O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Posvečenje. Precastitemu visokoucenemu gospodu Dr. Pavlu Jožefu Šafafiku, vUe%u reda Francisko-Jo^efovega, členu c. k. akademije znanosti in vec učenih društev v Austrii in v inih deželah, mojstru starino%nanstva slavenskega, v znamnje nar globlejega poštovanja. Vam, blagorodni gospod! posvečujem sledeči spis o Noriku in Noreji. ker Vi me prijazno obujate k trudapolnemu delu. Visokouceni Nemec Jakob Grimm je že pred vec leti izgovoril iskreno željo, da bi Vi, preslavni gospod! spisali kritično mitologio slavonsko, ker Vi ste edini sposobni mož za takošno delo. Vendar važnišc dela so Vas prečile takošnega dela se lotiti, in zdaj, ker so po toliko trudapolnih slovstvenih delih in veci starosti Vaše telesne moči že gotovo precej oslabele, se težko nadjati smemo iz Vašega slovecega peresa takošnega dela. Ali Vi ipak sodelujete na takošnem početju, ker Vas ostroumni duh blagovoljno presoj nje gradivo , ktero mlajši slavonski spiso-vatelji nanašajo. Ako v teh člancih bodete našli kakošno dobro zerno in ga zalili s Svojim blagim dopadajenjem, verujte mi, da bode obrodilo stoverstni sad. Bog Vas živi še mnogaja let! Predgovor bravcem „Novic”. Ta spis sem namenil preje posebno natisniti dati, ali, ker sem častitim čitateljem „Novic" obljubil naznanjati še skoz letošnji tečaj iz svojega rokopisa nekoliko sostavkov, izpolnujem 1) Ptolomej II. 1. 18. VIII. 6., PHnij XXI. 7. 20., Zo-sim IV. 35. — ^) Sext Ruf. Breviar. rom. imper. cap. VII. Notitiae imperii occid. p. 7. — ^) Strabon. IV. — OAmmian.Marcell. XX.X.15. — OPlinij. III. 33. -~ ^~)V^v\. Biacon. 11. 13. 6 s sledečim dano besedo. Vem, da za mnogo bravcov bodo ti članci preznanstveni , čeravno sem si prizadeval prav razumljivo pisati, vendar sem tudi prepričan, da drage naše „Novice'^ imajo dosti bravcev, kteri nimajo ne vinograda ne polja, ne gojzda ne travnikov, in kteri kmetijske sostavke prezirajo; tim mislim po volji vstre^i, ako jim kaj znanstvenega berila ponujam. Sledite me z ono dobro voljo, s ktero sem jaz pisal te sostavke! Pervi članek. §. 1. Meje Norika. Norikum je segal proti zapada do Recie in Vindelicie, od kterih ga je ločila reka OeDUs (^lon)^ proti severu do Germanie, kjer je Dunaj mejo delal; v iztoku je mejasil s P an on i o, od kterega ga je v severu cetinska gora (^mons Cetius, Kahlengebirge) ločila, in v jagu z Italio gornjo in Pa no ni o, kjer 00 ga kranske planine (alpes carnicae) in gora Okra (^Hrušica ali Kras?) ločile; tako da je obsegal zdajno gornjo in dolnjo Austrio med loom, Dunajem iu dunajskim gojzdom (^Wienerwald), večidel Št irske ga in Koroškega, deloma kra nsko in bavarsko zemljo (^insko okrožje), Turolsko (Bistro dolino, Puster-thal, in Pinegavo) in Solnogradsko deželo ^). Pozneje se je Norikum razdelil v pobrežni (ripense), zemljo ravnico kraj Danaja od Ina do cetin-ske gore, v srednji (^mediterraneum) ali tudi imenovan gorati (^montannm), obsegajo gorato zemljo Stir-skega, Koroškega, Soloogradskega in iztočnega Turola ^}. §. S. Gore. Gore Norika so bile: Alpes noricae — no-riške planine ^), pogorje, ktero se od retskih planin ali od izvira Drave, v severu More Austrio in Stirsko loče, do cetinske gore vleče. Dalje Alpes venetae — planine venetske ^), in alpes carnicae — kranske ^) planine, pogorje, ktero se v severu od Ver one v podobi ločena kraj Benečanskega, Turolskega in Koroškega skoz Kransko do Istrie razteguje, kjer je že zlo znižano, in se julske planine — alpes julicae, veli *^}. Te gore ločijo gornjo Italio in Panonio od Norika. ¦ (Dalje sledi). 10 o Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Pervi članek. (Dalje.) §. 3. Reke. Reke noriske tekajo neposredno ali posredno v Danaj (Donavo). Znamenito je^ da vse večje noriske reke imajo pomen bika, ali vola, kteri je symbol božanstva Živa bil ^). Lahko se lo raz-jasnuje, ker Noriku m je večidel gorata zemlja, po g"oralih zemljah pa nahajamo čaatje dragih božanstev n advladajoči Ži vaizem , kar je tadi naravno, ker je Živa Parvat montiam — saxaram domiaus — Ka-rant — Korani (popačeno Kurent} na gori Ka-laja po indiskem basnoslovju svoje poslopje imel, in enako bog goratega sveta in gorenja (solnce) bil ^3. Tako reka Juvavus^) današnja Salcah se tudi najde na Peutingerjevih tablah pod imenom Ivaro ^), in v listinah iz časa sv, Roperta pod imenom Igonta in Isonta ^') , kar vse toliko pomeni, kakor t ur j a reka *) Wiese Indien. I. 267. — ^) Wag:ner, Ideen zu einer allge-meinen Mythologie 167. — O Juvavia, p. 30. — *} Ta-bulae Peutinger. — ^) Arno, Juvavia pag. 19. 11 __ Volga, toliko kot Štir itd. Korenika imeaa Ju* vavas je juv; juv pa je nastalo iz ul, z predstavljenim glasnikom ; kakor v besedah utro in jatro, uzina in južina. Kakor se Korošci in Gorenci glasnik / današnji dan kot v izgovarjajo, tako so ga izgo-Tarjali Noričani, tedaj uv, juv -— juvava reka namesto o lova reka. Ker še današnji dan pri Pohorcik in Korošcih se o povsod izgovarja kot a, samoglasnik a pa kot o, ter si tuii razjasnajemo, zakaj najdemo Javav namesto Juvov i). Ker pa narod slovenski juv izgovarja tudi kot jiiv (vsi slavonski j u so češki ji, na priliko, jug = jih), ter ji v sprehaja v čisti i v, primeri štirko slovensko in ogersko-slovenako j ti no h in inoh i^ junak. Tako je iz Juv postalo Iv — Ivar. Verjetnejše pa še je, da je noriški Slovenec namesto vul — vol — vil, kakor se današnji dan po raznih krajih slovenskih ta žival vse imenuje, izgovarjal ul, ol, il. Po koroških planinah sem še današnji dan cul govoriti! „u 1 e naprezi" ^uliče priženi^S j^kje pa so o u v i?" Tako se vidi, da je ol, ul, stari še kot vol, vul; tudi v sanskritu nahajamo jila, krava, kar je gotovo znamnje, da predstavlenje glasnika v C^ol, vul, vil) je v poznejših dobah razvitja jezika nastalo. Ker narod tudi govori vil (Rusini o v dostih besedah spre-menvajo v i, (postavim kin namesto k on), ter je gotovo tudi enkrat govoril i 1; glasnik I pa je pri koroških Slovencih enak glasniku t?, torej se je i I izgovarjalo kot iu, i v, in ime reke Ivar pomeni ravno to, kar ime reke Ilar, ponemčenolller ^). Še živi v ustih slovenskega naroda današnji dan ta različni način govorjenja. Imamo ves na Štajerskem blizo Radgone, kteri gornji Hosedje pravijo Juvanci, doljni in sami prebivavci pa ivanci, io njihov gerb je bik. ^Ivanci imajo bika na lanci^ jih zasmehujejo sosedi, in kadar se kakšin vesčan ženi, si ne napravijo samo bika iz testa, kterega pečenega za iram obesijo, temoč tudi živega na ianci med veselim krikom in godbo po vesi gonijo. Pa tudi staro-slovenska beseda i g pomeni toliko kot ol, ul, il, vol, vul, vil, ov, iv; in še nahajamo besed« v obliki igo, das Ochsenjoch. Kakor ste si latinski besedi jumentum in jugura v sorodnosti, tako ig In igo. Juvavus, Ivarus, Igonta — Isonta (g zz: z) niso nič druzega kakor soimena ravno tistega pomena ola,ula — ila — j^^Ja — jila — juva — iva, iga. Čudno je, da na Štajerskem se najdejo v negovski fari blizo Radgone sledeče sosedne vesi: Juvanci, Ivanci, Ihova (hnzgj, Igovšak, Iž-mancL V koreniki i g imajo svoj razlog historiška imena Igor, Igo z nosovnicolngo, pervi rusinski, drugi koroški vajvoda. Na noriških kamnih najdemo lastna imena Iha in Ismar. Rodovine Ihan živijo še na v __ Krauskem io Štajerskem. Ravno ta pomen, kakor Juva v, Ivar, Igota ima ime reke In od jun, pomanjšano junec, po ravno uuem načinu kakor jiinoh je postalo i no h. Vse te imena najdemo v severno-slovenskih deželah, primeri severno-slavensko pleme Ivioni, imena rek Iva, Ivica, Ivina, Ivinka, mest Ivot, Iviga, dalje Iga ime reke, Igilliones, slavski rod pri Pto-lomeju ^). Tudi na Kranskem je Ig in prebivavci se velijo Ižani, Ižanci. (Dalje sledi.) ') Juvov je staroslovensko ime (substantiv) in se sklada z latinskim na us. Še imamo vec takošnih imen, na primer: gradov, celov, darov, domov, azbov — bez, bezovec, mazgov, žernov, valov, primeri: imena mest Lvov, Krakov, Harkov itd. — '^) Citateza etymolo-giško resničnost, glej v drugem članku. — ^) Glej Ša-farik: Slavische Altertli. II. 213. 14 • O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Pervi članek. §. 3. Reke. (Dalje.) Tadi droffe skoz Nori ko m tekoče reke so dobile ~ v v svoja imena od bika — vola Ži valoveča« Živa je jezdil na biku Muri ^), in ta beseda se se je ohranila do današnjega dneva pri Slovencih; kranski Gorenci pravijo biku mur, mnrček, in štajerski Savničarji kravi kam ura. Brez dvombe je po tem [menn dobila reka Mara svoje poznamlenje. Dru;?! bik Živatov je bil Dhar ma, Dhe r-ma, od glagola d h ar — daržati, halten, befestigen ^)» Iz glagola dhar je postalo slovensko drav, drao. Rimska postaja v Noriku in sicer perva od Celeje na cesti v Oglej se je velela A d ran s ^), (glasnik a so Rimljani radi predstavljali, primeri: Labe in Albls; dnasnji dan se ta kraj veli Trojana od tur — tor — ter — terkselj — tercelj, mlad volicek, ktero besedo so tudi Nemci prejeli od Slavenov. Trojana je nastalo po predstavljenji cerk kakor: vreteno in verteno od verteti, Trojana—Torjana"*). Živa pa je tadi bil bog ognja (soince) in dur — tur — tor — ter — ul — ol — il — vul — vol — vil O Wilson I. 367. Kollar Slav. Bohvne str. 297. — ^Eich-hoff 206. — ^) Tab. Peuting. — ^ ^J Kako se resi zastavica poznamlenja mesta IIion, ktero se je tudi Trojic 15 — jul —jol — jil — jav — jov — jiv — iv, Bjeo:ovo znamnje, zato je še v slovenskem jezika ostala beseda drav v pomena Bran d, Affel. Tadi na rimskih kamnih nahajamo lastna imena Drave o, Dravso, primeri nasproti imena D ravk o, D ra vsa, imena slovenskih rodovin Marko, Marsa. Taiii ime reke Sava pomeni toliko kot bik, vol, krava. Na Slovaškem še današnji dan pravijo vola kajla, savka^na slovenskem Štajera pa bika man da, mi pa smo že čali, da Živatovi voli so so veleli Kala, Mahakala, Nandi Dharma H itd. Koreniko indiske^fa božanstva Siva, tSiva, Živa iščejo nekteri v sanskritskem ^la^olashvi (evi) rasti, ploditi, anvvachsen, fortpflanzen ^), shavas, Erzea^niss. Učeni orientalist Barnov ^) misli, da zen-diška bet^eda šav je v kakošni zavezi z besedo Siva, Šiva, Živa. Naj si dras:i belijo glavo o početka te;^a Imena; na vsaki način je čadovitna sledeča okoliščina. Bik Živatov imenovan Dharma, tadINundi, je bil po indiškem basnoslovja zaznamek čednosti in modrosti ^), in v fari sv, Tomaža blizo Lotmerg-a (Latten-berg) je ve^, ktera se veli Savci in od njih se pravi, da j,čednost brasijo^^. „lvanei imajo bika na lanci! Savci čednost brasijo!" Kako globoko segajo te šaljive prislovice v staro indoslavensko basnoalovje ! Celo dosledno se velijo prireke (^Nebenfliisse) Mare, Drave in Save — Marica (^Miirz), Dravina (Dran), Savi na (San). Da ime reke S tir (Steier, reka v Aa-strii) tadi toliko pomeni kot bik, je obče znano, ker v sanskrita sthiras ^) pomeni bika. Da so besedo štir tudi stari Slovenci poznali vidi se iz imen rek S tir a, Štir, v Poljskem in Serbii ^j. Taka imena noriskih rek Juvava,Ivana, Igota z nosovriico Igonta, Isonta, Ina, Mure, Drave, Save, S tira so samo so i m en a poznamlenja enega istega pojema juv — jal — jiv — jil — iv — in — ig — iz — mur — dar — Sava. Ker pa gluhi e pred soglasnikom r najdemo v norosko-slovenskem narečju zmiraj izgovarjan kot ar (Pohorci zmiraj govorijo čarno, tardo, stard) ter se je beseda der izgovarjala kot dar, in rekaDarva po prestavljenju čerk pa je postalo Drava. Pozneje je sanskritsl^a beseda dharma — dherma prešla vtarma,terma, ter-mast, terbavec (^Stierkopfig), tur — tor — ter, in severni Slovenci okoli Bukovca (Liibeck) prebivavši so že govorili Trava. D in T sta se v starih jezicih zmiraj sorodna glasnika smatrala, celo v latinščini nahajamo rabljenje T za D, Tako piše rimski gramatikar Qaintilian: „Quid T literae cum D quaedam cognatio? Quare minus mirnm si in vetustis operibus urbis nostrae et celebribus templis legantur Alexanfer et Cassan^ra''. Primeri še sanskritsko dhara, latinsko terra, sanskrit-eko dharma jas officium slav., ifreba necessitas indigen-tia, sacrificiam, dalje lužiško rfrbeti — ogersko-slov. ter beti, miissen, litv. turreti inrf/rbti, gotiško fAarb, in nemško diirfen. C^^alje sledi.) velelo? Kato pripoveduje, da so jadranski Veneti trojanskega plemena. Jeziko- in zgodovinoslovci dajte nam to prikazen razjasniti! — ') Dr. Vollmer Myth. str. 417. — ^^) Ben-fey v Gruberovi in Ersovi Real. Encyclop. pod člankom „lndien". — ') Bournof Commentaire sur le Tacna I. 475. O Dr. Vollmer Myth. Lex. p. 417. — ^) Eichhoff 132. — ') Safafik, Abkunft der Slaven 175 in 176. 18 O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Pervi članek. (Dalje.) §. 4. Poedini noriški rodovi. Paedini rodovi Norika so bili Norica ni ^), ktere Ptolomej kraj Noreje postavlja, in Taari-sčani ^), ktere pa Strabon ^) samo za posebno pleme Noričaoov ima, in tadi Plini jih ni razločil na tanko, ker pravi: ,5qaondam Taurisci, nanc Norici ap-pellati^', nekdaj so se Taurisčaoi zvali, zdaj Noričani. Mi bomo obsirniše od njih v zg'odovin8kem pregleda govorili, Tadi cel tisk i Boji se štejejo med stanovnike Norika 4). Razon teh večjih je mno;ro manjih rodičev stanovalo v Norika, kakor Sevaces, kteri po mojem so bili prebivavci kraj Save — Savci — Posavci; nekteri jih iščejo v okolici taroljskeg-a mesta Švac^J, Dalje Alaani ^3, kterih ime vsi pisatelji izpeljajejo od cei-tiške besede h al en, sol, Salz; ali vendar tadi sloven-eki jezik ima prav čedno koreniko in ta je hal, ložiski hoF, goT, Heide, Yia\da, Ber^futter, Viehfutter, torej Alauni =3 Hoiani, Gol j an i. Glasnik h se pri pla-ninčarjih Slovencih še dan današnji na početka redko čaje, na primer: 2tro namesto/litro, očem namesto ^ocem^ o = a ača namest oča , gara namesto gora. Zua tadi biti^ da koren tega imena je iskati v sanskritski besedi ha-lin '^), kar pomeni kopač, in tako bi si razjasnili lastne Imena Capatius (kapač) na rimsko-slovenskih kamoih^ in to ime bi torej bilo rodoslovno, kakor je ime Paneas, Panamas, Capitias, Capitianas, Ca-pitaš, Cupetinas. Vendar ne branim terdoglavno slovenskosti tega v Norika prebivavsega roda, ker iz točnih virov vem , da so se iz G a 1 i e preselivši C e 11 i v severno-zapadnem Norika naselili s^. Razan teh rodovno še v Norika stanovali Ambi-8 on ti ^), Schonleben jih stavlja kraj koroške reke Li-sar, dragi kraj Igote. Imenujejo se tudi A m biči 111, nekteri so jih iskali kraj reke Sile (Gail), ali na rimskih popotnih tablah najdemo Sila ne, kteri so preje Silavci, kakor pa Ambicilli, ktere jaz kraj reke Z i I-ler na Taroljskem iščem. Razan teh še so stanovali v Norika A m b i d r a v i *®) — Pozdravljani kraj koroške Drave, Serreti in Se-rapili naj berže kraj štajerske Drave. (Dalje sledi). '3 Ptolomej II. 14. — ^3 Plin. III. 24. 27. — ^ Strabon IV. 206. — O Plini MI- 24. 27. — ^ Tndi Schonleben je Sevaces kraj Save postavil. — ^3 Ptolomej II. — ''3 Eichhoff 139. — ^3 ^I^^ *® celtobojiške plemena štejem Byruste prebivavce na Turoljskem v okolici rečice Rienz z glavnim mestom Litamum. Lithan, lethan se veli v celtiškem jeziku širok, latus. (Dr. Zeus Gram. Celt. str. 15. 82. 100.) Riguske, ktere Muhar kraj Juna postavlja, z glavnim mestom Bedajom, in Suanetes z mestoma Laciacum in Tergolape (glej Muhar Tab. Nor. Rom.3 — ^3 Muhar Tab. Noric. Rom. — '"3 I^J"- ^^^^ ^ s^^J^ celtiški slovnici (str. 75.3 se trudi besedo Ambi razlagati im, i mm, imme, circa , okoli in skoz. imbed, copia, ops; vendar nam ko-renike od Drave ne pove. Po naših mislili ni ambi nic drugega kakor gerško a^i^i circa, Ambidravi, tedaj okoli 19 Drave prebivajoči. Predlog ambi je tudi Latinec rabil, ker se mu je glajse glasil, kakor latinski Circumdravi. Ravno v zemlji Ambidravov nahajamo na rimskih spomenikih nar vec cisto slovenskih imen, kakor Cuca, Cutio, Plocamus, iz indoslavenskih phallorgij prejetih. Glej naš spis „o Ambi dr avih." 22 O Noriku in Noreji, Spisal Davorin Terstenjak. Perm članek. (Dalje.) §. 5. Mesta i> Vsa zemlja, ktera je Rimljanom pod političnim imenom Norikum znana bila, je bila pervotna domovina vindiške^a plemena. Pozneje je c e l-to^ališko pleme Bojev privihralo v Norikara,Norijo poborilo InNorčane sprijelo kot zaveznike svoje. Cesar te zgodbe omenja v popisa vojake ga-liške 2j. Težko je dokazati, kako delec so se Boji razširili po noriš ki zemlji, ali vendar, ako na imena noriških mest se ogledujemo, vidimo, da niso samo od Batavodura (današnje Pasave) kraj levega po-brežja Dunaja se naselili, temoc tudi kraj pravega doli do meje Norika, ktera je pri današnjem KIo-sterneuburgu iskati. Od sedanje gornjo-austrian-ske pokrajine so obsedli okrožje od reke A ni ž e (Eans) do reke Ina. V dandanašnji Vojvodini štirski niso bili dosti čez rotenmanske Tore prišli, v kterih okolici je bojiško mesto G rab roma gu m stalo. Naj preje h^emo tukaj celtiške mesta, ki so ležale v Norika, pregledati, in njihov pomen izšle-dovati po jezikoslovnih preiskavah. Nar imenitniše mesto gališkihBojev v Ncrriku se naselivših je bilo: 1. Bojodunam ^3, današnji Innstadt na ustja reke Ina, kjer se v Dunaj (Donavo) steka. Ime mesta pomeni terdnjava Bojev ^), ker O Forbiger, Handb. der alten Geog. str. 325. 326. — 2) Cae-zar Bellum Gall. I. 5. „Bojosque qui trans Rhenum inco-luerant et in agrum Noric ura transierant Noreamqae oppugnarant receptos ad se so c i os šibi adsciscunt." — ^) Iti-nerar Antont. Tab. Peutinger. — ^3 Zavaljo noriških mest 23 dur ^) pomeni v celtiškem jezika securitas, cer-tus, firmad« —2.Staoacani, današnji Stein v gornji AuBtrii, ne daieč od Dunaja, Pomena imena ne morem izslediti. — 3. Bedajum, današnji Bar^hausen, ae daleč od iztocja Salce v In. Tudi pomena tega Imena ne poznam* Na rimskih kamnih se najde božanstvo Bedaius 2); gotovo je celtiško, ker v indo-slavi&nski mitolo«:ii ne najdem nobenega sledu. — 4.Marini a d a m, današnji Marienbiichel, gor od mesta V e I s a ležeče. Mar ^J pomeni v celtiškem jeziku toliko kot m a gnus, tedaj Marinianum zz: Velk o vec, Gross-heim. — 5. Tarnantone, današnji Ne u m ar k t v sol-nogradškem okrožju. Tar'*) pomeni v celtiškem jeziku trans, čez, ali kaj nan, tega nevem, pri Cesaru najiJem rod gališki Nautuates* — 6. Artobriga, kraj Salcahe ležeče mesto, gor od Juvava. Ar t ^) pomeni v gališkem narečja kamen, in briga breg, tedaj Ar-t o b r i g a = Steinberg. — 7. Laciacum blizo današnjega Frankenmarkta v Solnogradskem okrožju. Pomena tega imenanemorem izslediti. — 8. Tergolape v okolici današnjega Lam ba h a, južno od Velsa ležeče mesto. Tar-ga ^) pomeni v gališkem jeziku seu tu m, škit, ščit, Schild. — 9. Ernolatia, današnji Lietzen v gornjem Štajeri na aostrianski meji; korenike tega imena nevem, in ker v slavenskem jeziku je ne najdem, imam ime za celtiško. Za celtiške mesta še imam: 10. Lentia, današnji Lins, 11. Laureacum, Lorch , 12. E leg i um, Erlach, 13, Anelape, Pechiarn, 14. Namare, Molk, 15. Trigisamum, Traismauer, 16. Pirnstortus, Schonbiichel, vse na pravem pobrežju Dunaja ležeče. V današnji štajerski Vojvodini najdem samo sledeče mesta s celtiškim imenom: 1. Gabromagnm od ga-bar; gabar se veli v celtiškem jeziku capere, loviti, — primeri: slovenski h a bati, tedaj Gabromag lovsko polje. Muhar jih postavlja v rotenmansko okolico. 2. Tartusanii, ktero Muhar na rotenmanski tori išče (am Rottenmanner Tauern). (Dalje sledi). tukaj enkrat za vsigdar opomenim, da jih sem postavljam, kakor jih najdem na Peutingerjevih taMahj zavoljo njihove nekdanje lege pa se deržim povsod, kjer svojega mnenja ne pristavljam, mestopisja Muharj evega, kakor jih je v svojih liistoriških delih „Altromisches Norikum", „Geschichte der Steiermark" in v zemljevidih „Tal)ula Norici romani" in „Styria romana" odločil. — ') Dr. Zeus Grammatica Celtiea Lipsiae 1853 str. 30. ~ 2) v. Heffner das rom. Bayern str. 92. — ^3 Dr. Zeus Gram. Celt. 19. 824. — *) Ravno tam, str. 823. Zna biti, daje ime „Tarnantone" nastalo po celtiškem božanstvu Taranu, bogu groma. — ^) Ravuo tam, str. 78. ~ <^) Ravuo tam, str. 162. 26 O Noriku in Noreji, Spisal Davorin Terstenjak. Pervi članek. —§. 5. Mesta. (Dalje.) Povedali že smo^ da je vsa noriška zemlja biia pervotoa domoviaa Slovencev, in tudi po na-Beljenju celtiških Bojev niso g:otovo iz gore ime* novane pokrajine Slovenci do čistega iztirani bili, ker vemo , da prevladajoči narodi le vsikdar narpervo nad mesta gredo in tiste obsedejo, da ložej iz njih tlačijo podjarmljeni narod in ohranujejo v pokoršini. Da so noriski Slovenci stanovali po soinograškem okrožja, poterduje: 1. ime mesta Juvavum, sedanji Solno-grad. Ime mesta smo že razložili, in spet bodemo oa njegov pomen nazaj prišli. Mesto Javavam se tudi najde pozneje pod imenom Pete na. V Solnograskem diplomataru Nr. 10 se veli solnograski škof ^^episcopus petensis^ in ravno tam pod čislom 12. stoji sledeče: ,,Balla seu literae Leonio papae de aono 798 pro Ar-none archiepiscopo ad ejus coinprovlnciales: Arnoue archiepiscopo Juvaviensium, quae et Pete na nun-cupatur^^ Od kod pride to ime v onem času?—morebiti od vet z= vit, tedaj toliko kot Ju v a vi a, ali od be-aede petj^ kar v rezianskem narečju pomeni: pečino, eansk, patta, 7Tttqa, petjera, peščera? — 2. ime me-eta Ovilia, Oviiaba (Wels) od vil z=. vol, Ve le s, Ovilabis je polatinčena oblika; — 3. ime rimske po-etaje Ve^toniana, današnji Petenbacb dol od Velsa ležeč. Čeravno v cerkveni slovenščini in v živih narečjih se beseda Vet, vit ur vol — bik — govedo ne najde več, je vendar le verjetno, da je starim Slovencem znana bila. Se današnji dan imamo na štajer-gkem Slovenskem ves z imenom V i to marci, in tej vesi sosedne se velijo Terbetinci (terbač na Sta-jeru = bikovec, bikasta glava), Biščani od bis, der Auerochs, Vilovnjak, Ternovci (od vil zz vol, ter zz: tor, tur), Gočova (od go, sanskritski junec, od kodar govedo) Veličina. To nam je veljaven dokaz , ker smo že več synonymnih imen vesi našli enega pomena. V sedanji štajerski Vojvodini, kar je je spadalo v Norikum, so bile sledeče slovenske postaje in mesta ob času rimskega vladarstva znane: 1. Surontium, današnji Unterzeiring, slovensko mesto po boginji Zori, Z uri. imenovano. Glasnika s in % je Nemec skoro povsod v svoj Z spremenil, na primer: Sura,Zeyer, Selce, Zeltschach,— glasnik u pa v svoj lajavni ai^ eu^ oi^ aUj na priliko: Lublana Lat-bach, Luče Leutschach, Rohatec Rogatec Roitsch, Logatec Loetsch, Lubno Laufen itd., tako tudi Sarone v Zeiring. Imenu S uro ne, Surontium, primeri ime reke S ure na Kranjskem. — 2, Viscelae v gornjem Šta-jeru po Muharju kraj Mure ni daleč od gornjega Voliča (Obervvolz od vol). Ime mesta se izpeljava od bi9 = bik, vol, tur. Zatran oblike primeri ime grada in vesi na dolnjem Stajeru Bi šele. Latinci so glasnik fi večkrat z g:lasnikom F spremenili; tako nahajamo Danui^ius mesto Danu6ins ^). Ravno to storijo sedanji Slov«ncl govoreči nemščino, kteri pravijo Bein namesto IVeio, La8ser namesto Ti^asser itd., in Nemci pisaje slovenska imena TFabitsch namesto Sabič. Tudi glasnik b najde se postavljen za glasnik v, na primer: acerfras namesto arcen^us, 6acca namesto vsicca. — 3. Sabatinca^ današnji Kraubat, od sabha, sanskritski hram, slovenski saba, soba, izba, ispa, jispa; sabha se veli tudi v sanskritu luč, primeri: češko svetnice, Kam-mer, v protislovju k temnici, dunkle Kammer, Ker-ker. V desetem stoletji se je ta kraj velel pagua Craunati, pagus Chrouat, praedia Chronata ^). itd. — 4) Murium in Murio, današnja Mnrava^ od m ur z=z bik, vol Zivatov. Nahaja se tudi pod imenom Im murio zavoljo predstavljenega glasnika 2, primeri: način pisanja Volga in Ivolga, Spolinia Is p o lin pri severno-slavenskih pisateljih. —5, Nore j a. Pomen tega imena in lego mesta bodemo razlagali pozneje. — 6. Solva, današnja Lip ni ca. Pomen tes:a imena bodemo razložil v članku o ^^Višnutovem častjn^^» — 7. Collatio. Muhar je iskal to postajo v okolice slovenjograški; morebiti opominja sedanji Gallenho-fen (Golovec?) na stari Collatio. Gotovo je ležalo v tej okolici, in tudi ime terga ^^Stariterg^ kaže na nekdanjost njegovo. — 8. Upelae. Nekteri išejo to postajo v današnjem tergu Vitanje, drugi v tergu Velenje. Obe imeni kažete na staroslovensko poznamljenje ap ^ op J up^ sanskritski apen =z: bik, vel (primeri češko Ve les namesto Vole s) vil, vol. Z besedo t/p je v zavezi glagol upiti clamare, kakor glagola be-čati z besedo b e k, b i k, in boare z besedo bo s. O pomenu besede ap^ op, ii/) (sanskritski a p en), slovensko-horvatski z digamom jap,japa, japica, bodemo v 2. članku obširniše govorili. — 9. C e I ej a, Cele. O pomenu tega imena smo že govorili, in bodemo v3. članku sopet priložnost imeli izsledovati njegov pomen. Vse te štajerske mesta so, kakor poterdjujejo njihova imena, pervotno slovenske bile. (Dalje sledi.) *) Handbuch der romisch. Epigraph. v. Zeli. 11. 63. — ^) Listine Henrika I. leta 954. Listina O t to na U. leta 978« ^olnograške listine iz stoletja 11, 30 O Noriku in Noreji, Spisal Davorin Terstenjak. Pervi članek. —§. 6. Mesta. (Dalje.) Današnjega Kranskeg-a je majhna stran spadala pod Noriku m; imenitniše mesto je bilo edino A d ran s, današnja T roj a na. O početka in pomena imena smo že g;ovoriii. Vse druge mesta so spadale pod Panonio, kjer bodo tudi po redi razložene. Vojvodina Koroška je spadala vsa pod Noriku m; najdemo tedaj ob času rimskega vladarstva sledeče imenitniše slo ve nske mesta in postaje: 1. Jaena^ med današnjim Jaunsteinom in Globasnieo, od juo, junec, symboI Živatov. — 2, Vi runu m, Bera ni o a pri Suidatu, Varunum na tabulih Peutingerjevih od ver, var, ber, berev, brav, bernn := morjes»ec, aper. Obširno razlaganje imena tega mesta beri v našem spisu ,,0 Ambidravih^. Imenitno mesto je ležalo na celovškem polju (^Zollfeld) in bližnja sedanja Varpja, Vaprja ves, edini ostanek in žalostni spominek nekdanje slave, je še ohraoila ime velikega mesta noriških Slovencev. Nadjamo se, da v svojem dela bodemo v stanu slavo tega mesta natanko popisati. — 3. Matucajum, današnji dan Zwischenwa8se rn, kjer se Motnica steka v Ker ko. Lepšega slovenskega imena pa starinoslovec ne more najti, kakor je Matucajum = Medtokajem, Madtokajem. Glasnik a je stariši kot e, primeri sanskritski m a d h j a, latinski m e-dius, slovenski med, madha sanskritski, med (Ho-nig} po slovenski. Po Pohorja, Koroškem in Kranskem ae dan današnji glasnik a radi izgovarjajo namesto glasnika e, na priliko: navem namesto nevem, naroden namesto neroden, aden namesto eden, ruski odin, sanskritski adi. — 4. Candalicae, sedanji Hiittenberg, od besede kanda, konta,kontina '^'), Hiitte, Haas, sanskritski kundža, kuti, keta, časa, domus, — primeri: kot, kut, z nosovnico ko nt, kun t, torej koča, kuča=ikontja, kun tj a. Prišli Nemci so tedaj Candalicae prestavili v nemški jezik, — 5. B e-liandrum, današnji Engeldorf, zunaj mesta koroškega ležečega na štajerski meji Friezah (v brezi h; in den Bergen, zato ima tri brege v gerbu svojem)^ Ander je bil po indiškera basnoalovju eden dobrih duhov, kteri so čuvali nad lodio; zna biti, da so tega genija častili tudi Noričani in pozneji Nemci in v Engeldorf prestavili ime mesta Beli and ru m. Primeri lastna imena rodovin slovenskih ;Ander,Anderka. — 6. Gra-viaca, Graviacae, današnji Grades, na rečici Metnici ležeča ves; od grava :=:: krava, Gravjak zr Kravjak, mesto kravi symboIu boginje Žive posvečeno. 6r = & primeri ^rufka in /croška, gravran in /cavran, ^rerča in fterč, kteri besedi imate enako koreniko, ^ranj in /iranj, ^ranica in /cranica. — 7. Santicum, Lind, zunaj Be-laka, od San, der Lind, Drache, Lindvvurra. — 8. Ad Silanos, pri Silavcih, Prisilavcih, kraj Sile, menda današnji Arnoldstein. — 9. Saloca, današnji S a-lach. Zalog, Zalogam. — 10. Tassinemeti. Nekteri iščejo to postajo v današnjih Temencih. Da je *) Veža Triglavova v Stetiri se je velela Kontina, glej Histor. Anon}. v „scriptores rerum Bamberg" str. 680. V spisu „0 Ambidravih" smo izpeljevali ime tega mesta iz besede Kandol hrt, ali , ker se današnje mesto veli Hiitten-berg, se nam nazocna izpeljava dozdeva bolj resnična. kitalo na Koroškem, kažeta Peatio^erjeva tabla io Aq-toDiDov Itioerar, v kterih je cesta iz Aqaileje tako po- ^samljena: Aquileja XXXV. M. P. Ad Silanos Tassinemeti VIII. Saloca XI. Virunum. Meoi pa Bd ime Tassinemeti ne zdi slovensko, temoč cel tis ko, in verjetno je, da so celttški Bre-onci (Brenči^ iz Galie skoz Helvecio in zemljo etrar-skib Retov dol do Sile se naselili. Nem pomeni v Iriškem narečja coelum, nebo, in neme d, sacellam, veža '•^"). (Dalje sledi.) 31 *) Na bavarskih monumentih nahajamo napis Marti et Nemetonae, znamnje, da je Nemetona bila nekakšna celtiška boginja (glej Heffner das riiniische Bayern p. 83.) — 34 — O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Pervi članek. —§. 5. Mesta. (Dalje.) Da pa so Slovenci stanovali po Turoljskem noter do vališkega kantona, nam pričajo jezik ro»ionski, kteri je ohranil še dosto sla venskih besed. Na primer hočem tukaj memogrede nekoliko takošnih navesti. Posnamem jih iz Konradovega slovnika #). So pa Bledeče: Bab, oče, ilirski babajko, — barcha, slovenski barka, — bersar, peči, primeri: pražiti, — blasem, Tadel, slovenski blazen, — bov,Ochs, slovenski vol, — bratsch, EUe, slovenski prač, — brenta, Batte, Kiibei, tudi po slovenski brenta, — caza, Geschirr zum Wasser schopfen, slovenski koza, — cot, Hahn, slovenski k o ko t, — crepar, verrecken, slovenski krepati, — gada, Mahi, Zeichen, slovenski god, terminus, — grip, Felsen, rezianski gripa,— meisa, Tisch, slovenski miza, — mulaun, Schabe, slovenski mol, — musch, feucht, slovenski močno, mužno, — narunkels, Nieren, poljski nerka, — cumpar, Gevatter, slovenski k um, — pika, Feind-schaft, slovenski pika,Hass, — s ca deli a, Schiissel, slovenski skleda, — scaglia f beri skal j a) Spann, slovenski skala od kalati, Spalten, — s car z a, Rinde, slovenski skorja, skorjica, — tat, Grossvater, slovenski ded, tata, — torta. Kuthe, slovenski te rt a, — trop pa, Menge, slovenski tropa, — tschendra, cinis, Asche, primeri slovenski š k in dr a = iskra, — tschaig, bunt, slovenski čogast, — tschikia, Baumstock, slovenski čok, — tschontschar, plau-dern, slovenski čenčati, —. zapin, Holzhacke, rezianski in štajersko-slovenski cepin, — z okla, hol-zerne Schuhe, slovenski cokla, — zuigl, Wisch, slovenski cula, — crap, Gries, slovenski krupica, — kamutsch, Gemse, reziansko-slovenski kamoča, — cuschina, Klicne, slovenski kuhinja,—bargua, Schopf, slovenski berk , bar k itd. Da bi se pač učeni jezikoslovci spravili čez kritično razsodbo furlanskega in romonskega jezika , kakor se še govori v nekih krajih Švajcarskega in Turoljskega, — koliko dobička bi nam ne priraslo za zgodovino in jezikoslovje! Cistoslovenske imena most, vasi, rek in gor v koreniki in obliki pričajo, da so slovenske plemena bile kadaj do Helvecie naseljene, vendar gotovo ni še komaj v sedmem stoletju po Kri-stovem, marveč že pred izseljevanj em celtogaliških plemen čez Alpe in Rajn. Prebivavci današnjega Turoljskega, posebno južnega, so narodska zmes. Izvirno etrursko-retsko kri je skalil Kelt, in mu izvirni staro-italski jezik zmešal s svojim terdim narečjem; pozneje sta spet Latin in Talijan glodala na njem. Ravno tako je s furlanskim , kterega izvirnosti je težko dokazati, ker ni gotovo, ali so prebivavci današnje Furlanije bili nar pervi etrursko-retsk i ali vin diski ali gališki. Slovensko mesto še je tudi bilo 11. Teurnia od ter, tur, tor, na lurnskem polji, kjer današnji dan farna cerkev sv. Petra v gojzdu stoji. *) Lexicon Romansch Tudex von Math. Conradi. Zurch 1828. Tudi mala stran današnjega Turoljskega je spadala pod Norikum. Nar imenitniše mesta so bile: 1. Aguntum, Jnnichen, — 2. Loncium, Lienz , iu Lit a m um. od kterega smo že gori govorili. To so bile imenitniše postaje, tergi in mesta starega Norika. Zna biti, da nismo povsod zadeli gotove lege vsakega mesta, — al naj vsakdo pomisli, da je to sila sila težka reč. Prihodnje preiskave bodo nam gotovo na tanko naznamljale meje, kako deleč so se po Noriku razširjevali cel tiski Boji. Da Cel ti niso pregnali vsi h slavonskih prebivavcev iz Norika in Pano ni e, kakor so mislili nekteri zgodovinoslovci, to nam pričuje jezero kamnov iz časov rimskega vla-darstva, na kterih so indoslavenske božanstva predstavljene, in sopet jezero imen izindoslaven- skega bogočastja prejetih. (Dalje sledi.) ss o Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Pervi članek. §.6« Pol j o- io rokodelstvo, obertnost io aotet- nosti Norika. (Dalje.) v Ce životopis sv. Severina ^3 pazljivo prebiramo, se prepričamo, da je poljedelstvo in vertnarstvo v Noriku na veliki stopnji bilo. Razun poljedelstva in vinoreje so se Nori ca ni tadi pečali z riblje-njem in dunajski krap je bil veliko od Rimljanov čislan ^3. Tudi živinoreja je bila v lepem cvetu ia travonosne planine noriške celo za njo prikladne. Imenitno je čuti, kar Plini ^3 ^^ vpreganja volov v teh pokrajinah pravi, da so namreč planičarji za ^lavo vprežali vole ne pa za vrat ^^capite non cervice junctis^* Tako še vpre^ajo Korošci današnji dan govejo živino. Se drugo znamenito besedo najdem pri Kolu-mellu ^3) da so se krave planinske velele ^ceve^. Ta beseda je za slavensko jezike- in basno§lovje neskončno važna. Priime Živa to vo je tudi bilo K al a, Maha-kal a, in to ime je tudi vol, buvol, na kterem je Živ a jezdil ^3* Kala, šakala^) poi^ooi ^ sanskritu sanas« slovenski cel, koroški cev, eeva,cevo, ker je pri Korošcih lz:zv. Poznamlenje vola Zivatovega soSIa-veni, kteri so vse svoje bogočastje od Indov prejeli, tudi na g-ovejo živino — vole in krave — prenesli, zato se pri Slovacih se veli vol kajla ^^3» pri noriških Slovencih pa ceva ziz cela. V tej besedi imajo mesta Venetov Celina in Noričanov Cele, Cele j a, ktero Plini še piše Caleia, kakor zemljopi-sec Forbiger ^3 terdi, in pa mesto Celovec svoj temelj. Zdaj tedaj nahajamo vse imena volov, bikov in krav, ktere so v Živa to vem častju bile navadne, na primer: Muri Marček z- bik, kamura černkasta krava (sanskritski kam krava3fKala, Kajla, Cela, Ceva, Pashu — Apen, to je, živine oče „pe-coris progenitor", pater, Japa Nundi Manda, Dhar-ma Dherma, Terma, termast, Termavec, Terjavec, Ter-bavec, terkslj , terc, tor, tur, Bassa, Basana, Ba-svan, bis, bison, — primeri tudi štajersko bos man, kolač, kteri se peče pri ženitninah in gostovanjih, ia na kterega se vse hišne živali: bik, krava, knreta itd* nastavljajo v zaznamek gospodarskega življenja. Vol in krava pa sta po indiškem bogočastju bila zaznamek vsega dobrega, zato nahajamo v indiškem basnoslovji, da le bele — dobre strani Ž i vat a ia Žive te živali za znamnje imate. Po dobri strani je Živa — Bhavany tudi boginja zdravja ®3? ^^ čudovitno je, da pomen drav cerkveno^lovenski, ia zdrav novoslovenski, cel, celiti, se vjemata z pomenom Kalain Dharma ^^), Kala je korenika našega cel, celiti, kar v cerkveno-slovenščini zmiraj pomeni heilen, in dharma od dhar ali dhru, iir-mum esse, fixum esse, slovenski drav, zdrav. Ta- '3 Eugippus in vita S. Severini Sect. IV. — ^^ Cassiodor Variar. Lib. XII. ep. IV. — ^ Plini H. N. Vffl. 45. — ^3 Collumella de re rustica IV. 24. Besede njegove se glasijo takole: „Melius in bos usus alpinae vaccae proban-tur, quas ejus regionis incolae Cevae appellant, ea sunt humilis staturae lacte abundantes". — ^3 Anquetil Voyag. pag. 343. — *^3 Bopp Glosse sansk. sub voce. — '3 Berno-lak Slov. II. 863. — «3 Forbiger Handb. der alt. Geogr. p. 317. — «3 Dr.VollmerMyth. Lex. 377. — '«3 Dr. Miklošič Radices ling. paleoslov. str. 34. in 104. fcaj spet vidimo, da živi ji in njihovi zaznamki imajo €00 koreniko dhar, dhru, dharma — terma, dhara, terra — tor, tur, in bla^odarne moči zemlje in goveda: drav, zdrav, kala, cela, ceva, celiti, ceviti, kar bomo malo pozneje še očit-niše naali v dragih prikladih. Poseboi in naj imeoltnisi del rokodelstva, ktero je JVoTičanom živež oskerbelo, so bile rade« Stra-^ boD ') piše, da so Tavrisčani naj bogatejše zlate rade imeli. ,,Ka so barbari Rimljanom d^pHišali jim pri rudarjenji pomagati, je zlato po Italii tretjino od evoje cene zgabilo^. Ker se mi priložnost ponaja, moram memogrede nekaj od latinskega izraza ^barbarus'' oporaeniti. Beseda barbar a s izvirno ne pomeni divjaka, temoč človeka nerazumljivega ^3. Kore-nika je sanskriteka in pomeni jjmutast'', odkodar izvira naša beseda berbrati, to je, nerazamljivo govoriti. Pomen ^^divji" je pozneje nastal, kakor poznam-lenje Nemec za mntast (sanskritski mukaš, mutas). ^Tavrisčani so pozneje Rimljana iz svojih rad pregnali, piše Strabon dalje, in so jih sami obdelovali", ali ob času njegovem so že Rimljani bili gospodarji no-riskih rnd. Imenitno je t«di bilo noriško železo ^), ktero so udelovali v svojih domačih fabrikah izverstno in umetno. Tudi sol so varili in kopali, kakor ime C a p a t i u 8 poterjuje dostojno; Med rokodelstvi je slovelo posebno kovaštvo in noriške škitarnice so bile jako imenitne ^). Razun tega so se pečali z žganjem oglja, s sekanjem derv, iz kterih so kakor še dandanašnji tesali ladje in jih po Dravi in Savi na prodaj vozili sosednim narodom. Ko so iVoričani pod rimsko vlado prišli, so tudi od njih se naučili drugih nepotrebšioj in stavljali poslopja, kopališča. Tuli rimskega jezika so se naučili, čeravno ne vsi, vendar saj imenitniši in plemenitniki naroda. Al do klasične izverstnosti gotovo niso prišli; v rimskih napisih nahajamo dosti Vindinizmo v, o kterih bodemo govorili na svojem mestu. Čeravno so bili serčni in pogumni junaki, so bili vendar tudi krotke čudi, tako da rimski pisatelji od njih pišejo: „Norici sva ves moribus". Še dosti bi se dalo o teh zadevah pisati, ali naša naloga ni pisati zgodovine njihove omike, ampak dokazati, da so Noričani bili Slovenci. Vsakega, kteri se hoče bolje v teh rečeh podučiti, sporočujemo na historiška dela Muharove, Linhartove, Ankershofenove in drugih, in čitatelje svoje peljemo sedaj v zgodovinsko stran svojega spisa. (Dalje sledi.) 39 ^) strabon IV. — 2) Zato Ovid piše iz Ponta: ^Barbarus hic ego sumj qui non intelligor uUi". — ^) Strab. V. Ovid Me-tamorph. XIV. v. 711. 713. Sidon Apoll. v. 49. — ^ Notit Imper. occid. p. 58—61. 42 O Noriku in Noreji, Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. (Dalje.) Zgodovinski pregled* Vsi Earopejčani so prišli iz iztoka (jatrovih dežel). Ta po združenih spričbah fiziologie in lingvistike poterjena resnica ne potrebuje ne ene^a posebnega dokaza« Treba nam je pogledati samo na zemljovid, in prepričamo se hitro te potrebnosti. Earopa je narodom bele barve skoz uralske in kavkaške klance lahek prehod ponujala. Da nam pa zgoiovinii ne pove od tega izseljevanja indoparziškib narodov nič gotovega, izvira iz tega, ker se je to izseljevanje preje zgodilo, kakor so se začenjali zgodovinski zapisi *). Il iztočne Indie je prišel tudi vindiški narod, in je ime lodie seboj prinesel v Europo. Te misli, da se Vind ima izpeljevati iz Hindu, je že bil slavni S a-fafik leta 1838 -J, in čeravno v svojih slovanskih starožitnostih reče: ^da po kritičnem jezikoslovja ničesa ui našel, kar bi mu služilo za gotovo razlago izvirnega pomeua imena Vin d^, se vendar ni ločil čistoma od svojega pervega mnenja. On reče dalje: ,,da preiskavo tega predmeta prepušča prihodnjim jezikoslovcem" ^}. Jaz sem proti mojstru slavenskega jezikoslovja in zgodovine preslab učenec, vendar se podstopim tudi nekaj reči o pomenu tega imena, — ali naj nihče ne misli, da jaz svoje terdenje za apodiktično oglašujem. Ako nisem prišel do žive žile resnici, naj dobra, poštena volja velja in druge zbuduje globleje kopati. Ime Indov se glasi v ssnskritu Hindu, v par-» ziškem Hind, v mnogobroju Hunud, gerski 6 'IvdiKog^ 'hdixri, latinski I n d i, hebrejski H o n d u , arabski H i n d^ etiopiški Henda. Iz indiškega Hindu je lahko slavonsko poznamlenje Vind nastalo, ker glasnik h je v slavonskih narečjih soroden glasniku t?; primeri: serbško mui^a in muAa, suh in sui?, gluA in glui?, uAo in ui^o^ buzdo/tan in buzdui^an, dalje lužiško hoko in slovensko i?oko, Aopice in i^opica ^), — primeri dalje sanskritsko i^arkas ^) in samnitsko /tirpus ^), in slavonsko i^rkolak =z volkodlak, volkolak (^vampyr), dalje sanskritsko: udsiu, vaudan, in gerško idojf); primeri še Heneti ia Feneti« Iz teh primer vidimo, da v starih jezicih je h soroden glasniku i?, ali da rad sprehaja v glasnik v. Ali iz k t e r e korenike je indiško poznamlenje H i n d a izpeljevati? To je sila težko dokazati. Koliko so mi imena starih narodov znane, so poznamlenja vzete iz pomenov, ktere izrazujejo zemljo, luč, ogenj, vodo, ali pa iz zaznamkov (^symbolov3 teh življev. Tudi se najdejo narodi, kterih poznamlenje izrazuje pomene rojenje, po množenje''^). Druge poznamlenja so vzete is ') Eiehhoff E ur op a und Indien 12. — ^) Šafafik Abkunft der Slaven str. 201. — ^) Šafafik Slovanske staro-žit. I. 8. — O Dr. Fr. Miklosich Slav. Lautlehre str. 415, 335. _ 5^ Eichhotf 123. — *^) Strabon V. — ') Leibnitz CoUectanea etvmolog. ed. Ekhard str. 111 : „Populi solent šibi nornina sumere, quae ori^ine sua significant terram, re-gionem gentem in genere. Sic Tudde gens Hinc Teotisci" etc. !)arantije, rokodelstva, ali te so že novejše. Tadl po božanstvih nahajamo narode imenovane« Imenovanje narodov po rekah, gorah, ravnicah itd., kjer etanojejo, pa je nar novejše, In večidel to poznamljenje nikdar ni občinsko celega naroda, marveč po-samnih plemen. Ako bi ima Hind'a r^kftti bilo v pomena luči, \\ našli V sanskritu glagol indh ^3, kar pomeni goreti, svetiti s6. BeDfey issvir imena Hinda išče v pomena ud, tS\ ttnd ^), kar pomeni teči, fliessen, be-netzen, adan, vaudan, Wa88er, gerški v^oqy latint^ki on da, slovenski voda, potiski wato, litvan-ski wanda, — udras, Amphibie, slavenski vidra, Wa8serthier, Fischotter; lltvanski udra. Ime Vindov od vinda, venda, kar v lAdoearo-pejskih jezicih pomeni vodo, so izpeljevali že tadi Jordan, Adelong, Koch-Sternfeld, Barth in Vilhelm ^). J^az še navodim indiški glagol hi, kar pomeni pole-vati ^3» tedaj spet nekaj vodenega, in glagol ha '*3) kleri tadi pomeni liti, giessen, odkod haumas,Trank-opfer. Glagol ha pa tadi zanamva: Diis oiFerre, sacri-ficare, Htare; odtod izhajajo nasledejoče besede havš, h a vaja, quod ofFertur, havajavaha, havajava-hana, qai oblata conBumit i. e, ignis, Ha m. Ho m a. Ha m o m, holocanstam , ignis, sacrificium deo A g ni (boga ognja3 dicatam ^3- C^^U® sledi.3 43 — '3 Eichhoff 210. — 2) Ravno tam str. 234. — ^ ^^^\ Jordan Origines slavicae IV. 100. Adelung Mithridat II. 471, 654 itd. Koch-Sternfelds Beitrage I. 16—17. Barth deutsche Urgesch. I. 109. Wilhelm German. 87. — '*3 ^ spisu „0 Ambidravih" sem postavil glagol Vand za koreniko, ali po ostrem vsestranskem pretehtovanju, kako je ime Slava nastalo, sem neresnice unega izpeljevanja prepričan, zato ga preklicem. — '^3 Eichhoff str. 213. — *^3 Bopp Glossar Sanscr. str. 201. — 46 — O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. Zgodovinski pregled. (Dalje.) Tako bi se že v sauskritu ta prikazen našla, da ravno tisti pomen (ha begicssen, ha verbreunen) izrazaje vodo in ogenj: dva sebi nasprotna življa l). Kako se da ta prikazen razjasniti? Jaz mislim, da takole: Stari narodi so sorodnost življev ognja in vode, ktera se nam dozdevata čisto nasprotna, pa se vendar v ene g a z vezati dasta, dobro poznali in zato najdemo ravno tisto poznamlenje za obadva in za njune svmbole 2), Tako indiski glagol uks pomeni: be-netzen, begiessen, in ukšan3) Ochs, symboI vode in ognja. Učeni orientalist Eichhoff sicer ukšan izpeljuje iz uč anwachsen, grosser werden, vendar sam dvomi o resnici svojega izpelovanja 4}. Nar slavnisi san-ekritist europejski Bopp ga izpeljuje iz korenike vah5). Ce ravno nisem vreden mu šolnjev izzuvati, me vendar to izpeljevanje ne pomiruje in ne prepriča, ker iz glagola vah ni mogoče napraviti ukšan, temoč besede: vahis, fern, Vahas, Weg, vah as voz, vahanan, Fuhrvverk, vah i t ran, vectura , vaudhar, vodja, voditelj, in slična 6). Naj mi nikdor za zlo ne jemlje, te opazke nisem jaz napravil, kakor da bi bil navdan s einičjo modrostjo, marveč hočem le pozornost oberniti jezikoslovcev na to čudovitno prikazen, da v indoeuro-pejskih jezicih več izrazov nahajamo, kteri imajo enaki pomeri tekanja (vode) in gorenja (ognja). Tako sanskritska beseda a p 7) pomeni vodo (cerkveno-slo-veuski vapa) in apen bika, svmbol ognja in vode8), egiptovski a p is, skitotauriski opis 9). Da so pa sta-roslovenski narodi besedo a p, op, up v pomenu bika poznali, bodemo dalje doli vidili 10). Svmbol vode pa ni samo bil bik, temuč tudi konj (torej vodna bogova Neptun in Višnu imata konja za attribut), ter je tudi konj dobil svoje poznamlenje od ap. Na to izpeljevanje in sorodnost je že K o 11 a r n) pozornost učenega sveta ober-nil, vendar g. profesor na Krakovskem vseučelišču B. Ju I g v svojem presojevanji Koliarove Staroitalie ne da veljati 12). Jaz nisem zastopnik in brambovec Koliarove idee, in tukaj javno preklicem na dvema mestoma v ^Novicah" in v spisu 55o Ambidravih" izrečeno mnenje, da so etruske, sabinske, herni-ske, kakor tudi iz Etrurie se izselivši retske plemena bile vin diske, kar očitno spoznati me ni sram, marveč mi v čast služi, da, po izgledu bolj učenih mož od mene, postavim Niebuhra, Ottf. Mullerja in družin, kteri so tudi dosti prejšnjih terdenj o pozvali, ko so do čistejših prišli; tudi se tersim zmi-raj boljo se resnici prebližavati. Kolikor mi je mogoče bilo s staroitalskim jezikom se spoznati, najdem, da so bolj čisto sanskritsko pleme 13), kakor pa k ') Daje ha v sanskritu izvirno pomenilo tudi goreti, bren-nen, se vidi, iz priimen Agni-ta hutaga, hutaga na $ huta se sicer veli quod sacrificatur, ali sacrificium , žertva; Agnita je bil ogenj. Tudi Živa ima priime Hutashava, der Feuerstrahlende, Erzeugende. Na koroških kamnih najdeni ime Huca; gotovo je v tem poznamlenju iskati početek imena Hucul, Huculi. Rodovine Huce še živijo na Koroškem. — 2) O izvirni edinosti ognja in vode kot eden živelj beri misli v VaronuV. 65. V. 70. — 3) Eichhoff224. — 4) Ravno tisti 224 in 122. — 5) Bopp Gloss. S an ser i t. sub voe. — 6) Eichhoff 226. — ') Ravno tisti 118, in Dr. Miklošič Radices linguae paleoslov. sub voce vapa. — SJ Kleukcr v Kreuzerovi Svmbol I. 613. — 9) Kreuzer Svmb. II. 127. — Apollodor. Fragment str. 402. Heyne. — ,0) Da je bik bil symbol rek in vod. te rdijo klasiki, glej Festus 274. Horac. Odae 4. 14. 25. Virg. Georg. 4. 371. Pausan. 1. 25. — n) Kollar Staroitalia 12. 14. — J2) Literaturblatter der Wiener Zeitung Nr. 50. — ,3) Poznnmlenje ,,staroitalskc ple- drug intfoeuropejsk narod, in da njihov jezik dosti ko-renik ima sanskritskih, ktere so vsi drugi indoeuropejski jeziki ali zgubili, ali pa precej popačili, in le edina jezika enropejska slovenski in litvanski sta jih še v izvirni čistosti in celosti ohranila 1). Vendar tega mnenja si ne dam vzeti, da ne bil kak elovensk rod t staro Italio se naselil, kakor sami klasiki pravijo, da «10 Palini (Paligni) in Dauni iz Ilirika prišli 2J. (Dalje sledi,) — 47 — mena so sanskritske" rabi učeni Nemec Forbiger 5 naj mi tedaj nikdor ne oponaša, ko da bi njih jaz na novo bil zmislil. — !) Tudi vprašanja, ktere sem lani v „Novicahtt na prof. Schleichera postavil, izbrišem, in ker ni na njo doslej odgovora bilo, tu naj se smatrajo kot ne storjene. Meni se je, ko sem tiste vprašanja pisal, ravno taka godila, kakor gosp. Schleicherju, ko je v svoji slovnici cerkve-noslovenšcini gosp. Boppa kritiziral. Ali, kakor je gosp. Schleicher pozneje svojo zmoto spoznal in Boppa za odpuščenje prosil, tako tudi sem jaz do edinosti in sklado-glasja prišel. Ubogi ljudi spoznavamo vsaki dan resnico prislovice : „Errare huinanum". — 2) Festus XIV. 131. - 70 — 0 Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. Zgodovinski pregled. (Nadalje 12. lista.) Razun omenjenega nahajamo zavez basnoslovni med mnogimi božanstvi, kterih imena še današnji dan v ustih dalmatinskih Slavenov, kakor Piko, Hrelja itd., ktera na sosedstvo teh narodov kažejo, ako ne na narodno ednakost 1). Ostri sodnik Koliarjevega dela ne da veljati, da bi iz besede a p se izpeljati dalo aqua in eqaus in slovenski kon, kojn, konj. Vendar to ni nemogoče. Odkod pa nam bodete, precastiti gospod profesor, izpeljevali besedo epa s, Ep on a, kar v ital-ekih narečjih pomeni konj, če ne od a p? Da je os k o narečje latinski glasnik qu kot p izgovarjalo, to nam poterdajejo klasiki 2). Tako je iz a p lahko postalo a k, akua, akvus, ekvus, akon, ekon, in po odpadlem glasniku k kon tudi latinsko con sns. Ta kore-nika se tudi najde v celtiškem jeziku, kjer eboll 3J pomeni pullus equinus, in tudi nemška F o hI en se ima v a p, ep iskati, kjer je e ali a ravno tako od* padlo kakor pri akon. Tudi slavenska beseda kob-ila je prej našla temelj in razlog v ab, eb,ap, ep, kakor pa razlaganje besede konj iz k o bon j. Ali je cel-tiška eboll nemška Fohlen, FuIIen, sanskritska b a-las? 4) in je morebiti slovenska beseda kobila (primeri taliansko ca vali o) nastala po predstavku glasnika k, kakor ga najdemo v besedah luža in kaluža, vran in Aavran, ban in kuhan, Arar in cakur, cakurda (phal-lus matrix, vulva)? Poznam Boppovo izpeljevanje besede equus iz sanskritskega ashu cito, ash, durchgehen, durchJrin-gen, ali meni so kosmogoniški in mithologični dokazi tudi sveti 5J. Eoako sorodnost najdemo v imenih Ross nemški, ors češki, in ruša slovenski; tudi s tem pomenom se sklada pomen vode, sanskritski rasa, slovenski rosa, ruša, odkod Rusalke, Was-eernvmphen. Drugi izvajajo Ross iz ??reša, kar v sanskritu pomeni: hinnire, rzati, rezgetali. Tako tudi je poznamlenje agnis (Agni, bog ognja jezdeč na beranu) preneseno na svmbol jagne, agnus, mlad beran, in nemški jezik je ohranil poznamlenje Ha m me 1 od ha m, holocaustum ignis, daritva ognja, prinesena Bogu Agni-ta. Poznam izpeljevanje jezikoslovcev besede agnis iz ag, bewegen, schleudern, in ajas iz aj 6), — ali ravno ta prikazen govori za moje terdenje, da življi in njihovi svmboli imajo eno koreniko, tedaj apen, op, up, v besedi ap, vapa, voda, Ross, ors, ruša, v besedi rasa, epus, epona, akvus, ekvus (aqaus, eqaus), akon, kon, u ap 7j. Po tem takem bode tudi korenika staroslovenske besede nut z: bik iskati v sanskritski besedi nu 8) fliessen. j) Suidas IH. str. 109. Kust. Abbate Fortis Reise durch Dalmatien 1.113.—Od Hrelja govori slavenski rod po ilirskih otocih pogostoma v narodnih basnih. Na svojem potovanju po Dalmacif in ilirskih otocih sem več pripovest od Hrelja cul, in vse te povesti kažejo na djanja Herkulova. Nevem, ali sem pri Serviu ali Festu bral od Herkla, kteri je bil Herkul nekega italskega plemena. — -) Niebuhr Rom. Gesch. I. str. 77. Festus XIV. 117. — 3) Leibnitz collectanea etymolog. 117. — 4) Eichhoff 122. 234. — 5) O konju kot svmbolu Poseidona glej Creuzer Svmbol II. 598 itd. O Višnutovi žertvi belega konja beri: „De Sa-crificio Religionis Indobrahm", quam subjecit Mihael Nilsen Schmidth, Havniae 1828. — «) Eichhoff 197. -- T) Primeri še celtiško: epaul, ebaul, pullus equinus in ech equus (glej: Dr. Zeus Grammat. Cel ti ca str. V.) each, nemško ehu konj, in aha voda. — s) Eichhoff 202. Še več (akoŠDih besed nahajamo, v kterih je enaki pomen ognja in vode izražen, na primer: Dara, sanskritski voda, in narka očistišce, predpekel, primeri: staročesko nor« *), in slovensko noriti inponoriti, unter Wasser tauchen, tudi besedi topiti, schmelzen, in topiti, unter Wasser tauchen. Za nasprotnike mojega mnenja opazim, da poznam sanskritske koreniki ta p brennen, in tip stillare 2). Med besede, ktere poznamlajo enako živelj in svmbol življa, se spadajo sledeče: gaus sanskritski zemlja, in gaus, krava, gerski yrj, yaia, nemški Gau 3), dalje dhara 4) latinski terra, sanskritski dharma, bik Zivatov in dharma jas, ofiiciam. Sla-veusko treba, necessitas, indigentia, sacrificium, lu-žiški dr beti = trebati, ogerskoslovenski trbeti, litvanski turreti in dirbti. Iz dharma je postalo slovensko tur, tor, ter, iz tur, tor pa torišče po analogii kakor gaus terra et vacca, dalje terbavec, terma, ter mast ein stierkopfiger Mensch. (Dalje sledi.) — 71 — ') Starob, Sklad. II. 54. — 2) Bopp Gloss. s. v. — 3) Breja krava je bila pri starih narodih zmiraj podoba zemlje. Tako so Rimljani brejo kravo, ktero so forda ali horda imenovali, kot podobo zemlje zaklali. Ta praznik v čast materi cerni zemlji se je velel Fordicidi-cidia, Fordicalia, tudi Hordicalia po besedi horda, forda, kteri izraz so Staroitalci za brejo kravo rabili. (Glej : Ovid Fast. IV. 629 itd.) Korenike od besede horda ali forda latinski jezikoslovci nemorejo izsledovati. Na Štajerskem med Savnico in Pesnico sem cul besedo horda ti, fordati, v pomenu coire, zna biti, daje z latinsko horda, breja krava, v kakošni sorodnosti. Tudi v egiptiškem basno-slovju se ta običaj najde, in mi vemo, da je Višnu kot sin kralja Vamena zemljo v kravo spremenil. (Glej: Wagner Ideen zu einer allgem. Mvthol. str. 150. 151). Nasprotnikom našega mnenja, da življi in njihovi svmboli nimajo jednake korenike navodimo samo gerški analogon v besedah Xvxog volk pa tudi solnce , Xvxri, das anbrechende Morgenlicht, zato naj stariše ime solncnega leta volčja pot IvKccfictg. (Macrob. Saturna. .1.17.) Volka nahajamo tudi po- magavca solncnega boga Horo-Apollonovega iz temnegaAmentha (Diodor. I. 88)? Daje zaveza volk in solnčno božanstvo prestara, ni le kakošna hvpotheza ali gola etvmologia, marveč se opira na točne nepremagljive svedoeanstva starinstva. (Glej več o tem pri Payne Knight v bukvah Inq. i nt o the svmbol. lang. §. 124, pag. 97.), kjer starega dnarja omenja iz Carthe na otoku Keos, nakterem se prednja stran volka z ž ar m i obdanega vidi, kteri iz središča se na vse strani razprostirajo. — 4) Glagol dhar, dhnu je korenika za dhara. Dhar, dhnu pomeni befestigen, halten, slovenski daržati, deržati; ravno tako pomeni sanskritski glagol a p, halten, deržati. Enaka pomena glagolov dhar in a p sta dokaza sorodnosti besed dhara terra, in dharma bik, ap voda, in ap en bik. Ker pa je bik svmbol materie in rodenja (Zeugung) ter je pomen apen prenesen na pomen pater, progenitor, slovenski in horvaški apa, japa. Kakor je iz tur, tor postalo poznamlenje torišče, turišče, tako iz ap, op, ob — o p čina. občina, poljski poviat, od vet, vit, latinski vitulus, sanskritski vatsalas, od vat, vant, umgeben, anheften, vat a s, Band, Binde, viti zna biti tudi vit a ti, latinski vitta, vincio , in slicna. Torišče, turišče, pomeni kraj, prostor. Razlog, zakaj torišče je dobilo poznamlenje po toru, turu, nam razlaga Varro §. 32. „Oppida condebant .... junctis bobus tauro et vacca interiore aratro circumagebant sulcum. Hoc facie-bant religionis causa" etc. Gotovo so tako tudi storili stari Slaveni. saj še v keršanskih povestih zadevamo na mlade voliče ali pa teličke, ki prevažajo podobe svetnikov. — 74 — O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. Zgodovinski pregled. (Dalje.) Besedo Vin d najdemo pri starih pisateljih v zavezi J a L Kako se ta zastavica reši? Mesto Vineta neki pisatelji imenujejo V o lin, drugi Ju lin. Mesto Vin do bo na se piše tudi Ju I i ob o na. Korenika tega imena je sanskritska beseda ila, kar spet pomeni zemljo, tellus, in kravo; odtod slavenska ila, ilovica, Ikvg, argilla. Iz sanskritske besede ila se izpeluje il, rusinski vil, koroški vil in ul (plur. ulici). Glasnik v najdemo pred samoglasniki pogostoma predstavljen, na primer: uho in ruho, ože in voze, Ldra in vidra, okno in vokno, orati in vorati, tedaj vil, vol, vul (i = o primeri: rusinski kin,Big, namesto konj, Bog). Pred samoglasnik i stopi tudi večkrat glasniku v sorodni A, na primer: hiš, h'c za iti (lužiški 2), hilati = ilati 2), in tako se razjasnuje ime ilirskega vodja Uvllus, od kterega Apolloni 3) govori, in ktero toliko pomeni kot IIus, II, Vil. Samoglasnik / pa predstavlja pogostoma glasnik j, na primer: «kra in /ikra, zskra in ./iskra 4), il in jil, ilovka in jilovka. Ravno tako samoglasnik uy na primer: uiro in Jutro, tižina in /užina 5); tako si razjasnimo ime Julus, Ju l, ktero enako pomeni z imeni Hil, II, 01, vol, ul, vul. Ker stari pisatelji ime Vin d prepišavajo v ime Jul, se mi verjetno zdi, da je beseda Vin d bila starim Slavenom znana v pomenu bek (bčk je pravilniše kakor bik, ker se glagol glasi becati, ne pa bičati), in tako bi tudi zdaj razumeli razlog, zakaj južni Slaveni pravijo mestu Vin-doboni tudi Beč 6), in zakaj Vineta se tudi veli Julin in Volin. Korenike imen Hindu in Vind izpeljevati iz hi, liti, hu, politi, ali pa und teči, tedaj ee verjetno dozdeva, da poznamlenje Vind v pomenu bik je iz hi, hu ali und po ravno tisti analogii nastalo, kakor ukš in ukšan, kakor ap, upis, up in op, #aus in yrj, Gau, ila zemlja, in ila krava, tor in torišče. To izpeljevanje je po ostrih postavah jezikoslovja, in ker ga tudi mvtologični dokazi podpirajo, gotovo ni daleč od resnice. ([Dalje sledi.) O Dr. Miklošič Slav. Lautlehre str. 501. — 2) Janežič Slov. s. v. — 3) „Hyllini et Bullini gens eadem. A bobu s Buli i nos de nominatos esse arbitror. Bo ve s siquidem Hyllus in aciem eduxit contra Mentores Liburniae populos, quibuscum, ipse ut tradit Apollonius , pro bubus vel recu-perandis vel adipiscendis egregie dimicans in proelio occubuit. Ex hujus belli causa nomen illis (Bullinis) inditum est Appol. IV. 539. Farlati Illy. Sacr. 2. 146. — 4) Dr. Miklošič Slaviš che Lautlehre str. 227. — 5) Jarnik Etymo-logikon sub voce „užina". — 6) Pri rimskih in gerških pisa- teljih ima mesto Beč več imen; tako se nahaja pod imenom Vindobona, Vindomana, Juliobona, Fabiana itd.— Ravno tako ga današnji dan imenuje Ceh Viden, Slovenec, Horvat in Madjar Beč, Krajnc Dunaj. Obširniše o tem mestu bom govoril v članku „Panonia;i. Pis. *) Ersatz, Vertretung. 78 O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. Zgodovinski pregled. (Dalje,) SI a v eni pa so se v starem času tudi veleli An ti *) in Spori 2J. Kdo nam razloži pomen teh imen? Jaz razlaganje imena An t iščem v sanskritskem fflagofu an, leben, bevvegen, anas, anilas, Hauch po Eichhoffu 3), poBoppu4) spirare, in sicer pomeni an pihali v ogenj, zato se Agni, bog ognja, tudi veli Anala. Ravno ta pomen ima sanskritki glagol spar 5), leben. spartan, Hauch, athmen (slovenski spar no, dumpfig, schwiill), tedaj bi Ant in Spar, Spor, bila sinonimna poznamlenja. Vse tri imena Ant, Vin d in Spor 6) najdem kot lastne na rimskih noriških kamnih: znamenje in dokaz, da so bile starim Slovenom tudi znane, in da so se nektere bet ve starih Slavenov tudi zvale po domačem Vindi (primeri: Ven d o ne s kraj Vindobone, in Vindi kraj baltiškega morja, in Vin deli ca ni kraj Leha). Te betve so nar bližnje bile Nemcem in Keltom, zato so tedaj ti narodi vso sla vensko pleme imenovali Vinden, Wenden, kakor na opak Slavenov Vindeličanov nar bližnji nemški sosedje Nemetes so dali povod za imenovanje vsega nemškega plemena pod izrazom Nemci. Ženska polovica boga A gn i pa se je velela S v ah a7). Od te besede pravi Bopp: ??Svaha vox indeclinabilis, quam pronuntiant illi, qai D i is dona offerunt 8)a, in da veljati, da obstoji zavez imena Sva h a z imenom S vaha, boginje ognja. Iz Sva h a9) je postalo slavonsko Slava, ker severnoslavenski l sprehaja v vin-diški i?, primeri: dek/a in dečva, pers/a in peršpa, želod in ževod itd. Prelaz glasnika h v glasnik v smo že vidili v imenih Hindu in Vin d, in ta glasnik še današnji dan v serbskem narečju sprehaja v glasnik v> kakor smo gori že dosti prikladov navedli. l) Jornandes poglav. 23. — 2) Proč op. Bell. Got. knj. IV. pogl. 4. — 3) Eichhoff 196. — 4) Bopp Gloss. str. 7. — 5) Eichhoff 240. — 6) Muhar Gesch. d. Stei. I. na veo mestih. — 7) Paullin System. Brahm. (Romae 1791) str. 9. Asiatic. Research, str. 401. vViese Indien I. str. 225. — 8) Bopp Gloss. Sansc. sub voce Svaha str. 199. Slav. Bohyn. str. 28. — 9) Da sanskritski glasnik v v slavenscini 79 Iz Svaha *) je tedaj postalo Slava in gotovo je kakšen slavensk rod po tem božanstvu se velel Sla ven i (zna biti Ptolomejevi S ti ob en oi, in da je t se tako Gerku vrinil in vplel, kakor Nemcu k v načinu pisanja Sklavini, Sklaveni, Sklaven) in je v sosedstvo kakošnega nemškega roda stanoval , po kterem je poznejše občinsko imenovanje obveljalo. Ali za gotovo smemo reči, da stare slavjanske plemena ravno tako niso poznale občinskega poznamlenja Slav, kakor germanske ne imena German, ktero poznamlenje je malo pred Tacitom navadno postalo. An t, Spor, Slav, so tedaj sorodne imena, vzete iz častja luči, ognja, in ker se je slednje rabilo posebno pri darovanju božanstvom, ter je tako postal prenesen pomen slaviti, slava v pomenu glorificare, veuerare, laudare, honorare. Zdaj je tudi uganjena zastavica: zakaj na noriških in panonskih kamnih najdemo imena An tu mar, in pri severnih Slavenih S lav o mir, Severnoslovensko besedo mir (od svete gore Mera, središča sveta in sedeža indiških božanstev) so noriški Slovenci izgovarjali in še današnji dan izgovarjajo kot mar, primeri: An tu mar: H e t o m a r, dalje imena vasi Gode marce, Vitomarce, Radomarščak, Radmarsčak. (Dalje sledi.) rad sprehaja v /, poterduje nam beseda st?adas, die Siissig-keit, slovenski s/adost. Ta indiški glasnik v sprehaja tudi v germanskem jeziku v l, na primer: svap indiški, s/ep gotiški, sch/af nemški. Primeri indiški vamas, gotiški ramba, in štajarsko-slovcnski /amp , sanskritski tvac in slovenski tlac-iti itd. To spremembo glasnikov l in v nahajamo tudi v slavenskih narečjih. Slovenski Gorenci in Korošci l izgovarjajo na pocetku in v sredi kot t?, postavim: Faze namesto Z>aze, žeuod namesto žečod, hovob namesto ho/ob. Tudi Belohorci tatranski in Honcani Slovaci l izgovarjajo kot u ali v. Ravno tako se sanskritski h v slavenskem jeziku spremenja v r, na primer: vida/ia, slovenski vidoma, /iri, aufgeregt werden, sieden, slovenski rreti. Pri Lužičanih sta h in v zmiraj vzajemna, ker govorijo /iokno in rokno. Primeri še češko ceAo in rusko cet?o, dalje rusko dobravo, do-bra/io in dobrauo. Dalje germansko a/ta v besedah Fulda/ia itd., in slavenski ara v imenih rek Morava, Ondava, Vltava — vse pa s sanskritkim Aas , /lah. — Sprememba besede Svaha v Slava se torej opira na gramatiške temelje. Ravno tako sprememba imena Hindu v Vin d. 3) Čudno je, da se je indiško poznamlenje Svaha pri Polacih še cisto ohranilo, kjer se veli Svaha „cast" (czešc) glej: Majewski o Slavvianih w Warszawie 1816 str. 176. Znabiti da je indiška beseda an sprijela v ustih Slavenov glasnik h, tedaj han, in da je po takem postalo ime Hanak. Znamenito je, da na beneških kamnih pogostoma najdemo lastne imena Hanna, yHana, in da še rodovine Hana živijo na slovenskem Stajeru. Na rimskih noriških kamnih je dosti imen Antius, Antumar, Antilius, Antulus, Jantu-lus, Jantumar. Tudi rodovine Spor, Sporej, še živijo na slovenskem Stajeru, kakor tudi Spurc itd. Da sta Agni in Svaha bila med noriškimi Slovenci tudi castena, poterdijo imena po njihovem svmbolu prijeta VERANVS-Beran in polatinceni ARIES. Muhar Gesch. der St. str. 400 in 403. Pis. — 82 — O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. Zgodovinski pregled. (Dalje.) Keitomanski pisatelji, kteri terdijo, da so Nori-čani in Tauriščani Kelti, ktere perve je edini v 5. stoletji po Kristu živši prepisevavec Strabonov Zosim, Strabona nerazumivši, za Kelte oglasil, težko bodo premagali s svojimi terjenji opiraje se na nekoliko celtiških besed. Mi hočemo vse te besede presoje-vati in dokazati, da so obema jezikoma: celti-s k emu in slovenskemu lastne, in dedovina iz indiškega pervotnega jezika. So pa sledeče. Pravijo namreč: Tauer pomeni v celtiškem jeziku goro, tedaj so Tauriščani Kelti in pre-bivavci gor. Tarw *) izvirno ne pomeni gore, temoč tura — tora , bika, kteri je tudi symbol nar večega celtiskega božanstva Hu-ta 2) bi!. Ime njegovega sym-bola so prenesli na goro, kakor Slovenci, kterim (po Slomšeku) tudi tora pomeni goro. Saj clo v latinskem jeziku pomeni taurus goro, breg, kar sicer bode malo kdo verjel, ali poslušajmo rojenega Latinca Qaintiliana (Quint VIII. 2.): „Taurus animal sit an m on s, an eignum in coelo, an nomen hominis, an radix ar boriš, nisi distinctum non intelligitur". Dalje Dioraeda (Diomedes 2,444.): „Fit amphibolia per homonymiam ut cum dicamus t a ur um, non scias, utrum de armento, an obscoenam corporis partem, an montem, an qai est in sideribus taurum dicamus". Znal bi kdo reči, da gnintilian pod besedo m on s je menil goro Taurus v Azii, ali čemu bi taka hermenevtika bila potrebna? Ker vidimo, da ima pomen phalla in bika, ter je tudi še tretji mogoči. Saj v slovenskem jeziku pomeni bik žival in leni sni čn o pečin debelo tersovo korenje, ravno ko v latinskem pomeni „radix ar boriš". Ta beseda je vsira indoeuropejskim narodom obča, primeri: sanskritsko dharma, sthura, Auer = Tauer, kakor ur :=3 tur, ravQog taurus, tor, tur, ter. Ravno taka je z besedo din, dinas, dan3) Aahohe, Hiigel, Burg, Zaun, Garten, civitas, zato angleško denizen civitate gaudens. Najdemo jo v gerškem &u\ cumulus arenarum, Sandhaufen, v nemškem Dunen, Dunen, in v slaven-skem tyn = hrib, veža, dom, primeri: Radotvji, Li-botyn, tynska gora, Tynje vesi, in holmi na Češkem in Koroškem. Ravno tako je z besedo pen caput, acer-vus, Bergspitze, gerški fiuvog, slavenski Ban, caput nationis iiliricae, letiški pungis, punnis in punne, nanskritski punga acervus; sem spada tudi slovenska beseda penj, panj, zato slovenska imena Pen, in ime vasi P en oje. Pri galičijskih Polacih je beseda pie-nina v pomen Bergspitze še tudi poznana. Tudi celtiška beseda bri, adjektiv brig, bre 4), Berggipfel, Hiigelgipfel, nemore biti za temeljiti dokaz vimenih, ker jo tudi slovenski jezik pozna: breg, brig, Berg. Breg po pravem pomenu Ufer, ripa, zato san-skritski par a ga, ad ulteriorem ripam ieus. Zlo se upirajo keitomanski pisatelji na besedo m a-gus, mag, magen, campus, locus 5), vendar tudi to pozna slovenski jezik in mi koreniko mag še nahajamo v besedi magila. Nar berže je sanskritski mah, cre-scere, izvirna korenika besed mag, magen, magila, kakor besede berdo, sanskritski ver d h, crescere, ka- ') Leibnitz Collectanea etvmolog. 142. — '¦*) D a vi e s Mytho-logy of the Druids 352. 508. Toland History of the Druids str. 125. — 3) Leibnitz 116.118. — 4) Leibnitz Collectan. etvmolog. 79. 98. — 5) Dr. Zeus Grammat. Celtic. 5. 6.121. kor nekteri jezikoslovci hočejo; ali meni se oaravniše zdi berdo, bardo, iz par — parvan J) izpeljevati. Ravno taka je s celtiško besedo karo, ^elsen-spitze 2), tudi to ima slovenski jezik: kar, ker, čer, rupes, die Felsenspitze. Tudi beseda bann, kar po Leibnica pomeni altom visoko, imamo Slaveni v besedi Ban rektor, do-minua, princeps, gubernator. Leibnic izpeljava iz bann tudi besedo Bann, Fabne, ab elevatione, fann con-spicuum, pen caput in ban nas proclamatio 3). Kore-mike vsih teh besed najdemo v sanskrita (in tako niso občinsko celtiske, temoč dedovina vsih indoeuropejskih jezikov): bha glanzen/conspicuum esse, bhan erschal-len, schreien 4). Dalje se se opirajo na besedo na rt 5) vis, valor, virtus, tudi ta je indoeuropejska nar, san-skrit. vir, sabinski ner, gerški avrjQ, slavski nar, torej narava, nrava, virtus. Tako je z besedami alb, elpin, alpes, kterim odgovarjajo naše leb — lab — lib — lob — lub — lb, — zato Lubno, Lobnica, Libotin, Liboje, Lobelj itd., imena slovenskih vesi, gor, rek itd. 6). (Dalje sledi.) - 83 — 0 Eichhoff 120. — *) Leibnitz 102. — 3) Leibnitz Coll. ety. 92. — 4) Eichhoff 234. — 5) Dr. Zeus Gramm. Celt. 78. — b) Današnja Cernagora se je velela o času Plinia (Tlin. H. N. III.) ager Labeatum, to ni nic druzega kakor okrožje Labljanov, Lobljanov, Lubljancev, Lbljancev === Gorcev, Cernogorcev. O Noriku in Noreji, Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. Zgodovinski pregled. (Dalje.) Navajajo še nasprotniki našega historiškega ter-denja besede kop pa *), vertex, apex, crista, mi pa jim pokažemo naše kopa, kopica; — keltiškema g; i a m, giamhus, Spalte, Schlucht-J, našo klan, pomanjšano klanec. Gališketnu Cran 3) Haupt, Spitze odgovarja slovenska gran, kar v narečjih pomeni Eeke, Spitze, Griinze, zato granica. Glasnika g in k pa se rada spremenjata, na priliko: //ruška in ftruška, gravran in ftavran. Še slovenski narod govori ^ranica in /vranica. Gran je tedaj toliko kot kran, in Krausko in Krajnsko pomeni eduo, ker je kraj ±+ kran j, Ecke, Spitze, Raud, Griinze. Ni tedaj treba prepira: ktera pisava da je bolj a: „K rajne" ali „Kran je" — oboj no se je na enem berdu stkalo. Primeri še poleg tega sanskritski shira, caput, xccqcc, xqccviov , cranium, sanskritski shila saxum, sanskritski sh—k—c —č, dalje sanskritski shruga , cornu, ca-camen montis. Takošna je tudi z besedo staronordiško on, on, oun 4) voda. Ime češke reke On da v a priča, da je beseda on tistega pomena. Tudi beseda m ur, kar v celtiškem pomeni za k le p, Einschliessung, Maure, Mauer, ni izključivo celtiška, ker korenika m ur se najde v sanskritu in pomeui okleniti, pozna jo Nemec v svojem Maure, Mauer, ima jo Dalmatinec in llezijan v besedi mirzzzmurus, kakor tudi Let in Litvan murus, mu ras 5j. To so skoro vse besede, na ktere se celtomanski historiki opirajo; al vsi ti jezikoslovni dokazi zgubijo po takem vso svojo dokazavno moč; zdaj še njim ostaneta Strabon in Zosim, ktere izreke bomo skoro presoje-vati začeli 6). Vindiški narod Norikov s svojimi posebnimi ro-diči je tedaj v p red h is t o r i š ki dobi iz iztočneAzie v Europo se preselil. Svoje ime je dobil po Naru, pri imenu Višnutovem, kteri se je v podobi bratov Na r in Narain v puščavo podal in tam izgled pokornega življenja davši si naj višjo popolnost zadobil 7j. Nar se veli v sanskritu mož. Dežela bi se mogla tedaj veleti Narska, Narova in prebivavci Narjani, Nar-šanci. Sanskritski a pa sprehaja jezikovski (sprach-lich) v o. Glasnika o sanskrit se ne pozna, njegov o (guna) so le iz u + a nastali. To jezikoslovno pravilo velja, da kratki a, in ta se v besedi nar najde, spre- ¦ — J) Leibnitz Collect. etym. 107. — 2) Glej: die Graben von Hallstadt od Gaisbergera str. 21. — 3) Muh ar Geschichte der Steier. I. str. 12. — 4) Ravno tam, str. 24. — s) Eichhoff 232. — 6) Muhar sije prizadeval v današnji nemšini štajarski še dosti celtiških besed najti, ktere še šo-tiško narečje pozna, ali te so večidel onomatopoetiške ktere vsak jezik pozna, postavim: Chlisch, Chlash, Klic, klač, pish, Wasser lassen, pissen, horvatski pisati. Run s h, mit einem Ton essen, wie wenn man Salat kaut, slov. hrun-stati. Wiar, Damm, Wehre, sanskrit. var, slov. var, varoš, vir, ovir, Bile, Bilch, slov. plh, korenika tiči v besedi plesenj, Schimmel, litv. in letič. pelesi; Bran, Brein, Grtitze, slov. ber; pig, Schnabel, rezianski pikaš. Kar, Karren, slov. gare, lat. currus; dussel, ein Geist, slov. dušek; rhig, Rinne, slov. rika. Marka, Schind-mahre, slov. mar čina; ur, divji bik, slov. ur; arat, pflii-gen, slov. arati, orati. Slovenski marha, ilirski marva pa nima enake korenike z besedo marci na in mer čina, temoc marha je iz sanskritskega mrga, quadrupes. fGlej Muh ar o vo etvmologiško dokazovanje v njegovi zgodovini štajarske zemlje I. od strani 3—40, večidel pod opazkami. — 7) Wagner Ideen zu einer allg. Myth. p. 37. Dr. Voll-mer Myth. pag. 829. haja v mlajših dialektih v o. Primeri še način govo-reuja grod, moti, bloto, dojo murskih Polaucev in Pohorcev, namesto grad, mati, blato, dajo. Poterjujejo nas v resnici izpeljevanja imena IV o-ricus, Noricum, iz Nar, lastna imena Narius, Norica, Noriana *), M u s o n, M u s a (Mužan, Muza), in polatinčena Mascius, Mascellus, Masculus, Masclus, Masculinus, Viriatus, Viriata 2). Imena Mascius, Mascellus in slična so tako sila pogosto na noriskih spomeuicih, da vsak trezen preisko-vavec pri pervem berilu mora ostermeti in misliti, da to ni mogoče, da bi se bila rodovinaMaseiev,Masce I-lov, Masculinov tako obilno po Noriku razširila, marveč, da to ime mora verozakonsk pomen imeti. Na gornjih štajarskih kamnih sem našel žensko ime Mosicula (Mjžikula) in na Koroškem spomenik: Genio Noricorum, in imena mož, ktera sta ga postavila , staMasculus in Masculinus!! 3J Duhu Možkancev — Možakov, Možina in Možak. Primeri ime bulgarskega vodja Muzo k 4J. Še današnji dan živi na boku malabarskem indiska kasta z imenom Nar, Nair, kar James Mili prestavlja v Manner, Herrscher, možovi, gospodarji 5). V ljutoberdski fari (v Lotmergu) ste dve sosedne vesici, od kterih se perva veli Noršanci, druga Bab i ne i; brez dvombe ste te imeni nastale po častji Višnu,Xara, Moža in Bhavanv, Babe. Na Dravskem polji blizo Ptuja je ves Mož kan c i in na Koroškem nahajamo rečici Norinjo in Možnico 6). Iz Nar pa je napravljeno njegovavno ime Narko, Nazko (r = z, primeri cu-reiti in cuzeiti 7J, porenem in poženem 8). Po tem imenu najdemo med ruskimi Slaveni rod Nazkov (J\Tagxoi 9J, in rodovine z imenom Nazko se najdejo na Štajarskem na Pohorji, v slovenji Bistrici, v Mariboru. V besedi Nar ima nemška beseda Naar (bedak) svoj povod, kteri Adelung 10) ni mogel korenike najti. Nastalo pa je to nemško poznamljenje po ravno tisti narodni meržnji, kakor iz Slav Sklav, Schiavo Qv dvojnem pomenu Slav in rob ali sužiuj) kakor iz Brutus Brutius, latinski bratu m. (Dalje sledi.) — 86 — ') Apian 123. — 2) Muhar Geschichte der Steier. I. 42G. 427. 428. 382. 419. 439. — 3) Ankershofen Handb. der Gesch. Karnth. IV. V. — 4) Šafafik Slavische Alterth. II. 157. — 5) Geschichte des brittischen Indien I. Gloss. XXXII. Ravno tam nahajam besedo slovensko kos, ein Theil, ein Stiick, v indiškem pomenu ein Langenmass von etwa zwei englisehe Meilen. Mili. Gloss. 30. Dalje besedo petah, ein Anwohner eines befestigten Orts; primeri lastna imena slovenska Petovar, P e tr o varadin , tudi besedo ryot, rot, Landbauer, primeri slov. rataj, kar enako pomeni. — 6) Glej Karte von Karnten od VVagnerja. — 7) H ab de lic Lex. sub voce. — 8) Monumenta frisingiensia. — 9) Šafaf-ik Slaw. Alterth. I. 213. — I0) Adelung Wortb. pod besedo Na ar. List 24. O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. Zgodovinski pregled. (Dalje.) Perva zgodovina Nor i k a je v globoko temo skrita. Dva gerška pisatelja imata Nori ca ne za Kelte, Stra-bon in njegov prepisavec Z os i m #), vendar iz tega ne sledi, da so Noričani bili Celti, ker ravno Strabon (Xib. XI. str. 507.) pravi, da so stari gerski pisatelji vse severne narode Skite in Celtoskite imenovali. Ta način poznamlenja je tudi Strabon rabil. In ako bi ravno ta ne obveljala, se vendar dokazati ne da, da Strabon Nori ca ne za keltiški narod oglašuje. Pri zgodovini Taurisčanov bodemo vse izreke Strabonove kritiški pre-sojevali. Med rimskimi zgodovinarji omenita Nori k a *) Dokaz, kterega zgodovinarji navajajo za celtičnost Nori-čanov iz Zosima je precej slab. Zosim (lib. II.) Noricane in Rhete zapopada pod imenom keltiških legionov; ali iz tega ne sledi, da so Noričani in Rheti bili Kelti. Znali so Rimljani, čeravno ta rodova nista bila keltiška, v vojaškem upraviteljstvu ime keltiških pridajati, ker so v se-verno-zapadni strani Norika se pozneje Kelti naselili, kakor tudi v zemlji Rhetov, od kterih je vendar historično gotovo, da so bili etrusko pleme. Sajvse je poznam-lenje Italije do današnje meje Kranjskega s Stajarsko rabilo, brez da bi prebivavci današnje pokrajine kranjske kadaj bili in Noričanov Plini in Caesar. Iz slednjega se očitno vidi, da Noričani niso nikdar Cel ti bili, on pravi: (Bellum. gall. I. cap. 2. 45.), da so Boji Norejo prevladali in Noričane v svojo zavezo vzeli. Boji pa so Cel ti, ki niso pred letom 338—332 čez Itajn prišli. Tako so že mogli drug narod ali per-votne stanovnike v noriških planinah najti, kteri po nikakošnem niso mogli Kelti biti, ker Kelta pred rečenim časom ni bilo čez Alpe in Rajn 1). Predker-šanski pisatelji imena Nor i kam ne poznajo. Dalje priča Dio Cassi (XIV. lib.), da so Pano ne i z Noričani vred rimske pokrajine napadali; to vzajemno občenje kaže na ožjo sorodnost. Neceltičnost njihova se bode pri pretresa zgodovine Toriščanov jasnejše pokazala; prej pa hočemo djanja in nehanja, srečo in nesrečo Noričanov pregledati. Noričani so dolgo časa samostalni pod svojimi vladarji živeli. Caesar (Bell. gall. I. 18.) in Strabon (VII.) njihove vladarje imenujeta kralje 2); ali gotovo so bili knezi, vojvodi, župani, ker poznamljenje kralj ni slovensko. No ris k a zemlja se je, kakor rimska provin-cia velela wregnum noricam" (Vellej Pater. II. 909. S veto n. Tib. XVI. glej tudi: K a t a n č i č Accolae Istri I. 328.) in Noričani so z Rimljani pred podjarmljenjem v prijazni tergovaški zavezi živeli. (Strabon IV. VII.) To prijazno zavezo poterjuje tudi ta okoljšeina, da so Noričani Rimljanom, ko so Cimbri in Teutoni hteli nad Rim planiti, mirno skoz svojo deželo doNoreje s svojimi vojskami iti pustili, kjer so jih Cimbri in Teutoni leta 112. pred Kristovim rojstvom neusmiljeno potolkli. Norikum je samostalen ostal do časa Tiberijevega. Ko pa so Rimljani pod Tiberijem in Drusom sosedne južne dunajske pokrajine bili podjarmili, so tudi celo naravno svobodne naše planinčarje na valjati začinjali, ker niso terpeti smeli v sredini svojih pokrajin samostalnega slo-bodnega naroda. Tako so Noričani okoli leta 13 pred Kr. po ker-vavih bojih in med junaško brambo po imenovanih voj-skovodih in Publiu Siliu v treh ali štirih mescih rimski oblasti podverženi (Strabon IV. Dio Cass. LIV. 23.) in v rimsko cesarsko provincio spreliti bili, ktero je poseben ^procurator noricus" opravljal (Tacit Annal. 63.), in v kteri je zmiraj velika vojaška truma za posadko bila, posebno „legio II. itallca in Ala Betasorum". Že ta okolščina je močen zgodovinsk dokaz, da Noričani in Panonci niso Kelti bili, ker so v njih zemlji keltiški legioni ležali, tako belgiška Betasov v Sol vi in Sikambrov v današnji Budi. Rimljan se je ravnal po tisti politiki, po kteri se ravnajo vsi vladarji, ki imajo narode mnogoverstne narodnosti pod svojim žezlom, in za tega voljo narodnih regimentov niso doma Italci. Tako se današnji dan vojaške trupe tako zvanih podedovanih nemških dežel Austrije velijo nemške, čeravno večidel obstojijo iz Sloranov. Tudi poziv na Veleja Pa-terkula, kteri stari Karnuntum mesto noriškega kraljestva in keltiško imenuje, zgubi svojo dokazavno moc, če premislimo, da so Kelti po mnenju učenega Georgia (Alte Geograph. II. razd. I. zvezek stran 237.) leta 58 pred Kristovim rojstvom v Norikum privihrali, in, kakor smo že rekli, kraj Dunaja doli do Tise se naselili. Znalo je tedaj zares biti Karnuntum keltiško mesto, kakor sta Celovec ali pa Maribor nemška, čeravno na slovenski zemlji stojita. ') L i vi preseljevanje Keltov postavlja v leto 600 pred Kristovim rojstvom; ali to je zmota. Dioniz Sicilianski nam lepo pripoveduje, kdaj so se Kelti cez Hene in Rajn vzdignili, in naj bolje veljavno je to, da Herodot, ki se je že leta 428 pred Krist. rodil in je vse narode v Tracii in Grecii poznal, nic še od Keltov ne ve. Kakor smo še večkrat rekli, je ostroumni Niebuhr kritično dokazal, da se je Livi zmotil v določbi časa. — 2) Caesar (Bellum gall. I. cap. 53.) imenuje enega noriškega kralja po imenu in pravi, da se je velel V o c i o n ; njegova sestra je bila žena svevskega kralja puščali. Razan taljanskih legionov in kohort in razan galiških so bile tudi traške in astarske 1). Naši noriški vojaki so bili zunaj domovine svoje v Italii, v Germani! in Gallii, zato so častje svojega Bel boga 2) tje prinesli in tam njemu v čast spomenike postavljali, kakor 80 gališki v Dalmacii svojemu Taranu gromovnikn. Proti germanskim divjim narodom na noriški meji so Rimljani posebno brodovje na Dunaju postavljali, tako v Komageni, Arelapu, Laureaku (Notit. imperii oecid. str. 129), kjer so veliko število kolonij, municipij in kastelov ustanovili. Pozneje je zemlja Noričanov v več malih pokrajin razdeljena bila, kakor v Noricum medi-terraneum, ripense, moctanum, in je bila postavljena pod fldioecesis Illyricaa in „prefectura italica". (Not. imper. orient. 7. in oecid. 5.) (Dalje sledi.) — 94 — Ariovista. Vocionje toliko kot Botion, Bocion, Botius, ktero ime pogostoma na noriških rimsko-slovenskihv kamnih nahajamo in pomeni Vulvius; vzeto paje to ime iz Zivatovih. phalorgij castja lingamovega. — ') To poterjujejo napisi na rimskih kamnih, kteri se lahko pri Gruteru poiščejo. — 2) Različnost celtiškega Beala, Beli-ta, Belatukadra od slovenskega Belina, Bel ena bodemo v posebnem članku ob svojem času dokazovali. Pis. — 98 — O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. Zgodovinski pregled. (Dalje.) Zgodbe Noričaoov \u njihovo stanje pod rimsko vlado nam je že več bistorikov na tenko in izverstno popisalo, tako Muhar v svojem „Altromisches Norikam" in An-kershofen v „Geschichte Karnthens". Ker nas namen ni pisati politične zgodovine, zato se no spuščamo v tenko razlaganje in sporočujemo častite čitatelje v drage knižne dela. Toliko o zgodovini Norika. Preden se pa lotimo zgodovine Tauriščanov, moramo povzeti povestnico Keltov. Pervotna domovina tega ogromnega naroda je bila -od nespomenljivih časov odPirenejev do Rajne, od Alp do atlantiškega morja. V leta 383.-383. pred Kristovim rojstvom bo je ta ogromni narod pod Bellovesom in Sigovesom naj prej iz svoje domovine izseljevati začel. Livi (V. 3.) pravi, „da jih je mikalo po sladkosti sadii in vina, ki ga niso imeli domaa. Ali ta poltena želja gotovo ni edini nzrok bila, temoč preobilnost stanovnikov. Sigoves je svoje trume peljal čez Kerkinske lese, Belloves pa v Italio (Xiv. V. 34.) Draga trama je sla pod Kombaalom v Tracijo (Pausan. €raec. X. str. 750.) okoli leta 360.—335 pred Kristovim rojstvom. Velike vojske so pod Cerethriom, pod Brenom in Alcikorom v Grecijo, pod Bolgom v Maeedo-nio rinile in od onod pod Lomnorom in Latarom (Luta-tiom) prek sle v malo Azijo, kjer so Galatsko kraljevino ustanovili. V leta 184. ali 186. pred Kristov. so Rimljani gornjoitalske Celte do čistega prevladali. Kakor Livi piše (XXXIX. 23.) se je jedna ga-liska naselbina okoli Ogleja ustanovila, in brez dvombe je iz teh Celtogallov zmešani narod iliro-slavenskih Japodov postal, od kterih klasiki pišejo, da so sepunk-tirali J) in celtiško orožje nosili. Malo prej 191. leta pred Krist. je celtiško pleme Bojev, kteri so v gornji Italii prebivali, čez Alpe nazaj stirano bilo, in se je skoz kranjske planine do sorodnih Tanriščanov vleklo, kteri so na severnem podnožji gore Klaadijske (jnons Claudius) stanovali 2) in se je kraj Tise gori do Karpatov ustanovili. v Če si zdaj razne plemena celtiške pred oči postavljamo, ktere so iz svoje perve domovine čez Alpe in Rajno v pokrajine slavenskih pervih stanovnikov prišle, vidimo Boje potovati čez helvetske planine in si sedeže v soseščini slavskih Vindeličanov kraj jezera venetskega (Bodensee) ustanovljati, od onod dalje proti iztoku kraj dunajskega levega pobrežja do ustja Aniže (Eos) se vleči, in proti severu do fihtelskih gor se razširjevati 3). Prihod teh celtiških Bojev je slavenake stanovnike iz Vindelicie tiščati začel in od meje helvetske, in tako uzrok bil, da so se valovi slavonskega narodskega morja metali čez Karpate do baltiškega morja. Slavske betve, ktere so od bab ji h gor med Drinom in Drilom kraj Dunaja in Tise kot pervotni stan o v ni k i živeli, je pretiral in premagal celtiški rod Skordiskov, kteri so se naj berže pod Bolgom ali Cerethriom leta 280.— 270. pred Kristov. rojstvom tam ustanovili 4) , in tako Iz južne Europe v severno preseljevali 5). Posebna betva teh Celtogallov so bili Tauriščani, kteri so, kakor Plini terdi „in tergo montis Claudii" stanovali 6). ') To nam pripoveduje Strabon (IV. str. 207.) Pa zna "biti, da je to punktiranje imelo kakšen verozakonsk pomen. Današnja pokrajina Stari Vlah še opominja na bilost Keltov, ktere so Slaveni imenovali Lahe ali Vlahe. Vlah pomeni v cer- kvenoslovenščini tuj, peregrinus, in Slaven, pervotni sta- novnik teh pokrajin, jim je dal to ime, ker so iz tujega prišli. — 2) Plinius III. 28. — 3) Caesar Bell. gall. VI. 24. Taci t. Germ. cap. 28, Strabon IV. 187. — 4) Athenagoras (lib. 5. Deipnos.) misli, da so ostanjki Brenovih Celtov. — 5) Justin XXIV. 4. Pausanias (I. cap. 4.) pravi od njih, da so vse ilirske rodove, clo Macedonce podjarmili „om- nes Illvrici populos opressere". In Justin (lib. VII. cap. 6.) da so, ko so Panonce premagali bili, več let s sosedi se bojevali. „Domitis Panoniis per multos annos cum finitimis varia bella gesserunt". Iz tistega časa divjih Bojev izvira gotovo slovenska psovka, ktera je v moji okolici znana: „Ti Bojan«, „Ti Bujan«, „si divji kakor Bojan". Da celtiški rodovi niso v 6. stoletji v Illvrikum in Panonio prišli, se vidi iz Diodora Sikula (lib. XXVII.), kjer pravi, da „olym- pia centesima decima et quarta haec gens (Gallatarum) pri- mum Graecis innotexere coepit". — 6) Plin. Hist. N. III. 28. Njihove naj imenitniše mesti ste bile Taurunum in Singidunum v okolici današnjega Zemuna in Stolnega Beligrada. Po naseljenji Keltogallov v slaven ske per-votne dežele so kot take tedaj samo ostale Dalmacia, Liburnia, lalria 7), Carnia, ves Norikum, vPano-nii zemlja rodov Segestanov, Pokupjanov (Colapien-ses), Tribalov, in Ilirov („proprie dieti" — pravi Plini — da jih od političnih — Trakov — loči), dalje zemlja Jasov, Andicetov, Breukov, Arivatov, Acalov, Amantov, Latovikov, Varcianov, Oaeriatov in Osonov, kakor so se vse te plemenčeta od panonskih planin in bele gore (mons albanus) do ustja Kupe, in od onod prek do severne strani blatnega jezera gori do Karpatov velele 8). (Dalje sledi.) ——————^ • — 99 — — 7) Ostanjki gališkega upliva kraj Adrije bi se mogli bolje uvažavati, kakor so se doslej. Istria je še ohranila več vesi, kjer se zmešan ilirsko-galsko-talij anski jezik govori. Bratje Istrijanci nujte se! Stvar je zanimiva. Strabon piše (TO- VIL), da so ob času Alexandra velikega kraj Adrije živeli. Kako zgodaj so si mogli južni Slovani že upliv drugega jezika skusiti, in vender še je jak in čist. V tistem času so dobili Ilirci od Gallov besedo kader, par sum, mogoč sem. Kader je celtiška beseda in pomeni: der machtige, starke (Glej: M one Geschichte des Heid. in Eu-ropa II. 489, nota). — 8) Obširniše od tih rodičev bom v članku „Panoniau govoril. — 102 — 0 Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. Zgodovinski pregled. (Dalje.) Tako so ti slavenski rodovi v celosti vkupej sta-novali, samo ena betva Bojev se je posadila kraj iztočne strani pogorja, ktero današnji dan mejo med Štajerskim in Ogerskim, ter Austrijo in Ogerskim dela. Ali Celtom prišlim na slavensko zemljo je skoro ara odbila. Že Alexander veliki je rekel (Ariani Exped. Alex. M. 1.3. 4.), da so Kelti pravi vete rnja ki, in Strabon, da nikjer niso mira imeli (Strab. IV. 229.) Okoli leta 43. pred Kristov. rojstvom so se iz Italije preselivši, Boji in Toriščani svoje soplemenike S k or diščaue, kteri so zaveznici mogočnega dakogetskega kralja Boerebista bili, navalili. Boerebista se vzdigne in jih v kervavi bitki na Tisi potolče 1) in njihovo zemljo tako opustoši, da se je dolgo puščava Bojev (deserta Bojo ram) velela. Od tistega časa je moč panonskih Bojev in Taurišča-nov zginila. Celtiške Boje, ki so čezRajn inherkvnske lese prišli v deželo današnjih Bavarov in Cehov in na zemljo Rakošanov — v austriansko pokrajino na levem pobrežji Dunaja in prek Dunaja v današnjo sol-nogradsko Vojvodino do štajerska meje, je pokončal kralj germanskih Markomanov Mar oba d 13 let pred Krist. rojstvom 2). Pod vladarstvom mogočnih Ne me o v so zgubili svojo samostalnost, svoje običaje, jezik in narodnost, in so se v nemškem zi vi ji celo utopili. Današnji B a vari so ostanek tega stopljenega celtogermanskega roda. Ko je moč v Panonii naseljenih Cel to v poterta bila, so panonski in ilirski Slovenci ložej dihali in svoje deržavljansko življenje okrepljali, ali komaj enega okrotnika in potlačnika rešeni, jih je že drag — deželoželjni Rimljan čakal. Pa od tega hočemo na drugem mestu govoriti; povernimo se nazaj k Ta a riše an o m. Da se boilemo ložej znajdli v zemljepisu Taurišča-nov, nam je treba, vse studence o Tanriščanih poslušati. Hočemo tedaj po redu vse studence navesti, kteri od Tauriščanov govore. Pisali so od njih Strabon, Polvbi, Caezar, P li ni, D io Cassi, Appian in Z o si m. Posebno pa bodemo se na Strabon o ve. Pliniove in Appianove izreke ozerli, ker ob njihovem času so Tauriščani že bolje Gerkom in Rimljanom znani bili, kakor v predkeršanski dobi. Pri Strabon u v 7. knigi (Strabon VIL Geog.) nahajamo: „De-žele Celtov, kteri so se zmešali s Traki in Iliri, je on (Boerabista, kralj dakogetski) obropal, Boje pod Kri-tasirom in Tauriske celo pokončal". Na drugem mestu (Strab. Geog. VII.) piše Strabon sledeče: ,5Zdaj so (Mysii) Bastarni vred s Traki zmešani, in ž njimi tudi celtiški rodovi Boji Skor-diščani in Tauriščani". Spet v 4. knigi (Strabon Geog. IV.): „Za totimi (Likatjani) že v bližini adrijanskega morja v okolici Ogleje prebivajo nektere betve Noričanov in Kar-nov, k Noričanom spadajo tudi Tauriski". Dalje v ravno tisti knigi (Strabon Geog. IV.): 550kra je naj nižji breg Alp, in sicer tam, kjerseKar-nov dotikajo, odtod gre blago na vozu do Pamporta (Nauporta, Verhnike); cela pot iznaša okoli 400 stadij. O Strab. lib. VII. — 2) Tacit. Ann. II. 63. Od o no d prihajajo na ladjah v Iste r in v pokrajine tam ležeče. Zakaj od Pamporta teče reka za ladje pripravna, ktera iz Ilirije teče in se v Savo izliva, torej se blago lahko k Panoncem in Tauriščanom opravlja". In zopet v sedmi knigi govori sledeče (Strab. Geog. VIL): „Posidoni pravi, da so Boji nekda v herkinskih lesih prebivali, in od Cimbrov, ko so v tiste kraje prišli , stirani bili do Istra, do ga lis ki h Skordiskov dalje do Teuristov in Tauriskov tudi galiških rodov". To so imenitniše besede o Tauriščanih, ktere se pri Strabonu najdejo. Iz vsih teh se vidi, da so d v o j n i Tauriščani bili, česar, kolikor mi je znano, razuuSchon-lebna, noben zgodovinoslovec ni porajtal. Perve Tau-riske najdemo v soseščini Skordiskov. Ker pa 190 S k or diski po Strabonovi pripovedi doli od Sege-etike do Tribalov in Mysiov živeli (Strabo Geog. VIL) in v dežele Poeonov in Trakov segali, so njihovi sosedi Tauriski tudi mogli na dolnji Savi, Dravi in Dunaja stanovati, in zares najdemo mesto po njih imenovano Taurunum, nekdaj ležeče med današnjim Zemunom in B e 1 i g r a d o m. Dalje praviStrabon, da so se Boji, Skordiščani in Tauriski, kteri so bili cel tiske ga plemena z Bastarni, T raki in Mvsiani zmešali; to zopet kaže na iztočnojužno lego in sicer za slavenskirai Pa no ne i, ker Strabon veli, da se je blago po Savi k Panoncem in Tauriščanom vozilo. Boji so bili, kar je Strabon po ne pravem iz Posidonia spisal, od Cimbrov k gališkim Skordiškom in Tauriskom stirani in sicer do Istra , tedaj je Strabon zopet lego Tauriskov na Istri poznamljal. Ali on pravi tudi, da k Noričanom spadajo tudi T& driski in da Tauriščani niso dali kopati zlata Rimljanom, kterega je posebno dosti okoli A k vile je bilo, in daje Nauportum mesto T au ris ca no v (Strab. Geog. VIL). O Strabonovem času, kteri je še dopervihlet vladanja Tiberijevega živel, še niso te pokrajine, ker so samostalne bile, imele rimskega politiškega razdeljenja. Vendar je iz Strabonovih besed viditi, da so drugi Tauriščani tudi v kranjskih planinah živeli in se med Norica ne šteli. Ker pa nam Strabon dolnje Tauriske lepo razločuje in očitno pravi, da so bili Kelti, od gornjih pa ne pove kakšnega naroda da so bili, temoč samo pripoveduje, da k Noričanom spadajo; ali tudi od Norica n o v, ktere je vendar poznal, ne pravi, da so bili Kelti, ter tudi gotovo gornji Tauriščani nikdar niso Kelti bili, temoč Slovenci *). (Dalje sledi.) — 103 — List 27. O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Drugi članek. Zgodovinski pregled. (Dalje.) Cujmo se Plini ja. Tudi od razločuje dvojne Ta liri š k e, ene Noričane, droge v soseščini Skor-d is ca nov. Plinijeve besede pa se glasijo takole: „Po-leg Karnov so Nori ca ni, nekdaj Ta uriš ca ni imenovani" — in 3)na južni strani (in fronte) gore klau-dijske so Skordiščani, na severni (tergo) pa Tau-r i š c a n i". (Plini III. 20. III. 25. H. N.) Plini je že raz- deljenje sedanjih slovenskih pokrajin v Norikum in Pa-nonio poznal, zato je njegova svedocba važna, ker priča, da so Noričani se nekda Tauriščani zvali. Drage Tauriščane postavlja tudi na ustje Save in Drave, ker „mons Claudius" druga gora biti ne more kakor pogorje, ktero se od Verovitic do Vinkovc vleče in se do tje veli K rad i a, od cnod pa se raztegaje doli do Zemana in se je pri Rimljanih velelo „mons albus"; današnji dan pa mu pravijo Fraška gora. Tukaj so tedaj Taariščani stanovali; kar tudi ta okolščina poterjaje, ker jih je Boerabista na Tisi potolkel. Tu so mejašili s Skordiščani, kteri so od gore „mons Skardus" (sedanji Argentaro in per-serinsko pogorje) do podnožja „montis Ciaudiia raz-eirjenibili. Čeravno sta oba roda po jezika različna bila, vendar obeh ime pomeni edino, in je vzeto iz zaznamkov nju naj višjega božanstva. Nar višje božanstvo britanskih Celtov seje velelo Ha (izgovorjaj Hy). Ker pa so se britanski Cel ti iz Gallie naselili v Britanii, je gotovo Hy naj višje božanstvo vsih Celtov bilo, ,?0n se imenuje življenje vsega, kar je na svetu; njegova pot je luč, veči je kakor vsi svetovi (glej: Jolo Goch v „Davies My-thology" str. 108)* Ime njegovo pomeni „Ausbreitungs-and Darchdringangskraft" kakor Ovven (Dioction pod besedo Ha) razlaga; ali jaz mislim, da Hu ni druga kot Haan, kar v vališkem narečji solnce pomeni. (Mone Gesch. d. Heid. im nordl. Europa II. 497.) Njegov svmbol je bil bik, celtiški tarw. Iz tega zaznamka vidimo, da Hu ni druga kakor solnce, ker se je v vsih bogočastjih starih narodov solnce pod podobo ura — tura — vola — bika zaznamovalo. Kakor je parziški Mithras, kterega zaznamek je tudi bil tur, umreti mogel, tako je tudi Hu umeri in se v smerti velel Aeddon in je postal sodnik mertvih. V tem od-Došenji je podoben Živa t a, kter je pri Indih in Slave-nih tudi kot solnčno božanstvo in kot maševavec mertvih časten bil. Po tem bika (tarw), znamnju naj višjega celtiškega božanstva, so celtiški Taariščani ime svoje prijeli in tudi svoje poglavitno mesto (Tauranum) po njem imenovali. Ali tudi gornji Tauriščani, pre-bivavci karniških in noriških planin, pozneje pod občinskim politiškim imenom Norca ni poznani, so imeli bika *), ker so bili večidel Živa-i ti, za znamnje in njegovo poznamljenje je bilo po raznih narečjih Ur, tur, tor, tar, ter. Ker pa celtiški tarw in slovenski tur, tor je enako latinskemu Tauras, so za obojni rod Rimljani rabili poznamljenje Taariscus. Ime T a ar o i je že Štefan byzantinski (glej: Steph. By-zant. de urbibus, vox TavQoig~) od tura — bika izpeljeval, in to je naravniše, ker je vsako iz Azije se preselivše večje pleme že gotovo ime narodno seboj *) Ker je po indiškem bogočastju bik podoba vis generativae, je gotovo se pri noriških Slovencih bik tudi velel Sava. V slovaškem jeziku se je to poznamlenje še ohranilo. Kakor beli ali modri bik, Zivatov simbol nravnosti (virtutis od sanskritskega nar, naras, vir, od kodar slovenski nrava, virtus) in pravičnosti in čednosti, ima svojo koreniko v glagolu dhru ali dhar, befestigen, halten, dhartis, Fe-stigkeit, in s svojim poznamlenjem izrazuje pomen nravne moči, tako je brez dvombe pomen vis generativae savas prinesen bil na simbol te rodivne moči na bika, in tako za-popademo, zakaj se je pri Slovacih še ohranilo imenovanje Sava, Savka za bika. Tudi Surya ne pomeni v indiškem samo solnca, temoč tudi bika v zodiaku. Tako reke Sava, Sura (o — u), Drava,v Mura so vse dobile basnoslovske imena in so sestre rek Stira in Volge. Na Koroškem se najde potok z imenom V aru ne c od Var, ver, ber, berun. Da pa bi še slednjo dvombo nevernim odvzeli, rečemo še,. da tudi Kelti so dajali rekam ime bika. V celtiškem jeziku se bik tudi veli Mohyn ali Moyn, in je bil attribut nar višjega celtiškega božanstva Hu; po njegovem simbolu so prineslo, ne pa še le jemalo od krajev, v kterih je prebivalo. Tudi to je jasna resnica, da so stari narodi vodam in goram, mestom in zemljam radi pride vali imena svojih božanstev in njihovih zaznamkov. Ime in rod celtiških Taariskov sta zginila; od slavenskih se živijo slavni polomki, čeravno ne že več v vsih straneh svoje pervotne domovine, in ime se je ohranilo v današnjem poznamljenju Tyrol — Turo I, to je, turova zemlja. Celo oblika je čisto slovenska, primeri verhol, mozol, ur bol, mer t vol, kozol itd. Tudi v imenu Stirsko je očito *J ime Taariskas. Sthi-ras pomeni v sanskritu bika, in gotovo je še to poznamljenje starim Norica no m navadno bilo, kakor dosti besed še nahajamo na rimsko-slovenskih spomeni-cih, ktere niso več med slovenskim narodom znane, in le iz sanskritskega svoje porazamljenje dobivajo. Plini (lib. III. cap. 23.) pravi, da je Tauriščanom Noreja pokončana bila. Nore j a, ktero ime se tudi kot ime božanstva nahaja, pa je iudoslavenska boginja, tedaj vendar nikdo ne bode mogel slovenčno-sti Noriko-Tauriščanov tajiti. Razlaganje te boginje bo prinesel tretji članek. (Dalje sledi.) — 106 — kerstili reko Moyno, današnjo Main. Tako terdi visoko-učeni Nemec Mone v knigi „das Heidenthum im nordl. Europa II. 488, 489" nota. Da pa bi nam nasprotniki ne bi prišli z besedami: „Das kann ein gemeinsames indoeuropaisches Sprachgut sein", jih prosimo: naj nam dokažejo, ako v kterem drugem jeziku najdejo poznamlenja Nundi — Mundi, Dherma — — Terma, Kala — Cela, Muri, Sava, Sura itd. za bika, kakor v sanskritskem in slovenskem, in po tem odstopimo od svojih terdenj. Koliko mi celtiški jezik poznamo, ima ta jezik dosti semitiških življev zraven indiških, in vredno bi bilo, da bi nam kteri jezikoslovec kritično razločil: kolikor je semitiškega, koliko indiškega. *) Tudi učeni Nemec dr. Fr. Nork je tega mnenja, daje Stirsko dobilo ime od štira — tura, rekoč prevažne besede: „Da in neuester Zeit Steiermark (Stvria) als eine ur-spriinglich von Slawen bewohnte Provinz erwiesen wurde, so konnte es, wie Thuringen in Sachsen, vomStier-kultus seinen Namen erhalten haben. (Nork Etvmolog. svmbol. mvtholog. Realvvorterbuch IV. 326. Pis. O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. (Dalje.) Tretji članek. NOREIAE AVG. SACR. Že marljivi starinoslovec Ambrož Eichhorn omenja v svojih bukvah: ^Beitrage zur alteren Geschichte des Herzogthums Karnten, str. 41. in 42. (Celovec 1819) nekejra rimskega kamna, kteri ima napis: NOREIA I. . . AV...... DE.....AVG..... P...... pa ne, da bi nam ga bil razložil« Spomenik ta je bil najden na ravnici med Pulscjo (Pulst) in Bistrico na Koroškem in je pozneje prenesen bil v kosarnico gosp. Cajlingerja v bistriški dolini, kjer za podlogo kovačjemu naklu služi. Nad vratmi stare cerkve sv. Urha v srednjem Koroškem je drug napis, kjer se ime Noreia Is i s najde* Celi napis pa se glasi takole: NOREAEISIDI FECIT A TREBONIVS. Do leta 1848 sta ta dva napisa na Koroškem edina bila, kjer se ime Noreia nahaja. V omenjenem letu ee je blizo grada hohenstajnskega drug spomenik našel, kteri, kakor njegova podoba kaže, je naj beržeje za kak žertvenik služil. Na tem kamenu je malo podnožje viditi — znamenje, da je na njem kakošna podoba stala. Na prednji strani podnožja je napis NOR.. • zapaziti. Pod gradom hohenstajnskim %') se vleče star zid, in ravno tistega leta so našli drug kamen z napisom: NOREIAE AVG. SACR Q. FAIVS MODESTVS DOMO ROMA DEC AL I. AVG THRACVM PHIALAM ARGENT. P. II. EMBL. NOREIAE AVREA VNCIAS DVAS D. D. to je: Noreiae augustae sacrum. Quintus Fabius Modestus domo Roma dicurio alae primae augustae Thra-cum phialam argenteam pondo duarum librarum. Em-folemata Noreiae aurea uocias duas dono dedit,— ali slovenski: Noreji slavni posvečeno. Quint Fabi Mo-dest domom iz Rima dekurio (desetnik) krila pervega slavnega Trakov šalico sreberno teško dve libri. Kin-carije Noreje zlate težke dve unči v dar dal. Emblemata tudi Crustae imenovane so bili pri starih mvtičke predstavljenja v reliefi — kinčarije na posodvah. Drugi ravno tam najdeni kamen ima napis: ISIDI NOREI ... V. S. L. M. PRO SALVTE Q SEPTVEI CLEMENTIS CON. FER. N. P. D ET. TI. CL. HERACIAE ET. CN. OC. A 3ECVNDI PRO FER. Q. SEPTVEVS VALENS PRO. FERR. to je: „Isidi Noreae votum solvem libenter merito pro ealute fjainti S.-.ptuei Clementis conductoris ferri Numini propitio dedicavit et (pro salute) Titiae Claudiae Hera-ciae et Onei Ocii ac Secundi procuratorum ferri Quintus Septuens Valens procurator ferri" —ali slovenski: Isidi Noreji radovoljuo storjeno obljubo po dolžnosti rešivši je jemavec železne dače Quint Septuej Valens dobrot-Ijivemu božanstvu (ta spomenik postavil) za srečo Quinta Septueja Klementa najemnika železnih rud, ter Ticije Klaudije Heracije in železne dače jemavcev Kneja Ocia Sekunda in Kvinta Septueja Valenta. Dalje 88 ime boginje Noreje na nekem kamenu v Celi, in sicer v tej obliki nahaja: MARTI HERCVLI. VICTORIAE NOREIAE. Tudi v nižnern Bavarskem in sicer v vasi „Weich-morting" deželne sodije ?3RothaImuQster" so našli kamen z napisom: NOREIAE SACRVM itd. **) (Glej Iv. HefFner's romisch. bair. inschriftliche und plastische Denkmaler Nr. XXXIII. pag. 221). *) Glej zgodovino teh kamnov v knigi „Archiv fur vaterlandi- sche Geschichte und Topographie, herausgegeben vom histo- schen Vereine in Karnthen. 2. Jahrgang od strani 1—19 in 97—110. *#) Ta spomenik je postaviti dal desetnik kohorte Breukov, kteri je v zemlji bavarski bil v posadki. Breuki (Breuci) pa so bili po Pliniju rod panonsk, in ta spomenik je nam priča za slovenšcnost Panoncev in boginje Noreje. Glej: „Heffner das romische Bavern" str. 105, — 115 — Iz vsega tega se vidi, da je Nore j a ime boginje in sicer stične egipiski Isidi. Kar ostroumni Mone o celtiskih božanstvih govori, to tudi velja od slovenskih, namreč: Die celtischen Religionen wurden nur in die Hausreligion der Homer aufgenommen, nicht in die des Staates, und die hauptsachlichen Gotter kommeu fast niemals auf den Steinen mit ihren eigenthumlichen, son-dern immer mit den romischen Namen vor. Jene We-sen, fiir die es im romischen Glauben wahrscheinlich keine Gegenstucke gab, behielten auf den Inschriften ihre celtischen Namen, die aber Parale I len hat-teu, kamen mit beiderlei Benennungen zu-gleich auf die Steine (glej Mone: Geschichte des Hei-denthums im nordlichen Europa II. 340.) (Dalje sledi.) — 118 — O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Tretji članek. (Dalje.) Tako smo našli napise „Appolini Granno", ker je celtiški Gran — Grein enak bil solnčnemu boga Appolona ; pa tudi so božanstva celtiške, ktere nimajo eličnih latinskih. Te vse so brez tolmačenja, kakor, postavim, Deae HI uda na e sacrum (fflej: Cuper Monum. antiqua 226, Orelli 2014, Steiner 632) Cliviae, to je, sedanji C leve na Nemškem, božanstvo, kakor se mi dozdeva nemško imenovano Hulda, ker HI uda na ni nič druzega 5 kakor latinizem in metatez kakor pleva in palea, solnce in slunce. Ravna tako belgiško božanstvo Dea Nehalennia ni imelo sličnega rimskega, zato naravnost belgiško ime stoji (glej: Spon. Mix. 110, 90. Janussen Rom. beeld 75. De Wal. 188). Egiptiška I si s je svoje častje v Rimu dobila, kakor Apulej (Met. XI. str. 262) terdi, ob času Sulla-tovega vladarstva. Po Varronu (apud. Tert. ad Na-tion. I. c. 10. coll. Apolog. c. 6. Arnob. adv. Gentes. II. cap. 73.) je Isidino častjo za kratek čas iz kapitola pregnano bilo, pa je sopet postalo navadno. (Glej Dio Cass. XL. 47.) Ob času Augustovem je Is i s smela svoje veže samo zunaj mesta Rima imeti (Dio. Cass. LIV. 6.) in sicer jezero stopinj daleč od mesta. Pod Titom je velik požar pokončal tudi Isidin tempelj, vendar je Flaviancem, posebno Vespasianu, bilo Isidino častje zlo milo (Tac. Hist, IV. 81. Svet. Vit. Vespas. cap. 7.) Domician, kteri je nekdaj v vitelskem boji, v haljino Isidino oblečen, sovražnikom ušel, je poseben tempelj imenovan Iseum postaviti dal (Eutrop. Brev. VII. 15). Odzdaj so rimski cesarji posebno podpi- rali Isidino častje, in cesar Kom od se je sam dal po-evetiti za Isidinega duhovna. Sever je „Iseuma olepšati dal in uar lepša njena veža je bila na Marto-vem polju „campus martius" imenovanem (Juvenal. Satyr. VI. 329.); zatega voljo se je Is i s velela „eam-pensis" (Apul. Met. XI. p. 259). Tudi na I., II., III., IV., VIL, IX., XII. strani rimskega mesta so se našle Isidine veže (Rosin. antiquit. rom. I. 13). Iz tega vidimo tedaj, da je častje egipčanskega božanstva v rimsko deržavno vero prijeto bilo. Noriško božanstvo Noreja, ktero se, kakor smo vidili, pod samim imenom Noreja, pa tudi tolmačenjem I si de na rimsko-slovenskih spomenicih nahaja, ni drugo, kakor indoslavenska Živa. Naša namera v tem članku ne more biti, vso I s i-din o in Živino častje razjasnovati, temoč hočemo samo enakost obeh božanstev primerjevati. Razvitek častja egipčanske Iside ni tu naloga naša, in poedine spremembe njenega častja ne jemljemo v obzir, ampak samo gledati hočemo: koliko je indiškl boginji slična. Že Diodor (I. 11.) je I si do oglasil za božanstvo meseca, in sicer jo nahajamo kot tako v naj obširoišem pomenu, kterega je stari svet mesecu prilastil. „Mesec je rodivnik in redivnik sveta, življenje narave z njim prijemlje in odjemlje" — tako so stari narodi o njegovi moči sodili (glej: Plini Hist. Nat. II. 99). Ravno tako je bila Živa — Bhavany — Baba boginja luna in Živa-t a ali solnca žena, s pomočjo kterega je pod-lunske reči stvarjala. (Glej: Paull. Syst. pag. 99.) Kakor boginja se je luna Isis velela starka — baba, kakor Diodor njeno ime razlaga (I. 11.) in tudi Živa — Baba pomeni toliko kot starko. Isis pa ni samo boginja luna, temoč tudi namestnica prirodne rastivne moči, in se zatega voljo veli del i tel ca življenja (Diodor. 1.14. 27. V. 69.) in ravno to je tudi Živa *); za tega voljo imaimeŠakti— Par as akt i, vis, vis energetica, in ima kakor slavenska Cica veliko število cickov,v kteri njo kot darovnico življenja oči-tujejo. Kakor Živa ima černo stran in se za tega voljo veli Gauri — Gangetica, Bengalina, „animas eorum judieans, qui in fluvio Gauge loti et expiati expiranta,— kakor v ti zadevi je Živi slična severno-slavenska S a-dica 2), — kakor je Živa kot Ba dr a kali černa boginja in maševavka (glej: Paul. Sv^tema 13. 14. Pie-rer Univ. Lex. III. B. str. 435), in kakor je v tem momentu Živi spet severno-slavenska Baba — Jezi-Baba enaka 3), tako je tudi Isis boginja černa in na stenah njenega tempelnja v Tebah je obrazovana kot sodnica mertvih (glej: Descr. de V Egit. Vol. II. Antiq. str. 165. Primerjaj tudi: Herodot II. 120). Kakor boginja pekla opravlja Isis tudi s sanjami in ponočnimi prijazni (Paus. Phoc. cap. 32. Ovid. Met. IX. 685.) , ravno to službo ima tudi Ž i v a Ma r r i j ama in severno-slavenska Mora, ktera ni druga kakor černa stran Babe 4). Kakor je egipčanska Isis iskala svojega umorjenega moža O siri d a fglej: Kreuzer Symbol. I. 258 itd.), tako tudi Živa kot De vi Ishi svojega pri Gangesu na kose raz-terganega sopruga Ishvara in sicer spremenjena v kravo (glej: Barth. Altdeutsche Relig. II. 129). Egipčanska Isis jase na psih 5), ker jev pes posvečen božanstvom pekla, ravno tako tudi v Živatovem častji nahajamo psa 6). (Dalje sledi.) lj Glej: Hammer v \Yiener JahrMcher der Literatur B. II. pag. 291. in Willian Jones Asiatic. Researches Toni. 1.9. — a) Dr. Hanuš Slav. Myth. 410. — 3) Glej Dr. Hanuš VViss. des slav. Myth. 145. 168. 412. — 4) Dr. Hanuš 142. — 5) Dio Cass. LXXIX. 10. Muller Archaeologie der Kunst §. 408. — 6) Dr. VoHmer s. v. Shiva. — 123 — O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Tretji članek. G>alje.) Tudi vračnica je egipčanska Isis x), in bolnim je v sanjah kazala vračila, ktera naj rabijo za ozdravljanje bolnih. To vlastovitost je tudi imela Bhavanv-Baba 2) in imenitne bo bile panonske babe (matres pa-Donicae) o ozdravljanji bolnih in o bajanji. Kakor boginja celjenja, vračenja, je imela ime Kaija, ker po besednem prestavku pomeni cela, toliko kot zdrava3), in zdaj si razjasnimo celske napise na rimsko-alovenskih spomenikih: CELEAE AVG. P. AELIVS. COS. PRO SE ET SVIS. V. S. L. M. in na drugem kamnu: I. O. M. EPONE ET CELEIAE SANCTAI .... in spet na tretjem spomeniku, kjer ime Cele j a že ima latinski prestavek. Napis se tako glasi: I. O. M. ET. SALVTI. CELEIAN. AVG. P. AELIVS VERINVS VE COSv PRO SE ET SVIS 4). Po tem priimenu boginje Žive — boginje celenja ali vračenja — je dobilo mesto Cele svoje ime, in zdaj si lahko razložimo, kaj imena VRADSAR1VS 5), CELAT 6) in polatinčena SALVLA 7) pomenijo, in kako so mesta V raca r, Cele, Celovec, Celina do svojih imen prišle. Razun Višnutorega častja je v Celi tudi posebno bilo navadno častje Z i vato vo in še zdaj v zid pri tako zvanih starinskih vratih je vzidana možka glava z bikovimi rogmi, ker pod to podobo je bil Živa obrazovan. Tako se tudi razjasni, zakaj mesto Celovec ima sana (jšchlangendrache, Lindwurm) v svojemgerbu, ker tudi ta stvar peklenska je bila pod obiastjo Živatovo. Božanstva na rimskih spomenicih pod imenih Isis eal u t ar i s znajo ravno tako dobro biti indoslavenska Živa, kakor egipčanska Isis. Egipčanska Isis pa je tudi porodna pomočnica 8) bila, in tudi v tem se enači z indoslavensko Bha v a ny-Babo, in zato še današnji dan slovensko poznamljenje babica za porodno pomočnico. Kakor „1 si s J) Pausan I. 86. 122. Diodor I. 25. — *) Dr. Vollmer sub voce: Bhavanv. — 3) Bopp Gloss. Sanskrit. sub voce Kalja. — 4) Muhar Gesch. d. Stei. I. 352. 354. — 5)Apian XXXIX. — 6) Muhar 380.-7) Muhar 1.334. - 8)Hesych vox 87TcXv(Ta(jevri. iofera" ima vse hude strani peklenskih božanstev, posebno vzrokuje slepoto l). Ta nesreča se je tudi Živi pripisovala, kar že njeno ime Virubakša „terribeles oculos habens" poterjuje. Druga černa stran Iside je, da je tudi Ne me si s in njena delavnost mest (maščevanje, die Rache.) Ko takšna nosi kačo Thermutis na glavi, ktero nad hudodelnike pošilja 2j. Tudi o tem je Isidi indoslavenska Živa podobna. Kakor Kali »uigra et vindex" 3) ima lase s kačami opletene, in tudi v tem ji je severno-slavenska Ježi — Baba — Kiki Mora enaka. Ali veli se tudi, kar že njeno ime pomeni, kraljica 4) Vladajoča, in tako vlada deržavo in vero, kroti strah boja, podpira pravico in čuje nad veličanstvom kraljev 5). To je tudi indiška Živa 8 priimenom Isi — Isani — Ishi, Ishani 6) od glagola ish, imperare, regere, vladati, ladati, isha, do-minus, vladavec. To Živo Isani nahajamo spet pod imenom Lada kot boginjo ljubezni 7), kar je tudi Živa — Bhavanv Ishani bila, ker so se zaljubljeni k nji obračali in za srečo prosili SJ. Zdaj se reši vsa zastavica: kako Lada se v slavenskem mytu tudi kot lučna Boginja 9) predstavlja, ker je tudi indiška Živa lučno božanstvo (luna), in kako sopetjebo-ginja ljubezni, ker je tudi Bhavanv braniteljica in pokroviteljica ljubečih. (Dalje sledi.) ') Juven. Sat. XIII. 92. Ovid. Pont. I. 51. — *) Pausan. H. 424. Preller Demet. str. 149. 157. — 3) Paullin Syst. 99. — 4) Bo hI en das alte Indien II. 458. — 5) Diodor I. 14. Apul Met. XI. str. 241. Plutarch Isis cap. 27. — 6) Rig-Veda LXIV. 5. Sonnerat Reise nach Ostindien I. 157. — 7) O Ladi beri izverstne članke v dr. Hanuševi Wissensch. d. slaw. Myth. str. 27, 38,139, 169 .170,193 itd. — 8) Dr. Vollmer Myth. Lex. sub voce Bhavanv. — 9) Hanuš str. 225, 239. 295, 345, 366. — 126 — O Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Tretji članek. (Dalje.) v v Drugo priime Živa-1 a in Žive je Lilesvara in L i le s v ar i 1). Lil, lal, pomeni v sanakritu ljubiti, poželeti 2), primeri: slovenski lile k, das LiebliDgskind. Lilesvara je severno-slavenski Lel in Lilesvari Polel, in zdaj tudi zapopademo, zakaj v slavenskem mytu Lel in Po lel sta v zavezi z Lado 3). lah pomeni v sanskritu vladati, v slovenskem narečju govorimo tudi ladati; glasnik v je odpadel, kakor se to v slovensko-horvatskem narečju zmiraj zgodi, n. pr. las, lat, last, namesto vlas, vlast. S slovenskim glagolom ladati vjema se rusko-poljsko Iadny, ladati, ordnen. Brez dvombe je po imenu boginje Lade nastalo ime Ladislav. Božanstvo na rimskih spomenikih z imenom I si s regijia zna tedaj biti egipčanska Isis, pa tudi slovenska Živa — Lada. Isis egipčanska se tudi imenuje mater sider um 4), in to je tudi indo-sla venska Živa — Lada boginja luna, in tako zvemo razlog, zakaj mesto Cele, kjer je Zivinočastje, kakor spomeniki kažejo, posebno cvetelo, ima zvezde v svojem gerbu. V Celi je častje Višnutovo in Živino posebno moglo cvesti, in sicer pervo v Narasinha — možole-vovi avatari. To še zdaj pričajo mcogi levi z odper-timi lapami, ktere v Celi nahajamo. Keršanski misio-narji so za ložjo privajenje posvetili keršansko cerkev v čast svetega Daniela in namalati dali svetega preroka ko v levnjaku od levov obdan sedi. Tudi možko-ženska je egipčanska Isis 5) ravno kakor indo-slavenska Živa s priimenomArtanarissura Zeno-mož 6). Ve se na podobe ogledamo, pod kterimi se je očitovala, tudi v teh nahajamo enakost, in sicer še ene podobe nahajajo z mesecem in rogmi 7), znamnji, ktere tudi Živa ima s). Na štirskih in koroških rimsko-slovenskih spomenikih je dosti podob indoslavenske Žive v različnih momentih. Vse te posebnosti bomo v svojem delu na tanko razlagali, in tudi razloček pokazali, kjer se Živa od I si de v obrazih in slikah razločuje« Kakor smovidili je voda rojenka Nara — Ish-varata, to je Živa-ta, zato njeno poznamlenje nara, gerški vetrov , vegevg, slovenski nor, ponor, ponori tu 0 Creuzer Svmbol. II. 83. — 2) Eichhoff 245. — 3) O Lelu in Polelu beri pri Hanušu str. 27, 38, 74, 270, 318—366, primeri lubere in libido. — 4) Plutareh de Iside cap. 9. — 5) Plutareh de Isid. cap. 43. Hvm. in Isid. v. 24. — 6) Paulin Svstem Brali. 86. Pierer Univ. Lex. I. 210. — 7) Dexr. de 1' Egy. II. 127. Denon vovage dans la basse et la h. Egg. Pl. 115. n. 19. Winkelmann VII. 464. 8) Paullin Syst. Brahm. 105. Živa se torej ni samo smatral kot praogenj (pervo-tni ogenj), temoč tudi kot pravoda (pervotna voda), zato tudi Živa ima ravno tako priime Narav ana kakor Brahma in Vi sna (fflej: Iadian Antiquities I. pre-tace LXXXVII in LXXXVIII., dalje: Ane. History of Hindost. I. 60.) Tako se razjasnuje, zakaj jednake izraze za ogenj in vodo nahajamo. Tudi egipčanska Isis je po Heraklitu in drugih Stoikih (glej: Creuzer Svmbol. II. 168), ocean, pravoda, iz ktere se je solnee rodilo, in iz ktere se zvezde redijo. Pa kakor je Isis porodnica s o In ca, tako tudi Bhavanv bogov (Brama-ta, Višnuta in Ži-vata) mati, kterih drugi ni samo predstavnik vode, temoč tudi s o 1 n c a, in se veli Chris«Krsna,Krishna, sol in ecclvpsi (glej: Creuzer I. 623.) in poslednji se naravnost solnce imenuje (Paulio. Syst. p. 99.) Zato kranjski Gorenci, kadar kres kurijo, kteri je spomin starega solnčnega častja, si leseno kolo napravijo, ktero na klin nataknejo in pod kresom okoli ženejo klicaje: jjLet' Šiva *) let'Ia pozneje pa to kolo v ogenj veržejo. Prav za prav so tedaj primerili Živo Norejo egipčanski v rimsko bogočastje prijeti Izidi. (Dalje sledi.) — 127 — *) Slovenski narod prav izgovarja Siva indiški Shiva. Dozdaj smo zmiraj pisali Živa. kar pa je bilo krivo. Bodemo se pri prepisu celega dela vsih takošnih pregreškov ogibali. Tudi bodemo skerbeli, da bodo na sanskritske besede z latinskimi cerkami pisani nagi a s ki se prav postavljali. Dozdaj to ni bilo povsod mogoče, ker rokopis hitro pisaje in hitro v tisk odposlaje smo večkrat pozabili jih povsod postaviti in besede poznamljati, kakor je treba, in tudi pri natisu se še marsikak pogrešek vrine. Naj se tedaj kritikarji ne spodtikajo in ne mislijo, da ti pogreški iz naše neumnosti izvirajo. Pisatelj. 130 O Noriku in Noreji, Spisal Davorin Terstenjak. Tretji članek. (Dalje.) Noreja je tedaj po teh primerah boginja Zivra, — ali v kteri zadevi? Prej, kakor jo razložimo, moramo nekoliko 9 in-diški kosmogonii govoriti. Že Strabon je poznal nauk BrahmaDov, da je voda praživelj (pervina ^). Tako tudi nam pravi Jones ^3, da vsi indiski modroslovci vodo imajo za izvirni živelj in pervo delo stvarjenja. Jones navaja besede Menutove ostvarjenji sveta takole: jjSvet, pravi Modu, je bil temen, brez reda, vse v globokem spanji, dokler ni samostalni Bog pet življev in dragih krasnih stvari stvaril in temo razpodil. Po tem je hotel razne stvarjenja po izteka svoje lastne slave nastati dati, zato je najpervo ustvaril vodo, in ji je dal moč gibanja^ Po ti moči je postalo zlato jajce, ktero se sveti kakor jezero solne, v tem je bil Brama samostalni veliki oče O Stralbon XV. — ^3 Asiatisphe Unters. I. 197. 131 nuje vse bivanje Slovencev okoli Noreje, temoc (udi ob časa rimskega vladarstva so vse znane mesta po Živini kravi ali po synoDymu njene besede in po 8ymboIa Živinega moža: turu, muru, bika — bisu — volu — svoje imena dobile. Tako Imarinm, Murium^ Graviacae, Viscellae itd. Da so vse te imena bre^ vsake pomembe ali po golem primerljeja postale, tega gotovo noben človek z zdravimi možgani ne bode verjel. Tadi