran v soboto popoldan in ne v nedeljo. Pohodniki so tokrat namesto lesenih obeskov, na startu dobili vgraviran kozarec z logotipom društva in obešanko, te je društvu podaril DV Štuc Šmartno pri Litiji. Ob tej priložnosti so si zbrani lahko ogledali obnovljeno kapelo Sv. Nikolaja pod nekdanjim boštanjskim gradom. Pohoda se je udeležila tudi skupina vinogradnikov iz Sovjaka (Sv. Jurij pri Šcavnici), zbrane pohodnike so presenetili s potico in še nekaterimi dobrotami, ki so jih prinesli iz osrcja Slovenskih goric. 160 glava množica razpoloženih pohodnikov je uživala v prijetni družbi gostiteljev, uživali pa so tudi v lepem razgledu in razgibani trasi. Zakljucek pohoda je bil v zidanici Jeraj v Kravji dolini. Številcna delegacija društva je maja 2009 sodelovala na povorki ob otvoritvi prireditve Teden cvicka. Pozdravili so tudi novega kralja cvicka Andreja Tratarja iz Malkovca. To je bil že drugi vinogradnik iz DV Malkovec, ki je osvojil naziv Kralj cvicka, in sicer za Marjanom Pircem (2006). S titulo Kralj cvicka se je v letu 2021 ponašal še en malkovški vinogradnik, in sicer Matjaž Golob. Ob dnevu državnosti in 140. obletnici slovenskega tabora v Sevnici je na svecani prireditvi, 21. junija 2009 v Sevnici, društvo sodelovalo pri pogostitvi gostov. Nekatere clanice in clani vinogradniških društev sevniške obcine so se 1. julija 2009 udeležili delavnice o projektu »Turizem v zidanicah«. Na Vrhu pri Boštanju jo je organiziral Center za podjetništvo in turizem Krško. Na posvetu je sodelovalo 45 vinogradnic in vinogradnikov. Predstavljene so bile idejne zasnove in plan izvedbe projekta v obcini kot tudi predpogoji za sodelovanje, možnosti za registracijo ter davcni vidik takšnega projekta. Nekateri so s tem dobili navdih, napotke in ideje za nove uspešne zgodbe. Clani DV Sevnica - Boštanj z novim kraljem cvicka, pred proglasitvijo, Novo mesto, 29. 5. 2009. GRAJSKA VINOTEKA Na sevniškem gradu so se poleti 2009 v organizaciji in pod nadzorom KŠTM Sevnica pricela izvajati gradbena in zidarska dela v bodoci grajski vinoteki. Z namenom poiskati cim boljše rešitve, so se 27. julija 2009 na gradu sestali v. d. direktorica KŠTM Sevnica Vlasta Marn, Rok Petancic (KŠTM), predstavniki vseh štirih društev vinogradnikov iz obcine Sevnica in podžupanja Breda Drenek Sotošek s soprogom Francijem. Z izmenjavo mnenj in idej so bili oblikovani in delno usklajeni konkretni predlogi glede ureditve in opreme v grajski vinoteki, predstavniki društev vinogradnikov pa so s svojimi idejami in izkušnjami aktivno prispevali k ureditvi le-te. Strop stolpa je bil že prej utrjen s kamni in ometom ter urejen do mere, da se ni krušil. Zatem je bil ometan, stene pa so ostale kamnite in grobo zalite, da je izgled ostal cim bolj naraven, na tleh so bili položeni opecni tlakovci. Po opravljenih elektroinštalacijskih, gradbenih in zidarskih delih je bila izvedena menjava oken in montaža ambientu primernih svetil. Zakljucili so z umestitvijo opreme za predstavitev in shranjevanje vin. Vinoteka je bila predana svojemu namenu jeseni 2010. Poleg »grajske krvi«140 v grajski vinoteki danes ponujajo tudi pokušino in nakup odlicnih vin iz bizeljsko-sremiškega in dolenjskega vinorodnega okoliša, pretežno iz obcine Sevnica. Penina, cvicek, modra frankinja, sauvignon, chardonnay, rosé in ostala, tudi predikatna vina, so našla prostor v licni vinoteki. Po predhodnem dogovoru je možen njen najem za pogostitve, zakljucene skupine, rojstne dneve, praznovanja ipd. Grajski pridih daje vinu cudežno moc.141 Z vinoteko upravlja KŠTM Sevnica. V letu 2009 je župnija Boštanj praznovala 500 letnico obstoja in ob tem organizirala vec dogodkov. Boštanjski župnik Alfons Žibert je DV Sevnica - Boštanj povabil k sodelovanju. Vodstvo društva je angažiralo nekaj svojih clanov, ki so napolnili vec buteljk s cvickom, modro frankinjo in chardonnayem. Župnija je poskrbela za steklenice in etikete, ki jih je oblikoval Tone Zgonc, likovni in fotografski ustvarjalec iz Boštanja. Ob sklepni prireditvi praznovanja, 18. oktobra 2009 je bila društvu podeljena zahvala Župnije Boštanj za sodelovanje. Ob tej priložnosti so udeležencem dogodka, na katerem so nastopile tudi skoraj vse vokalne skupine, ki delujejo v Boštanju, vinogradniki ponudili svoja vina. V avgustu 2009 je bil tradicionalno izveden obisk kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. V sevniški kulturni dvorani je bilo pred trgatvijo vinskega letnika 2008 realizirano predavanje dr. Julija Nemanica, ki je tudi tokrat postregel s številnimi koristnimi napotki in informacijami, katerim je z zanimanjem prisluhnilo 140 slušateljev. Odgovoril je na številna vprašanja, v treh segmentih svojega predavanja pa poudaril pomembne detajle, med drugim vlogo kisika med alkoholnim vrenjem, omejevanje potenciala za nastanek bekserja in nastanka drugih neželenih sestavin v moštu, omejevanje kislin, žveplanje, maceracijo, vlogo encimov, kvasovk, droži, pomen pretoka ipd. 140 Vino modre frankinje, pridelano v grajskem vinogradu. 141 Pridobljeno na https://www.geago.si/sl/pois/17751/grajska-vinoteka-sevnica Zbrane je seznanil z najnovejšimi izsledki mednarodne enološke stroke, ki so bili tisto leto predstavljeni na 32. svetovnem kongresu trte in vina OIV. Vinski letnik 2009 je že pred trgatvijo, glede na stanje in parametre grozdja, obetal veliko, kar se je kasneje tudi pokazalo pri odlicni kvaliteti pridelanih vin. 25. septembra 2009 je v grajskem vinogradu potekala 1. trgatev modre frankinje. Organizirala sta jo obcina Sevnica in KŠTM. Poleg botrov trt so na trgatvi sodelovali cvickova princesa, kralj cvicka, župan obcine Sevnica in številni drugi udeleženci, med njimi tudi clani DV Sevnica - Boštanj. Sevniški grad je prizorišce številnih dogodkov. 11. novembra 2009 so na njem clani Posavskega društva seniorjev, menedžerjev in strokovnjakov organizirali martinovanje. Na povabilo bivšega predsednika društva vinogradnikov Rada Umka je ob tej priložnosti sodelovalo DV Sevnica - Boštanj. Predstavnik je gostom predstavil nekaj mladih vin clanic in clanov društva. Tradicionalno so na martinovo nedeljo v dopoldanskih urah ob cerkvici Sv. Jošta pod Lisco vinogradniki ob sodelovanju s krajani iz Razborja zbranim v pokušino ponudili nekaj svojih mladih vin. Za 28. društveno ocenjevanje vin je bilo zbranih najvec vzorcev do tedaj, in sicer 202. Vina so bila v gostišcu Dolinšek ocenjena 27. februarja 2010, v dveh sedem clanskih komisijah, ki sta ju vodila Darja Bovha in Jože Simoncic. Ocena letnika 2009 je bila zelo dobra, kar je dokazovala kakovost ocenjenih vin. Ocenjevalci so bili enotni pri mnenju, da so vinogradnice in vinogradniki znali izkoristiti potencial letnika 2009 in da tako dobrih vin na društvenih ocenjevanjih v Sevnici še niso ocenjevali. Grajska vinoteka po zakljuceni obnovi, jeseni 2010 (vir KŠTM). V hotelu Ajdovec v Sevnici se je na rednem letnem in volilnem zboru 5. marca 2010 zbralo 160 clanic in clanov, pridružil se jim je tudi župan Obcine Sevnica Srecko Ocvirk. Sprejeta so bila porocila predsednika društva, predstavnika nadzornega odbora, blagajnicarke in inventurne komisije, clanstvo pa je izrazilo zadovoljstvo z realiziranim programom. Sprejet je bil plan dela do sledecega obcnega zbora. Ta je bil primerljiv s programi preteklih let. Ob izteku rednega mandata je zbor izvolil nove organe društva. Novo izvoljeni clani upravnega odbora so tako postali Jože Beršnak, Stane Možic, Ivan Možic, Aleš Germovšek, Katarina Simoncic, Herman Radej, Branko Žibert, Franc Košak in Milan Simoncic. Za clane nadzornega odbora so bili potrjeni dotedanji clani Jože Udovc, Janez Hohkraut in Andrej Jazbec. Izvoljeni so bili tudi clani disciplinske komisije, ki so jo sestavljali Darinka Lipovšek, Jože Peternel, Franci Šuštaršic in namestnika Milena Naroglav ter Ivan Lapornik. S podelitvijo diplom in priznanj so na zboru uradno razglasili rezultate 28. društvenega ocenjevanja vin, udeleženci pa so lahko poskusili vse uvršcene vzorce, vkljucno z županovim vinom. Za prijetno vzdušje na zboru je do poznih vecernih ur poskrbel vokalno-instrumentalni kvartet Fantje izpod Lisce. Na zboru vinogradnikov, Sevnica, 5. 3. 2010. 28. društveno ocenjevanje vin, Vrh pri Boštanju, 27. 2. 2010. Na obcnem zboru DV Sevnica - Boštanj spomladi 2009 je bila dana pobuda in sprejet sklep, da UO pripravi in sprejme pravilnik, ki bo dolocal pogoje in izvedbo društvenih ocenjevanj vin, vkljucno s spremembo dolgoletne prakse glede podeljevanja diplom in priznanj. Do 28. društvenega ocenjevanja vin je društvo za najboljše vzorce podeljevalo diplome z navedbo doseženega mesta v posamezni kategoriji in priznanja za vina, ki niso dosegla kakovostnega razreda. Zavajajoc vtis se je lahko pojavil v skupinah z vecjim številom vzorcev, zato so pridelovalci v teh primerih težje dosegli vidnejša mesta, kot pri vinih, kjer je bilo vzorcev manj. Nov pravilnik je poleg priznanj po takratnih okvirnih kriterijih ocenjevanja Tedna cvicka, ki ga je organizirala ZDVD, uvedel srebrne, zlate in velike zlate diplome. Pravilnik, ki ga je pripravil UO, je bil predstavljen na obcnem zboru 5. marca 2010 v Sevnici. Po 12 letih (spomladi 2022) je bil na predlog UO revidiran, in sicer v smislu spremenjenih kriterijev za podelitev srebrnih, zlatih in velikih zlatih diplom. PRAVILNIK O OCENJEVANJU VIN NOVO VODSTVO DRUŠTVA Izvoljene clanice in clani upravnega in nadzornega odbora so se 23. marca 2010 sestali na turisticni kmetiji Klenovšek–Grobelnik v Podvrhu, prisotni so bili tudi novi clani disciplinske komisije. Konstitutivno sejo je sklical predsednik zbora Joško Žvar, v prvi tocki dnevnega reda pa so bile potrjene funkcije za naslednje mandatno obdobje. Milan Simoncic je izrazil željo, da po dveh mandatih preda predsedniško funkcijo. Za novega predsednika je predlagal aktivnega clana Franca Košaka, ki je bil vpet v številne društvene aktivnosti. Željo za predajo blagajniških opravil je po 16 letih aktivnega dela izrazila tudi blagajnicarka Milena Naroglav. Franca Košaka so zatem clani UO soglasno potrdili za predsednika, za podpredsednika Staneta Možica, za blagajnika Aleša Germovška in za tajnico Katarino Simoncic. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Jože Udovc, za predsednika disciplinske komisije pa Franci Šuštaršic. Novo imenovani predsednik in drugi clani upravnega odbora so z delom uspešno nadaljevali in z realizacijo sprejetega delovnega plana uresnicili pricakovanja clanstva. V letu 2010 je društvo štelo 250 clanic in clanov. Strokovnjak iz podjetja Karsia je 29. aprila 2010 v gostišcu Felicijan v Boštanju zbranim predstavil pogoje in nacine razvoja peronospore, oidija in drugih okužb vinske trte ter tudi ukrepe, s katerimi jih lahko preprecimo oz. omejimo. 10. pohoda po vinskih goricah, ki je iz Blance potekal 15. maja, se je kljub slabemu vremenu udeležilo 120 pohodnikov. Prijazni gostitelji na Blanci, Canjski gori in Pokleku so jim v številnih kleteh pripravili zelo lep sprejem in jih pogostili. Pohod je zbranim ostal v spominu tudi zaradi neljubih vremenskih okolišcin, v katerih je bi izveden. V povorki 32 vinogradniških društev, vclanjenih v ZDVD, je 7. maja spet sodelovala številcna delegacija iz DV Sevnica - Boštanj. Povorko so si ogledali številni obiskovalci in gostje, med njimi tudi župan obcine Sevnica Srecko Ocvirk, ki je navdušeno pozdravil predstavnike vseh štirih vinogradniških društev sevniške obcine in se z njimi srecal po uradni otvoritvi. 10. pohod po vinskih goricah, Canjska gora, 15. 5. 2010. Clanice in clani društva s svojimi vini redno sodelujejo na ocenjevanju vin ZDVD. V preteklosti so dosegli lepe rezultate, na katere so ponosni, tako kot društvo. Na svecani prireditvi 38. Tedna cvicka 9. maja 2010 sta priznanje za prvaka sort ocenjevanja dosegla kar dva predstavnika društva, in sicer Gabrijela Rupnik za laški rizling in Herman Radej za renski rizling. Avgusta 2010 je bil tradicionalno izveden obisk Kmetijsko-živilskega sejma, ki so ga zakljucili z obiskom vinogradniške kmetije na Štajerskem. Na 10. festivalu praženega krompirja, ki je 4. septembra 2010 potekal v Ljubljani, so sodelovali tudi vinogradniki in popestrili dogajanje okrog stojnice KŠD Log. Ložani so pripravili okusen pražen krompir s šinjkom in cemažem, ki so ga ponudili s cvickom. »Trgatev še zdalec ni samo prijeten družaben dogodek, na katerem se zberemo prijatelji, sorodniki in znanci. Ob neuspešni pripravi in nezadostnem znanju lahko naredimo marsikatero napako, ki lahko zelo prizadene kakovost mladega vina. Da bi bilo napak pri letošnji trgatvi in kletarjenju vina cim manj, smo v društvo povabili svetovalca za vinarstvo iz KGZS Novo mesto, Sama Hudoklina.« so zapisali v povabilu jeseni 2010. Na predavanju v Boštanju, kjer so bili podani napotki za trgatev in nego mladega vina, se je zbralo preko 100 vinogradnic in vinogradnikov. Ponudbo enoloških sredstev in filtrirnih slojnic je ob tej priložnosti predstavil predstavnik podjetja Metrob. Vecer so zakljucili s predstavitvijo krške kleti in nekaterih njihovih vin, za kar je poskrbela aktivna clanica društva Katarina Simoncic, sicer zaposlena v krški kleti. Na trgatvi modre frankinje v grajskem vinogradu, jeseni 2010, so zapeli Ljudski pevci iz Boštanja. Ti so v vecini tudi vinogradniki in clani DV Sevnica - Boštanj, zato so tudi tokrat nadeli vinogradniške predpasnike in kape z logotipom društva. Ob tej priložnosti je sevniški župan Srecko Ocvirk, skupaj z bivšimi kralji cvicka sevniške obcine Alojzom Zalašckom, Marjanom Pircem in Andrejem Tratarjem ter bivšo cvickovo princeso Vesno Perko, odprl urejeno in dokoncano grajsko vinoteko. Prvaka sort Gabrijela Rupnik in Herman Radej, na 38. Tednu cvicka z 12. cvickovo princeso Martino Baškovic in kraljem Trgatev na sevniškem gradu, nastop cvicka Markom Cvelbarjem, Novo mesto, 9. 5. 2010. ljudskih pevcev iz Boštanja, 1. 10. 2010. Ob praznovanju 90. obletnice sokolskega gibanja in 70. letnice sokolskega doma v Boštanju so lahko gostje na prireditvah 1. in 3. oktobra, poskusili vina pridelovalcev iz DV Sevnica - Boštanj. Degustiral jih je tudi olimpijec Miro Cerar. Ob martinovem, 14. novembra 2010, so se vinogradniki pridružili organizatorjem iz Razborja in sodelovali pri blagoslovu mladih vin pri Sv. Joštu. Tudi tokrat so zbrali lepo število mladih vin, ki so jih obiskovalci idilicne cerkvice pod Lisco lahko poskusili. V decembru 2010 je predsednik društva Franc Košak clanice in clane upravnega in nadzornega odbora društva, poverjenike za pobiranje clanarin in praporšcake povabil na ogled nove vinoteke na sevniškem gradu. Aktivnosti, povezane s tem, je predstavil Rok Petancic, sodelavec KŠTM Sevnica. V zacetku leta 2011 je bilo v grajskem vinogradu organizirano predavanje o zimski rezi. Poseben poudarek so namenili rezi od toce poškodovanih trt. Strokovno srecanje 11. februarja je vodil Jernej Martincic, agronom iz KGZS Novo mesto. Po prikazu rezi so zbrani nazdravili v novi grajski vinoteki in si jo z navdušenjem ogledali. Prikaz zimske rezi, Sevnica, 11. 2. 2011. 29. društveno ocenjevanje vin je bilo izvedeno 5. marca, rezultati pa so bili razglašeni na zboru vinogradnikov 18. marca 2011 v Sevnici. Kljub toci, ki je poleti 2010 oklestila pridelek in muhastemu vremenu sta predsednika obeh komisij Darja Bovha in Jože Simoncic pohvalila kakovost ocenjenih vin, predvsem cvickov in sortnih vin. Zaradi slabe letine je bilo vzorcev manj kot prejšnja leta. Komisija je ocenjena vina letnika 2010 ocenila kot povprecna, ocenjevanje pa je bilo prvic organizirano na posestvu Krakovo, v odlicnem ambientu kleti Mastnak. Ob tej priložnosti so bile ocenjene tudi bele zvrsti, ki so se iz vseh štirih vinogradniških društev sevniške obcine potegovale za 6. naziv Županovo vino. Po ocenjevanju vin je Zdravko Mastnak clanom degustacijske skupine in tehnicne ekipe predstavil svojo novo klet. Ocenjevanje vin DV Sevnica - Boštanj, prvic organizirano na Krakovem, 8. 3. 2011. OCENJEVANJE VIN V KRAKOVEM Vinogradnice in vinogradniki na otvoritvi 39. Tedna cvicka, Novo mesto, 6. 5. 2011. Skupina pohodnikov je na Okicu strumno zapela, 21. 5. 2011. Župan sevniške obcine Srecko Ocvirk ob nagovoru na prireditvi Županovo vino, s predsednikom DV Sevnica - Boštanj Francem Košakom in zmagovalcem županovega vina 2011 Davidom Kozincem, Boštanj, 19. 3. 2011. 19. marca 2011 je DV Sevnica - Boštanj z obcino Sevnica organiziralo zakljucno prireditev natecaja za Županovo vino, potekala je v dvorani TVD Partizan v Boštanju. Gostje župana Srecka Ocvirka so bili pridelovalci iz vseh štirih vinogradniških društev sevniške obcine, ki so sodelovali s svojimi vini, številni gostje, nastopajoci in novinarji. Povabilu sevniškega župana se je odzvala tudi županja Crne na Koroškem Romana Lesjak. Za županovo vino je bilo oddanih 10 vzorcev, od katerih je najvišjo oceno doseglo vino, ki so ga pridelali Kozincevi iz vinogradniškega društva Studenec. Na izboru Županovo vino so Kozincevi do takrat zmagali že cetrtic. 6. maja 2011 so se vinogradnice in vinogradniki udeležili otvoritvene povorke 39. Tedna cvicka, prisotni so bili na kronanju kralja cvicka in razglasitvi ambasadorja cvicka. ZDVD je za ambasadorja cvicka imenovala Staneta Ermana, vinogradnika in vinarja iz Šentjanža, med drugim tudi rednega clana degustacijske komisije DV Sevnica - Boštanj. 11. pohoda po vinskih goricah 21. maja 2011 se je udeležilo okoli 150 pohodnic in pohodnikov, ki so uživali ob razgibani poti - od Jelovca, preko Lipovca in Volcjih jam v Drenovec, na Straški vrh in Okic. Ob poti so jih gostoljubno sprejeli domacini - clanice in clani društva. Ogledali so si kmetijo Gošte, kjer so se ukvarjali z vzrejo koz, rojstno hišo pesnika Antona Umeka – Okiškega, na ogled pa je bila tudi podružnicna cerkvica Sv. Ane na Okicu. Kljub nevihti, ki je pohodnike zmocila kmalu po zacetku poti, so na cilj prispeli veseli in odlicno razpoloženi. 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, na najbolj rodovitnem polju nove Evrope in sticišcu štirih držav, je v letu 2011 predstavljal zdravo prehrano ter vse, kar potrebujemo za njeno okolju prijazno pridelavo in predelavo. Sejma so se vinogradniki in vinogradnice udeležili 23. avgusta 2011, popoldan pa obiskali izletniško kmetijo v Bogojini v Prekmurju. Projekt Modra frankinja.142 V Sloveniji se je od preloma stoletja dalje zaradi ugodnih razmer za gojenje, sortnih karakteristik ter dokazanih zdravilnih ucinkovin vedno vec vinogradnikov odlocalo za pridelavo modre frankinje. V preteklosti je bila modra frankinja namenjena predvsem za rdece zvrsti, npr. za cvicek, metliško crnino in bizeljcan. Po letu 2000 pa se delež sortnih vin modre frankinje povecuje, vecjega zanimanja so deležna tudi pri potrošnikih, ki se zavedajo pomena zmernega uživanja zdravih in kvalitetnih vin. Vse vec vinogradnikov iz modre frankinje danes prideluje vrhunska, krepka in bogata sortna rdeca vina, z znacilnim vonjem, globoko barvo in polnim okusom, blagimi tanini in antioksidanti, ki dopolnjujejo jedi iz rdecega mesa, pecenke, jedi iz žara, divjacine, narezke, šunke in klobase. Z namenom promocije in odkrivanja novih skrivnosti obetajoce vinske sorte je bil v Sevnici v letu 2011 organiziran 1. festival modre frankinje. Na sevniškem gradu je potekal 4. septembra 2011 in je v topli soncni nedelji na veselje številnih obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije odlicno uspel. Festival je organiziral KŠTM Sevnica. Pri izvedbi ocenjevanja 85 vzorcev modrih frankinj iz vseh treh vinorodnih dežel, ki je bilo 29. avgusta 2011 na posestvu Krakovo, je sodelovala tudi tehnicna ekipa DV Sevnica - Boštanj. Vzorce vin so na 1. ocenjevanju vrednotile enologinje dr. Tatjana Košmerl, Andreja Brglez, Darja Bovha, Tadeja Vodovnik Plevnik, Barbara Žunic in Katarina Merlin, delo komisije je koordiniral Zdravko Mastnak. Ob vinogradu, zasajenem z modro frankinjo, grajski vinoteki in festivalih modre frankinje, ki od 2011 potekajo na sevniškem gradu, je mesto Sevnica domicil – simbolicno domovanje modre frankinje. Dr. Julij Nemanic je na srecanju v Sevnici septembra 2013 na 3. festivalu modre frankinje dejal143: »Glede na veliko zastopanost modre frankinje v vinorodni deželi Posavje, na dejstvo, da se tukaj odlicno pocuti in daje vrhunsko grozdje, kar izkorišcajo številni uspešni pridelovalci, da izjemen ambient na sevniškem gradu – z vinoteko, in grajskim vinogradom, izvirno ponazarja vinogradniško tradicijo, nikakor ni preskromno, ce modri frankinji priznamo " domovinsko pravico" prav tu – v Sevnici. Tudi zato, ker prvi festival modre frankinje v letu 2011 ni bil zadnji in ker sorta, tudi po zaslugi uspešne promocije festivala in vinarjev, pridobiva na ugledu.« FESTIVAL MODRE FRANKINJE V SEVNICI 142 Pridobljeno na https://www.modra-frankinja.com 143 Pridobljeno na https://www.drustvo-vinogradnikov.si/24-3-festival-modre-frankinje 5. novembra 2011 so vinogradnice in vinogradniki DV Sevnica - Boštanj obiskali vinorodno deželo Primorje, tocneje Vipavsko dolino in Kras. Strokovno ekskurzijo so priceli z ogledom Križne jame ob Cerkniškem polju, po nekoc izjemno bogati vipavski vasi Goce pa jih je popeljal domacin Davorin. Povabil jih je v svojo slikovito (Cejkotovo) domacijo, ki premore 300 let staro klet. Pot jih je vodila v Štanjel, ki ocara s svojo kraško arhitekturo in zgodovino. S poznim kosilom na vinogradniški kmetiji v vasi Lože so izlet zakljucili. Mladi gospodar ene od vinogradniških kmetij je zbrane pred odhodom povabil v obokano klet pod hišo, predstavil svojo dejavnost in nacin pridelave vin. Navedli smo že, da clanice in clani DV Sevnica - Boštanj redno sodelujejo na srecanju pod Lisco pri blagoslovu mladih vin na martinovo nedeljo. Tudi ob martinovem 13. novembra 2011 so se prijatelji vina in nekateri pridelovalci tradicionalno zbrali. Loški župnik je blagoslovil mlada vina, nakar so jih zbrani lahko poskusili. Glavni organizator tradicionalne prireditve iz KŠTD Razbor, Matej Imperl, je ob tej priložnosti sklenil nekaj svojih misli: »Po starem obicaju smo se tudi letošnjo martinovo nedeljo zbrali pod Lisco pri podružnicni cerkvici Sv. Jošta. Planinsko obarvan sprehod je v soncnem a hladnem nedeljskem dopoldnevu napolnil pljuca in obarval lica vseh, ki smo se ob 10:30 najprej udeležili svete maše, po maši pa smo se zbrali ob mladem vinu. Gospod župnik Marjan Lamovšek je vino blagoslovil, da bi le-to dobro delo in zdravju služilo. Sledila je pokušina vin, ki so jih v ta namen zbrali clani Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj in vin, ki so jih s seboj prinesli lokalni vinogradniki. Sedanji predsednik Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj Franci Košak in podpredsednik Stane Možic sta predstavljala vina, hkrati pa sta tudi pokušala vina obiskovalcev ter jim podajala koristne nasvete. Splošna ugotovitev je, da je vinska letina sicer odlicna, je pa letos vino zahtevno za kletarjenje. Ob vinu se je razlegla še pesem in prisotni smo si obljubili, da se pri Sv. Joštu spet srecamo na pustno nedeljo 19. februarja, ko bo naslednja sv. maša in ko bo po maši potekala že 15. licitacija krac in salam.« Ob 4. obletnici Mercator centra v Boštanju so se vinogradniki odzvali povabilu in 17. decembra 2011 obiskovalcem v pokušino ponudili nekaj svojih vin. Predstavljena vina so se družila z dobrotami, ki jih je pripravil in postregel Aktiv kmeckih žena iz Sevnice. Sv. Jošt pod Lisco, blagoslov mladih vin, 14. 11. 2010 (fotografija M. Imperl). TRADICIONALNI BLAGOSLOVI MLADIH VIN POD LISCO DRUGI TECAJ SENZORIKE VIN 29. februarja 2012 je bil zakljucen 2. tecaj senzorike vin. Vodila sta ga dr. Tatjana Košmerl in dr. Mojmir Wondra iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tecaj je potekal v prostorih Vinske klet Mastnak v Krakovem, uspešno ga je zakljucilo vseh 23 udeležencev iz DV Sevnica - Boštanj in 3 iz sosednjih vinogradniških društev. 27. februarja 2012 so bila ocenjena vina, ki so jih vinogradnice in vinogradniki DV Sevnica - Boštanj zaupali degustacijski komisiji. Ocenjevanje je potrdilo visoka pricakovanja za vinski letnik 2011, kar so pridelovalci iz društva znali izkoristiti. Ocenjenih je bilo kar 200 vzorcev vin. Pozitivno so presenetili predvsem cvicki, bizeljcan, nekaj deželno rdecih in belih vin, žametovke, modre frankinje, tudi najbolje ocenjena sortna bela vina in vzorec predikata. Razveselili so se dejstva, da je bilo kljub zahtevnosti kletarjenja letnika 2011 zelo malo vin z napako ali boleznijo, skupno le 13,5 %, kar je bilo bistveno manj kot v prejšnjih letih. Prevladujoca vzroka za izlocitve sta bila bekser in oksidacija kot obicajno tudi v drugih letih. Tako je bilo zakljuceno jubilejno 30. društveno ocenjevanje vin, ki je bilo organizirano v Sevnici. Predavanje dr. M. Wondre na 2. tecaju senzorike vin, Krakovo, 21. 2. 2012. »Vsaka trta ima svojo zgodovino. Tudi vsako vino ima svojo zgodovino, zgodovino piše tudi Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj, ki letos praznuje pomembne jubileje.« so zapisali ob vabilu na 30. obcni zbor, ki je bil sklican za petek, 9. marca 2012. Dvorana TVD Partizan je bila povsem polna. Zbor je bil še posebej slovesno obarvan, saj so ob tej priložnosti obeležili 40 let od ustanovitve DV Dolenjska, zakljuceno je bilo tudi jubilejno 30. društveno ocenjevanje vin. Clanicam in clanom društva so se pridružili župan obcine Sevnica Srecko Ocvirk, predsednik ZDVD Jože Žura, predstavniki sosednjih vinogradniških društev, predsednik KS Boštanj Jože Udovc, ravnateljica OŠ Boštanj Vesna Vidic-Jeraj in drugi. Na svecani prireditvi so v kulturnem programu sodelovali ucenci OŠ Boštanj in moška vokalna skupina iz Trbovelj »Un s Trboul«. Prireditev je povezovala Jelka Bec. Uradno so razglasili rezultate jubilejnega društvenega ocenjevanja vin, podelili so potrdila udeležencem 2. tecaja senzorike vin in izdali zbornik »Zgodovina Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj«, ki ga je pripravil in uredil Milan Simoncic. Župan obcine Sevnica Srecko Ocvirk je društvu podelil priznanje za odlicno delo, zbor pa so pozdravili tudi drugi gostje, med njimi predstavniki sosednjih društev in predsednik ZDVD. Za požrtvovalno in uspešno delo je zbor soglasno podelil naziv »castni clan«, in sicer dolgoletnemu predsedniku društva Radu Umku. Društvo je vodil od leta 1986 do 2000, v tem casu pa so bili narejeni veliki koraki pri razpoznavnosti vin sevniških vinogradnic in vinogradnikov kot tudi pri povecevanju clanstva v stanovski organizaciji. Druženje in veselo razpoloženje se je ob pokušini vzorcev društvenega ocenjevanja nadaljevalo do poznih vecernih ur. »Iz zemlje gre v trsek«, nastop ucencev OŠ Boštanj na svecanem obcnem zboru, Boštanj, 9. 3. 2012. OBCNI ZBOR DV SEVNICA - BOŠTANJ 30. 19. aprila 2012 je strokovnjak podjetja Karsia d.o.o. Drago Majcen za vinogradnike pripravil strokovno predavanje. Slušatelji so bili seznanjeni s pogoji za nastanek bolezni vinske trte, s škodljivci in z ukrepi, s katerimi je možno omejiti posledice, prepreciti bolezni in zagotoviti zdravo in potrebno prehrano za nemoten razvoj in kvaliteten pridelek. Dvanajstic zapored je društvo 6. maja 2012 organiziralo pohod po vinskih goricah, tokrat iz Orehovega do Vinske klet Mastnak v Krakovem. Skoraj 200 glavo množico pohodnic in pohodnikov so na slabih 10 km poti sprejeli in pogostili clani in clanice, ki svoja vina pridelujejo na vinskih goricah Ledina, Zajcja gora, Ostrožno in Zletice. Pohodnikom se je pridružil ambasador cvicka Stane Erman iz Šentjanža, veselo drušcino pa je v lepem soncnem sobotnem popoldnevu spremljal tudi utrip »kmetije«, ki so jo predvajali na TV ekranih ene od komercialnih televizij. Pohodnike sta namrec spremljala in pozdravila »gospodar kmetije« Vinko in novi gospodar kmetije Matej, ki se je preselil v okolico Sevnice. Pohodnike sta pogostila in pozdravila tudi Janez Hohkraut in Zdravko Mastnak, 6. 5. 2012. Poleti 2012 so se Boštanjcani razveselili dolgo pricakovane pridobitve. Svecano so otvorili nov most cez reko Mirno. Dogodek je pritegnil pozornost krajanov Dolenjega Boštanja, Boštanja in Sevnice, zbrali so se tudi gostje in predstavniki izvajalcev, ki so most postavili. Na prireditvi so za kulinaricno pogostitev poskrbele clanice Aktiva žena iz Boštanja, za osvežitev pa so v vrocem poletnem dnevu poskrbeli vinogradniki in vinogradnice. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je praznoval visoki jubilej – 50 let. Tradicionalno najvecji sejem kmetijstva in živilstva v Sloveniji ter v sosedski regiji štirih držav je tudi v letu 2012 postregel s svežino številnih novosti, z bogato mednarodno udeležbo in pestrim dogajanjem. Udeležili so se ga tudi clani društva, in sicer 28. avgusta 2012. Pozne popoldanske urice so preživeli na vinogradniško turisticni kmetiji v bližini Gornje Radgone. Blagoslov in pokušina mladih vin je bila v sodelovanju društva vinogradnikov in KŠTD Razbor spet družno organizirana pri Sv. Joštu pod Lisco. Da bi bilo pridelano vino v krepost in ne v norost, je ob tem zaželel loški župnik Marjan Lamovšek. Ocvirkovka, potica, kruh in pogaca iz rok pridnih gospodinj iz Razborja so naredili podlago za okušanje mladih vin. Zbrani so ugotavljali, da so bila vina dobra in sveža, a morda malo manj krepka in izrazita kot so bila v letu 2011, ko je vinarje narava poplacala z izvrstno in bogato letino. Po martinovem 17. novembra so se v precejšnjem številu odpravili na strokovno ekskurzijo v vinorodno deželo Primorje. Obiskali in ogledali so si trsnico v Vrhpolju, ki od leta 1991 skrbi za vzgojo klonskega sadilnega materiala belih, rdecih in jedilnih sort. Nadaljevali so proti vasi Lokev, kjer so vinogradnice in vinogradniki obiskali lokalno pršutarno in okusili njihove mesne dobrote, sušene na kraški burji, zatem pa odšli proti Istri, kjer imata vinogradništvo in vinarstvo dolgo tradicijo. Na posestvu Bric, kjer dajejo velik poudarek na kakovosti in ekološki pridelavi, na približno 38 ha ozemlja Šavrinskega gricevja, so poskusili vina iz trt, vzgojenih na naraven nacin brez uporabe herbicidov in insekticidov. Zakljucili so na Krasu, na Osmici. Na 31. društvenem ocenjevanju vin, februarja 2013, je bilo ocenjenih 156 vzorcev. Da so tudi tokrat pridelali dobra vina, sta potrdili ocenjevalni komisiji, ki sta ju vodila enologa Darja Bovha in Jože Simoncic. Rezultate so uradno razglasili na obcnem zboru 2. marca v Boštanju, ko so podelili tudi priznanja in diplome. Na zboru so nastopili Ljudski pevci iz Boštanja, po uradnem delu sta zaigrali sestri Tamara in Valentina Andrejcic iz Okica. Pri pogostitvi zbranih na zboru so se poleg zakoncev Košak (Milke in Franca) še posebej angažirali clani in clanice društva iz Okica. V aprilu 2013 sta bili organizirani dve strokovni predavanji, na katerih so bila predstavljena aktualna sredstva in nacini zašcite ter prehrane vinske trte. Na posestvu Mastnak in v restavraciji Felicijan sta bila med vinogradniki strokovnjaka iz podjetij Karsia in Metrob. Pogostitev na otvoritvi mostu cez reko Mirno, Boštanj, 12. 7. 2012. 13. pohoda po vinskih goricah se je v lepem praznicnem dnevu, 27. aprila 2013, udeležilo okoli 170 pohodnikov – clanic, clanov in prijateljev društva. Trasa pohoda je bila iz Vrhovega speljana preko vinskih goric Vrhovška gora, Goreljce, Novi Grad, Vitovec in Staro Dobje. Kar nekaj pohodnikov se je po zakljucku peš odpravilo tudi proti Boštanju in drugim bližnjim krajem. Za veselo razpoloženje, prigrizek in pijaco so kot vedno poskrbele clanice in clani, ki v teh prijaznih in lepih krajih pridelujejo svoja vina. Na zakljucku pohoda so pohodnike sprejeli Judeževi, pesem pa se je iz vinske gorice Staro Dobje razlegala še dolgo v vecer. Nov predlog katastrskega dohodka, ki ga je v aprilu 2013 predstavilo Ministrstvo za finance, je dobro razburilo vinogradnike, saj so bili predlagani izracuni tudi za vec kot desetkrat višji kot do tedaj, poleg tega so bile evidentne velike razlike in nesorazmerja med kmetijskimi panogami in statisticnimi regijami. Najvecje povecanje je bilo predlagano prav za vinogradniško dejavnost in vinorodno deželo Posavje. Na katastrski dohodek so posredno vezani tudi drugi izdatki oz. prejemki – socialni prejemki in placilo dohodnine. Upravni odbor ZDVD je skupaj s KGZS Novo mesto temeljito proucil nove predloge in v maju pristojnim posredoval argumentiran pisni protest. Tudi vinogradniki iz drugih delov Slovenije so bili nezadovoljni. Na »vinogradniški dan« 51. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni (AGRA), 27. avgusta, so se sevniški, boštanjski in blanški vinogradniki zato udeležili protesta, na katerega je v Gornjo Radgono pozvala ZDVD s ciljem, da odgovorne institucije še enkrat opozori na neodgovorno in nepravicno izracunavanje katastrskega dohodka in na stiske številnih, ki bi nastale v primeru izvajanja napovedanega novega davka na nepremicnine. 13. pohod po vinskih goricah, Vrhovška gora, 27. 4. 2013. 13. pohod po vinskih goricah, Novi Grad, 27. 4. 2013. Popoldanski del obiska Gornje Radgone so vinogradnice in vinogradniki preživeli na Gorickem. V sodobni kleti so si ogledali linijo pridelave vrhunskih vin in jih tudi poskusili. V Sevnici je bil 7. septembra 2013 organiziran 3. festival modre frankinje. KŠTM (kot nosilec projekta), Kmecka zadruga Sevnica, Zveza društev vinogradnikov Dolenjske in Center za razvoj podeželja Posavje so zasnovali projekt Modra frankinja – žametno vino Posavja in zanj pridobili tudi sredstva Leader. »Modra frankinja nosi izjemen potencial za razvoj in prepoznavnost, ki je v veliki meri še neizkorišcen.« so zapisali organizatorji iz KŠTM Sevnica. Festival je bil priložnost za spoznavanje in predstavitev modrih frankinj. Dr. Julij Nemanic je ob dogodku izrazil veliko zadovoljstvo, da je festival modre frankinje vec kot »veselica«, je priložnost za zbrano in kulturno okušanje ter spoznavanje široke palete modrih frankinj iz razlicnih vinorodnih okolišev in držav ter za druženje vina s kulinaricnimi posebnostmi Posavja. Na strokovnem predavanju »Lastnosti in posebnosti pridelave modre frankinje« kot vina, ki ima potencial za rosé, kakovostna in vrhunska rdeca vina, je dr. Nemanic iskal odgovore na vprašanja: »Ali v praksi dovolj izkorišcamo potencial sorte? Poznamo razliko v postopkih pri pridelavi vina modre frankinje za tipiziranje zašcitenih zvrsti ter kakovostnega in vrhunskega rdecega vina? Ali se odlocamo za trgatev samo na osnovi sladkorne stopnje ali upoštevamo tudi razmerje sladkorja s kislinami ter fenolno zrelost? Ali v praksi dovolj upoštevamo vlogo maceracije pri pridelavi razlicnih slogov vin? Kakšni marketinški pristopi pri trženju bi bili najprimernejši?« Izpostavil je karakter in nacin pridelave kakovostnih modrih frankinj, ki bi po njegovem mnenju morale doseci oceno najmanj 17,5 tock in alkoholno stopnjo nad 11,5 % ter vrhunskih, še bogatejših in alkoholno mocnejših. Poudaril pa je, da je brez znanja o poteku in izvedbi kontroliranega biološkega razkisa, kontroliranega žveplanja, uporabe sodov in zdravega dozorelega grozdja s sladkorno stopnjo nad 85 ° Oe vrhunsko kakovost težko doseci in vzdrževati vec let.144 Pred festivalom je bilo organizirano ocenjevanje modrih frankinj, pri tem je sodelovalo DV Sevnica - Boštanj, in sicer v tehnicni in ocenjevalni komisiji. Ocenjevanje, ki je potekalo v gostišcu Dolinšek na Vrhu, je vodil predsednik DV Sevnica - Boštanj Franc Košak. 144 Povzeto iz www.modra-frankinja.com Jeseni je bil dr. Mojmir Wondra ponovno gost DV Sevnica - Boštanj. Okoli 80 slušateljev mu je z zanimanjem prisluhnilo, ko je v Boštanju, 3. septembra 2013, podal številne koristne napotke o izvedbi trgatve in o negi mladega vina. Pozno jeseni so clanice in clani društva obiskali Belo krajino. Glavnina tokratnega potepanja je potekala po obcini Semic, ki je znana po dobrem vinu iz Semiške gore, po bogatem kulturnem in ljudskem izrocilu, po gostoljubju ter kulinariki. Obiskali so dve vinogradniški kmetiji, kjer so poskusili vrhunske penine in druga vrhunska vina. Pred tem so si ogledali delcek krajinskega parka Lahinja, edinstven izvir reke Krupe, ki je življenjski prostor cloveške ribice in edino nahajališce posebne jamske školjke, pokazali so jim še staro žago Venecianko in mlin. Zimska rez spada med opravila, ki jih vinogradniki opravijo v casu mirovanja. Mnogo nacinov je, kako pravilno obrežemo vinsko trto. Ce je obremenitev optimalna, ce je grozdje jeseni kakovostno in zrelo, trta pa v dobri kondiciji in ne odmira, zelo verjetno obvladamo to opravilo. Da bi poznali pasti pri pomembnem zimskem opravilu, so za clanice in clane društva 16. januarja v Kravji dolini pripravili prikaz zimske rezi. Strokovno demonstracijo rezi je izvedel Jože Simoncic, vinogradnik in enolog, ki skrbi za vinograde in vina Kartuzije Pleterje. Zanimivega srecanja se je udeležilo preko 70 clanic in clanov. Gostitelj Janez Jeraj, sicer navdušen vinogradnik in cebelar, je po koncanem srecanju poskrbel za zbrane udeležence srecanja in jih povabil v svojo klet. Franc Košak na ocenjevanju modrih frankinj, 29. 8. 2013 (vir KŠTM). V organizaciji KŠTM Sevnica je na januarsko nedeljo po godu Sv. Vincenca, ko se po starih obicajih zacnejo opravila v vinogradu, potekala 6. tradicionalna grajska rez vinske trte. Kljub hladnemu vremenu je privabila lepo število botrc in botrov ter ostalih podpornikov. Že ob prihodu na grad je prihajajoce v grajski opravi pozdravil in k vinogradu usmeril vitez Marjan iz društva Sevniški grašcaki. Veselo vzdušje so s poskocnimi vižami ustvarjali mladi fantje iz KŠD Lukovec, z aperitivom in medenjaki je zbrane ob grajski vili nad vinogradom postregel predsednik Cebelarskega društva Sevnica Franc Zagorc. Župan Obcine Sevnica Srecko Ocvirk je v uvodnem nagovoru zaželel dobrodošlico in prijetno pocutje. Zbrane je pozdravila tudi direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek, poleg dobrodošlice in zahvale vsem podpornikom (botrom, sponzorjem, donatorjem) je opisala številne aktivnosti, ki jih KŠTM Sevnica izvaja v povezavi z modro frankinjo. Clan DV Sevnica - Boštanj Blaž Zagrajšek je izvedel prakticni prikaz rezi vinske trte tako, da so se tudi manj vešci botri poducili, kako se reže trta, in to znanje uporabili pri rezi. Po opravljeni rezatvi, na kateri je pomoc nudil tudi grajski vinicar Marjan Blatnik, in pospravljanju rezine, so se ponovno zbrali pri grajski vili, kjer je sodelujoce cakalo še zadnje »castno« dejanje. Ob kamnitem zidu ob grajski vili namrec že od leta 2007 raste potomka najstarejše vinske trte na svetu z Lenta, žametna crnina, ki je dobila tudi licno oblikovano brajdo, na kateri se bo lahko razrastla. Za rez lentske trte je cast pripadla Rudiju Stoparju, vsestranskemu umetniku, kulturnemu ustvarjalcu in rednemu soorganizatorju kulturnih dogodkov na gradu, ki je za svoje zasluge prejel tudi castno botrstvo trte modre frankinje. Rezatev je s pomocjo Blaža Zagrajška opravil v družbi župana Srecka Ocvirka in Andreja Štriclja iz družbe HESS, d.o.o. Predavanje o trgatvi, Boštanj, 3. 9. 2013. V soboto, 15. februarja 2014 sta dve degustacijski komisiji ocenili vina, ki so jih prinesli na 32. društveno ocenjevanje vin. Kakovost ocenjenih vin je bila dobra, vendar predvsem zaradi vremenskih okolišcin ni bila povsem primerljiva z nekaterimi zadnjimi (bolj uspelimi) letniki. Clanice in clani DV Sevnica - Boštanj so se 28. februarja 2014 udeležili rednega obcnega zbora. Na zboru so nastopili mladi clani folklorne skupine Blaž Jurko iz Razborja. Zbor so pozdravili in mu zaželeli uspešno delo tudi gostje: župan obcine Sevnica Srecko Ocvirk, predsednik KS Boštanj Jože Udovc in Zdravko Mastnak. Potrdili so novega praporšcaka, Jožeta Beršnaka, dotedanjemu praporšcaku Stanku Vovku, ki je 11 let vzorno skrbel za prapor in z njim dostojno predstavljal društvo na številnih dogodkih, pa se je v imenu društva zahvalil predsednik Franc Košak. Dopolnili so statut društva in na rednih volitvah izvolili nove organe društva, tj. upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Zbor je pozdravil rezultate, ki so bili doseženi v mandatnem obdobju štirih let, tj. od 2010 do 2014. V upravni in nadzorni odbor so bili soglasno potrjeni clani in clanice prejšnjega mandata. Prikaz rezi vinske trte, Kravja dolina (Jože Simoncic), 16. 1. 2014. Franc Košak (1951–2014) Vinogradnice in vinogradniki so spomladi 2014 predsedniku društva Francu Košaku soglasno potrdili 2. redni mandat. Le dva meseca kasneje jih je pretresla žalostna vest, predsednik društva je izgubil boj z zahrbtno boleznijo. KS Boštanj in DV Sevnica - Boštanj sta 25. aprila v Boštanju sklicala žalno sejo, ki so se je udeležili clani Sveta KS Boštanj, predstavniki DV Sevnica - Boštanj in nekaterih drugih društev. V imenu vinogradnikov je o predsedniku spregovoril Milan Simoncic. V aktivnosti društva je bil Franc Košak – Aco vpet od prvih dni, ko je iz Velenja prišel v Boštanj, torej vec kot 20 let. Po pedagoškem delu na Srednji gostinski šoli v Celju je poprijel še za dela v restavraciji Panorama in skupaj z ženo Milko skrbel za dobro pocutje gostov. V gostišcu Panorama so se odvijali razni dogodki, ki sta jima zakonca Košak vtisnila neizbrisen pecat: tudi strokovna predavanja, sestanki, srecanja, degustacije vin in podobno. Nepogrešljiv je bil pri organizacijah in izvedbah društvenih ocenjevanj, obcnih zborov, strokovnih ekskurzij, izletov in pohodov. Z navdušenjem je pozdravil idejo in kreativno sodeloval pri postavitvi spletne strani društva. Z vidnim interesom je podprl zamisel vinogradniških društev sevniške obcine in KŠTM pri projektu Modre frankinje na sevniškem gradu, izgradnji vinoteke, dejavno se je vkljucil v projekt izbora županovega vina. Ni nakljucje, da je bil v letu 2010 z veliko podporo clanstva DV Sevnica - Boštanj izvoljen za predsednika društva. V funkciji predsednika društva se je aktivno vkljucil tudi v delovanje ZDVD. Svojo funkcijo je do zadnjih dni opravljal odgovorno, natancno in zavzeto. V letu 2012 je bil, skupaj z ženo Milko, na pobudo DV Sevnica - Boštanj dobitnik plakete KS Boštanj, ki jo je prejel za nesebicno prostovoljno delo na kulturnem, društvenem in turisticnem podrocju. SLOVO OD PREDSEDNIKA Upravni odbor je pooblastila in odgovornosti v zvezi z društvom do rednega obcnega zbora prenesel na podpredsednika društva, Staneta Možica. V upravnem odboru je tako ostalo 8 clanov, ki so se zavedali naložene odgovornosti. Stane Možic je društvo vodil do prvega rednega obcnega zbora in v sodelovanju z ostalimi clani UO uspešno koordiniral planirane aktivnosti. Zaradi smrti predsednika je bil 14. pohod po vinskih goricah, ki je bil nacrtovan 27. aprila, prestavljen. Društvo se je odzvalo na povabilo Turisticnega društva Boštanj, KŠTM in Obcine Sevnica in je sodelovalo na dveh prireditvah: 11. maja na Šmarcni ob otvoritvi etnološke zbirke oz. Dolinškovega kozolca in 16. maja ob otvoritvi grajskega parka. Vina, ki so na zadnjem društvenem ocenjevanju dosegla najboljše uvrstitve, so lahko obiskovalci obeh prireditev poskusili. 14. pohod, ki je bil v organizaciji DV Sevnica - Boštanj izveden v soboto 24. maja 2014, je odlicno uspel. 200 glava množica clanic, clanov in prijateljev društva je v prijetnem in soncnem popoldnevu obiskala vinske gorice Selce, Handija, Priklance in Poklek. Z minuto molka so se poklonili spominu preminulega predsednika. Pohodnike so pozdravili Herman Radej – clan UO iz Blance, Alojz Rupar – prvi predsednik društva in dr. Mojmir Wondra, ki se vedno rad vraca med clanice in clane društva, ne le kot predavatelj. Prijazni gostitelji so pohodnike sprejeli v svojih zidanicah in domovih ter jih pogostili. Udeleženci so se zopet prepricali o lepoti naših goric, o gostoljubnosti clanic in clanov društva ter o pridnosti skrbnih pridelovalcev odlicnih vin. Vinogradnice in vinogradniki iz DV Sevnica - Boštanj so se tradicionalno udeležili otvoritve 42. Tedna cvicka, ki se je z velicastno povorko zacel 30. maja 2014. V Kostanjevico na Krki so popeljali še godbenike Blanške vinogradnike, ti so dodatno popestrili veselo vzdušje. V povorki je skupno sodelovalo okvirno 1350 udeležencev, poleg clanic in clanov vinogradniških društev iz ZDVD še cvickove princese, kralji cvicka, ambasadorji, konjeniki, godbeniki in nekateri gostje. Otvoritve Tedna cvicka pa tudi dogajanja v naslednjih dneh prireditve, ki jo vsakoletno organizira ZDVD, so vedno ponujala priložnosti za druženje s clanicami in clani drugih vinogradniških društev. Udeležencem takšni dogodki ostajajo v lepem spominu in se jih z veseljem udeležujejo, kjerkoli že so. Tudi tako so se med posameznimi društvi, ki so vclanjeni v dolenjsko vinogradniško zvezo, vzpostavile in ohranile prijateljske vezi in sodelovanje na razlicnih podrocjih. 14. pohod po vinskih goricah, Handija, 24. 5. 2014. Druženje z vinogradniki DV Šentjanž, Kostanjevica na Krki, 30. 5. 2014. Otvoritev 42. tedna cvicka, Kostanjevica na Krki, vinogradniki DV Sevnica - Boštanj z godbeniki iz Blance, 30. 5. 2014. 26. avgusta se je na »vinogradniški dan« sejma v Gornji Radgoni udeležilo 52 udeležencev iz društva. Popoldanski del so sklenili v Slovenskih goricah pri vinogradniški družini, kjer so jim predstavili svojo dejavnost. V letu 2014, sploh pa v casu trgatve, so iz društva porocali o mocno povecanem obisku njihove spletne strani. V 30 dneh med trgatvijo si je vsebine na www.drustvo-vinogradnikov.si ogledalo krepko cez 7.000 obiskovalcev, na njih so se v povprecju zadržali 3 minute in pol, skupno to predstavlja trajanje preko 400 ur. Vse vec uporabnikov spletnih vsebin je prepoznavalo dodano vrednost in trud, ki ga društvo vlaga v spletno stran. Poudarili so, da jih uredniška politika urejanja spletnih vsebin zavezuje k odgovornemu delu na nacin, ki bo zadovoljeval širok krog clanov društva in obiskovalcev iz drugih krajev ter da nameravajo s tem nadaljevati. www.drustvo-vinogradnikov.si Obisk spletne strani po Google Analytics do skupno število obiskov strani konca leta 2015. (vir: Google Analytics) število uporabnikov (vkljucuje stare in nove uporabnike, ki so stran obiskali vsaj enkrat v letu) Naslednje leto 2015, je bil obisk vinogradniške spletne strani še višji. Na strokovni ekskurziji, ki so jo izvedli 22. novembra, so obiskali spodnjo dolino Soce in Goriška Brda. V Kobaridu, v muzeju 1. svetovne vojne, so ob animaciji vodicev podoživeli cas pred 100 leti, ki so ga zaznamovale krute usode številnih slovenskih družin. Iz razglednega stolpa v osrcju Brd v vasi Gonjace se je v lepem soncnem vremenu pogled razprostiral po Brdih do Julijskih Alp in morja v Tržaškem zalivu. V bližini stolpa je tudi slikovita, srednjeveška trdnjavska vas Šmartno, ki so jo obiskali. Osrednji dogodek je predstavljalo srecanje z znanim briškim vinogradnikom in vinarjem iz družine Šcurek, kjer so zbranim predstavili svoje dobre prakse, vinograde in briška vina. Vec kot 100 vinogradnic in vinogradnikov se je udeležilo strokovnega srecanja s strokovnjaki podjetja Agroruše d.o.o., ki so 16. januarja 2015, v Vinski kleti Mastnak za DV Sevnica - Boštanj in DV Malkovec pripravili zanimivo predstavitev. Med drugim so bile predstavljene novosti v njihovem programu FFS in foliarnih gnojil, nacin paralelnega uvoza FFS, posebno pozornost pa so namenili predstavitvi linije novih organskih gnojil in aktivatorjev, ki so zaceli prihajati na slovenski trg. Svoje izkušnje z novim proizvodom so s prakticnimi primeri opisali pridelovalci iz sosednje Hrvaške in Bizeljskega. Vecer so zbrani zakljucili z ogledom Vinske kleti Mastnak, predstavitvijo proizvodnje penin in degustacijo. Na 33. društvenem ocenjevanju so 28. februarja 2015 ocenili 111 vin, od tega tudi 17 vzorcev, s katerimi so se clani vseh štirih vinogradniških društev obcine Sevnica potegovali za naslov »županovo vino 2015«. Diplome in priznanja za uvršcena vina so bila podeljena na zboru, 14. marca v Sevnici, zbrani so jih lahko poskusili. Na turisticni kmetiji Grobelnik v Podvrhu je društvo 6. marca 2015 organiziralo strokovno predavanje z naslovom »Preprecevanje bolezni vinske trte«. Izvedel ga je strokovnjak iz podjetja Karsia d.o.o. Strokovna ekskurzija, obisk vasi Šmartno, 22. 11. 2014. Jože Simoncic in Darja Bovha, predsednika ocenjevalnih komisij 33. ocenjevanja vin, Krakovo, 28. 2. 2015. NOVO VODSTVO DRUŠTVA 14. marca 2015 so se clanice in clani društva zbrali na rednem letnem obcnem zboru, ki je bil v prostorih jedilnice Lisca v Sevnici. Na zboru sta bila prisotna tudi župan obcine Sevnica Srecko Ocvirk in predsednik ZDVD Matjaž Jakše. Zbor so s pesmijo otvorili Fantje izpod Lisce, sledila sta pozdrav in porocilo podpredsednika Staneta Možica, ki je društvo vodil po smrti Franca Košaka. Herman Radej je v nadaljevanju podal in utemeljil predlog UO za novega predsednika. Volili so ga zaradi predcasno prekinjenega mandata Franca Košaka. Predlog UO, da za predsednika društva in novega clana UO izvolijo Jožeta Simoncica, je bil soglasno sprejet. Predlagalo ga je vec clanov društva in UO, ki je predlog pred glasovanjem utemeljil z dejstvi, da je Jože aktiven clan vec kot dvajset let, redno se udeležuje društvenih dejavnosti in pri njih prizadevno sodeluje, je poznan širokemu krogu clanstva kot marljiv, natancen in dober organizator, s svojimi veckrat nagrajenimi vini in urejenim vinogradom na Okicu pa dokazuje, da je tudi navdušen vinogradnik. Vrsto let je nepogrešljiv clan degustacijske komisije v domacem in v nekaterih drugih vinogradniških društvih. Nov predsednik se je po izvolitvi zahvalil vsem, ki so v preteklosti soustvarjali zgodovino društva in vsem, ki v društvu aktivno delujejo, izrazil je pripravljenost, da nadaljuje z aktivnim delom in poslanstvom društva. V nadaljevanju so se zboru pridružili predstavniki iz sosednjih vinogradniških društev sevniške obcine, cvickova princesa Maja Žibert, poslanec DZ Tomaž Lisec, clani obcinskega sveta in drugi gostje. Po pozdravih in nagovorih župana obcine Sevnice, predsednika ZDVD Matjaža Jakšeta, predsednika DV Sevnica - Boštanj Jožeta Simoncica in cvickove princese Maje Žibert so bili uradno razglašeni rezultati za izbor županovega vina 2015, ki ga je v sodelovanju z obcino izvedlo DV Sevnica - Boštanj. Od 17 vzorcev rdecega bizeljcana PTP in cvicka PTP je degustacijska komisija izbrala najboljši vini, in sicer bizeljcan pridelovalca Staneta Možica (DV Sevnica - Boštanj) in cvicek Uroša Flajsa (DV Malkovec). Stane Možic, eden od pridelovalcev županovega vina 2015, s predsednikom društva Jožetom Simoncicem in moderatorko dogodka Tanjo Žibert, Sevnica, 14. 3. 2015. Zbrani so lahko poskusili obe županovi vini in uvršcena vina 33. društvenega ocenjevanja DV Sevnica - Boštanj. Prijetno druženje so popestrili Fantje izpod Lisce, program pa je povezovala Tanja Žibert. Županovi vini, ki sta bili izbrani v letu 2015, sta tako kot vsa ostala uspešno promovirali vinogradniško tradicijo na Sevniškem. Društvo je na prvi pomladanski dan, marca 2015 v Boštanju sodelovalo na 2. Mišjakovem veceru, s tematskim naslovom »Od zemlje do žemlje«. Na strokovnem predavanju 14. aprila na posestvu Mastnak v Krakovem je Gal Motore, predstavnik Bayer Crop Science, predstavil aktualne smernice za varstvo vinogradov v letu 2015. 25. aprila 2015 so organizirali 15. pohod po vinskih goricah. Kot obicajno se ga je udeležilo precejšnje število pohodnic in pohodnikov, družili so se v lepem, soncnem in toplem vremenu. Trasa pohoda je bila dolga okvirno 6 km. Na pot so pohodniki odšli iz Okica, kjer je zbrane pozdravil predsednik društva. Ponovil je, da je bilo društvo med prvimi vinogradniškimi društvi, ki je pricelo z organizacijo tovrstnih družabnih srecanj. Do leta 2015 so clanice in clani že obiskali vecino vinskih goric, kjer pridelujejo svoja vina, se bolje spoznali in vedno znova obcudovali lepoto vinorodnih krajev na Sevniškem in gostoljubje clanic in clanov društva pa tudi drugih, ki so jih sprejeli. V Podzavrhu so tokrat na kmetiji Podlogarjevih poskusili tudi njihov jabolcnik, s katerim na razlicnih tekmovanjih že leta dosegajo odlicne rezultate. Od tam so po razgibani poti cez gozd in travnike nadaljevali do Zavin in Vitovca. V Starem Dobju – cilju pohoda so se okrepcali še s toplo malico in se družili pod in ob vecnamenskim kozolcem – novo pridobitvijo tamkajšnjih vašcanov. Vinogradniki DV Sevnica - Boštanj so se odzvali pobudi ZDVD in 20. maja s podpisi clanov izrazili podporo za spremembe na podrocju dohodninske zakonodaje. Akcijo zbiranja podpisov pred Upravno enoto v Sevnici so pripravili skupaj z drugimi vinogradniškimi društvi sevniške obcine. Udeležili so se otvoritve 43. Tedna cvicka. Prisostvovali so kronanju novega kralja cvicka in razglasitvi novega ambasadorja cvicka. Junija 2015 so realizirali strokovno ekskurzijo v hrvaško Zagorje. Pokrajino sooblikuje preplet cudovite narave, številnih dvorcev, odlicne kulinarike in narašcajoce število vrhunskih vin. V Kumrovcu so si ogledali etno vas in spoznavali življenje ter obicaje tega dela Hrvaške v bližnji in daljni preteklosti. Sledil je obisk vinogradniškega posestva pri Krapini, vina in vinograde jim je prijazno predstavila enologinja kleti. Dvorec Trakošcan je udeležence ocaral s svojo bogato zgodovino, ohranjenimi zbirkami in opremo gradu. Prijetno druženje so zakljucili v Mariji Bistrici pri vinarju, ki svojo dejavnost združuje z gostinstvom. Godbenice in godbeniki Blanški vinogradniki so v letu 2015 svecano obeležili prvih 15 let aktivnega delovanja. Na Blanci so 11. julija pripravili slavnostni koncert. Na prireditvi je predsednik godbe Roman Kragl pisno zahvalo za sodelovanje podelil tudi DV Sevnica - Boštanj. V imenu društva je zbrane pozdravil predsednik Jože Simoncic, godbenikom cestital za uspešno delo v preteklosti in zaželel uspešno delo tudi v bodoce. 15. julija 2015 je bilo realizirano strokovno predavanje, na katerem je Sevnican Gal Motore, predstavnik podjetja Bayer za spodnje posavsko regijo ter Dolenjsko z Belo krajino, predstavil smernice za zašcito vinske trte navedenega podjetja. Zbrani na srecanju se spominjajo dogodka tudi po tem, da se je srecanje v prijetni družbi po uradnem delu nadaljevalo in zakljucilo s pesmijo, organizirano je bilo v Mirtovi zidanici, sredi vinogradov na Canjski gori. V avgustu 2015 je v Gornji Radgoni potekal 53. kmetijsko živilski sejem. V organizaciji društva ga je tradicionalno obiskalo 50 clanic in clanov društva, ki so popoldan preživeli na vinogradniško turisticni kmetiji v Svecini ob slovensko avstrijski meji – tam, kjer cesta med vinogradi »oblikuje srce«. Jeseni 2015 se je ob lepi dozorelosti in dobrem zdravstvenem stanju grozdja spet pokazala priložnost za pridelavo visoko kakovostnih in vrhunskih vin. Konkretne napotke o poteku trgatve 2015 so zbranim posredovali strokovnjaki KGZS Novo mesto 10. septembra 2015 v Kulturni dvorani v Sevnici. Predstavniki društva na otvoritvi 43. Tedna cvicka, Kostanjevica na Krki, 29. 5. 2015. Udeleženci strokovne ekskurzije, Kumrovec, 13. 6. 2015. Srecanje s strokovnjakom podjetja Bayer, Canje, 15. 7. 2015. Nova evropska zakonodaja je v letu 2015 spreminjala obstojeco prakso pri obnovah vinogradov in evidentiranju vinogradniških površin. Napovedano je bilo, da bo nov sistem uveljavljen v letih 2016 do 2030, brezpogojno in brez pripomb pa ga je z letom 2016 sprejela tudi Republika Slovenija. Ce so se lastniki neprijavljenih površin želeli izogniti kaznim in krcenju, so se lahko le do konca 2015 vpisali v register pridelovalcev grozdja in vina. Vpisati so morali tudi površine, ki so jih želeli obnoviti, pridobiti pravico in dovoljenja za te obnove. Prepoznana je bila precejšnja verjetnost zmanjševanja vinogradniških površin. DV Sevnica - Boštanj je nagovorilo svoje clanstvo in jih osvešcalo, da je bodocnost vinogradništva v ohranitvi vsaj obstojecih vinogradov, to pa je možno le v hitrem, strokovno ucinkovitem in tržno uspešnem prilagajanju. Po letih, ki so sledila, je število vinogradov na obmocju, ki ga pokriva DV Sevnica - Boštanj, dejansko manjše. Ne le zaradi zakonodaje. Tudi zaradi dejstva, da je ljubiteljskih vinogradnikov na Sevniškem vsako leto manj, za vecjo tržno pridelavo grozdja pa so pogoji manj konkurencni zaradi razdrobljenosti in konfiguracije vinskih goric. Manjši vinogradniki in vinarji obdelujejo vinograde in negujejo svoja vina zaradi samooskrbe, navezanosti na svoj kos zemlje, zaradi užitkov, ki jih lahko ponujajo dela v vinogradu in kleteh, zaradi zvestobe tradiciji svojih prednikov. Država jim s subvencijami ne pomaga prav dosti, takšna pridelava je zato obicajno na robu rentabilnosti ali se financno ne splaca. Pozitiven vidik takšnega dela pa se vendarle izraža z urejeno in obdelano krajino, ki ji svoj pridih dajejo ljubiteljski vinogradniki z urejenimi vinogradi in zidanicami. Izpostaviti velja še dodaten vidik, ki vpliva na stanje v vinogradništvu. Pridelava grozdja postaja vedno bolj rizicna zaradi ocitnih podnebnih sprememb. Ob tem narašcajo stroški pridelave, zato se še posebno v težkih pridelovalnih pogojih pospešeno opušca. Vinogradnike in vinarje je prizadela svetovna gospodarska kriza in posledicno spremembe v družbi, vino je pridelek, ki se mu v težkih casih ljudje kaj hitro odrecejo. Da bi ohranili tudi manjše vinogradniške površine, da preprecimo zarašcanje in erozijo ter ohranimo izgled kulturne krajine, bi bilo potrebno z ukrepi države vzpodbuditi nastajanje malih podjetij, ki bi se ukvarjale z oskrbo vinogradov pri lastnikih, ki tega niso zmožni. V zacetni fazi bi lahko glede na dejanske potrebe na posameznih lokacijah vinogradov javna kmetijska svetovalna služba prakticno izobrazila potrebne zainteresirane kadre za umno izvajanje tehnoloških ukrepov. Ker ti vinogradniki ne morejo vstopati v ukrepe kmetijske politike, bi morali njihov trud nagraditi prek novih ali že obstojecih sistemskih virov za vzdrževanje kulturne krajine in preprecevanje zarašcanja. Sistem nadzora in koordinacije ter izvajanja bi se lahko vzpostavil preko javnih služb in obcin.145 MANJŠANJE VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN 145 Simoncic, Mavric Štrukelj, Brdnik, Štabuc, & Novak, 2017, str. 8, 35. »Nackova« zidanica v Apneniku pri Boštanju.146 146Na lokaciji je zidanica vrisana v mapi (Habsburg Empire - Cadastral maps (XIX. century) iz leta 1825. Ime »Nackova« izvira iz lastništva Ignaca Redenška (1856–1922) iz Lisicjih jam, ki je zidanico obnovil v danes ohranjeno obliko. V novembru 2015 so za izvedbo tradicionalnega dogodka pri obnovljeni cerkvici Sv. Jošt pod Lisco poskrbeli Kulturno, športno in turisticno društvo Razbor, župnija Razbor ter DV Sevnica - Boštanj. Po blagoslovu vec kot 40 vin, ki ga je po maši opravil župnik Janez Furman, so zbrani pridelek poskusili. Bili so enotnega mnenja, da so mlada vina letnika 2015, v primerjavi z zadnjimi letniki, polnejša, bolj aromaticna, harmonicna in lepo obarvana. Po kakovosti so izstopale modre frankinje, sortna bela vina, bele in rdece zvrsti. Številni obiskovalci nedeljskega srecanja so se ob domaci ocvirkovki, rogljicih in drugih dobrotah veselo družili do poznega popoldneva. V vinogradu pod sevniškim gradom so se botri in ostali podporniki, 24. januarja 2016, v organizaciji KŠTM Sevnica, lotili prvega vinogradniškega opravila po novem letu – rezi trt modre frankinje. Clan DV Sevnica -Boštanj Aleš Germovšek je pred tem za botre in goste izvedel prakticni prikaz rezi vinske trte modre frankinje. V februarju so uspešno zakljucili 34. društveno ocenjevanje vin, na katerem so potrdili visoka pricakovanja za vinski letnik 2015. Kot obicajno sta vina ocenili dve komisiji, ki sta ju vodila enologa Darja Bovha in Jože Simoncic, v komisijah pa so sodelovali še ocenjevalci iz društev vinogradnikov Sevnica - Boštanj, Sremic, Zdole, Malkovec in Šentjanž. Skupno so zbrali 168 vzorcev, od tega 104 rdecih in 64 belih vin. Diplome in priznanja za ocenjena vina so bila podeljena na obcnem zboru, 26. februarja v Sevnici. Ob tem so nastopili clani pevske zasedbe Boštanjski prijatelji. Aleš Germovšek pri prikazu rezi v grajskem vinogradu, 24. 1. 2016 (vir KŠTM). Zbiranje vzorcev in ocenjevanje na 34. društvenem ocenjevanju, februar 2016. V Boštanju so 25. februarja 2016 izvedli strokovno predavanje o prehrani in gnojenju vinogradov. Jože Simoncic iz Kartuzije Pleterje je zbranim nazorno predstavil teoreticna izhodišca in jih podkrepil s svojimi bogatimi izkušnjami. Še posebej je poudaril: »Sprejem hranil, ki jih trta potrebuje, naj poteka predvsem preko razvitih korenin. Le izjemoma, v stresnih situacijah oz. v razmerah, ko je ta sprejem blokiran zaradi razlicnih možnih dejavnikov, pa za izbrane elemente kontrolirano preko listne površine. Ob tem upoštevamo dejansko stanje v vinogradih, za kolicino dodanih gnojil oz. hranil se odlocamo na podlagi kemijske analize, preudarno in upoštevajoc parametre, strukturo tal, nacin obdelave vinograda, kolicino pridelka in drugih dejavnikov, ki vplivajo na porabo in sprejem hranil.« Zanimivega predavanja se je udeležilo nekaj vec kot 70 udeležencev. 7. aprila so na strokovnem predavanju o smernicah za varstvo in prehrano vinske trte prisluhnili še Marjanu Kraglu, svetovalcu podjetja Karsia. Na praznicni dan, 27. aprila 2016, je društvo izvedlo 16. pohod po vinskih goricah. Zbrani so prehodili del bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša v sevniški obcini, in sicer gorice Loncarjev Dol, Štajngrob, Vranje in Podvrh. Kljub zelo slabi vremenski napovedi, se na startu v Loncarjevem Dolu, ni zbralo nic manj ljudi kot obicajno. Po pozdravu navdušenega cebelarja in clana društva Branka Božica, predsednika Društva salamarjev Sevnica Staneta Krnca in nagovoru predsednika društva Jožeta Simoncica je dobro razpoložena množica krenila na pot. Ko so se povzpeli do prvih vinogradov, so pohodniki že videli posledice pozebe, ki mnogim vinogradom v noci na 26. april ni prizanesla. Po poti, kot obicajno ni manjkalo dobre volje – kljub dežju, vetru, celo snežnemu metežu. V nacrtovani trasi je bil predviden tudi ogled in predstavitev arheološkega parka Ajdovski gradec, vendar je vecina udeležencev vzpon zaradi neljubega vremena tokrat izpustila. Clanice, clani in prijatelji društva so pohod zakljucili v Podvrhu na turisticni kmetiji Grobelnik. 16. pohod po vinskih goricah, Loncarjev Dol, 27. 4. 2016. Mesec maj tradicionalno naznanja Teden cvicka, v letu 2016 že 44. po vrsti. Z velicastno povorko se je tridnevna prireditev v Trebnjem pricela 6. maja. Otvoritve so se udeležili tudi clani in clanice društva. V torek, 23. avgusta 2016, je 50 prijavljenih udeležencev obiskalo 54. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni in turisticno kmetijo v Slovenskih goricah. Jeseni 2016 so v društvo povabili dr. Mojmirja Wondro iz ljubljanske Biotehnicne fakultete. Na srecanju v Boštanju, 8. septembra 2016, je dr. Wondra predstavil tehnološke procese predelave belega in rdecega grozdja in opozoril na pasti ter izzive, s katerimi se lahko srecamo do prvega pretoka. Med drugim je nazorno predstavil pogoje in nacine preudarne uporabe enoloških sredstev. Opozoril je na pomembnost pridelave zdravih vin z nizko vsebnostjo skupnega žvepla. Zbrani slušatelji so z zanimanjem prisluhnili napotkom za pravilno pripravo ucinkovitega kvasnega nastavka, izvedbo in nadzor biološkega razkisa in zorenja mladih vin na finih drožeh. Tradicionalni blagoslov mladih vin, pri cerkvici Sv. Jošta pod Lisco, je tudi na martinovo nedeljo 13. novembra 2016, kljub pravi zimski idili privabil kar nekaj obiskovalcev. Po blagoslovu mladih vin, ki ga je opravil župnik Janez Furman, je sledila degustacija skoraj 50 vzorcev. Zbrani so se strinjali, da so v kleteh na Sevniškem tudi v letu 2016 zorela odlicna, polna, bogata, sveža, harmonicna, obarvana in aromaticna vina, ki jih je z veseljem zaužiti. Prvo soboto po Martinu, 19. novembra 2016, je bila realizirana druga strokovna ekskurzija v letu 2016. Obiskali so Kras in Vipavsko dolino, in sicer Park vojaške zgodovine v Pivki, pridelovalca terana in drugih vrhunskih kraških vin v Dutovljah ter turisticno vinogradniško kmetijo v Šempasu. 5o udeležencev je kljub deževnemu vremenu uživalo v prijetnem, sprošcenem in veselem vzdušju. Strokovna ekskurzija v Slovenske gorice, Blagoslov mladih vin pod Lisco, 13. 11. 2016 Drbetinci, 23. 8. 2016. (fotografija Vinko Šeško). PRIZNANJE MODRI FRANKINJI Slovenska vinogradniška literatura, ki modre frankinje in portugalke ni uvršcala niti med naše avtohtone sorte, je v letu 2016 doživela pomembno posodobitev. Strokovnjaki nemškega trsnicarskega inštituta Geilweilerhof so odkrili, da sta se ti mednarodno razširjeni rdeci sorti grozdja rodili prav na slovenskih tleh. Modra frankinja se uvršca med svetovno najbolj žlahtne rdece sorte, z njo je po svetu zasajenih skoraj 18.000 hektarjev vinogradov, od tega jih je v Sloveniji slabih 700, vecina v Podravju in Posavju. O modri frankinji je vecina strokovnjakov domnevala, da izvira iz Avstrije, Madžarske ali Hrvaške. Znanstveni prispevek, objavljen v novembrski izdaji (2016) avstrijske vinogradniške revije Der Winzer, pa je to domnevo obrnil na glavo.147 Modra frankinja v Posavju predstavlja velik potencial. V letu 2015 je delež trt modre frankinje v vinorodni deželi Posavje znašal 23,1 % in je bila tako druga najbolj zastopana sorta (za žametovko, ki predstavlja 28,8 %)148 . Za prepoznavnost modre frankinje imajo velike zasluge v Sevnici, zlasti v okviru aktivnosti, ki potekajo v organizaciji KŠTM Sevnica, združenih v projektu »Modra frankinja – žametno vino regije Posavje«. Uspešna zgodba je tudi zasaditev grajskega vinograda v letu 2007 z modro frankinjo. »Grajska kri«, kot imenujejo grajski pridelek in ga kletari David Kozinc, vinogradnik in vinar iz Dedne gore, dosega odlicno kakovost, tako kot mnoge frankinje, pridelane v sevniški obcini. Med sortnimi vini, ki jih ocenjujejo na ocenjevanjih vin DV Sevnica - Boštanj, predstavlja modra frankinja dalec najvecji delež. Ocene, ki jih dosegajo vzorci modrih frankinj, so v zgornjem kakovostnem in tudi vrhunskem razredu. Na 40. društvenem ocenjevanju vin, ki so ga v Sevnici izvedli spomladi 2022, je bilo modrih frankinj 30 % od vseh vzorcev. Njena dosežena povprecna ocena je bila 17,44 tock (od 20), v razponu med 17,07 in 18,07, 3 % vzorcev frankinj so bili ocenjeni z vrhunsko oceno, tj. nad 18 tock. Februarja 2017 so na 35. društvenem ocenjevanju vin zbrali 140 vzorcev vin. Ocenjevalci so, glede na stanje v vinogradih jeseni, pricakovali dobra vina, kar so lahko potrdili. Prav je, da smo na znanstveno potrditev nemškega trsnicarskega inštituta ponosni in da prepoznamo priložnosti, ki jih modra frankinja ponuja. 147 Pridobljeno na https://www.dnevnik.si/1042755193 148 Simoncic, Mavric Štrukelj, Brdnik, Štabuc & Novak, 2017, str. 19. Posebna gostja rednega zbora vinogradnikov 24. februarja 2017 je bila aktualna 21. Vinska kraljica Slovenije Maja Žibert. Z županom obcine Sevnica Sreckom Ocvirkom in predsednikom društva je sodelovala tudi pri podelitvi diplom za najvidnejše uvrstitve 35. društvenega ocenjevanja vin. Na zboru so (drugic) nastopili pevci vokalne skupine Un `s Trboul. Z njimi je prepeval Rudi Baloh iz Trbovelj (na sliki tretji iz leve), ki je obdeloval vinograd na Ledini in je bil do svoje prerane smrti aktivni clan DV Sevnica - Boštanj. Predsednik društva, Jože Simoncic je na zboru poudaril: »Delo društva je bilo v zadnjem letu uspešno, v celoti je bil izpolnjen plan dela, uspešno je bilo organiziranih vec odmevnih strokovnih in družabnih prireditev.« Ob tej priložnosti je društvo tradicionalno izdalo društveni bilten, v katerem so analizirali aktivnosti zadnjega leta, navedli so rezultate 35. društvenega ocenjevanja vin in oceno degustacijske komisije, ki je vina ocenila. Nastopajoci na Zboru vinogradnikov z Vinsko kraljico Slovenije in županom, Sevnica, 24. 2. 2017. Pokušina uvršcenih vzorcev po koncanem rednem obcnem zboru, Sevnica, 24. 2. 2017. Strokovno predavanje o zašciti in prehrani vinogradov, Dol. Boštanj, 23. 3. 2017. Spomladi 2017 je bilo v Dolenjem Boštanju realizirano strokovno predavanje, na katerem so zbrani prisluhnili strokovnjaku iz podjetja Karsia. Predstavil je aktualne smernice in napotke o zašciti ter prehrani vinske trte. Izcrpno je odgovoril tudi na vsa vprašanja, ki so jih v razpravi postavili slušatelji. Skoraj vsakoletnih strokovnih srecanj s predstavniki podjetja Karsia se vedno udeležuje precej ljudi. Tudi zaradi Marjana Kragla, svetovalca iz omenjenega podjetja, ki ga clanice in clani društva dobro poznajo in mu zaupajo tudi zato, ker prihaja iz sevniških krajev, tocneje iz Loga. Razposajena drušcina clanic, clanov in prijateljev DV Sevnica - Boštanj je 13. maja 2017, krenila na 17. pohod po vinskih goricah. Tokrat iz Dolenjega Boštanja, na Ravne, Vrh in v Dobje. Tri slikovite vinske gorice so pohodnike pricakale obsijane s soncem, gostoljubne clanice in clani društva so poskrbeli, da nihce ni ostal lacen in žejen. Upravni odbor društva se je tudi tokrat zahvalil vsem gostiteljem za trud, domace dobrote in promocijo, s katero širijo dober glas o naših vinskih goricah, vinogradniški tradiciji, naših vinih, lepih krajih in o prijaznih ljudeh. V Trebnjem se je 26. maja 2017 pricela najvecja prireditev na Dolenjskem – 45. Teden cvicka. Otvoritve so se udeležili tudi clanice in clani DV Sevnica - Boštanj. Velicastna množica vinogradnic in vinogradnikov, vclanjenih v 32 vinogradniških društev na Dolenjskem in v Posavju, je bila osrednji clen povorke, ki je skupaj z godbeniki, mažoretami, dosedanjimi kralji cvicka, cvickovimi princesami, ambasadorji cvicka in drugimi udeleženci ter gosti prišla na prizorišce. Utrinek iz 17. pohoda, postanek v Možicovi zidanici na Ravnah, 13. 5. 2017. Jeseni je svetovalka za vinarstvo iz KGZS Novo mesto, Ivanka Badovinac, clanicam in clanom društva predstavila parametre dozorevanja grozdja letnika 2017. Clanice in clani društva so bili avgusta povabljeni na 55. Mednarodni kmetijsko-živilskega sejem v Gornji Radgoni. Ekskurzijo so zakljucili na vinogradniški kmetiji, na gospodarstvu s 45.000 trtami v Jeruzalemskih goricah. Na prvo novembrsko soboto so organizirali 2. strokovno ekskurzijo v letu 2017. Kot obicajno tudi tokrat ni bilo težav napolniti avtobus, ki je v zgodnjih jutranjih urah odpeljal proti Prekmurju. Udeleženci so spoznavali »uspešne zgodbe«, ki so plod inovativnih, pogumnih in premišljenih odlocitev mladih poslovnih gospodarjev, nadgradnje izkušenj predhodnih generacij in strokovnega znanja. Izveden je bil ogled mikro-pivovarne slovenskega podjetnika, ki od leta 2013 stoji v avstrijskem mestecu Bad Radkersburg, le nekaj kilometrov iz Gornje Radgone. Po podrobni predstavitvi in prikazu tehnologije mladih pivovarjev, ki prestopajo meje znanega in preizkušenega, so udeleženci zlahka prepoznali vzroke in posledice uvajanja sodobnih tehnoloških, pogumnih in poslovnih rešitev v živilsko industrijo. Postavitev razglednega stolpa Vinarium sredi Lendavskih goric je ponudila naslednjo uspešno zgodbo. V lepem in soncnem jesenskem popoldnevu so na en mah zajeli panorame štirih držav: Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Gostoljubnosti in odlicnih vin so se naužili v neposredni bližini stolpa Vinarium, kjer gospodari mlada družina, polna nacrtov in inovativnih idej, obdeluje pa približno 27.000 trt na 2,5 hektarjih vinogradov. Tudi v znani šunkarni v Markišavcih s svojimi rezultati izpricujejo uspešno delovanje. Sevniške vinogradnice in vinogradniki so prisluhnili predstavitvi njihove dejavnosti, ogledali so si sodobno šunkarno in se sprehodili med zorilnicami, ki ostajajo blizu naravnim razmeram, pretekli tradiciji prekmurskih domacij pod slamnato streho in ilovnatimi ometi. V otvoritveni povorki 45. Tedna cvicka, Trebnje, 26. 5. 2017. V ospredju predsednik ZDVD Matjaž Jakše in podžupan obcine Sevnica Janez Kukec, Trebnje, 26. 5. 2017. Priprava na trgatev, Boštanj, 24. 8. 2017. Kulturno, športno in turisticno društvo Blaž Jurko Razbor ter DV Sevnica - Boštanj, sta ob prazniku vina, tradicionalno organizirala blagoslov in pokušino mladih vin. Na Martinovo nedeljo se je pri idilicni cerkvici Sv. Jošta pod Lisco zbralo okoli 40 pohodnikov, ki so poskusili mlada vina, pridelana v dveh vinorodnih okoliših (bizeljsko-sremiškem in dolenjskem). Clanice in clane društva, ki imajo opravljen tecaj iz senzorike vin, so povabili na delavnico, tj. prakticno obnovo znanja. Realizirali so jo 24. novembra 2017 na posestvu Mastnak v Krakovem, pod strokovnim vodstvom Ivanke Badovinac, svetovalke za vinarstvo KGZS Novo mesto. Delavnica je bila odlicna priložnost za obnovo pridobljenega znanja in pridobitev novih prakticnih izkušenj. Poskusili in strokovno so razclenili 26 vzorcev vin. Mnoga mlada vina, ki so jih poskusili, so bila strukturno bogata, v tej fazi razvoja še malce robata. Harmonicna so bila z zmernimi kislinami in zrelimi tanini, tako da so bili po trgatvi obeti za vinski letnik 2017 kar obetavni. Na 36. ocenjevanju vin DV Sevnica - Boštanj 10. februarja 2018 so potrdili visoka pricakovanja za vinski letnik 2017. Kljub skromnejši kolicini zaradi spomladanske pozebe je omogocal pridelavo dobrih vin. Najboljša med njimi so odlikovala živahna svežina, uglajene kisline, za sorte vin znacilne ciste in aromaticne sestavine. Dve ocenjevalni komisiji sta na posestvu Mastnak v Krakovem ocenili 134 vzorcev, 87 rdecih in 47 belih vin. Na rednem letnem zboru so izvedli tudi redne volitve organov društva in potrdili plan dela. Soglasno so potrdili predlagane clanice in clane za upravni in nadzorni odbor, predsednik društva je ostal Jože Simoncic. Zbrane je nagovoril župan Obcine Sevnica, Srecko Ocvirk. Društvu je cestital za odlicne rezultate v preteklem obdobju, zagotovil je, da bo društvo tudi v bodoce deležno razumevanja in podpore obcine Sevnica, poudaril je pomen in vidne rezultate strokovnega dela na podrocju vinogradništva in vinarstva. Med drugim je izrazil veliko zadovoljstvo tudi zaradi aktualnosti in obiska spletne strani. »Ta je lahko društvu v ponos« je dejal, hkrati pa presega predstavitev aktivnosti društva, saj predstavlja tudi pomembno promocijo obcine, ohranjanja tradicije in uspešnega delovanja obcanov na društvenem podrocju. V zakljucku zbora so bili uradno razglašeni rezultati 36. društvenega ocenjevanja vin. Zbrani so tradicionalno prejeli priložnostni bilten, s podrobno analizo ocenjevanja in rezultati. Okvirno tretjina dostopov do društvene spletne strani je v zacetku leta 2018 že potekala preko pametnih telefonov. Vecina obiskovalcev je takšen nacin uporabljala vsaj obcasno, nekateri pa skoraj vedno. Da bi bil prikaz spletnih objav cim bolj uporaben in všecen tudi na pametnih telefonih, so spletno stran spomladi 2018 primerno optimizirali. Pred tem so v novembru 2017 vsebino spletne strani preselili na strežnik z zašciteno povezavo, tj. na naslov https://www.drustvo-vinogradnikov.si. S tem so bila zmanjšana tveganja za neželene vdore ali porušitev spletne strani, ki je v zacetku leta 2018 že beležila v povprecju okoli 150 obiskov dnevno. Strokovno srecanje s strokovnjakom podjetja Karsia so v Dolenjem Boštanju izvedli 29. marca. Predstavljene so bile novosti na trgu FFS omenjenega podjetja. Na lep pomladni, praznicni in soncen dan, 27. aprila 2018, so pohodniki obiskali vasi pod Lisco. 18. pohod je bil za razliko od prejšnjih bolj planinski kot vinogradniški. Ob trasirani poti proti Razborju, Okroglicam in Lovrencu, namrec ni prav veliko vinogradov. Pa zato ni bil nic manj atraktiven in je bil pri clanicah, clanih in prijateljih društva odlicno sprejet. Tako so ocenili po veselem, sprošcenem vzdušju in dobri volji, ko so se v vecernih urah razšli. Trasa 18. pohoda je bila dolga okvirno 7 km, vecina pohodnikov se je povzpela tudi na 722 m visok Lovrenc, kar je pot podaljšalo za dodatne 4 kilometre. S pohodom so priceli na »Kranjskem«, zakljucili pa na »štajerski strani«. Ciril Dolinšek je zbranim predstavil Šmarcno in Dolinškov kozolec, tj. etnološko zbirko kmeckega orodja in gospodinjskih pripomockov iz obdobij od 1850–1960. Clanice aktiva žena iz Šmarcne so na startu pohoda udeležence razvajale z domacimi dobrotami. Cez brv so preko Save krenili na Breg, od tam pa po Jurkovi poti proti Razborju. Štirje clani društva na tej, verjetno že skrajni nadmorski višini, pridelujejo odlicna vina, to dokazujejo tudi na društvenih ocenjevanjih vin. V druženju z dobrotami, ki so jih pripravile razborške gospodinje, so njihova vina poskusili v domu krajanov. Pred tem sta Matej in Jože Imperl v cerkvi na Razborju nazorno predstavila zgodovino, utrip in aktivnosti, ki se odvijajo v idilicni vasici pod Lisco. Srecanje so popestrili razborški pevci, ki so ubrano odpeli nekaj vinskih napitnic. Iz Razborja je pohodnike pot vodila do Okroglic. Na Lovrencu se je razcvetel encijan. Travnik okrog cerkvice Sv. Lovrenca krasijo še druge redke zašcitene vrste cvetic, npr. tržaški svišc, kranjska lilija in opojna zlatica. Z zanimanjem so prisluhnili clanici in clanu društva, Mileni in Lojzetu, ki sta (tokrat kot predstavnika Planinskega društva Sevnica) nanizala še vec zanimivosti o posavskem botanicnem spomeniku narave. Redni obcni zbor, Sevnica, 23. 2. 2018. Poleg vinogradnikov so pohode z leti priceli obiskovati tudi drugi, poimenovali so jih »prijatelji društva« in so bili vedno dobrodošli. V spominu ostaja upokojenec iz Zagreba, zaljubljen v cvicek in druga dolenjska ter posavska vina. Za pohod je izvedel v lokalnem casopisu, ki ga je našel na zagrebški železniški postaji. Z vlakom se je pripeljal do Sevnice in neizmerno užival v prijetni družbi. Pohodov po vinskih goricah se udeležuje tudi skupina železnicarjev, prijateljev in sodelavcev Boštanjcana Damijana Raka. Zdaj že stari znanci, s katerimi so vinogradniki spletli prijateljske vezi, se vsako leto vracajo. V otvoritveni povorki 46. Tedna cvicka so 25. maja sodelovali tudi predstavniki DV Sevnica - Boštanj. Preko 1300 sodelujocih v povorki so pozdravili navdušeni domacini, obiskovalci prireditve, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, župani ter predstavniki dolenjskih in posavskih obcin, predsednik ZDVD, šentjernejski župan in predsednik organizacijskega odbora, sponzorji ter številni drugi ugledni gostje. Poleg vinogradnikov so pohode z leti priceli obiskovati tudi drugi, poimenovali so jih »prijatelji društva« in so bili vedno dobrodošli. Zacetek 18. pohoda po vinskih goricah, Šmarcna, 27. 4. 2018. Avgusta 2018 je sledil tradicionalni organizirani ogled 56. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Druženje so sklenili na vinogradniški kmetiji v okolici Ljutomera. Specialistka za vinarstvo iz KGZS Novo mesto Ivanka Badovinac je 20. avgusta 2018 zbranim vinogradnicam in vinogradnikom posredovala najnovejše parametre dozorevanja grozdja in podrobno predstavila potek prihajajoce trgatve. Še posebej je poudarila tveganja, ki jih prinašajo klimatske spremembe. Te so dejstvo, kar je utemeljila s primerjavo trendov temperatur, padavin in dozorevanja grozdja v zadnjih desetletjih. Vplivajo na hitrejše dozorevanje, nižje stopnje in drugacno sestavo kislin, encimov, mikroorganizmov, višje pH vrednosti, višje alkoholne stopnje, višje temperature in s tem povezane procese oksidacije ter druge kvarne kemijske reakcije. Na splošno se je jeseni 2018 obetal kar dober in obilen vinski letnik, kljub toci in peronospori v nekaterih vinogradih. V prvih novembrskih dneh (3. 11. 2018) je bila realizirana strokovna ekskurzija v Belo krajino. Prijetno druženje z Belokranjci so udeleženci tokrat priceli v šoli Brihtna glava v Radovici. »Stroga tovarišica« jim je na izviren nacin predstavila naravne, kulturne, etnografske in zgodovinske znacilnosti njihove pokrajine. Zatem so obiskali uspešno in znano belokranjsko družino Prus v Krmacini. Gospodar Jože je nazorno in zanimivo predstavil svojo dejavnost, razvoj uspešne blagovne znamke, ogledali so si sodobno klet in poskusili odlicna vina. Tri generacije pod eno streho simbolizirajo uspešno vinogradniško zgodbo, ki še veliko obeta. V bližnjih Drašicih stoji Soseska zidanica, kjer so prijazno odprli vrata. Tajnik združenja je slikovito pripovedoval o povezovanju vašcanov v posebni vaški skupnosti, znacilni za Belo krajino, ta v takšni obliki obstaja že od 17. stoletja naprej. Sledil je še obisk kmetije v Curilah, ki je z vinogradništvom tesno povezana vec stoletij, danes pa mlada družina nadaljuje uspešno zgodbo svojih prednikov. Z izbranimi besedami in pesmijo Otona Župancica ter Lojzeta Krakarja sta gospodarica in gospodar ob belokranjski pogaci slikovito predstavila svojo vinsko zgodbo in odlicna vina. Topel sprejem in odlicno belokranjsko kulinariko so okusili še na turisticni kmetiji v Gabrovcu. 23. novembra 2018 je društvo ponovno organiziralo delavnico senzorike vin, na katero so povabili clani in clanice z opravljenim tecajem za poskuševalce vin. Tokrat jo je vodil enolog krške kleti Jure Grubar. To je bila lepa priložnost za osvežitev enološkega znanja, udeleženci pa so spoznali novega enologa in direktorja kleti Krško. V grajskem vinogradu pod sevniškim gradom so se konec januarja 2019, prvo nedeljo po godovanju sv. Vincenca, lotili pomembnega vinogradniškega opravila – zimske rezi modre frankinje. Pred dogodkom je potekal kratek kulturni program, zatem je Aleš Germovšek za manj vešce tega opravila izvedel prakticen prikaz rezi. Botrce, botri in drugi gostje so trte kljub hladnemu zimskemu vremenu uspešno obrezali. Februarja 2019 so izvedli 37. društveno ocenjevanje vin. Clani dveh pet clanskih komisij, ki sta ju vodila Darja Bovha in Jože Simoncic, so ovrednotili vina iz obeh vinorodnih okolišev in goric, ki jih pokriva DV Sevnica - Boštanj. Ocenjenih je bilo 149 vzorcev, od tega 53 belih in 96 rdecih. Poleg tega je bilo ocenjenih še 9 vzorcev, ki so jih vinogradniška društva sevniške obcine prispevala za izbor županovega vina. Delež uvršcenih vin v kakovostnem ali vrhunskem razredu je kljub neugodnim jesenskim razmeram, znašal skoraj 75 %. Sodec po ocenjenih vzorcih je bil po mnenju obeh predsednikov komisij in drugih clanov vinski letnik 2018 na splošno dober, vendar brez vecjih presežkih v kakovosti. To so pokazali tudi vecletni trendi osnovnih kazalcev, ki jih v društvu spremljajo. »Dejstvo je, da narava kroji temeljne znacilnosti in pogoje za kakovost, na katere kletarji nimajo prevelikega vpliva.« so zapisali v zborniku, ki so ga izdali ob podelitvi diplom in priznanj. Trgatev v grajskem vinogradu, Sevnica, 2001 (vir KŠTM). V Sevnici je bil 1. marca redni letni obcni zbor. Udeležilo se ga je 126 clanic in clanov društva, župan obcine Sevnica Srecko Ocvirk in predsednik ZDVD Miran Jurak. Podeljene so bile diplome za najvidnejše uvrstitve 37. društvenega ocenjevanja vin. Zboru je sledila svecana razglasitev rezultatov izbora županovega vina za leto 2019 s priložnostnim kulturnim programom. Na svecanosti so se pridružili aktualna vinska kraljica Slovenije Meta Frangež, predstavniki DV Šentjanž, Malkovec in Studenec, predsednik obcinske uprave ter predstavniki sveta obcine Sevnica. Nastopili so citrarka Neža Simoncic, tenorist Marko Železnik in narodno zabavni kvartet Vesela dolina. Vrhunec prireditve, ki jo je moderirala Tanja Žibert, je bila razglasitev zmagovalca izbora županovega vina 2019. Najboljšo rdeco zvrst, ki se je potegovala za naslov županovega vina, je pridelal clan DV Sevnica - Boštanj Franc Špan. V nagovoru zbranim se je zahvalil za izkazano zaupanje in predstavil svoje vino. Pridelano je bilo na vinski gorici Canjska gora, v bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu. V ponedeljek 4. marca 2019 je v Kulturni dvorani Sevnica potekala Mednarodna strokovno izobraževalna konferenca o modri frankinji, ki jo je KŠTM Sevnica organiziral v okviru projekta »Modra frankinja – žametno vino regije Posavje«. Strokovnega srecanja, posvecenega modri frankinji, se je v Sevnici udeležilo okoli 150 vinarjev, vinogradnikov, gostinskih ponudnikov, predstavnikov strokovne in splošne javnosti. V uvodnem delu so zbrane nagovorili Mojca Pernovšek, direktorica KŠTM Sevnica, Srecko Ocvirk, župan Obcine Sevnica in mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na MKGP.149 Zbrani na podelitvi za županovo vino, Sevnica, 1. 3. 2019 (vir Obcina Sevnica).150 149 Pridobljeno na https://www.modra-frankinja.com/objava/mednarodna-strokovno­izobrazevalna-konferenca-o-modri-frankinji.html 150 Od leve proti desni: predsednik ZDVD Miran Jurak, predsednik DV Sevnica - Boštanj Jože Simoncic, 23. vinska kraljica Slovenije Meta Frangež, zmagovalec v natecaju za županovo vino 2019 Franc Špan in župan obcine Sevnica Srecko Ocvirk. ŽUPANOVO VINO IZ CANJSKE GORE Konferenca o modri frankinji v organizaciji KŠTM Sevnica, Sevnica, 4. 3. 2019 (vir KŠTM). Na Blanci so 28. marca 2019 izvedli strokovno predavanje, na katerem je Marjan Kragl iz podjetja Karsia predstavil program zašcite in prehrane vinske trte za leto 2019. Še posebej je izpostavil nove produkte, ki prihajajo na trg, njihov namen in nacin uporabe ter nekatera znana FFS, ki so v uporabi že leta. Nadaljnji razvoj na podrocju FFS gre v smer uporabe manj škodljivih pripravkov, vecje ozavešcenosti uporabnikov o pomenu varovanja okolja, ob hkratnem zagotavljanju ucinkovite zašcite vinske trte in drugih pridelkov. Ta je mogoca s preprecevanjem rezistence (pravilna in stalna menjava aktivnih sestavin FFS) in pravocasnih, po možnosti zgolj preventivnih aplikacij. Zbrane so domacini pogostili s prigrizkom in vini iz Blance. 19. pohod po vinskih goricah je bil izveden v soboto, 4. maja 2019. Rahel dež, ki je pohodnike spremljal dobršen del poti, ni poslabšal dobrega razpoloženja. Trasa pohoda se je vila iz Boštanja do vinskih goric Apnenik in Veternik. Dober del poti je potekal po naravoslovni poti Azaleja Boštanj. Ob tem so si ogledali nekaj pomnikov boštanjske zgodovine, in sicer perišce Vejar, boštanjsko grašcino s cerkvijo Sv. Nikolaja, nekaj še zadnjih ostankov starega boštanjskega gradu in rastišce botanicne posebnosti Azaleje pontike, ki se je razcvetela v gozdu nad Boštanjem. Za pogostitev in predstavitev vinskih goric Apnenik in Vetrnik so poskrbeli marljivi clani in clanice, ki svoja vina negujejo na gricih nad Savo in Boštanjem. »Nasvidenje naslednje leto, na jubilejnem, 20. pohodu.« so dan po izvedenem pohodu zapisali na spletni strani DV Sevnica - Boštanj. Zaradi zacetka epidemije spomladi 2020, ko bi moral biti napovedan 20. pohod realiziran, le ta ni bil izvedljiv, prav tako ne v letu 2021. Na jubilejni 20. pohod so vinogradnice in vinogradniki cakali do aprila 2022. Številcna delegacija društva je konec maja 2019 sodelovala na otvoritvi 47. Tedna cvicka, ki je bila v Trebnjem. Teden cvicka, Trebnje, 24. 5. 2019. Obisk sejma v Gornji Radgoni je bil izveden 27. avgusta 2019. Popoldne so udeleženci preživeli na sticišcu treh prekmurskih pokrajin – Ravenskega, Dolinskega in Gorickega, na vinogradniški kmetiji. 2. novembra 2019 so izvedli strokovno ekskurzijo v slovensko in hrvaško Istro. 50 udeležencev si je ogledalo Krajinski park Secoveljske soline, vinsko klet na Hrvaškem, oljarno v Babicih in Merezige z vinsko fontano. Udeleženci strokovne ekskurzije v Istro, Marezige, 2. 11. 2019. Delavnica senzorike vin, Boštanj, 22. 11. 2019. Clani društva z opravljenim tecajem senzorike vin so konec novembra ponovno obnovili svoje znanje. Srecali so se v Boštanju, senzoricno delavnico je vodila svetovalka za vinarstvo iz KGZS Novo mesto Ivanka Badovinac, tovrstno srecanje pa so organizirali že cetrtic. Poskusili in analizirali so 26 razlicnih vzorcev vin letnika 2019. Strinjali so se, da je vinski letnik, ki so ga kletarili, zahteven in specificen, zato posledicno ni ponudil presežkov. 8. februarja 2020 so v ambientu Mastnakove vinske kleti na Krakovem izvedli 38. društveno ocenjevanje vin. Clanice in clani društva so na ocenjevanje prinesli manjše število vzorcev kot obicajno, in sicer 91. Vzroki za to so bili v muhastem vinskem letniku 2019 in težavah, s katerimi so se vinarji srecevali pri negi vin. Zaradi obilice padavin, ugodnih pogojev za bolezni trte, toce, visokih temperatur med trgatvijo, poškodb grozdja in skromnega pridelka, je bilo v mnogih kleteh, jeseni 2019 skrbi vec kot obicajno. 21. februarja so v Boštanju izvedli redni letni obcni zbor. Zbrane so s svojim nastopom pozdravile clanice vokalne skupine Vilinke. S podelitvijo diplom so tudi uradno razglasili rezultate 38. društvenega ocenjevanja vin. Ob tej priložnosti je društvo tradicionalno izdalo društveni bilten, v katerem so analizirali pretekle aktivnosti zadnjega leta, navedli so rezultate društvenega ocenjevanja vin in oceno degustacijske komisije, ki je vina ocenila. Zbor je potrdil dodatnega praporšcaka. Jožetu Beršnaku in Branku Žibertu se je kot praporšcak pridružil še Martin Horjak. Tradicionalno je vecerji sledilo prijetno druženje ob pokušini vin 38. društvenega ocenjevanja. Ko so se v poznih vecernih urah razšli, se nihce od zbranih ni zavedal, da se bodo v casu, ki je sledil, zaradi epidemije za daljši cas omejile možnosti za fizicna druženja. To je v naslednjih dveh letih ohromilo tudi delo v DV Sevnica - Boštanj. Skoraj nobena nacrtovana aktivnost ni bila realizirana v celotnem obsegu, kot so bile clanice in clani društva navajeni iz casa pred epidemijo. Podelitev diplom ocenjevanja vin na zboru vinogradnikov, praporšcaki društva Martin Horjak, Jože Beršnak in Branko Žibert, Boštanj, 21. 2. 2020. REPUBLIKA SLOVENIJA RAZGLASI EPIDEMIJO 12. marca 2020 je Slovenija na podlagi zakona o nalezljivih boleznih zaradi narašcanja števila okužb s koronavirusom razglasila epidemijo. Med drugimi ukrepi, ki so bili uvedeni do umiritve razmer, so bili tudi zaprtje varstveno-izobraževalnih ustanov, umirjanje javnega življenja in delo na domu. S tem so sledili ukrepom dan prej razglašene pandemije Svetovne zdravstvene organizacije, podobno so se odzvale tudi druge države.151 Clanice in clane društva so nekaj dni kasneje obvestili o odpovedi strokovnega predavanja o prehrani in zašciti vinske trte, ki je bilo na Blanci dogovorjeno za 19. marec. Na obcnem zboru je bila napovedana tudi izvedba jubilejnega, 20. pohoda, ki bi ga 27. aprila 2020 izvedli po vinskih goricah v Žigrskem Vrhu in okolici. Ob takratnih negotovih razmerah in ukrepih, ki so veljali zaradi razglašene epidemije, je bil prestavljen za nedolocen cas. Tudi ocenjevanje vin, ki ga v aprilu tradicionalno organizira ZDVD, tj. v okviru prireditve Teden cvicka, iz istih razlogov ni bilo izvedeno v nacrtovanem roku, temvec junija 2020, ko so se epidemiološke razmere zacasno izboljšale. Vinogradniki in vinarji so bili v letu 2020 ponovno spet prizadeti, ko je 15. aprila spomladanska pozeba unicila dobršen del odgnanih mladic, 30. avgusta pa je po nekaterih goricah udarilo še silovito neurje s hudo toco, zaradi cesar je bil pred trgatvijo v veliki meri prizadet pridelek grozdja. 151 Pridobljeno na https://www.gov.si/novice/2020-03-12­slovenija-razglasila-epidemijo-novega-koronavirusa Jubilejni 10. festival »Modra frankinja – žametno vino regije Posavje« je v letu 2020 minil brez prireditve na prostem iz znanih razlogov, a je organizator, KŠTM, kljub temu uspel izvesti ocenjevanje in podelil priznanja prvim trem v petih tekmovalnih kategorijah. Mednarodno ocenjevanje je potekalo 4. junija 2020 v konferencni dvorani na sevniškem gradu. Sodelovali so vinarji iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Razglasitev rezultatov ocenjevana vzorcev vin 10. festivala modre frankinje je potekala na sevniškem gradu. V DV Sevnica - Boštanj so se razveselili novice, da je v kategoriji »Modra frankinja – redna trgatev, letnik 2019« clan društva Stane Možic iz Ledine pri Sevnici, osvojil 1. mesto. Stane Možic je z modro frankinjo, prej in zatem, dosegel vec vidnih rezultatov tudi na društvenih ocenjevanjih vin in ocenjevanjih ZDVD. Dosežen rezultat na Festivalu modre frankinje tako zagotovo ni bil nakljucen. Na Pomurskem sejmu so analizirali vse možne vidike, scenarije in alternative, upoštevajoc epidemiološke razmere. Glede na priložnosti in riziko organizacije tako množicne prireditve so na koncu zakljucili, da 58. sejem AGRA ne bo izveden. Tako v letu 2020 po vec desetletjih sevniški vinogradniki prvic niso obiskali Gornje Radgone. Leto 2020 so zaradi epidemije zakljucili z delno realiziranim planom. S clanicami in clani društva so vzdrževali komunikacijo preko pogostejših društvenih obvestil, elektronske pošte in spletne strani, ki je v casu epidemije beležila povecan obisk. Kolikor je bilo mogoce, so sodelovali z drugimi vinogradniškimi društvi v ZDVD in društvi obcine Sevnica, s KŠTM Sevnica, KS Sevnica in Boštanj ter Obcino Sevnica. Ob koncu leta 2020, je upravni odbor DV Sevnica - Boštanj v pisnem obvestilu nagovoril svoje clanstvo z besedami: »Vsi pogrešamo naša skupna druženja. Trenutke, ko smo se srecali, poklepetali, obiskali zanimivo turisticno destinacijo, uspešno vinogradniško kmetijo ali podjetje, se zbrali na predavanju, pohodu po vinskih goricah, degustaciji ... Vecino nacrtovanih aktivnosti zaradi epidemije letos žal nismo izvedli. Jeseni so bile že zakljucene aktivnosti za organizacijo strokovne ekskurzije. Zaradi znanih razmer smo bili primorani tik pred zdajci preklicati tudi to. V trenutni situaciji je pomembno, da spoštujemo navodila strokovnih služb in stroke za omejevanje tveganj za okužbo. Za izvedbo naših srecanj, družabnih in strokovnih, bodo nove priložnosti, v to iskreno verjamemo. Veliko uspeha in dobre volje vam želimo! Ostanite zdravi!« MODRA FRANKINJA IZ LEDINE Zaradi omejevanja fizicnih stikov in veljavnih ukrepov, ki se je nadaljevalo v leto 2021, prvic v zgodovini društva ni bil izveden obcni zbor. Upoštevajoc možnosti, je 4. marca 2021 porocila predsednika upravnega in nadzornega odbora ter blagajniško porocilo, izjemoma potrdil upravni odbor DV Sevnica - Boštanj. Sprejet je bil plan dela, ki je optimisticno ostal v okvirih, ki jih je sprejel zbor pred razglašeno epidemijo. Clani nadzornega so pregledali financno poslovanje v zadnjem letu. Predsedniku in ostalim clanom Upravnega odbora ter vsem ostalim, ki so v društvu aktivno sodelovali, so izrekli pohvalo za vzorno in požrtvovalno vodenje društva, ki je v omejenem obsegu funkcioniralo tudi v drugacnih okolišcinah. Strokovna usposabljanja za vinogradnike in vinarje so se zacasno preselila na splet. Strokovnjaki KGZS Novo mesto so v letu 2021 pripravili nekaj zanimivih vsebin (rez vinske trte, bolezni in napake vin, dognojevanje vinogradov, stabilizacija vin…), na virtualna srecanja pa so bili povabljeni tudi clani in clanice društva. Vstopni ekran spletne strani www.drustvo-vinogradnikov.si, april 2022. Februarja 2021 je društvo obeležilo 20 let spletne strani. Navedli smo že, da je bilo DV Sevnica - Boštanj prvo vinogradniško društvo v Sloveniji, ki je imelo lastno spletno stran. Predlog za postavitev je bil izpostavljen na eni od sej UO leta 2000. Na svetovni splet so jo postavili 1. februarja 2001. Leta izkušenj, povratne informacije clanic in clanov društva, vse vecja baza aktualnih informacij in ekspanzija uporabnikov interneta so z leti odpirale nove priložnosti in tehnicne rešitve, ki so jih v društvu izkoristili. V septembru 2003 so registrirali svojo lastno domeno (www.drustvo-vinogradnikov.si), spletna stran pa je bila postavljena na komercialni strežnik. Dodano vrednost, ki jo ima društvo z aktivno spletno stranjo, so prepoznala nekatera druga vinogradniška društva in zveze, ki jim pri tem sledijo. Spletno orodje danes uspešno uporabljajo clanice in clani društva, mnogi ljubiteljski in tržni pridelovalci grozdja, vinarji ter prijatelji društva, ki jih zanima, kaj se v društvu dogaja. Informacij na spletnem portalu se poslužujejo tudi lokalni mediji, saj so napovedi društvenih dogodkov, odmevi nanje in predstavitve dela pogosto vpete v prostor medijskega informiranja. Preko spletne strani z obiskovalci komunicirajo proizvajalci zašcitnih in enoloških sredstev, sredstev za prehrano vinske trte ter izdelovalci vinogradniške in kletarske opreme. 39. društveno ocenjevanje vin, 25. 3. 2021. Tudi z njihovimi donacijami je delo društva uspešnejše, spletna stran pa ažurnejša. Osnovno poslanstvo DV Sevnica - Boštanj ostaja promocija svojih clanov, njihovih vin in vinogradniške tradicije, javnost dela, informiranje clanic in clanov ter vseh ostalih, ki jih zanimajo aktualnosti iz društva, javno dostopne informacije povezane z vinogradniško in vinarsko politiko ter stroko. Mnogo postavljenih ciljev udejanjajo prav preko aktualne spletne strani. Tudi v bodoce želijo komunicirati o pravih vsebinah in preko spletne strani dostopati do pravih ciljnih skupin. Spletno stran ureja Milan Simoncic. V 20 letih je bila obiskana okvirno 553.000 krat, ob tem, da se je stalno nadgrajevala in posodabljala. Ob posodobitvah je bila dvakrat spremenjena njena graficna zasnova. Kljub epidemiji so upoštevajoc omejitve in ukrepe vendarle uspeli izvesti 39. društveno ocenjevanje vin. 25. marca so v dvorani TVD Partizan v Boštanju zbrali 64 vzorcev vin. Pricakovano manj kot v preteklih letih, ne le zaradi epidemije, temvec tudi zaradi pozebe in toce. Po mnogih letih, ko sta vzorce ocenjevali dve komisiji, jih je tokrat lahko ocenila ena. Vodil jo je enolog krške kleti Jure Grubar. Letnik 2020 je bil glede na vse okolišcine zahteven, vendar je bil po ocenjevanju splošen vtis zelo pozitiven. Sporocilo ocenjevalne komisije je bilo, da vinarji v Sevnici in okolici kletarijo dobra vina, v nekaterih primerih pa so bile vendarle potrebne dolocene korekcije, kar je nakazal tudi delež izlocenih vzorcev zaradi napak ali bolezni. Pozeba je po nekaterih vinogradih spomladi 2021 spet udarila. Z vidika ohranjanja tradicije društvenega povezovanja so vinogradniška društva sevniške obcine, v sodelovanju z Obcino Sevnica sklenila, da se ocenjevanje in tradicionalni izbor županovega vina izvede tudi v casu omejevanja fizicnih stikov. Pri tem so upoštevali veljavne ukrepe. Izbrano županovo vino je bilo tudi tokrat namenjeno promociji obcine in je imelo status protokolarnega vina za razlicne priložnosti. Kot županovo vino je bila izbrana modra frankinja, organizacijo ocenjevanja pa je v zahtevnih razmerah za izvedbo prevzelo DV Malkovec. Clani DV Sevnica - Boštanj, ki so sodelovali na ocenjevanju vin v organizaciji ZDVD, v sklopu prireditev 49. Tedna cvicka, so dosegli odlicne rezultate. V Novem mestu so maja 2021 sodelovali s 13 vzorci, med drugim pa so dosegli 1 veliko zlato medaljo, 4 zlate in 4 srebrne medalje. Poleg tega je Stane Možic, v številcno zelo zastopani kategoriji modrih frankinj, za letnik 2020 osvojil najvišjo oceno (18,23) in prejel naziv Prvak modre frankinje 2020. Rahljanje epidemioloških ukrepov, ki pa se je žal izkazalo kot zacasno, je omogocilo srecanje clanic in clanov organov društva, in sicer 4. junija 2021. Clani upravnega in nadzornega odbora, disciplinske komisije, praporšcaki in poverjeniki za pobiranje clanarin, so bili povabljeni v krško klet in k vinogradniku Andreju Molanu v Cele pri Zdolah. Srecanje je bilo priložnost za kovanje nacrtov in idej za realizacijo aktivnosti po sprostitvi ukrepov, cesar so si vsi cim prej želeli. Clanice in clani organov DV Sevnica - Boštanj pred cvickovo brajdo krške kleti, 4. 6. 2021.152 152 Na sliki manjkata clana upravnega odbora Aleš Germovšek in Ivan Možic. Veliki Gaber, 10. 7. 2021. Veliki Gaber je bil prizorišce zakljucka tradicionalnega 49. Tedna cvicka. Že drugo leto zapored je prireditev zaradi epidemije potekala brez vecje udeležbe in brez povorke, v kateri je obicajno sodelovalo okvirno 1300 clanic in clanov ZDVD. Prireditve v okrnjeni obliki se je udeležila delegacija DV Sevnica - Boštanj s clani, ki so sodelovali na ocenjevanju vin ZDVD. Po letu 2020, ko v Gornji Radgoni zaradi epidemije kmetijsko-živilskega sejma ni bilo, so clanice in clane društva pozvali, da ga avgusta 2021 ponovno obišcejo. Obisk sejma so izvedli v torek, 24. avgusta 2021, to je bil prvi množicen dogodek po zacetku epidemije, ki ga je društvo uspelo organizirati zaradi rahljanja epidemioloških ukrepov. Udeleženci so popoldne preživeli na turisticni kmetiji v Kogu, v Ljutomersko-Ormoških goricah. Strokovno predavanje o trgatvi letnika 2021 je bilo za vsa vinogradniška društva sevniške obcine organizirano 8. septembra 2021 organizirano v Tržišcu. Zbrani so prisluhnili Ivanki Badovinac, svetovalki za vinarstvo iz KGZS Novo mesto. Za vstop v dvorano je bil v razmerah porasta okužb zahtevan eden od PCT pogojev (prebolevnost-cepljenost-testiranje). Po trgatvi 2021 so izvedli strokovno ekskurzijo na Koroško in Štajersko. Napovedali so jo že leto prej, vendar je bila zaradi razmer odpovedana. Po zacetku zbiranja prijav je bil avtobus poln v enem dnevu, ljudje so pogrešali skupna druženja in so takšne dogodke težko pricakovali. Po Dravi so udeležence popeljali s flosom, koroški splavarji so jim ob tem predstavili splavarsko kulturno dedišcino. Maribor – mesto ob Dravi – že stoletja kroji vinarska tradicija. Ni nakljucje, da mesto raste z najstarejšo trto na svetu, z njo pa vinogradniki, vinska kultura ter turisticne zanimivosti mesta in okolice. V hiši vina Doppler, na eni strani obdani s šentiljskimi grici in na drugi s pesniško dolino, so jih prijazno pricakali in sprejeli mladi gospodarji, ki nadaljujejo uspešno pot prejšnjih dveh generacij, ter sevniškim vinogradnikom predstavili svojo vinogradniško zgodbo. Zanimivo doživetje so imeli tudi na vinski fontani Vodole. Strokovna ekskurzija, Zgornja Kungota, 16. 10. 2021. 40 LET DRUŠTVENIH OCENJEVANJ VIN V februarju 2022 je DV Sevnica - Boštanj izvedlo jubilejno 40. društveno ocenjevanje vin, ki od leta 1982 v Sevnici ali Boštanju neprekinjeno potekajo. Po koncanem ocenjevanju so iz društva cestitali vsem sodelujocim in se jim zahvalili za zaupanje. Skupno je bilo na 40. ocenjevanju ocenjenih 100 vzorcev, od katerih jih je bilo 7 izlocenih zaradi napak. Delež izlocenih vzorcev je bil najnižji po letu 2000, odkar v društvu sistematicno vrednotijo rezultate, kar je spodbudno dejstvo. Clani ocenjevalnih komisij, ki sta ju vodila Darja Bovha in Jure Grubar, so se strinjali, da lahko ocenjena vina letnika 2021 ovrednotimo z oceno prav dobro. To je bila lepa novica, ponazarja rezultate vec desetletnega dela DV Sevnica - Boštanj pri izobraževanju clanstva. Izpostavili so željo, da bi odlicna vina, ki so bila ocenjena, pa tudi druga, ki zorijo v sevniških in okoliških kleteh, našla pot do tistih, ki takšna vina spoštujejo in si zaslužijo, da v njih uživajo. V 40 dosedanjih ocenjevanjih je bilo v društvu ocenjenih okoli 4600 vzorcev vin vinogradnic in vinogradnikov iz Sevnice in okolice. Pred desetletji so bile dosežene ocene skromne, do leta 2000 je kakovostni razred doseglo manj kot 20 % vzorcev, v zadnjih letih pa je kakovostno vino že vec kot vsako drugo. Dobre ocene in spodbudni trendi so predvsem odraz znanja in izkušenj clanic in clanov društva ter dela na strokovnem podrocju. Vina so v DV Sevnica - Boštanj ocenjevali mnogi znani in ugledni enologi in vinski strokovnjaki iz Slovenije, med njimi dr. Dušan Tercelj, dr. Mojmir Wondra, Katarina Merlin, Zdravko Mastnak, Darko Marjetic, Jure Grubar, najveckrat pa Darja Bovha in Jože Simoncic. Za vrednotena vina so izrazili pohvale, bili pa so tudi kriticni, ko je bilo potrebno. V društvu verjamejo, da so rezultati ocenjevanj usmeritev in v pomoc marsikateremu kletarju, ki mu ni vseeno, kakšno vino neguje v svoji kleti. So vzpodbuda, dokaz kvalitete, lahko pa tudi svarilo, da je potrebno korigirati tehnološki proces, vinogradniško in kletarsko prakso. V nadaljevanju navajamo nekaj zgovornih trendov, ki jih v društvu analizirajo po letu 2000. Prikazujejo število ocenjenih vin, delež, ki po letih dosega kakovosten in vrhunski razred, ter trend povprecnih ocen za bela in rdeca vina. Na Blanci so se 24. marca 2022 razveselili ponovnega srecanja z Marjanom Kraglom, strokovnjakom iz podjetja Karsia. Po predavanju o zašciti vinske trte, so zbrane slušatelje s svojimi vini in prigrizki pogostili domaci vinogradniki in vinogradnice. ŠTEVILO OCENJENIH VZORCEV VIN število vseh vzorcev bela vina rdeca vina POVPRECNA OCENA VIN bela vina rdeca vina V Boštanju je bil 1. aprila 2022 po dveh letih ponovno izveden redni letni obcni zbor. Približno 80 clanic in clanov društva je soglasno potrdilo porocila predsednika društva, blagajniško porocilo in porocilo nadzornega odbora. Zbor je pozdravil predsednik KS Boštanj Jože Udovc, župan Srecko Ocvirk pa je ob opraviceni odsotnosti društvu poslal cestitke za dosežene rezultate. Nastopili so domaci Ljudski pevci iz Boštanja, za pogostitev so poskrbele clanice Aktiva žena Boštanj. V nadaljevanju so bile po zakljucenem 4-letnem mandatu izvedene redne volitve v organe društva. V novi 9 clanski upravni odbor so bili izvoljeni Jože Simoncic, Veronika Krstic, Aleš Germovšek, Katarina Simoncic, Janko Kobal, Marko Motore, Ivan Možic, Silvo Pinoza in Milan Simoncic. Novi nadzorni odbor od pomladi 2002 deluje v sestavi Majde Horjak (predsednica), Francija Hribška in Hermana Radeja. Zbor je izvolil tudi disciplinsko komisijo, ki do sedaj še ni imela potrebe, da bi se sestala, in sicer v sestavi Milene Naroglav, Mirana Koširja in Matija Hribarja. Nadomestna clana disciplinske komisije, ki se izvolita po Statutu, sta Matej Imperl in Zvone Udovic. Sprejet je bil program dela do naslednjega zbora, ki je primerljiv s casi »pred Corono«. V zakljucku zbora so bile podeljene diplome 40. društvenega ocenjevanja vin. Predsednik društva Jože Simoncic, ki po soglasni izvolitvi nadaljuje mandat, se je zahvalil vsem, ki v društvu delujejo in prispevajo k doseganju skupnih ciljev in izpolnjevanju poslanstva. Še posebej je pri tem izpostavil clanice in clane upravnega in nadzornega odbora, praporšcake, skrbnike društvenega inventarja, poverjenike za pobiranje clanarin, urednika spletne strani in vse druge, ki so sodelovali pri izvedenih aktivnostih. Clani nadzornega odbora Vladimir Zakšek, Jože Udovc in Andrej Jazbec so ob zakljucku mandata v zahvalo za dolgoletno konstruktivno sodelovanje in delo v društvu od predsednika prejeli simbolicno darilo, Boštanj, 1. 4. 2022. NOV MANDAT ORGANOV DRUŠTVA ZAKLJUCEK Potovanje skozi cas, ob sotocju rek Save in Mirne zakljucujemo z majem 2022. Poskušali smo razgrniti razmere in prikazati okolišcine, v katerih so živeli in živijo vinogradniki in vinarji na Sevniškem. Uvodoma smo predstavili nekaj zgodovinskih dejstev, povzeli smo jih iz razlicnih virov. V nadaljevanju smo se omejili na poslanstvo, ki so ga po letu 1972 – to je v zadnjih 50 letih – udejanjali in ga še danes poosebljajo clanice in clani DV Sevnica - Boštanj. Ob tradiciji negovanja vinske trte, ki so jo v naše kraje že davno prinesli Kelti in Rimljani, so tekla leta, desetletja in stoletja. Skozi mnoge preizkušnje in izzive so se spreminjale družbene in gospodarske razmere, socialni status in kakovost življenja naših prednikov. Spreminjale so se tudi navade in nacini obdelave vinogradov in kletarjenja, sortni izbor vinskih trt in karakter pridelanih vin. Po trtni uši na prelomu 19. na 20. stoletje se je morda zdelo, da se bo vinogradniško izrocilo v naših krajih zakljucilo. Pa ni bilo tako, saj so vztrajni kmetje zmogli dovolj poguma in v manjšem obsegu obnovili propadle vinograde. Ambiciozno so jih zasadili z novimi odpornimi sortami in verjeli v lepše case. Naslednjo veliko prelomnico predstavlja 2. svetovna vojna – izseljena pokrajina in vse slabo, kar prinaša vojna vihra. V nekaj letih, ko vinogradi niso bili obdelani, so ponovno v vecjem delu propadli. Na ruševinah je po vojni rastel nov družbeni red in nova država. V svoje kolesje je vpel delavski živelj, ki se ob drugih prioritetah ni utegnil pretirano ukvarjati z vinogradništvom in vinarstvom. Na mnogih vinogradniških legah se je tudi na Sevniškem razbohotila samorodnica. Pridelana vina, ki so jih sevniški in okoliški kmetje ter vinarji pridelovali za samooskrbo, nekaj pa so jih prodali okoliškemu prebivalstvu in v revirske kraje, so bila po današnjih kriterijih pogosto oporecna. Sloves tako pridelanih vin ni bil ravno visok in ni obetal perspektive na dolgi rok. Pogled iz Zajcje gore na Sevnico in posavsko gricevje, maj 2012. Naslednja prelomnica pa je bila bolj spodbudna in jo želimo iz tega razloga posebej poudariti. V 70. letih prejšnjega stoletja je vse vec ljudi, ki so se neposredno ali posredno ukvarjali z vinogradništvom, pricelo glasno opozarjati na neustrezen status in neurejene razmere na vinogradniškem in vinarskem podrocju. Sevnicani so se spontano in prostovoljno pridružili novemu gibanju na Dolenjskem, katerega posledica je bila ustanovitev 2. vinogradniškega društva v Sloveniji, in sicer Društva vinogradnikov Dolenjske. Vizija novega društva junija 1972 je bila postati gonilna sila na podrocju vinogradništva in kletarstva, združiti tako ljubiteljske kot tudi tržne dolenjske pridelovalce grozdja in vina, urediti razmere na trgu in vse možne napore vlagati v dvig kakovosti pridelanih vin. Sevniški vinogradniki, katerim so se pridružili boštanjski, pa tudi iz Blance, Loke pri Zidanem mostu, Zabukovja in drugih okoliških krajev, so delovanje dolenjskega društva razširili na gorice, ki ležijo na obeh bregovih reke Save v obcini Sevnica. Tako je Društvo vinogradnikov Dolenjske v Sevnici »prestopilo geografsko mejo«, upoštevajoc opredelitev pokrajine Dolenjska. Ožji vinogradniški okoliš Sevnica - Boštanj, kot »podružnica« Društva vinogradnikov Dolenjske, je bil v Sevnici ustanovljen leta 1981. V letu 1993 se je preoblikoval v samostojno Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj, ki se je med prvimi vclanilo v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske. Društvo je vplivalo na razvoj vinogradništva in vinarstva, premagovalo je izzive, v desetletjih delovanja je osvešcalo svoje številne clanice in clane, v vecini ljubiteljske pridelovalce. Strokovno znanje in dobre kletarske prakse so postale dostopne tudi manjšim pridelovalcem. Povecal se je sortni izbor in raznolikost pridelanih vin, med katerimi so svoje mesto našli tudi predikati in penine, ki na Sevniškem odlicno uspevajo. Vinogradnikom in vinarjem so dostopna sodobna oprema, FFS in enološka sredstva. Rezultati so neizpodbitni in dokazljivi. Z leti se je povecevala kakovost pridelanih vin, kar zgovorno pokažejo trendi društvenih ocenjevanj vin, ki se v Sevnici organizirajo zadnjih 40 let. Tržni viški obicajno najdejo pot do zadovoljnih potrošnikov in ljubiteljev vin. Sevnica 79 Boštanj 77 Blanca 31 Radece 9 Loka pri Zidanem mostu 6 Krško 2 Šmartno pri Litiji 2 Žirovnica 2 Brestanica 1 Grosuplje 1 Krmelj 1 Ljubljana Polje 1 Maribor 1 Mirna 1 Škofja Loka 1 Trbovlje 1 Trebelno 1 Tržišce 1 Velenje 1 Zabukovje 1 Zagorje ob Savi 1 Clanstvo v DV Sevnica – Boštanj, po kraju bivanja. V zacetku leta 2022 ima Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj, kljub upadanju števila ljubiteljskih vinogradnikov, še vedno zavidljivih 221 clanic in clanov. Sava, ki je davno nazaj locevala dve državi, Kranjsko in Štajersko, danes združuje vinogradnike in vinarje na obeh njenih bregovih. Mostove, ki jih povezujejo, so z leti zgradili razlicni in številni dogodki - druženja ljudi dobre volje, vseh tistih, ki nadaljujejo vinogradniško in vinarsko tradicijo. V petih desetletjih se je spletlo mnogo uspešnih vinogradniških in vinarskih zgodb, prijateljstev in poznanstev. V društvu s hvaležnostjo ohranjajo spomin na pokojne clanice in clane, ki so postavili trdne temelje, prispevali k udejanjanju skupnih ciljev, jasni viziji in izpolnjevanju poslanstva društva. Veseli so razumevanja in sprejemanja njihovega prispevka na strani širše družbe v lokalnem prostoru, kjer Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj sobiva in deluje. Casi, ki jih živimo, leta in desetletja, ki so pred nami, prinašajo nove izzive. Od tega, kako bomo uspešni pri obvladovanju sprememb, je odvisno, kako se bo nadaljevala zgodba o krajih in ljudeh, ki ob sotocju Save in Mirne skrbijo za vinsko trto in pridelujejo vino. Verjamemo, da bo uspešna še IZVOLJENI IN IMENOVANI PREDSTAVNIKI DV Dolenjska, OVO Sevnica - Boštanj in DV Sevnica - Boštanj Obdobje Obdobje 18. 6. 1972 26. 12. 1981 do 26. 12. 1981 do 16. 2. 1986 Clana upravnega odbora Društva vinogradnikov Dolenjske, predstavnika podružnice Sevnica - Boštanj: Jože Peternel (1972–1976) in Vida Medved (1976–1980). Clan upravnega odbora Ožjega vinogradniškega okoliša (OVO) Malkovec, predstavnik za Sevnico in Boštanj: Boris Slapšak (1977–1981). Obdobje 16. 2. 1985 do 18. 2. 1990 Upravni odbor: Alojz Rupar – predsednik Mira Možic – tajnik Jože Peternel – blagajnik Boris Slapšak Tine Klemencic Izidor Simoncic Bruno Plausteiner Ivan Mastnak Vida Medved Nadzorni odbor: Martin Kovac Jože Železnik Alojz Zalašcek Obdobje 18. 2. 1990 do 6. 2. 1994 (* vsled maloštevilne udeležbe 27. 12. 1985 je bil zbor ponovljen 16. 2. 1986) Upravni odbor: Rado Umek – predsednik Alojz Rupar – tajnik Ivan Mastnak Alojz Zalašcek Jože Ribic Darko Trbovc Janez Hohkraut Darinka Staric Izidor Simoncic Alojz Lipar Vinko But Ivan Kelhar Nadzorni odbor: Jože Peternel Martin Kovac Martina Koritnik Upravni odbor: Rado Umek - predsednik Alojz Rupar - tajnik Jože Peternel - blagajnik Ivan Mastnak Darinka Staric Izidor Simoncic Alojz Lipar Janez Hohkraut Alojz Zalašcek Nadzorni odbor: Kristijan Janc Vinko But Alojz Lipar Obdobje Obdobje 6. 2. 1994 1. 3. 1998 do 1. 3. 1998 do 30. 1. 2000 Upravni odbor: Rado Umek – predsednik Alojz Rupar – tajnik Milena Naroglav – blagajnikJože Železnik Ivan Mastnak Alojz Zalašcek Janez Hohkraut Darko Trbovc Jože Peternel Nadzorni odbor: Kristijan Janc – predsednik Vinko But Izidor Simoncic Obdobje 21. 1. 2006 do 5. 3. 2010 Upravni odbor: Umek Rado – predsednik Alojz Rupar – tajnik Milena Naroglav – blagajnik Jože Peternel – podpredsednikJože Železnik Ivan Možic Alojz Zalašcek Franc Pavlovic Darko Trbovc Nadzorni odbor: Kristijan Janc st. – predsednik Ivan Mastnak Janez Hohkraut Obdobje 5. 3. 2010 do 28. 2. 2014 Upravni odbor: Milan Simoncic – predsednik Katarina Simoncic – tajnik Milena Naroglav – blagajnikJoško Žvar – podpredsednik Stane Možic Anton Košar Miran Kozmus Branko Žibert Jože Železnik Nadzorni odbor: Jože Udovc – predsednik Janez Hohkraut Andrej Jazbec Upravni odbor: Franc Košak – predsednik Katarina Simoncic – tajnik Aleš Germovšek – blagajnik Stane Možic – podpredsednik Jože Beršnak Herman RadejBranko Žibert Ivan Možic Milan Simoncic Nadzorni odbor: Jože Udovc – predsednik Janez Hohkraut Andrej Jazbec Obdobje Obdobje 30. 1. 2000 1. 2. 2002 do 1. 2. 2002 do 27. 1. 2006 Upravni odbor: Jože Železnik – predsednik Milan Simoncic – tajnik Milena Naroglav – blagajnik Jože Peternel – podpredsednik Stane Možic Franc Pavlovic Niko Redenšek Janez Vidrih Alojz Zalašcek Nadzorni odbor: Kristijan Janc – predsednik Ivan Mastnak Janez Hohkraut Vinko But zaradi smrti K. Janca od 2. 2. 2001 Obdobje 28. 2. 2014 do 23. 2. 2018 Upravni odbor: Milan Simoncic – predsednik Katarina Zalašcek – tajnik Milena Naroglav – blagajnik Janez Vidrih – podpredsednik Stane Možic Jože Peternel Niko Redenšek Alojz ZalašcekJože Železnik Nadzorni odbor: Janez Hohkraut – predsednik Ivan Mastnak Vinko But Obdobje 23. 2. 2018 do 1. 4. 2022 Upravni odbor: Franc Košak – zaradi smrti 24. 4. 2014 prenehanje funkcije predsednika Jože Simoncic – predsednik (od 14. 3. 2015) Stane Možic – podpredsednik Katarina Simoncic – tajnik Aleš Germovšek – blagajnik Ivan Možic Veronika Krstic Milan Simoncic Silvo Pinoza Herman Radej Nadzorni odbor: Jože Udovc – predsednik Andrej Jazbec Janez Hohkraut Upravni odbor: Jože Simoncic – predsednik Veronika Krstic – podpredsednik Katarina Simoncic – tajnik Aleš Germovšek – blagajnik Marko Motore Ivan Možic Milan Simoncic Silvo Pinoza Herman Radej Nadzorni odbor: Jože Udovc – predsednik Andrej Jazbec Vladimir Zakšek Obdobje od 1. 4. 2022 (mandat potece spomladi 2026) Praporšcaki Upravni odbor: Jože Simoncic – predsednik Veronika Krstic – podpredsednik Katarina Simoncic – tajnik Aleš Germovšek – blagajnik Marko Motore Ivan Možic Milan Simoncic Silvo Pinoza Janko Kobal Nadzorni odbor: Majda Horjak Herman Radej Franci Hribšek Poverjeniki za pobiranje clanarin Ivan Mlakar 20. 9. 1997–31. 1. 2003 Blaž Zagrajšek 20. 9. 1997–7. 1. 2020 Stanko Vovk 31. 1. 2003–1. 3. 2014 Jože Beršnak od 1. 3. 2014 Branko Žibert od 24. 2. 2018 Martin Horjak od 21. 2. 2020 Prvi poverjeniki do leta 1988: Jože Rihtar (za Sevnico), Ivan Mlakar (za Sevnico, Šmarje in Ledino), Mira Možic (za Loko pri Zidanem mostu), Martin Dolinšek (za Boštanj), Darinka Staric (za Blanco). V letih 1988–1993 so bili, poleg zgoraj navedenih, imenovani še: Avgust Sinkovic (za Blanco), Silvo Krnc (za Sevnico in Šmarje), Ivan Mastnak (za Sevnico in Šmarje), Niko Redenšek (za Boštanj, od 1991), Kristijan Janc (za Studenec, od 1993 do 1999), Darko Trbovc (za Sevnico, od 1992), Jože Lekše (za Sevnico). Od 1994 do 2010 je funkcijo poverjenika, kot blagajnicarka društva opravljala tudi Milena Naroglav. Po letu 2000 so funkcijo poverjenikov opravljali oz. jo še opravljajo: Ivan Mlakar (do 2004), Jože Lekše (do 2005), Janez Vidrih (do 2009), Franci Murenc (do 2014), Janez Kodeh, Aleš Germovšek (od 2004), Branko Žibert (od 2009), Herman Radej (od 2010). UPORABLJENE KRATICE DL DV FFS KGZS KIS KŠTM OVO UO VTC ZDVD Dolenjski list. Društvo vinogradnikov Fito farmacevtska sredstva Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije Kmetijski inštitut Slovenije Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ožji vinogradniški okoliš Upravni odbor Vinsko turisticna cesta Zveza društev vinogradnikov Dolenjske UPORABLJENI VIRI Arcanum Adatbázis Kft. Arcanum Maps. Pridobljeno 3. 4 2022 na Europe in the XIX. century: https://maps.arcanum.com Belvin, vinska šola. (2022). Belvin. Pridobljeno 24. 01 2022 na Vina Slovenije: https://www.belvin.si/izobrazevanja/izobrazevanje/vina­slovenije Bizeljsko.si. Pridobljeno 18. 01 2022 na Da je bila prva trsnica ustanovljena prav na Bizeljskem leta 1884?: http://www.bizeljsko.si/da-je-bila-prva­trsnica-ustanovljena-prav-na-bizeljskem-leta-1884 C.k. kmetijska družba za Štajersko. (16. 10 1906). Brezobrestna posojila za revne vinogradnike na Štajerskem. Gospodarski glasnik za Štajersko : list za gospodarstvo in umno kmetijstvo, 55(20), 157. Dnevnik Družba medijskih vsebin d.d. (24. 11 2016). Znanstveno odkritje: modra frankinja in portugalka sta izvorno iz Slovenije. Pridobljeno 16. 1 2022 na Dnevnik.si: https://www.dnevnik.si/1042755193 Dolenc, M. (1926). Pravosodstvo klevevške in boštanjske grašcine od konca 17. do zacetka 19. stoletja. Zbornik znanstvenih razprav, letnik 1925–1926, posvecen spominu Ivana Žolgerja, 153–247. Dolenc, M. (1940). »Gorske bukve« v izvirniku, prevodih in priredbah. Ljubljana: SAZU. Dolenjski list. (1972). Združevanje in sodelovanje, V prid slovesu cvicka. Dolenjski list, 23(25), 11. Dolenjski list. (7. 1 1982). Pokušina vin bo v Sevnici. Dolenjski list, 33(1), 3. Dolenjski list. (31. 1 1985). Vzorci vin na staro pošto. Dolenjski list, 36(5), 3. Dolenjski list. (27. 1 1989). Dobra kaplica bolj cenjena. Dolenjski list, 4(34), 19. Dolenjski list. (9. 9 1993). Dogodki v sliki in besedi. Dolenjski list, 36, 8. Dolenjski list. (2. 9 1993). O trgatvi in predelavi grozdja ob suši. Dolenjski list, 44(35), 6. Dolenjski list. (12. 8 1993). Vinogradniki v Radgono. Dolenjski list, 32, 6. Dolenjski list. (16. 11 1995). Grb obcine vinogradnikom. Dolenjski list, 46, 6. Dolenjski list. (18. 1 1996). Poucna vodena degustacija mladih vin. Dolenjski list, 47(3), 9. Dolenjski list. (18. 9 1997). Postajajo dobri tudi kot kletarji. Dolenjski list, 48(37), 6. Dolenjski list. (26. 11 1998). Vse vecja ponudba ob vinski cesti. Dolenjski list, 49(47), 7. Dolenjski list. (3. 2 2000). Sava razdelila vinograde in ljudi. Dolenjski list, 5(2632), 9. Dolenjski list. (23. 3 2000). Vinogradniki sestavili svojo listo. Dolenjski list, 51(12), 12. Dolenjski list. (7. 3 2002). Gre za bizeljcana in sremicana. Dolenjski list, 9. Dolenjski list. (8. 3 2007). Županovo vino 2007 je Romihova modra frankinja. Dolenjski list, 58(10), 11. Dolenjski list. (20. 3 1986). Sevniški paberki. Dolenjski list, 37(12), 6. Domovina. (15. 6 1893). Druge slovenske novice. Domovina, 3(17), 6. Domovina. (25. 5 1895). Druge slovenske novice. Domovina, 5(15), 6. Domovina. (1. 10 1931). Sevniško pismo. Domovina, 14(40), 8. Domovina. (14. 1 1932). Kratke vesti. Domovina, 15(3), 5–6. Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. (1993–2022). Zapisniki sej UO, NO in obcnih zborov. Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. (1997–2021). Bilteni, izdani ob društvenih ocenjevanjih vin. Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. (2016). Statut Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Sevnica: DV Sevnica - Boštanj. Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Pridobljeno na https://www.drustvo-vinogradnikov.si Društvo vinogradnikov Studenec. Društvo vinogradnikov Studenec. Pridobljeno 27. 01 2022 na Kdo smo: https://www.vinogradniki-studenec. si/o-drustvu.html Društvo vinogradnikov Šentjanž. Zgodovina. Pridobljeno 30. 3 2022 na Društvo vinogradnikov Šentjanž: https://vds.sentjanz.si Dular, A. (1988). Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju. Slovenski etnograf, 33(34), 51–82. Dušic, B. G. (14. 11 2013). Tit Doberšek, prvi urednik Hribcka. Dolenjski list, 46, 20. Feher, J., Lengyel, G., & Lugasi, A. (2007). The cultural history of wine - theoretical background to wine theraphy. Central European Journal of Medicine, 2(4), 379–391. doi: 10.2478/s11536-007-0048-9 Geago. Spletni portal Geago. Pridobljeno 13. 2 2022 na Grajska vinoteka Sevnica: https://www.geago.si/sl/pois/17751/grajska-vinoteka-sevnica Gombac, F. (15. 10 1920). Letošnja vinska letina na Kranjskem. Kmetovalec, 19, 214. Gorjak, R. (2017). Slovenija, vinska dežela. Mengeš: Sandra Bohinec Gorjak. Gorjak, R. (12. 11 2021). O vinu. Pridobljeno 5. 3 2022 na Vinski vodnik 2021: Posavje: https://www.ovinu.si/1652/Vinski-vodnik-2021-Posavje Gradovi Slovenije. (2019). Gradovi Slovenije. Pridobljeno 10. 12 2021 na Grad Boštanj: https://gradovislovenije.si/project/grad-bostanj Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2021). Gorske bukve 1582. (A. Jelovšek, Ured.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Jakše Gazvoda, T. (10. 7 2018). Delo. Pridobljeno 5. 3 2022 na Taticu grozdja so za kazen odrezali uho: https://www.delo.si/razno/taticu­grozdja-so-za-kazen-odrezali-uho Jug, S. (1942). Slovenski »zapovedni list« iz leta 1570 in novi vinski davek. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 23(1–4), 74–84. Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. (28. 9 1929). Po boštanjskih gricih in vinogradih. Jutro, 10(227), 3. Kalinger, F. (1875). Pesmi. Boštanj: OŠ Boštanj. Kmetijske in rokodelske novice. (8. 2 1898). Vinogradarstvo na Kranjskem. Kmetijske in rokodelske novice, 56(5), 64. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. (1935). Trsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino. Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Kramar, E. (1881). Peronospora vitieola, nova trtna bolezen. Slovenski narod, 14(154). Krulej, E. (1942). Kompost v vinogradu. Kmetovalec, 1(59), 149–150. KS Šentjanž. (21. 5 2020). Šentjanž se predstavi. Pridobljeno 30. 3 2022 na Pušlc Dolenjske Šentjanž: http://www.sentjanz.si/index.php/sentjanz-se­predstavi KŠTM Sevnica. KŠTM Sevnica. Pridobljeno 5. 3 2022 na Fotogalerija: https://www.kstm.si/fotogalerija.html KŠTM Sevnica. Projekt modra frankinja. Pridobljeno 16. 2 2022 na https://www.modra-frankinja.com KZ Krško. (2018). 90 let vinske kleti Krško. Posavski obzornik, 22(10). Medved, D. (2011). Vinske bravure. Ljubljana: Modrijan založba. Medved, D. (2012). Bizeljsko–Sremic: dežela vinske trte, vina in novega življenja. Bizeljsko: Združenje za promocijo Bizeljskega. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (23. 7 2021). Vinogradništvo in vinarstvo. Pridobljeno 5. 1 2022 na Stanje v panogi 2021: https://www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo Naš glas. (28. 9 1994). Predavanje za vinogradnike. Naš glas, 15(22), 12. National Geographics. (12. 1 2011). National Geographics. Pridobljeno 15. 4 2022 na Earliest Known Winery Found in Armenian Cave: https:// www.nationalgeographic.com/culture/article/110111-oldest-wine-press­making-winery-armenia-science-ucla Obcina Sevnica. Obcina Sevnica. Pridobljeno 15. 4 2022 na O obcini: https://www.obcina-sevnica.si/sl/o-obcini Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani = Verhandlungen des krainischen Landtages zu Laibach.. Založil deželni odbor kranjski: zvezki 24–49. Osebni arhiv Jožeta Peternela. Vpogled v letu 2002. Posavski muzej Brežice. Posavski muzej Brežice. Pridobljeno 24. 4 2022 na Cepilni nož Ivana Balona: https://www.pmb.si/odskrnjena-vrata­depoja/cepilni-noz-ivana-balona Republika Slovenija. (12. 3 2020). Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. Pridobljeno 28. 02 2022 na Slovenija razglasila epidemijo novega koronavirusa: https://www.gov.si/novice/2020-03-12-slovenija­razglasila-epidemijo-novega-koronavirusa Republika Slovenija Statisticni urad. (2017). Regije v številkah - Statisticni portret slovenskih regij 2017. Ljubljana: Statisticni urad Republike Slovenije. Revija Vino. (4. 1 2022). Revija Vino. Pridobljeno na Potovanje trte: https://revija-vino.si/potovanje-trte RTV Slovenija. (20. 09 2020). MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 09. 01 2022 na Ture avanture: https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ ture-avanture/na-lentu-obrali-najstarejso-trto-na-svetu-prvi-grozd-je-odrezal-tone-partljic/536611 Sava Glas. (12. 12 2001). Vino je treba negovati kot otroka. Sava Glas, 2(43), 6. Sava Glas. (20. 2 2003). Vsak ima svojo zgodovino; društvo, trta in vino. Sava Glas, 3(47), 7. Serucnik, M. (2011). Trtna uš, ta strašno drobna pošast. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. Simoncic, J., Mavric Štrukelj, M., Brdnik, M., Štabuc, R., & Novak, E. (2017). Slovenski vinogradi. 5. Slovenski vinogradniško-vinarski kongres (str. 2–36). Šentjernej: Kmetijski inštitut Slovenije. Simoncic, M. (2012). Zgodovina društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Sevnica: Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj. Šenoa, A. (1907). Zadnja kmecka vojska. Ljubljana: Katoliška bukvarna. Wikipedia. (23. 6 2019). Wikipedia. Pridobljeno 08. 01 2022 na Grad Boštanj (Sawenstein): https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Boštanj_ (Sawenstein) Zavod za turizem Maribor. (2022). Stara trta. Pridobljeno 30. 1 2022 na Resnicno najstarejša: https://www.staratrta.si/zgodba/resnicno­najstarejsa Zelic, O. Z. (2011). Grad Sevnica. Sevnica: Društvo Trg Sevnica. Zelic, O. Z. (2018). Ernest Krulej : domoljub, publicist in kladivar prve Jugoslavije : ob 130. obletnici njegovega rojstva. Sevnica: Društvo Trg. Žagar, G. (17. 5 2009). Gradovi.net. Pridobljeno 14. 1 2022 na http:// www.gradovi.net/grad/data/sevnicagrad/sevnica_kaiser.jpg Železnik, A., Zgonec, T., Šnuderl, I., Stopar, R., Orehovec, M., & Novšak, R. (1998). Boštanj - 800 let. Boštanj: Krajevna skupnost Boštanj. Žiberna, M. (2010). Posavje, turisticni vodnik. Novo mesto: Založba Goga. ZAPISKI