M- Elizabeta: Ti si večni praznik moj! Že stoje oltarji majski tisoč jih je, milijon, že prepeva slavo Tvojo 7. jutra v noč srebrni zvon. Z belim cvetjem so odele ljube roke vsak Tvoj kip, vanj so vpletle vso ljubezen, gorkih src gbrak utrip. Lučce gledajo v višavo liki k materi otrok, • vse bi rade se vtopilc v Tvoj pogled, tako globok Že stoje oltarji Tvoji, v moji duši klije maj, vsa je polna Tebe, Mati, ti, Prelepa, njen si raj. Tebe išče moja pesem, ljubim Te, otrok sem Tvoj, Ti si moje žarno solnce , Ti si večni praznik moj! 130 " A V B MARIA" Marija Pomagaj — za šmarnice. Rev. Hugo Bren, O. F. M. Na podlagi došlili dopisov smelo trdim, da "Ave Maria" še nobeno le to ni tako ugajala, kakor letos. A ne mislite, da hočem s tem postrani samemu sebi kaditi, kot uredniku. Dobro vem, da bi bila to ukradena čast, postavljanje s pavovim perjem. Ne po svoji notranjosti, po vsebini člankov, ampak po svoji zunanjosti, po svoji pročelni strani, se je tako prikupila. Nisem se motil, ko sem v prvi številki zapisal, da bo na prvi platični strani vsakokrat najlepši in najboljši članek. Da !■: bil kateri onili v notranjosti izvabil kako solzo, mi ni znano. To pa vem, da so marsikateremu solze za-iskrile v očeh, ko je po dolgem času zopet zagledal pravo podobo svoje ljubeče in ljubljene Matere -Marije Pomagaj. Kolikim so se pa te solze na znotraj razlile, ker si radi človeških ozirov niso upale na dan. Ni čuda! Pogled na materino podobo, posebno če. dobro izraža njeno materinsko milino, je zgovornej-ši misijonar, kot katerikoli drugi. O mrliču pravi naš Prešern, da molče trobenta. Se glasneje pa molče trobenta dobro zadeta, od miline ožarjena materina podoba. Marsikateremu neobrezanemu na srcu in u-šesih, lahko trobiš na uho s trobento vesoljne sodbe. Zastonj! Posmehoval se ti bo. Pokaži mu pa podobo njegove matere v njeni materinski milini in ljubezni. Opazuj ga, ko se bo zagledal in zamislil v njo. Živci okrog ustenj in oči mu bodo začeli postajati nemirni in nervozni. Ce ga ni sram, se mu bodo oči oro-sile, glas bo postal tresoč in jokajoč. Ako ga je sram, se bo naglo o-brnil in ti rekel: Na svidenje! Poglej za njim, pa boš videl, kako je sunkoma vzel robec, iz žepa, ter ga podstavil, ne nosu, ampak očem, da prestreže solze ginjenja. ki jih je rodil spomin na mater. Sloveči danski konvertit Joergen-sen je imel tudi zlato mater. Dok- ler je samo ona vplivala nanj, je bil sam nje vreden sin. Kvarni tuji vplivi so pozneje izneverili materi sina. Postal je brezverec. Oblak brez-verstva mu je zastrl tudi solnce matere. Nič več mu ni posijalo izza oblaka. je prej zašlo za gorami večnosti, da se mu izza njih po dolgem času v majski ljubkosti zopet pokaže- Nekega večera je bilo. Joer-gensen je hitel po mestnih ulicah, Poof vedi za kakimi bogopozabnimi cilii. Naenkrat mu z bližnjega vrta udari na uho melodija, tako sladka in božajoča, da je obstal in jo s pridržano sapo pil. Tako znana se mu ie zdela. Misli in misli, kje bi jo bi! že enkrat slišal, ker njeni akordi so mu kot daljni jek odmevali v duši. Slednjič se spomni, da je to melodija uspavanke, ki mu jo je dobra rajna mati ob zibelki prepevala. Kakor majska jutranja zarja mu je materina podoba vstajala v duši, dokler mu ni s polnimi žarki posijala v bogopozabno srce, da so moreči dvomi, katerih je bila njegova resnice lačna in žejna duša tako polna, kakor nočne ptice ob jutranjem svitu bežali na vse strani. Joergen-sen ni bil več brezveren, ampak veren, globoko veren. Tak je ostal do danes. Molčeča trobenta, miljena podoba mrtve matere, mu je zado-nela v dušo in ga poklicala iz groba. Crof Chataubriand je imel mater, ki je v polni meri zaslužila to sladko ime. Kot otrok je bil sam njen odsvit. Pozneje je zašel na bogopo-zabna pota. Mati ni doživela sreče, da bi se bil kot zgubljeni sin vrnil v njeno naročje, dasi je toliko molila v ta namen. Na zadnjo uro je naročila svoji hčerki, naj ona nadaljuje delo njegovega spreobrne-nja. Hčerka ie ta materin testament sporočila svojemu zašlemu brntu. ki se je takrat po svetu klatil. Ta ljubezen v Popu počivajoče matere ga je zadela, kakor Savla božja milost na poti v Damask. Živo mu je njena podoba stopila pred oC1' Oči solzne, v rokah sv. rožni venec' ki ga umirajoč izroča hčerki- TeS'1 prizora ni prenese!. Na kolena j padel, kakor poroča sam, in bil z°* pet veren, kremenito veren, ter te tak tudi ostal. Tn naš Ivan Cankar, Naravn0?t svetniško mater je imel. Sam je pa prav za prav "zapit študent," ga kot človeka ni mogla biti vesela. Koliko je premolila zanj, ko r pokopal njeno srčno željo, da bi '>'' šel v "lemenat". Na videz je m0'1' la zastonj. Kar je živa slišala o nje'11, jo je bolj žalostilo, kot tolažilo. ^ peresu je bil velikan, naš najvecj'i v veri pritlikavec, da ji ni segal gležnjev.. Legla je v grob, ko njefl Ivan, njen ljubljenec, še ni praV nič mislili na to, da bi se vrnil. 1°' da podoba matere, ki io je nos'' globoko v duši je misijonarila 'in' prej in ni misijonarila zastonj. se mu je ob neki priliki strtemu duši izvil iz prevaranega, življenj^ sitega srca, koprneči vzdih: Ma*1, za trenutek, samo za en trenutek naj vas -še vidim! smo vedeli, otrok v duši, tiste, ki se mu je Prva ljubeče zasmehljala, ko je od-Prl oči za ta svet, svoje lastne raa-tere- Marija, božja in naša mati, je ®lcer samo ena, a njenih podob je rez števila. Slovenski otrok pa naj-l0'j pozna eno, ki jo je prvič zagle-^ na steni rojstne hiše — Marijo v °niagaj, brez katere ni nobena polena slovenska hiša. Ta se mu je tako globoko vtisnila v nedolžno o-tr°ško srce, kakor podoba telesne "lamice, posebno še, če je kedaj z klečal pred najlepšo vseh Marij Pomočnic, pred' Marijo Po-"lagaj na Brezjah. S tem dvema podobama v srcu £red0 slovenski otroci v svet. Na-Vadno je to njih edino premoženje, ed»ia dota. Lepa dota! Kedor jo "hrani, ne bo stradal kruha, če mu ne da mati domovina, ga mu cVa Mačeha tujina. Toda le prerado in Prepogosto se zgodi, da slovenski o-rok v tujini nadomesti ti dve dragoceni podobi z drugimi, malo nli "Uc vrednimi. Slovenec je preme,-lak. Ni zastonj mehka lipa njegovo prodno drevo. Kdor mu zna nai-°'j sladko govoriti, tistemu nasede. a lečo socializma, komunizma in 110 vem šc kakega — izma, proda pr-®rojenstvo, dragoceni podobi dvojke matere, ki so bili takorekoč zračeni z njegovim otroškim srcem. Vi naši dobri in zvesti po nasel-'riah širne Amerike najbolje veste, ('a rie sodim krivo. Saj nam sami tožite, da ste tako osam-■Jeni v življenju po veri svoje ma-tore. Vse drugo je rdeče in bogo-P°zabno, to je žalostna pesem toliko Vas'h pisem, ki jih dobivamo. In Prav nič ne dvomimo, da je res, kar poročate. Koliko naših rojakov pred leti, če ne morda pred mc-(Spci, solznih oči jemalo slovo od , -^larije Pomagaj," jo zagotavljalo Sv°je neomajljive vdanosti in jo Prosilo materinega blagoslova v tuji svet. Koliko se jih je jo-aJe poslavljalo od svojih telesnih "later, če so bili še tako srečni, da '0 jo imeli, ali so vsaj na njenem £rohu potočili zadnjo solzo hvalež-nosti in' ljubezni na domačih tleh, ter ji klicali v nemi grob: Mama, radi mene le mirno spite, ne bom pozabil, ne na vas, ne na Marijo, kakor ste mi tolikrat naročali. A danes? Po letih, če ne morda mesecih? Na mestu, kjer je prej visela miljena podoba Marije Pomagaj, visi morda danes mrka podoba Marksa, Lenina, Trocky-ja. S podobo matere je mnogim zginila iz srca tudi podoba Matere. Slutil je, kako tesno ste združeni mej seboj, da ju skoraj ni moč ločiti. A ker je šla ena, je morala iti tudi druga, čeravno se je srce vpiralo. Berite spomine naših odpadnikov, ki jih ob velikih praznikih, kakor o božiču, veliki noči, v maju tako radi pogrevajo. Preveč jim srce kriči po nekdanjih solnčno-jasnih dneh, ožarjenih od ljubezni dvojne matere, da bi mogli molče mimo njih. A jih je zopet sram to priznati. Da bi zadušili te moreče spomine, se norčujejo iz svojih "praznovernih" mater, ki so jih nekdaj vodile k jaslicam, božjemu grobu, majniškemu oltarju. ( c mislijo, da mi verjamemo temu kar pišejo, se zelo motijo. Pre dobro vemo, da je tisto, kar res mislijo, zapisano mej vrstami, ne v vrstah. Njh srčna kri. krvave solze so razlite mej njimi. Če bi ne bilo človeških ozirov, teh krutih tiranov, ki drže njih srca v kleščah, bi na glas zakričali: Ven z Marksom, ven z Leninom, in njih evangelijem, pa mater in Mater s sladkim evangelijem nesebične ljubezni nazaj! Ker pa nimajo tega poguma, z norčevanjem dajejo duška svojim zasužnjenim srcem. Nočem se radi tega iz njih norčevati, ali jim to očitati. Zavedam se. da nas je maj objel, ko takorekoč cela narava diha mlado ljubezen in se klanja Materi lepe ljubezni. Mati, •še bolj nebeška mati, pomeni ljubezen, tako veliko, da je pripravljena objeti tudi otroka, ki je čašo hudobije in propadlosti do dna iz-pil. Se bolj otroka, ki mu v dnu duše vendar še tli ljubezen do nje, četudi jo morda usta preklinjajo. Tn večina zašlih slovenskih otrok je taka, da ima objestnejša usta kot sr- ce- Očitke bi si delal, ko bi jih zdaj, ko se jim Majniška Kraljica s toliko ljubeznio bliža, kakor bi bili njeni srčki, zaničeval in zmerjal. Ne, ne bom storil tega in kar sem povedal, naj se ne smatra kot očitek. Tudi ti, dragi moj, ki si se vedno rad Matere držal, tega nikar ne stori. Najini bratje in sestre so. Kolikor so sami krivi, da so jo spustili iz svojega ga objema, naj se sami z njo in z Bogom pobotajo. Midva jih glejva samo kot take, ki nimajo več Matere, ki so sirote. Sirota se pa vsakemu smili, ki ima še količkaj srca. Vsak si želi, ko jo sliši kako milo kliče mamo, da Iti mu jo mogel od smrti obuditi. Tudi srca teli naših zapeljanih, bratov in sestra, kakor rečeno, bolestno koprne in kriče po Materi. Tn midva jim io lahko obudiva. Poslušaj kako! Kakor vidiš letos naša narodna mati-Marija Pomagaj obiskuje svoje otroke po ameriških naselbinah. Veliko rojakov io je s solznimi očmi pozdravilo, ko so jo po dolgem času zopet zagledali, tako kakor je v resnici. Z veseljem so jo sprejeli v svojo hišo in ona jih je bila vesela, ko je videla, da so ii še vedno otroško vdani. Koliko je pa drugih, katerih hiše ji še niso odprte, ki morda celo vrata zapirajo pred njo, kot Judje prvo sv. noč In to njeno materno srce silno boli. Tudi tem svojim brezbrižnim zapeljanim otrokom bi rada pogledala z oči v oči. Molče, samo z maternim pogledom, polnim miline in ljubezni, bi jim rada pogledala v motno oko. Samo z od materinske ljubezni solznim očesom bi -jih rada vprašala : Janez, Tone, Marička, ali je mogoče, da si tako pozabil« name? Ali se ne spomniš več. kai si mi obljubila, ko si zadniič klečala pred menoj na Brezjah? Da ne boš pozabila na me, naj še jaz nikar ne pozabim na te? Jaz nisem, zvesto sem držala besedo, ki sem jo dala tebi in tvoji umirajoči materi, ki me je ob slovesu iz te solzne doline prosila, naj bom zanaprej jaz tvoja mati. V skrbeh za te sem te prišla čez morje obiskati. Ti pa nimaš prostorčka 132 "AVE MAHA* za me v svoji hiši, ti mi celo zapiraš vrata? O, otrok moj ti nisi več tisti, kakor si bil. Srce, ki bi ta milo vprašujoči in ljubeče očitajoči Materin pogled mirno in mrzlo preneslo, bi pač ne bilo več slovensko. Imamo tudi taka srca mej nami, ki niso več lipova, ampak hrastova. A upam, da jih primeroma ni veliko. Slovenec ima navadno več slabega na jeziku, kot v srcu. Ob spominu, še bolj pa ob pogledu na mater, "pa tudi na Ma-ter, zlasti Marijo Pomagaj, mu srce zopet postane mehko, kakor lipa. Zato daj mu v roke podobo brezjan- ske Matere, zlasti to-le z majniškim cvetjem odičeno mu daj, ali pa nam piši, da mu jo pošljemo. Ob njenem pogledu mu bodo vsi majniški spomini nekdanjih dni. ko ie še sam kot nedolžen otrok z majniškim cvetjem krasil njene podobe, ko ga ie rajna mamica morala še dvigniti, da je mogel z lastno nežno ročico podati nebeški Materi šopek in srce. O, jaz mislim, da se bo eden ali drugi zopet spomnil testamenta svo- je rajne mamice: Janček, Jožek, Micka, na Boga pa na Marijo nikar ne pozabi in jaz bom mirno spala> dokler se pri Bogu in Mariji ne snidemo ! Prijatelj, če boš za letošnji maj-nik sam eno tako šmarnico odtrgal in poklonil Mariji Pomagaj, ji boš napravil večje veselje, kakor s celim ogromnim šopkom najlepših cvetlic, kar jih premore majska narava. Na delo torej za take: Šmarnice — Mariji Pomagaj. Rev. P. Evstahij Berlec, O. F. M. v e M a r 1 a Bodi pozdravljena, rajska Devica, vekomaj slavij ena roža neba, bodi pozdravljena, naša Kraljica, Mati Marija, mogočna Gospa! — Ave, Maria! . . . Božja Modrost je od vekov izbrala Tebe za Mater in varstvo ljudem! Jutranja Zarja, ljubeča in zala, siješ dobrotno duhovnim očem . . ■ Ave, Maria! . . . Vladaj nad nami, o blažena Mati. v srcu naj vedno prebiva tvoj Sin; duše nam dvigajo žarki bogati, srečni otroci smo jasnih višin! Ave, Maria! . . . Zmagali bomo pekel in naslado, srčno odbili napade sveta, v čednosti mili nam srce bo mlado, zrelo za čiste prostore neba . . .! Ave. Maria! . . . Upamo zmagati, Mati Marija: k Sebi nas vodiš z ljubečo roko — Jezusu v duši doni melodija, pesem od daleč nam čuje uho . . . Ave, Maria! . . . Boni pozdravljena, Mati Modrosti, venec, vrhunec vesoljnih stvari, bodi pozdravljena, Roža svetosti,, Tvoja naj hvala na veke živi: Ave, Maria! "AVI MARIA" ^33 Pri Poleg male hišice, tabernakeljna, ste meni najdražji dve hiši. Tista, v kateri je bilo, a žalibog že zasta-'°> materino srce in ta-le ki jo vidi-te Pred seboj, v kateri še bije milo-st»polno Materino srce. Dve leti sem preživel v njej, oz. ob njej. In kadar jo pogledam, se mi stoži po nJ«j, skoraj bolj kot po materini. V materini ni več solnca, ni več 'nagneta, le dragi spomini jo še o-Zarjajo, kakor večerna zarja, ko je So'nce že zašlo "za božjo gnado." V Materini še sije solnce, še deluje niagnet. Ta Mati ne umrje. Šele, ko zadnjemu otroku solzne doline °brisala zadnjo najgrenkejšo solzo, ^o zapustila svoje zemeljske domo-Ve> v katerih jim deli milosti, da bi m°gli priti k njej. Ko se spominjam dni, ki sem jih Preživel pri njej, me včasih malo strese. Posebno, kadar se spomnim °nih dni, ko sta dva praznika sku-Paj padla. S sobratom sva šla po kosilu doli na dobropoljsko planoto 'n z daljnogledom gledala prvi po-P°ldanski vlak, ki je težko sopel Proti Otočam. "Ta jih pa ima," sva si pomežiknila. "To bomo sedeli!" res, kakor črn dim iz lokomoti-Ve> predno zopet naprej vleče svoj rep, so se vsuli iz vlaka. Prej *ako samotna pot je bila naenkrat Cfna kot mravljišče, če je razgrebeš. ^rug čez druzega so se valili proti savskemu mostu, kakor bi jim bil s°vražnik tik za petami. Gledati te otroke, ko hite k Mate-ri> je nepozaben užitek. Kakor bi mieli perutnice, se dvigajo po strmimi navzgor, da bi bili prej pri njej. Se matere s svojimi bremeni na _ stupi rami," ki so jim nožice opekle, niso hotele biti zadnje. Rdeče, kQt bi jim kri zavrela, so kmalu za °nimi, ki so le svojo težo nosili, pri-Sopihale na dobropoljsko planoto. Koprnenje, da skoraj zagledajo dragi Materin dom, jim ni dalo, da bi Se malo odpočile. Kar naprej so so-Pihale. "Mama," so mali romarčki s "štu- Mariji Pomag Rev. Hugo Bren, O. F. M. poram" vpraševali, "ali bomo kmalu pri Maliji?" Morda je bila to le otroška nepočakanost, morda pa tudi sočutje s sopihajočo mamico. "Kmalu, kmalu, Janček, Jožek, Micka," so mamice pretrgano odgovarjale, "še tistele stopnjice, pa boš videl kje je Malija doma " In malčki,' ki jim je mejšmarna vročina sklonila glavice, kakor rožam .na polju, so jih začeli dvigati, kakor jih dvigajo rože, ko jih objame jutranje solnce. Predno so mamice, sklonjene pod sladkim bremenom, prestopile zadnjo stopnjico, so "štuporamarji" že veselo vsklikali : :"Mama, jo že vidim!" Ni jih več zdržalo v mehki kočiji. Matere so jih seveda rade izložile. Marija Pomagaj na Brezjah. Tu, vrh stopnjic, odkoder ti veličastni Marijin dom hipoma, kakor čudežno izraste iz tal, so sveta tla. Le najdražje grobove je močilo že toliko solza, kakor te. Kdor hoče vedeti, kaj je našemu vernemu sta-rokrajskemu ljudstvu Marija Pomagaj, naj je gre opazovat na ta od gorkih solza ginjenja in hvaležnosti posvečena tla. 'Živo jih gledam pred seboj, te zagorele obraze. Kakor skorja izgledajo. Vročina dneva jih je poindijanila. Na prvi pogled bi človek mislil, da je pod to skorjo že davno zamrlo vsako blago čustvo. A poglej jih, kako so nehote zdrsnili na kolena, se sklonili k tlom in jih močijo s solzami, kakor Judje jeruzalemsko zidovje, ostalino nekdanjega veličastnega svetega mesta. ■J* Kako krčevito stiskajo z žuljavimi rokami jagode rožnega venca. Prekipevajoča čustva jim silijo celo v prste. Mnogi si sezuvajo obuvala, kakor Mojzes, predno je stopil k gorečemu grmu. Presveta se jim zdi ta zemlja, da bi jo z brezčutnimi in še debelo kovanimi podplati teptali. Da, ne malo jih skuša celo po kolenih napraviti ta zadnji, za kolena vendar še predolgi kos poti. Ljubezen ne pozna ne ovir rte žrtev. Ko je večina dosegla vrh in poslala prve gorke pozdrave Materi, se uredi procesija,: Iz polnih moških prsi se oglasi: "Sveta Marija, sveta Mati božja!" ... in iz sto grl privre, kakor iz vulkana: "Prosi za nas!" Za tem pa: "Marija k tebi"... Čim bolj se bližajo Materinemu domu, tim mogočneje in občutnejše se glase litanije in pesem. A glej, tam že prihaja Materin odposlanec naproti, noseč jim prvi njen pozdrav. Z banderca se jim ljubko smehlja ona sama, kakor bi jim hotela reči: "Ni me strpelo, morala sem vam priti naproti." Glasovi se začno tresti, poljubi hite po zraku. Tišje in tišje postaja petje, ginjenje je duši, dokler ob vstopu v cerkev ne dobe besedo samo solze. Nihče več ne misli na kak red. Skozi vsa vrata se naenkrat valijo notri, vsak hoče biti prej pri Materi. Vseh oči se kakor zamaknjene vpro v Njo. Glasnejši glasnik src so kot usta, iz katerih se le tu pa tam, kakor po strani, ukrade kak vzdih, ki se mu pozna, da se je u-trgal v globini. Treba videti te oči, s solzami zalite. Otroška ljubezen, srčna hvaležnost, -goreča prošnja žare in iskre iz njih. Vmes so pa tudi plahi in povešeni Petrovi pogledi iz getzemanskega vrta, ko je petelin drugič zapel. Morda so o-pazili v sicer tako milem Materinem pogledu solzo. Zapekla jih je v dno obtežene duše. Začutili so, da stoji pred tronom milosti pošast, ki brani prošnjam do Materinega srca. Nekako obupno se hoče izviti iz ta- kili src: "Marija ne zavrzi nas!"-.. In glej, najbrž so razumeli njen pogled, tako poln usmiljenja, začeli so se ozirati nazaj, po zavezniku, ki bi jim pomagal pregnati pošast, katera zastavlja pot njih prošnjam do Materinega srca. Ko smo to opazili, smo vedeli, da je čas za nastop. Tako okoli treh smo zasedli spovednice in naenkrat je bilo vse črno in belo in pisano okrog njih. Po trije naenkrat so moleli glave v linico, da bi jih Mati, kot zgubljene sinove in hčere prej zopet mogla pritisniti na svoje srce. Sedeli smo in hiteli, a ko smo šli ob šestih na kratko večerjo, se ni še nič poznalo, vedno več jih je bilo. Po večerji je bilo treba za par korakov do spovednice četrt ure, predno smo se pretili do njih. Potem je šlo dalje. Rešeni more greha, so takoj zopet lahnih korakov hiteli v milostno kapelo. Ves drug je bil zdaj pogled Materin, vse bolj vesel. Pesem je začela vreti za pesmijo iz pomlajenih src otrok. Motilo nas je to. Vedeli smo, kako nam bo še potreben glas, ki ga je petje v podvojeni meri krhalo. A kaj smo hoteli. Če srce vriska, kako naj usta molče. Tako okoli desete ure se je začelo okrog spovpdnic malo jasniti. A čuj, petje se sliši iz dalje. Vedno bližje in bližje prihaja. Nova krdela se začno valiti v prostrano svetišče. Večerni vlaki s Kranjske, Koroške, Goriške, so jih pripeljali novo armado. Ob enajstih so bile spovednice zopet kakor kamen sredi razjarjenega mravljišča. Uvideli smo, da četudi sedimo celo noč, jih ne zdelamo. Narava je pa tako nujno zahtevala počitka. Ni kazalo druze-ga, kakor reči: "Ljudje božji, za nocoj bo dosti, jutri na vse zgodaj dalje!" Pa kako težko je bilo to reči, ko so vendar tako milo prosili: "Gospod samo mene še, tri štiri ure že čakam." Pa smo še tistega in še drugega in še tretjega. Ker je pa četrti peti in šesti imel isto prošnjo, ni kazalo druzega, kot reči: "Lahko noč!" ker če bi se bili še malo obotavljali, bi bili lahko rekli: "Dobro jutro!"- Ko smo drugo jutro ob treh zopet nastopili, so nas tisti, ki so na svojih mestih počenih in malo zadremali. že težko čakali. Drugi so spali okrog spovednic, kakor Matjaževa vojska. Le s težavo smo jih budili in si utirali pot do spovednic. Tako je šlo zopet dalje do maše in potem do opoldan, ker so jutranji vlaki pripeljali novo rezervo. Če je bil naslednji dan zopet praznik, se je ob treh da capo, znova pričelo z istimi genljivimi prizori. Navdušenja za nov nasljok nam ni manjkalo, smo ga tudi napravili. A narava je vedno glasneje kričala: "Dosti je, ne morem več!" Opoldan je bilo vse tiho v obednici, kakor ob duhovnih vajah. Zaspano smo gledali drug drugega, če se bo sploh komu zlju-bilo žlico v roke vzeti. Zdaj se ie eden, zdaj drugi zgubil v svojo sobo, da se malo nasloni in pripravi za zadnji naskok zvečer, ki pa ni bil več tako vroč. Popoldan, po slovesnih petih litanijah, so se romarske skupine začele poslavljati od Matere. To je bila za naše ubite živce blagodejna kopel. Otrok, ki namerja prve korake v mrzli svet, se menda ne poslavlja tako težko od domače hiše in njenega solnca matere, kakor so se Marijini otroci od svoje nebeške Matere na Brezjah. Mogočno je za-donelo: "Z Bogom zdaj Marija pra-^ vi!" . . • Toda glasovi so se vedno bolj tresli in prehajali v ihtenje, dokler niso zopet le solze imele besede. Tam je ena mamica že vstala in poslala Mariji zadnji poljub, pa je zopet zdrknila na kolena. Morda jo je ob zadnjem; . . . "zdaj in ob naši smrtni uri" . . . obšla slutnja, da je to res zadnje slovo. Zato bi se ji še rada priporočila, naj ji milostno obriše zadnjo solzo, ker nima nobenega druzega več na svetu, da bi ji ljubeče zatisnil oko. Ondi se je druga še enkrat odcepila od gruče in hitela v kapelo, dasi je Pribežališče grešnikov že desetkrat iz globine svojega srca prosila: "Marija, da veš, mojega Janeza, Toneta, Jožeta, mojo Micko in Ančko tam v bo-gopozabni Ameriki, mi moraš zopet nazaj pripeljati, predno umrjeni. Če se že tukaj ne bomo več videli, naj bi se vsaj pri tebi. Osladi mi s tem zadnjo uro! Glej, o Marija, celo leto sem "šparala" tc vinarje, da sem mogla priti k tebi in plačati za eno sv. mašo za svoje po svetu raztresene otroke, ki so pozabili nate in name. Ne želim njih dolarjev. Če se me bo kdo spomnil, bom malo prej zopet k tebi prišla. Tebi jih bom prinesla, da z njimi odkupim njih duše. Marija te bi rada, kakor ti- Zato me moraš usliša-ti, da veš." Koliko posla so imeli romarski voditelji, predno so iztrgali otroke iz rok Matere. Mnoge so morali s silo vleči od nje, ker se je mudilo na vlak. Sli so, a so s krvavimi očmi gledali nazaj, da še enkrat vjamejo Materin pogled in izmenjajo z njim tihi, globoko občuteni: "Na svidenje!" in: "Da veš!" Vrh stopnjic so še enkrat popadali na kolena, še enkrat so vroče solze poškropile sveta tla. Zadnji: "Na svidenje!" in: "Da veš!" se jim je napol slišno izvil iz zaihtenega grla in jeli so se potapljati v savsko dolino. Mati pa je zginila za hribom, kakor bi si ginjenja zakrila obraz. Ob pogledu na te pretresujoče prizore smo pozabili na svojo utrujenost, tako, da nam je bilo večerno sedenje prekratko. Drugo jutro, k."> smo še posamezne spravili z Bogom, smo pohiteli ven v prosto naravo, po malo svežega zraka. Prijazno so nas gledali gorski velikani izza ozadnja in nam pošiljali svoj najboljši pridelek, najčistejši planinski zrak, v povračilo za trud. Sivi oča-nec Triglav"si je svoj beli klobuček nazaj pomaknil, razorana lica so mu zažarela in s ponosom je dejal: "Pa recite, če nisem dober varuh. Takega ljudstva ne čuva niti Mont Blanc, kateremu segam komaj c*o pasu!" V resnici! Zato pa, če bi mi bilo še kedaj dano priti v domovino, bi hotel k Materi na Brezje, da si v svežem gorskem zraku in tamkaj kondenziranem verskem duhu raz-prašim pljuča in srce. P. Evstahij Berlec, O. F. M. '^el nedolžno sem lice, makov in šmarničin cvet 0rna podoba device, r°ža si. naših deklet! MIMOGREDE-- Videl sem lilijsko čelo, videl — kot biser — oko, hvalil domačo deželo, hvalil dobrotno nebo . . . Pesmi na rajski poljani Jagnjetu — Kristu done Čista, mladenka, ostani, Bogu posveti srce —! Marija — in slovenski narod. Rev. J. C. Smoley: .i. Marija — -— naš ideal. Premišljevati hočem z vami, prijatelji, o Mariji--Materi človeštva, opozoriti vas na njeno osebo, kaj ona pomenja v našem življenju, pokazati njeno razmerje do duše slovenskega naroda, pokazati vam, kaj je ona za slovenski narod v nravnem in kulturnem oziru. Prvi maj je za delavca po evropskih krajih dan počitka, dan slavljenja dela, je dan, ki posebno kaže in povdarja pomen in važnost človeka v človeški družbi- Mi katoličani pa se prvi majnik zbiramo v okrilju Marije, da bi počastili svojo Kraljico. S celim slovenskim narodom jo znova proglašamo za svojo mater, dobro vedoč, da lepšega zgleda za čednosti, lepšega zgleda v radostih in britkostih življenja nikjer drugje ne najdemo. Koga bomo slavili v majniku? Mi vemo, da slavimo Marijo, Mater božjo, na katero je človeštvo s takim hrepenenjem čakalo. Mi vemo, da je to Mati Zveličarjeva, za katerega so prosili očaki Stare zaveze: "Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da!" In mej tem ko je človeštvo hrepenelo po Zveličarju, živela je v tihi hišici nazareški Ana, hči svojega naroda; i ona je hrepenela po Zveličarju, in njeno srce je navdajala bol. da Bog ni blagoslovil njenega življenja s potomstvom. Končno je Bog uslišal njene goreče prošnje: Ni ji dal deteta, dal ji je angela, ni ji dal človeka, ki bi bil v grehu spočet, ampak dete brezmadežno, dete najčistejše, dete najsvetejše. Ko se je rodila Marija, radovala se je tiha hišica nazareška, radovala so se nebesa. Okolica tihe hišice takrat ni slutila, da se bo radi tega rojstva radoval celi svet, da bo Marijino sladko Ime poletelo od ust do ust, da bo iz Nje vzcvetel nov cvet, cvet obljube, cvet odrešenja. V tihi hišici nazareški se je rodila MAJNIŠKO PREMIŠLJEVANJE. ona, iz katere je izšla Beseda, ki je bila od začetka, in ki bo na veke. V Nazaretu je rastla. Kakor se ovija trta stebla, tako se je stiskala Marija k svoji materi. Njeno oko je žarelo svete čistosti, njeno srce je bilo kakor kadilnica, iz katere so se dvigale k Bogu najkrasnejše molitve. Stariši so jo zaobljubili Bogu in jo peljali v tempelj; podala se je na pot v stari Jeruzalem. Tam v hiši božji sprejele so jo sijonske device, med prepevanjem radostnih pesmi so jo sprejele v svoj krog, oddale jo velikemu duhovnu--in tako je prišla Marija v dom svojega Očeta. Tu se je pričelo za njo novo življenje. Tiho je minevalo njeno življenje v svetih dvoranah. Tu je spoznavala Boga v njegovem bistvu, tu se je njena krasna duša razvijala v spoznavanju božjih resnic, vglabljala se v studenčnico, katere svet ne bo nikoli izčrpal. Tu je živela tiho kakor golobice po gorah libanonskih, tu se je učila šivati in tkati od svetih žen. Učila se je brati svete knjige in jih znala bolje, kakor najboljši učitelj njene dobe. In vendar ni bila prevzetna, ponižnost je kraljevala v njeni duši, kakor balzam se jo vlivala vsaka njena beseda v srca teh. ki so bili nesrečni- Tako je živela v svojem detinstvu. Takrat že je bila to, kar je pome-njalo njeno ime, že takrat je bila Devica, Kraljica in Zvezda zabred-lih. Zato pa mi s polnim pravom častimo njeno ime, Marija je še danes nam to, kar je utrujenemu potniku odpočitek. Ko je naše življenje najbolj britko, polno težav in kri-žev, iščemo tolažbe pri Njej in nikoli ne odhajamo od Nje praznih rok. Marija je najpopolnejši človeški, tip, v katerem so razum, čut in volja združeni v najpopolnejšem soglasju. Ona je bila žena, ki ni ni- česar zastonj prejela. Njeno notranje življenje, njeni vnanji pojavi s o do najmanjše podrobnosti udejstvo-vanje božje misli. Tako, kakor si j° je Bog zamislil, kakor jo je Bog vstvaril, tako stoji Ona še danes ipred nami, kakor Kraljica, kater' je Bog podelil toliko milosti. Kaj je navadni človek v primeri z njo? Si li moremo predstavljati še večjo bedo, kakor to, v kateri smo 'se nahajali mi? Mi ne znamo ceniti svojega Boga — — zato pa poznam0 ceno uživanja in radosti tega sveta. Visoko kraljuje Marija nad nami. Bog jo je pritegnil k sebi, sklonil se nad njo v vsi svoji veličastnosti, vsa se 11111 je dopadla, ker je bila vsa njegova. Ona je bila krasen cvet, ki je cvetel tisočletja! Sin;l božjega---Besedo, ki je bila od začetka in ki bo na veke — — je pritisnila k sebi. Pa tudi radi tega ni bila prevzetna, ampak ponižno je rekla: "Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!" To je Marija. Kot taka se je vcepila v naša srca, in kot tako jo poznamo. In njeno sladko Ime vsak. kdor nima zakrknjenega srca, s častjo izgovarja. Ob sladkem glasu Marijinega Imena smo se rodili, oh njenem in v njenem sladkem glasit bomo umirali. Marija je naša zvezda za naše celo življenje. Znana je vam pravljica, ki pripoveduje, da prihajajo k novorojenemu otroku sojenice in določajo, prerokujejo njegovo prihodnjost. To je le pravljica. Ni pa pravljica, da se je nad našo zibelko sklonila Mari- J v j a, oblečena v belo obleko in kot nas delež označila te čednosti, ki so njo spremljale celo njeno življenje, k' morajo spremljati tudi nas po ceh zemeljski poti- Bili so časi, ko je naš slovenslo narod živel v poganstvu. Prišla \e luč, in to luč svete vere sta nan1 prinesla sv. Ciril in Metod. Razu'1 "AVE MARIA Kristusa prinesla sta nam tudi njegovo Mater. Sin z Materjo Marijo ' ■ to je katoličanstvo! Ta dva izpopolnjujeta. Kdor časti Sina. mora častiti tudi Mater. Brez češče-nja Sinovega ne more biti češčenia Matei "inega. Dokler je bil naš narod veren, dokler je imel trdno versko prepričanje, je bil idealen, iti ta 'dealizem mu je dalo ravno krščanstvo. Dandanes naše ljudstvo žali-kog noče biti več katoliško, noče več Kristusa, noče več idealizma. Naš narod le preveč drvi 7,a rnate-r*alizmom. In v tej dobi lova za ma-terializmom, gleda Marija na nas naših oltarjev in se sklanja k nam. Mi vemo, da sr danes več ne zbira celi naš narod okoli Marije^ toda Mi, ki še. prihajamo .k njej. Mi ki še poklekamo pred Njo, storimo t° ne samo za se. ampak tudi za svoj narod. 7.a našo narodno Mater jo ta mesec znova proglasimo, obljubimo ji, da hočemo ostati njeni zvrsti otroci, kakor smo bili dosedaj, "i da hočemo naše zgubljene brate 111 sestre k Njej nazaj pripeljati. Naš narod je v starem kraju zi r'a' Mariji nešteviljna svetišča, postavljal ji kapelice in oltarje v čast. Kaj nas pač tiče ta svetišča, tr božje poti Marijine, te kapelice? Ni to mrzel kamen, niso neme podobe. Njena svetišča, njene podobe nam °znanjajo, da ir naš narod Marijin narod. A ta ljubezen do Nje sc ic; v našem narodu že precej ohladila, ^rezverska gonja je mnogim vzela ^Tater. jih napravila sirote brez Matere. ki težko žive v svetu in se končno pogube. Ob njenem majniškem tronu hočemo pa mi najprej v svojih srcih °živeti to ljubezen, potem jo pa po-nesti med naš narod. To Njenem zgledu podajamo v ljubezni roko tudi tem, ki nas sovražijo in preganjajo. Tn če nas vprašuje, zakaj Plačujemo z ljubeznijo razne udarce, bomo odgovorili: "Zato, ker smo Marijini otroci!" Mi vemo, da bo Prišel čas, da bo ves naš narod našel Marijo, če bomo mi katoličani kršili svoje dolžnosti, lci nam jih na- lagata Jezus in Ona. Mi pa tudi vemo, da je del tega naroda trdovraten, zakrknjen, podivjan, da ga,sami spreobrniti ne moremo. Potrebna je za to pomoč z nebes, Zato pa prosimo Marijo: "Marija, bodi naša rešitev, bodi naš ščit! Vrni nam mir, vrni ljubezen, vrni idealizem naše svete vere ne samo 11,Tm vernim katoličanom, marveč celemu slovenskemu "Hi a rodu ! 2. Marija--vzor čistosti. Imeti bi moral angelski jezik, da bi mogel opisati krasoto, v katerej jr žarela Marija od svoje nežne mladosti. katera ie pa najbolj zasijala, ko se je prečista Devica v revnem betleliemskem ; hlevu sklanjala nad jaslimi. v katerih je preživel prve trenutke svojega detinskega življenja njen Sin —■ — dar nebes. Nebo in zemlja podajata si tu roke, da še več, čistost se združuje s čistostjo, veselje z usmiljenjem, ljubezen božja z ljubeznijo Marijino. Preslaba je človeška beseda, človeški jezik nikoli ne bo mogel, opisati an-, gelske čistosti Marijine. Edino le ona more reči o sebi, kar jr rekla v stoletju verskega skepticizma ob svojem ptikazanju priprosfi pastarici v Eurdu: "Taz sem Brezmadežno spočetje." Vse o-stalo človeštvo mora zdihniti s psal mistom: "V grehih me. je spočela-moja mati." Kako hritko je to Spoznanje, kako radostne pa so Marijine besede za svet, ki tiči ves v grehu! Človeštvo se vtaplja v mlaki pregreh, Ona pa je zvezda, ki mu sveti in mu kaže pot, po kateri mor,i potovati, da se izkoplje iz te tnlaVe. Mi potujemo skozi to življenje, toda greh jo. ki nas tlači k zemlji, ki nam brani, da bi se naša duša dvignila kvišku. Marija je potrebna, da se ohrani čast in slava božja. Šlo je za čast in avktoriteto božjo. Delo odrešenja je moralo biti podprto s čistostjo, kakor je bilo nekedaj delo vstvar-jenja omadeževano z grehom. Marija je bila trdnjava, katero je greh brez uspeha napadal. Mi vsi bi bili pogubljeni, podlegli bi bili v boju s hudobnim duhom, kajti naši pra-stariši so navalili na se in nas greh in smrt. Tu pa je Bog izvolil Marijo, njo določil za temelj, na katerega bo postavil svojo obrambeno stavbo. Tn v/ te trdnjave išče P>og novega opi-rališča za kraljestvo svojega Sina — — in zmaguje! Brezmadežno spočetje je nepremagljiva točka vlade božje na svetu m v človeškem srcu. Kjer jr milost, tam vlada Bog, kjer ni milosti, tam vlada smrt. ( istost Device Marije stoji pred nami kakor znamenje božje sile in moči. Recite: Marija ni bila brez greha, pa spodkopujete s temi besedami celo zgradbo krščanstva, recite. da je bila Marija žena kakor drupe žene. pa se borite proti Bogu sn m emu! Ce svet prizna njeno čistost, bo tudi razumel velikost božje ljubezni, velikost božje milosti, razumel bo slavospev Marijin "Magnificat," slavosprv in zmago njene ponižnosti: "Duša moja poveličuje Gospoda, ker se jr ozrl na nizkost svoje dekle." Dandanes svet te velikosti noče razumeti. On razume le to, kar za-popade s svojimi čuti. Toda naj sr brani, kakor sr hoče. Materi božji —: Devici Najčistejši--- nr more utajiti njene čistosti. Ko bi šr tako bogokletno govoril in pisal o Mariji --kar pogosto slišimo-- Marija ostane Devica Najčistejša. Svet se dandanes utaplja v grehu. Tn tu vstaja iz teme greha, v zarji milosti božje - : Najčistejša Dc-vica. Največji pesnik srrdnega veka in celega krščanstva, Dante prihaja v svojem krasnem umotvoru "Raj" v nebesa in gleda na množice svetnikov. Papeži, kralji, škofje, delavci, visoki in preprosti ljudje, učeni in neučeni se radujejo v nebeški slavi. Ni več razločka med njimi glede stanu, edino le dobra dela imajo veljavo. Starček, ki je vodil Danteja po nebesehi, ga pelje tudi na kraj, kjer sedi na prestolu Brezmadežna, Ob njenih nogah sedi v spo-korni obleki naša pramati Eva. In starček, kažoč na ti dve ženi, pravi: "Ta, ki sedi ob nogah Marije, je človeštvu zadala najhujšo rano, ta pa, ki Evo dviga k sebi; je to rano zopet zacelila." Mati greha ob nogah Matere čistosti! Naše želje so, da bi se ta podoba spolnila tudi dandanes. Tudi naše slovenske žene in matere, morajo biti ob nogah Device Najčistejše- Naša doba. ko se Marijino češče-nje tako pogosto sramoti, je doba največje nravne propadlosti. Sramo te krepostno {krščansko življenje, blatijo krščanske može in žene, priznavajo edino le telesno uživanje. Uživaj svet, dokler moreš! In pomoč? PadimO k nogam Marijinim ! Potreba je dandanes, da se slovenski narod v svojih ženah vrne zopet v čisto naročje Marije, da vpodobi svoje srce, po Marijinem Srcu. Naš slovenski narod je bil vedno Marijin narod — — o tem nam pričajo naše starokrajske božje poti in najboljše žene je imel naš narod, dokler je. verno in zve-sto častil Marijo. Ne bom trdil, da je imel naš narod takrat tako "učene" žčne, kakor jih ima dandanes, pač pa lahko rečem, da je imel krepostne, dobre žene. In kake žene so našemu narodu bolj v korist, učene ali krepostne, o tem sodite kakor hočete. Jaz pravim, da bo za naš narod vedno boljše, če bo imel žene, kojih roke bodo okrašene z rožnim vencem, če bo v njihovih srcih gorela ljubezen do preblažene Device, dasi žive v revnih kočicah in se morajo boriti za vsakdanji kruhek. Marijino češčenje nam bo zopet vrnilo matere in žene. Vrnilo bo narodu nravnost. Današnje žene teh besed ne marajo slišati, se jim zde pretrde, ker so se odtujile Marijinemu češčenju. O da bi znova začele piti iz tega studenca milosti, pa bodo zopet to, kar ie označil Kristus v besedah: "Blagor jim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali." 3. Marija--Devica verna. S krščanstvom sta sv. Ciril in Metod prinesla slovenskemu narodu t vidi češčenje Marijino. In v tej meri, kakor je rastlo krščanstvo, rastlo je tudi češčenje Marijino in se dvignile njej na čast cerkve. In k tem cerkvam je naš slovenski narod romal v urah svojih britkosti in križev. Odtod se je vračal okrepčan in navdušen za novo življenje, z« noive boje. In lahko rečem: Najmočnejši je bil naš narod takrat, ko je najbolj častil Mater božjo. Odkar pa peša v tem češčenju, peša tudi v svoji moči in žilavosti- Kako mora Marijo boleti ta nehvaležnost, ko vidi, da njeni otroci vedno redkeje prihajajo k njenim oltarjem. Ravno v sedanjih časih je potrebno. da bi češčenje Marijino mej nami zopet oživelo. Tudi naš slovenski narod ima tu, kakor v stavi domovini, protiverske boje, kakor jih ir imela svoječasno Francija. Francija je v teh bojih zmagala. zmagala s pomočjo Marijino, ki ji je. verno francosko ljudstvo zvesto udano. To je zgled za nas. Ostanite, tudi vi stanovitni v češčenju Marije, o-stanite verni, ostanite ji zvesti do smrti! Gre za naše duše, in vem, da nas Marija ne bo zapustila. Ostanite verni! Lavretanske lita-nije imenujejo Marijo "Devico verno." Prvi dokaz te vernosti vidim v tem, ko se je vklonila pred angelom in rekla: "Glej, dekla sem Gospodova. zgodi se mi po tvoji besedi!" Pričelo se je za njo trpljenje, ostala je zvesta besedam, ki jih je rekla angelu. Pričel se je umor betlehem-skih otročičev, prišel je beg- v Fgipt. prerokoval ji je Simeon besedo: "Tvojo lastno -dušo bo prebodel meč," a Marija ie ostala verna, zvesta svojemu Bogu. Ostala mu je verna, zvesta v najhujšem ponižanju svojega Sina. "Drugim si pomagal, pomagaj še sam sebi," se je norčevalo ljudstvo pod križem. A Marija je verovala v božanstvo svoie-ga Sina. Ostala mu je zvesta i takrat, ko so njegova usta izpreeovo-rile zacinie besede, ko se ie ločil od tega sveta. Ostala mu ie zvesta, verovala v njegovo božanstvo, ko ga ir polagala v »rob. Verovala ie. ko s® zapečatili njegov grob. Verova la je, da ji je Bog dal Boga za sina, z apostoli in pobožnimi ženami je verno čakala, da spolni, kar je obljubil, da vstane od mrtvih. Danes stoji Marija pred nami kot jasna zvezda žive vere. Njeno življenje bodi vzor naši vernosti, naši zvestobi do Boga! "Verujem v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega," so pri sv. krstu obljubili naši botri v nalšem imenu. Bila je to velika obljuba. Zavezali smo se že takrat, da bomo ostali celo svoje življenje verni, zvesti svojemu Jezusu, da bomo šli za njim v radosti in v trpljenju, i takrat, ko bo njegova Cerkev zasramovana in teptana. To obljubo moramo izpolniti, kakor jo je izpolnila Marija. Marija je bežala v daljni Egipet, da bi rešila Dete. Razni Herodi vstajajo i dandanes, da bi uničili dete--vere! Kaj smo mi do sedaj storili? Vem sicer, da se marsikdo izmed vas ne boji v obrambo vere spregovoriti besede v pravem času in na pravem mestu, vem tudi. da je marsikdo moral mnogo pretrpeti radi vere, d ji nosite znake teh bojev na svojem telesu, kakor jih ie nosil sv. Pavel. Ponosni smo na to, da imamo tako zveste, tako verne sinove in hčere Jezusa Kristusa. Da bi ne imeli tudi brez vernih sinov in žalibog še hčera mej nami ! Zato pa ta mesec prosimo Maj-niško kraljico, da bi Bog zopet zavladal med našim narodom. Tega je pred vsem potreben. Marija je stala pod križem. Pod križem med' svojim lastnim narodom stojimo mi. Svetu ni zadoščalo, da je Kristusa enkrat na križ pribil. svet ga hoče križati znova. Danes vidim nad svetom velik križ in pod tem križem naš narod. So ondi njegovi verni, zvesti, ki sloje v največji bolesti, kakor nekdai ljubljenec Janez. Devica Marija in pobožne žene. So pa pod tem križem tudi taki. ki se bogokletno norčujejo iz Njega, ki so zapustili njegove zakramente, slišim v duhu njihove besede. ki so še. groznejše kakor one pod križem na gori Kalvariji: "('? si Sin božji, pomagaj sebi, pom.v "AVI MiKIA 139 tem, ki v te verujejo!" Težko nam je stati pod križem, n<* katerega je del našega naroda Pnbil Zveličarja. Stojimo pod tem križem v največji bolesti in poslušamo bogokletno sramotenje Kristusa. Zadošča li ta bolest? Pravim in ponavljam še enkrat: ^e! Treba tudi vere, globoke, žive, ^akor so jo imeli prvi kristjani. Vernosti, s kakoršno je šla Marija k Rev. Evstahij Berlec, O. F. M. grobu, vernosti, s kakoršno je čakala ona, da vstane in zmaga Pravičnost ! Mi ne vemo, kako daleč pojde ta boj proti Kristusu. Eno pa vemo in hočemo: "VERNI HOČEMO OSTATI SVOJEMU BOGU DO SMRTI!" In za to vernost, zvestobo si vzemimo za zgled Marijo. Če bomo ljubili njenega Sina, ni dvoma, da bo ona naša priprošnjica, da bo nam On našo bol olajšal, da nikdo izmed nas pod težkim križem ne bo omagal in padel. Marija bodi naš ideal! Bodimo verni in zvesti Bogu po vzoru Marijinem ! In vse, kar bomo storili iz ljubezni do Marije iti do naše ga naroda, mu bo prineslo novih milosti, Marijino češčenje bo za naš narod vir sreče in zopetnega blagostanja ! Mamice -- ni! Ko me sprejme vas domača in pradedov dragi dom, željno se oko obrača, mater kje zagledal bom — Vidim sestre in očeta, blage ko nekdanje dni! Kje ste, mati, duša sveta? Mamice na domu — ni! — Grem na njive, tam pod logom, tam so delale roke, duša govorila z Bogom —--- vsi spomini ožive: kolikrat so jo spomladi tukaj videle oči! V logu spet pojo strnadi, mamice pa moje — ni!--- Kadar grem na pot in cesto, znancev vidim sto in sto, kadar stopim v šumno mesto, množice'neštete vro: srečam deklice, device, srečam starke in žene . . • Mamice ljubeče lice, kje te našlo bo srce?! - - — Stopim v cerkev razsvetljeno: mnogo ljudstva, hvaljen Bog! — vse v molitev zatopljeno, • vonj kadila krog in krog . . . Vsa pobožna srenja poje: "Jezus, naš Gospod živi!" . . . Mamice pa v cerkvi moje, mamice predrage ni! — Blizu cerkve ograjena razprostira njiva se, njiva rajnim posvečena, ondi sladko sniva se . . . Duša v raju, bodi zdrava! Zori, seme jamice! — Ondi drago truplo spava, truplo moje mamice . . . 4 V E MA1U išiSt&M • , •• wm:f M-'' •• ■ i. n". :?v "v'".. .J ^ ■ . ''ir ■ '' ' S : ,' -.'v LILIJA IZ RAJA. Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. Marija je prebledela. "Mati, nesreča!" je ponovil učenec Janezov, sin sestre Marijinega moža, Jožefa. "Govori! Kaj se je zgodilo? Kar vse povej ! Moje srce je itak pripravljeno na sama žalostna poročila. Vendar ljubim jih, ker je vse, kar se zgodi z menoj samo volja Je-hove, mojega Boga!" "Janeza, Caharijevega sina, je kralj Herod vjel in zaprl!" reče u-čenec žalostno in povesi glavo globoko na prsi. Videlo se mu je, kako je bil udan svojemu sorodniku in velikemu preroku in kako ga boli njegov zapor. "Je li mogoče? Zakaj pa njega?" vpraša Marija in solze ji zalijejo oči. "Bil sem pri njem ob Jordanu. Sešla se je zopet velikanska množica ljudi. Toliko jih ni bilo še nikdar, kakor zdaj. Bili so od vseh strani. Odkar je nastopil tudi Jezus, se je med ljudmi vzbudilo silno veliko zanimanje za oba. Veliko Jezusovih privržencev je bilo tam, ki so prišli, da bi bili na jasnem, kdo je pravi Mesija. Videli so sicer velika dela katera dela Jezus, ne pa Janez, vendar pa so nekateri še vedno v dvomu- Janezov mogočen nastop jih je naravnost o čaral, govoril je tako navdušeno kakor še nikdar prej. Moral je slutiti, da je to zadnji njegov javni govor ob Jordanu. Govoril je » Mesiji in njegovem UraljeStvu, kakšen It* i« m«ra biti ta Mesija, po napovedih prerokov. Vsa množica je vedela, da govori o Jezusu. Poživljal je vse navzoče, da naj slede pravemu Mesiji, ki je nastopil. "On mora rasti," je rekel "•jaz pa izginiti, ker sem končal svojo nalogo." Velikanski je bil vtis, ki ga je ta govor naredil na vse navzoče, to se je videlo na obrazih vseh. Vsa množica se je razšla pod vtisom tega govora - - zamišljeno, tiho in resno. On sam pa se je takoj po govoru umaknil iz množice in ni nikogar hotel osebno sprejeti, kakor je preje vedno delal. Vsem se je čudno zdelo to obnašanje, vendar si ga niso upali vprašati. Se-le ko so vsi ljudje odšli in smo ostali z njim samo mi, njegovi učenci, je prišel med nas. Mej tem časom se je namreč stemnilo in zakurili smo ogenj, da smo pripravili večerjo. Vsem nam je bilo tako čudno pri srcu, kakor še nikdar. Bili smo žalostni, da-si nismo vedeli zakaj. Ravno smo • pa končali večerjo, ko stopi pred nas četa Herodovih vojakov. Kakor bi bili iz tal zrasli, tako. so nas zalotili. Kdo je neki mogel misliti na kak obisk sedaj po noči, tu v puščavi? Vsi smo skočili na noge in zgrabili za orožje.. Samo Janez je o stal miren. Pahnili so nas na stran, zgrabili Janeza, ga zvezali, posadili na konja in oddirjali." "Ubogi Janez," je vzdihnila sočutno Marija in si obrisala solze. Vse t« se je tako hitra zg«eiilo, da s,, že dirjali v temno noč, ko smo se prav zavedli, kaj se je zgodilo. "Toda zakaj so ga zaprli?" "Ne vemo! Šli smo takoj drugi dan v Jeruzalem in tam poizvedovali. Nekdo naših učencev je bil znan s stražnikom Herodove ječe. Pre-prosili smo ga, da nam je dovolil, Janeza v ječi obiskati. Tu nam je je-čar pravil, da je Janez pri neki priliki, ko ga je prišel poslušat tudi kralj s svojim dvorom, zelo osramotil Herodijado, da je ob tej priliki resno sklenila, ga uničiti. Bila je že sama v ječi in se mu rogala. Ona je tudi bila, ki je odločila, v katero podzemsko ječo da ga jiaj pahnem." Rekel je še, da je prepričan, da Janez ne bo nikdar več živ prišel iz ječe, za to bo že Herodijada skrbe-hi. Marijo je ta novica globoko užalila. S strahom je gledala, kako se vse vrši v oni strašni smeri, kamor vodi pot tudi njenega sina, kamor ga bo spremljala — proti Kalva-riji. Marija se je takoj drugi dan odpravila proti Jeruzalemu, da bi po,-skusila obiskati nesrečnega sorodnika v ječi in mu prinesti tolažbo. To se ji je s pomočjo onega učenca, ki je bil znan z ječarjem, tudi posrečilo. Sploh je pa Herod sam pogosto prihajal v ječo k njemu in z njim razgovarjal o Mesiju in njegovem kraljestvu. Videlo se mu ie, da da ga visoko čisla in da mu ni prav nič zameril, ker ga je javno posvaril. Tudi t» se mu je videl«, ▲ Y S M ABU lil 'a rad spremenil svoje živije-nJe» ko bi ne bil slabiček, suženj •e,tiske nadutosti in pohotnosti. To s<' tudi splošno govorilo. "erodijada je sicer tišala vanj, "ai Janeza čimprej da umoriti. A er°d je imel Janeza toliko v čis-C'H je izvršitev smrtnega mašče-anja odkladal od meseca do me-deloma se je pa bal tudi ljud-^va. Mc.(| ljudstvom je imel Janez toljko vplivnih privržencev, da Herod bal ljudstvo dražiti, te»i bolj, ker se mu je že itak zelo Cmeril s tem, da ga je vjel in za-S tem se je tudi pred svojo pri-eznico izgovarjal, zakaj ga ne u-mori. T • ' *o je nečisto prevzetnico sicer ze-0 Jezilo, ker je komaj čakala, da bi (|°Segla, kar se je oni dan ob Jor-(,ai1» zaprisegla. Zato je pa začela potom svojih plačancev ščuvati ljudstvo proti Janezu, da bi javno mnenje naščuvala proti njemu. Z lahkoto je pridobila farizejsko stranko, ki je bila tudi huda nanj, ker jo je večkrat ostro grajal. Ko je med časom začel hitro rasti tudi Jezusov sloves in so se skoraj vsi Janezovi učenci oklenili Jezusa, so se farizeji bali, da bi s tem vpliv obeh še bolj ne rastel, zato so že takoj takrat začeli misliti tudi na smrt Jezusovo. Tako je bil Janez že nad eno le-, to v ječi in se je Herod še vedno pomišljal ga umoriti. Bilo je blizu velike noči, druge odkar je nastopil Jezus, ko so nekega dne prišli učenci k Jezusu in mu povedali žalostno novico, da Janeza ni več, da ga je Herod umoril. Ta, mučeniška smrt največjega moža rojenega od žene, je Jezusa u- žalila, da je odšel v druge kraje. Posebno je pa ta novica užalila mater Marijo. Vedela je že preje, cia bo to konec Janezove ječe. Vendar njeno čuteče srce jo je zelo bolelo. Posebno jo je pa bolel«, ko je natančneje izvedela kako se je ta kruti čin izvršil, da je bila ženska po-hotnost kriva te smrti. Povedali so ji, kako je bilo pri oni pojedini, ko je Šaloma, hči Herodijade plesala pred kraljem in ga tako omamila, da ji že na pol vinjen — naredil nespametno prisego, da ji cia, če treba polovico kraljestva. Takoj je šla z nekaterimi sorodniki v Jeruzalem, da se tam z Jezusovimi učenci poskrbi dostojen pogreb velikega Mesije-vega predhodnika. Grenka je bila ta pot za pogrebom ljubljenega, pa nesrečnega so ro d n ika. Elizabet«: rf? rf? rf* rf? rf? Dve Materi. Srebrna cesta, zelena plan, pšenični klasovi pozdravljajo dan, škrlatne rože po tihih vrteh, nad njimi škrjančkov smeh. Tam okenca nizka, pobeljen zid — za zidom — biser je skrit. Iz hišice tam na zeleni trati hiti vsak trenutek misel globoka hiti preko morja — tam išče otroka ljubeča mati. V ažurnih višinah zvezde gore, prelestno nebesni svod zlate — kot okenca žarna božjih domov, kot zlati pogledi nebeških duhov. Tam gori, kjer zliva se zvezdic svit nebeški biser je skrit. Tam v zvezdnem domu, v hiši zlati nizdol se ozira na svoje Otroke, pozna njih radosti, njih boli globoke Marija Pomagaj, nebeška Mati. T42 "AVI IfA >I A " V rožnem vencu mojih Iqjih mladostnih spominov je ena najlepših rož — Sinarnice na domači vasi. Naša Marijina cerkvica sedi kakor bel golobček sama vrh gore. Le tisti, ki so neposredno v njeni službi, župnik in cerkovnik in kar jih imajo sebi ali cerkvi v pomoč, ji delajo družbo. Najbližja vas je kakih dvajset minut spodaj pod goro; naša pa kakih pet in dvajset. Mi mladi smo bili seveda v četrt ure doli. Če smo v nedeljo malo predolgo spali tudi gori nismo mnogo več rabili. A ko smo prisopihali ina vrh, smo bili rdeči, kakor velikonočni piruh in sape je bilo za dva kovaška mehova. Ker smo bili tedaj vsi preveč oddaljeni, ni kazalo v cerkvi imeti majniške pobožnosti, zlasti zvečer ne. Saj je bila navadno že tema, ko so se ljudje trudni vračali z obilnega spomladanskega dela. Majnik brez Šmarnic, to pa našim tedanjim dobrim hribovcem zopet ni bilo všeč. Ljubezen do Marije je bila še preveč živa, mlada majiniška pobož-nost preveč očarljiva, da bi jo mogli pogrešati. Kako smo si pomagali, da damo duška svoji ljubezni do Majniške kraljice? Na vasi je imela ugledna Mikla-vova hiša zidano znamenje, z lepo sobo prebl. Device- Vzorna Mikla-vova mati, ki so jo reveži daleč na okoli poznali in tudi kot svojo mater spoštovali, je vestno skrbela, da je bilo znamenje za maj vedno majsko ozaljšano. Morda ona sama, ali Bog vedi kdo, je sprožil lepo misel, naj bi vas pri tem znamenju opravljala majniško pobožnost, ker je v cerkvi ne more. Kako in kedaj se je ta lepa misel spočela, ne vem, le to vem, da je prodrla. Trudnih rok in nog, ter zdelanih obrazov, so se ljudje zvečer zgrinjali v vas. Če večerja ni že bila pripravljena, je marsikateri na klopi ob peči zaspal, da se je drugim škoda zdelo ga buditi. Vsedli so se k mi- Smarnice na vasi. Rev. Hugo Bren, O. F. M. zi brez njega in ga zavidali, da tako sladko spi, na golem lesu, z žul-javimi rokami pod glavo. Ni mu bilo žal za večerjo, če jo je prespal, pač pa za Smarnice na vasi. Takoj, ko smo po večerji odino-lili, smo se namreč zbrali ob znamenju na vasi k Smarnicam. Nismo jih brali, kakor so to delali pri raznih podružnih cerkvah. Škoda, da to nikomur ni prišlo na misel. Še lepše bi bile, še globlje bi se bile vrezale v spomin. Tudi to smo zlasti otroci vedeli, da nismo v cerkvi, ampak ob vaškem znamenju, pod' staro črešnjo-drobnico. Otrok še v cerkvi ne more biti dolgo pri miru, kaj šele na vasi, četudi ob znamenju. Zlasti predno se je zares začelo, smo marsikako otroško oz. o-tročjo- uganili. Kljub temu pa lahko rečem, da nas je bila Marija vesela. Saj dobre volje nam ni manjkalo. Za svečenico je bila neka starejša dekla. Ena tistih proletarskih duš, ki s0 takole okrog sv- Štefana, ali sv. Jurija prihajal« v vas, z jerba-som na glavi, ali cekarjem v roki, kvečjemu s košom na ramah, v katerih so nosili vse premoženje s seboj. Pri kakem mladem gospodarju, ki še ni imel hlapcev in dekel domačega pridelka, so se udinjali za nekaj goldinarjev na leto in še malo hodnje obleke in obutala. To je bilo vse za celoletno garanje od zore do mraka. Kljub tej revni plači in bednemu življenju so te prole-tarske duše znale vriskati in peti, da je odmevalo po planinah in planjavah. Zato ker so bili po srcu, vernem, Bogu in Mariji vdanem, bogati. Ena takih hribovskih proletarskih duš, starega kova, je bila tudi dekla — svečenica naših vaških Šm arnic. Kako ji je bilo ime, menda nisem nikoli vedel, še manj seveda, kako se je pisala. Mislim, da io polovica vasi ni drugače poznala, kot pod imenom španova de- kla. Bila je živa Marijina pesmaf1' ca. Njen glas res ni bil več slave kov. Leta, delo in neprestana rab»' so ga skrhali. Saj se je mej pletvij0 in žetvijo najrajši pojoč pomika)3 naprej. A zopet ni bil glas kake izrabljene gramofonske plošče. lme' je dušo, ki mu jo je vdihnila ljube* žen do Marije. Kot neizčrpen vir Marijinih pes' mi so jo izbrali za primadono, kaf se ji je seveda dobro zdelo. Z ginjc nja tresočim glasom je intonirala-Drugi so pritisnili zraven, ta čez, <>' ni bas, eden je znal besedilo, drug1 je samo brundal. Mešan zbor je bi'-včasih precej zmešan, ker je naV' dušenje tudi kakega starčka a'1 starko potegnilo za seboj, ki jim3 star, že počen glas, ni hotel vec vštric z vedno mladim navdušenjem' i Kak občutljiv muzik bi bil morebit' ; začel robantiti nad vaškimi sraka* ; mi, ušesa zatisnil in se kolikor rit0' j goče hitro odstranil- Majniška Kr»* | Ijica v znamenju, ki ji je motna lučka skrivnostno razsvetljevala ob- j raz, nas je pa tako zadovoljno g'e* dala, kakor bi nam hotela reči: Bravo, le naprej, le še katero! Po otvoritveni pesmi smo pa pokleknili ob znamenju in spletli Maj" niški Kraljici en rožni venec. Zda) je temu, zdaj onemu glas zastal y grlu in je zasanjal, o kravah in teličkih, o setvi in žetvi. Še tisti, k' je naprej molila, se je včasih klj«b vsemu premagovanju nit odtrgala da je kake Češčene Marije zmanjkalo in so šli odpustki po vodi. Ko bi bil takrat Jezus prišel mimo, bi bi' videl getzemanski prizor velikoč«* trtkovega večera in dejal: Niti č«' trt ure ne morete čuti z menoj? A prepričan sem, da bi nas bila Mafi' rija zagovarjala. "Gospod," bi bila rekla, "oprosti jim. Njih duh je voljan, meso je slabo. Trudni so, ce' dan so -delali, trdo delali.Poglej nji'1 roke, kako so žuljave! Poglej nji'1 obraze, kako so zmučeni! PogM pa tudi njih srca! Ljubezen do wC" .e 'n do tebe jih je prignala sem, da bil du'ška'" Jaz mislim. cJa bi se 1 Gospod na ta zagovor dobrohot- 0 na*mehnil, kakor mamica, ko se e na svojega spečega otročička Postavil: "Imaš prav, mati mo-ju t i ..." je odpovedalo, a srca molijo!" rožnem vencu se je naša pri- 1 ona znova oglasila. Dremotne . Ve so se začele dvigati in pomla-Jenj glasovi so zopet doneli v tiho ^aJsko moč. Navadno smo običaj- etnij programu še kako točko do-)al'- ker se zlasti tistim, ki so mi-j^&rede malo spanja ujeli, ni nič budilo domov. Saj so hribovski tajski večeri tako božajoči, tako . ni poezije, tako prežeti od pristnega pomladnega vonja, da se človek le težko odtrga od njih, da gre iskat moči za delo in vročino naslednjega dne. Trudni po telesu, a pokrepčani na duši so fantje in dekleta še kako svojo zapeli, ko so se razhajali v Morfijevo naročje. Različnih oficielnih Šmarnic sem se pozneje, ko sem zapustil svoj planinski raj, še vdeleževal. Veliko lepega branja in krasnega, naravnost umetniškega petja sem slišal. A z vso gotovostjo lahko rečem, da se mi nobene poznejše Šmarnice niso tako globoko zajedle v srce, kot Šmarnice ob znamenju domače vasi. Da, nikoli mi ni srce tako zdiho-valo po njih, kot takrat, kadar mi je s kakega kora zadonela na uho umetna Marijina pesem, s tistim votlim glasom, kakor bi prihajal iz jetičnih prsi, z glasom brez duše. brez ljubezni do Marije, ki večkrat doni z naših mestnih korov. škoda, da take vaške Šmarnice vedno bolj odevetevajo. Najbrž jih tudi naša vas nima več- Peklenska kača je prilezla v hribovske raje in zmotila Eve in Adame. Vse drugačne pesmi zdaj odmevajo tudi po hribovskih vaseh. Sicer jih pa z Bogom in Marijo vedno bolj zapušča vesela pesem. Kdaj je še sirota pela? In če je pela, njeni glasovi niso bili majniški, ampak novemberski. Zato vi, naši starokrajski hribovski rojaki, ki boste tole brali, Šmarnice nazaj,na vas! Z njimi se bo vrnilo tudi majniško petje ' v vaš planinski raj. Jaz bi je hotel vsaj še enkrat slišati, predno mi zapojo: Miserere! . . . Tako se maščuje mati. Rev. John Plaznik. ^ eč stoletji so imenovali neko ce-' 0 v Bolognji cesto usmiljenja, ker tej cesti je bilo nekoč skazano f''ko usmiljenje- Vii onsj ČETRTA NEDELJA PO VELIKI NOČI. "Grem k njemu, ki me je poslal." --Jan. 16, 5. Zadnjo nedeljo smo slišali besede, katere je govoril Kristus svojim a-postolom ob slovesu pri poslednji večerji: "Še malo, pa me ne boste več videli.' ' Danes nam podaja evangelij zopet drug izrek Gospodov iz ravno istega 'poslovilnegk* gbvora. Zveli-čar je rekel pri odbodu: "Grem k njemu, ki me je poslal." Prijatelji, mi vsi bi lahko ponovili te besede, ker veljajo i o nas: "Se malo, in me ne boste več videli." in "Grem k njemu, ki me je poslal.' Našega življenja je kaj malo, zbeža lo bo od nas ko zbeži senca; in po tem življenju pojdemo k njemu, ki nas je poslal, to je gremo V večnost k Bogu- Smrt ni konec življenja, smrt ic edino le konec pozetuskega življenja, s smrtjo se bo pravo življenje še le pričelo, smrt so samo vrata v večno življenje. Ta resnica, da je večno življenje je za nas velikanske važnosti. Ta resnica nam mora kazati smer, kako moramo živeti, ako hočemo fes priti k njemu, ki nas je poslal, da si v času našega kratkega zemeljskega življenja zaslužimo večno. Zato hočemo danes premišljevati o življenju v večnosti. Brezverci, kakor veste, večnost in življenje v večnosti taje. Vprašam torej: Kdo pa mi more dokazati, da je res življenje v večnosti? In na to vprašanje hočem odgovoriti. Kdo mi more dokazati, da je življenje v večnosti? i. Dokazuje nam to najprej narava sama. Glejte, v naravi se nič -ne izgubi; če kaj izgine, če se navidezno. na oko pravim izgubi, de jansko ni to nikaka izguba, ampak samo sprememba. Spusti vodo na gorečo železo, in voda izgine,-- popolno? Ne! Spremenila se je v sopar, ki je izginil v zraku. Niti ena sama kapljica vode se ni izgubila, dasi vode več ne vidimo. V prirodi se ne izgubi nikaka snov, samo spremeni se. Človek obstoji iz telesa in dtiše; telo vidimo, duše ne vidimo. Pa dasi je ne vidimo, duša vendarle" biva v nas. Dušo pa taji lr t.a, kdor nima razuma ali pa. kdor ir vdan grehu in sr radi tes?a boji ali noče verovati, da ima dušo. Človek umrje. Kam grr telo, kam gre duša? Telo sr spremeni v prah, ker je iz prahu, iz zemlje vzeto: toda ne izgubi se pri tem niti najmanjši del. In duša? Ali se ta izgubi? Se morda spremeni? Ali morda razpade? Ne, ker to ni mogoče. Razpade samo to, kar ie sestavljeno iz posameznih delov, to se preminja, kar ie snov, kar ie materiielno; d it-., ša ni snov, duša ne obstoii iz posameznih delov, duša je čist duh in ta traia nadalje, ostane tudi r>o smrti telesa taka. kakor je bila prei. In ta duša bo trajala večno. Enkrat se bo s telesom zopet združila, človek bo vstal od mrtvih. Glejte, narava sama vam to kaže s krasnimi podobami. Poplei-. tr gnusno gosenico; živi kratek čas, pa sr zaprede — —- in čez. nekoliko časa vzleti krasen metulj, Vsaka pomlad, vsako jutro nam Ot nanja vstajenje. 2. Da je življenje v večnosti' nam pove naš razum. Verujmo v T'>oga. Je Rog nad tli mi. ki je vse vstvaril. In ta Bog ]( neskončno pravičen. To vemo in t'1' zumemo vsi. Vidimo pa tudi na svetu, da t,f gre vse tako, kakor zahteva pravic nost božja. Koliko je brezbožneže'.'. koliko brezvercev, ki žive v obilju ,n razkošnosti do svoje smrti. Kolik'' | je pravičnih, pobožnih, pa žive v ; revščini in potrebi tudi prav do svoje smrti. Kje bi bila božja pr-'1" vičnost, ko bi bilo s smrtjo vse£a konec ? Ako žr nikaka druga stvar, že t°|| kratko premišljevanje nas mora prepričati, da mora biti tam za : bom 'še nekaj, če ie Bog pravičen-Sedanje življenje je čas preskitšnje. L čas dela- Človek bo to žel. kar jc sejal, pravi sv. Pavel. To pomeni: Kakor si kateri prihajajo iz velike stiske. in so oprali svoja oblačila in J1'1 pobelili v Jagnjetovi krvi!" (Skrivno Raz. 7, 9—10). Slišite, kaj pravi? "Ti so oni, kateri prihajajo 12 velike stiske!" Prijatelji, razu-ni'te stiske, trpljenje, križe, nadloge, ki vam jih pošilja Bog! Čaka vas veliko plačilo v večnosti. 3- Da je življenje v večnosti, "as uči jasno božji Sin. Kako pogosto je govoril o življenju v večnosti! Naj vam navedem samo nekoliko njegovih izrekov. kaj je "bluff" ali "humbug" in Prav to je bili naš plebiscit. Seve je fe takrat stal za hrbtom teh Ameri-kancev — Lah. Ehrlich je odpotoval v Pariz, a Prišel tja prav pozno. Jaz si ni-Sei11 upal. O Londonu pa zdaj ni bi-več govora. iz zasebnih pisem in časopisov sem izvedel, kako so "Nemci," ko so začetkom prosinca zavzeli Bo- ^°vlje, kradli in ropali pri meni v /l,pnišču. Menda je bil to prvi slučaj take domače, Koroške omike, ^b tnajniški "ofenzivi" so se na sPochijem Koroškem tega "pravila" tem ni mislil samo na cukerček za Avstrijo, temveč, da je s Koroško v strategičnem oziru hotel škodovati celi Jugoslaviji, je jasno kot beli dan. Zato pa pride Korotan zopet na dan, ko bo pod jugoslovansko pestjo grgrala perfidna laška pestunja. Pa bo, prav gotovo bo, leta malo štejejo v zgodovini. "AVE MARIA' 149 Kraljica miru. j V žalostnih časih živimo: v po-1 ticnem oziru smo razdjani, pravega miru po svetovni vojski iščemo Pa zaman — ker ga iščemo tam, Je Ra ni najti. Pravi zunanji in notranji mir bomo našli pri Mariji na-si nebeški Materi. Sv. cerkev imenuje Marijo "Kra-miru." To ime ji v resnici pri-®toja; saj je ona mati pravega Salona t. j. pravega kneza miru, — ar'ja je po besedah sv. očetov ti-sta ""'mavrica," ktera se je po ve-^'jnem potopu prikazala na obla-'h kot znamenje miru med Bogom 'n človeštvom. barija je delivka božje milosti, t°rej tudi nebeškega miru; nanjo se ^Orarno obračati, ako si želimo pri-°"iti ta nebeški mir. Sv. Bonaven-tl,ra pravi: "Naše oči naj bodo zmi-raJ obrnjene na roke Marijine, da ^'ejmenio iz teh rok vse nam po-trebne milosti." Pri kom išče otrok pomoči v vsaki potrebi? Gotovo pri Sy°ji materi, ktera vedno čuje nad nJun. Marija je naša mati po njeni Jubezni in po besedah svojega lju-Sina: "Glej tvoja mati." Pobo-Zen, svet mož, Nierenberg, nas zastavlja : "Vsa ljubezen vseh mater zemlji do svojih otrok je le sen-(C(a proti ljubezni nebeške Matere do enega samega otroka na zemlji." Marija nas bolj ljubi, kakor vsi »ngelji in svetniki vkup, in to nam Very Rev. Franc Javšovec, C. M. je pokazala, ko je voljno darovala Jezusa svojega sina za nas v smrt. Besede sv. apost. Janeza o Jezusu : "Tako je Rog svet ljubil, da je dal svojega Sina v smrt, za odrešenje sveta" lahko veljajo tudi o Mariji. Sv. Ronaventura pravi; da ravno te besede smelo obrnemo na Marijo: "Marija je tako svet ljubila, da je darovala svojega Sina zanj". U-čen mož, Blozij, pravi: "Tisti se ne bo pogubil, kateri Marijo ponižno in srčno časti" — ona mu bo izprosila pravi mir na zemlji — in enkrat večni mir v nebesih! Sv. cerkev imenuje Marijo "naše upanje." Sv. Bonaventura se poslu-ži besed sv. Joba: "Ako bi me tudi od sebe pahnila, ne bi nehal nanjo zaupati." Bog je Marijo tako vstvaril, da se nobeden ne boji k njej se zatekati, ker usmiljenje je njena lastnost, tako, da nobenemu pomoči ne odreče, kteri jo zanjo prosi. Bog nam je dal Marijo za pomoč v naših slabostih, za tolažbo v trpljenju, za varhinjo v vseh težavah. Ako nam torej manjka miru z drugimi, ali notranjega, dušnega miru, tecimo k Mariji — tam ga gotovo najdemo. Že, če izgovorimo sv. Marijino ime, beže sovražniki naše duše, peklenski duhovi. Sv. Tomaž iz Vilanove piše: "Kakor se piščeta pod peruti koklje zatekajo in so varna pred jastrebom — enako mi, če se zatekamo pod plašč Matere nebe- ške." Nekega dne je preč. Devica ra-zodela sv. Brigiti, "ako so se moji otroci v greh zakopali, pa pritečejo k meni in me varstva prosijo, usmilila se jih bom, kakor se dobra mati svojih porednih otrok usmili." Ne pozabimo torej, da je Marija Kraljica miru, ona nam bo v teh žalostnih časih sprosila "zunanji mir z drugimi," pa tudi notranji mir srca. Tudi v skušnjavah, katere morda tvoj dušni mir kalijo in te hudo napadajo, zatekaj se k Mariji, svoji nebeški materi. Spomni se sv. Brigite. Ta svetnica je imela čudno zaupanje na Marijo. Sv. Brigita — vdova — imela je sina, kteri je moral med vojake in na vojsko. Prosila je Marijo: "Moja nebeška mati, varuj mojega Karola — to je bilo sinovo i-me — varuj ga, da ne pade v greh in se ne pogubi." Kari gre v vojsko in v kratkem dobi sv. Brigita naznanilo, da je Kari padel! Sv. Brigita moli zanj h Križanemu Jezusu in k Žalostni materi. Nekega dne se ji Marija prikaže in sv. Brigita spozna, da je bil le po posebni pomoči Marijini Kari v nebesa vzet. Satan je sicer tožil črez Marijo ,da ga je s silo odpodila, da ni mogel Karla skušati, kakor je hotel. Jezus večni sodnik je rekel: Kar je Marija storila, je, kakor če bi jaz sam storil — poberi se satan Karol je zveličan! AVE MARIA" Preprosta zgodba z bretonske obali. Rev. Roman Tominec, O. F. M. Na obali zapadne Francije, kjer žive otroškoverni Bretonci in Bre-tonke modrih oči in čistih src. kipi proti nebu samoten skalnat holmec in v njegovih čereh gnezdijo beli galebi. Samoten je ta holmec in brez vsakega drevja, še trava ne uspeva na skalnatih čereh. Teme holma pa krasi lepa mien a kapelica in krasen je odtod pogled na morje, ki se sedaj mirno in pokojno smehlja kakor speči otrok, sedaj v onemoglem uporu buta ob skalnati breg. Na holmu, ki je viden daleč naokrog, je v daljnih dneh stala cerkvica naše ljube Gospe Čuvarice. Vsak Bretoncc. ki je odhajal na morje, je na predvečer odhoda vzel slovo tudi v cerkvici in njihove matere in neveste so v dneh neurja kleče ihtele za življenje svojih ljubih in dragih. Petero lučic ie gorelo noč iti dan pred milostno podobo. V vitkem stolpu pa ie visel zvon — toda brez vrvi. zakaj kar ljudje pomnijo ni zvonila z njim človeška roka. Le v viharnih dneh. ko je razbesnelo morje togotno butalo ob obalo, je zazvonil zvon tožeče in bolestno, kakor sam od sebe in tedaj so bretonske matere in neveste vedele, da je eden njihovih dragih v smrtni nevarnosti. Ob taki uri so se vele roke mater bolj trdno oklenile rožnega venca in oči mladih bretonskih deklet so postale motne od solza in v zadržanem ihtenju so šepetale staro, lepo molitev: "Pod tvoje varstvo pribežimo ..." Rekel sem že, da je bilo to v davnih dneh. V dobi krvave francoske revolucije je pa kruta roka posegla tudi v to samotno svetišče, zlata srca poklonjena Mariji od vdov in srebrne ladjice — darovi mladih parov — vse to je izginilo in, kakor da še ni dovolj greha, je zločinska roka zažgala božji hram, da so ostali od ljubke cerkvice na skalnatem holmu le začrneli zidovi. Slika naše ljube Gospe pa je po posebnem božjem varstvu ostala povsem nedotaknjena- In čudežni zvon? Niti sledu ni bilo po njem; ne stopljene kovine, ne jarma, prav ničesar ne — pač pa je v viharnih dneh prav tako otožno in ječe zvonilo raz samotnega holma. Čuvarica ni zapustila bretonskih mornarjev. Dobra roka je napravila nad milostno sliko streho in vaške deklice pri svojih igrah nikoli niso pozabile narediti venca in šopkov za Gospo na holmu, in sleherni večer so pobožne roke prižigale lučico pred Marijo čuvarico. Neki dan je priromala k nji črno-oblečena gospa objokanih oči, mlada še in silno žalostna. Bila je to gospa Mariella Lion, vdova po odličnem kapitanu I.ionu, ki je pred nekaj tedni našel smrt in grob v hladnih valovih zapadnega morja. Svoji mladi soprogi ni zapustil ničesar drugega kakor čislano ime. skromno pokojnino in ljubkega o-troka — dveletnega Erika.' Velika je bila prošnja, ki je privedla gospo Lion k samotni kapeli na bretonski obali. Marija naj bi ji izprosila eno samo milost: da bi si mali Erik vendar ne izvolil očetovega grenkega in skrbi polnega poklica. Toda skrbni materi to ni bilo dovolj, da je opravila vsako leto zaobljubljeno božjo pot k Naši ljubi Gospe na holmu, v kratkem je zapustila pomorsko mesto, kjer je bivala doslej in odšla v notranjost dežele, da bi le malega Erika ne omamila še otroka vedno šumeča pesem morja. Ko je nekoliko dorastel, mu ie mama sicer mnogo pripovedovala iz papanovega življenja, kazala mu je njegove zemljepisne karte, daljnoglede, kompase, sploh vse. kar je hranila kot ljub spomin na pokojnega soproga. Toda že to, da je mama ved no jokala, kadarkoli je omenjala papanovo smrt, bi moralo dorašča-jočega dečka odvrniti od varljivega morja. Leto za letom je minevalo, leto ^ i letom je romala gospa Lion k sa* j motni Čuvarici bretonskih mornar' j jev in leto za letom so bile molitve bolj prisrčne in bolj globoke, polnc : upanja in polne bojazni. Z leti pa je rasla tudi v dobre"1 deškem srcu ena sama misel, negovana v samotnih urah, eno sam" hrepenenje, čuvano tako skrbno, da niti mamica, ki je vedela vse, tega ni niti slutila do tistega dne, ko je v hipu spoznala, da bo tudi Erik šel na morje za očetom, ki je moral tako mlad umreti---1 kako je bilo to spoznanje grenko! Neko jutro v zgodnji pomladi. Erik je bil pravkar spoluil petnajsto leto, je gospa Mariella dobila v roke droben zvezek. Skoro nehote j je pričela brati Erikov dnevnik tisti hip je stopil deček v sobo, en sam pogled, na eni strani neizrečeno žalosten, na drugi strani' proseč — in mati in sin sta vedela vse. Gospa Mariella je ihte zapustila dečkovo sobo in komaj slišno so hitele za njo besede: Odpusti mama. ko pa drugače ne morem. Cez dva dni zatem je prišel Erikov stric gospod Lion — mornariški poročnik, da se dogovori s svakinjo, kaj bo z dečkom. Erik sam mu jc povedal vse, gospa Mariella je le molče poslušala in šele tedaj, ko jo je gospod Lion vprašal, smeli li dečka že danes vzeti seboj, je odvrnila: "Danes še ne; pridi čez mesec dni-" Ta mesec je gospa Mariella dobro porabila. Pripravila je Eriku perila. obleke, obuvala in vsega potrebnega. Dan za dnem mu je govorila v prisrčni ljubezni, naj ne pozabi v svetu svoje stare, male tihe Bretonske, ne na Boga, in ne Čuvaricc bretonskih mornarjev. En teden pred odhodom sta šla z Erikom k njej — gospa Mariella po tolažbo, Erik po blagoslov za daljno pot. Ko sta dospela na skalnato pečino, je Erik prvič ugledal morje. Sijajno, lepo kot pravljica, mogočno do neiz- AVE MARIA" mernosti in tako sladko in strastno vabeče. Oči si je zastrl z dlanmi in gledal, gledal celo uro in delj, mamica je pa mejtem molila. Imela je toliko povedati in potožiti, sprositi S| je morala moči za dolge mesece samote, blagoslov za Erika, varstva za njegovo neizkušeno in čisto mladost . * * * Erik je bil že tri mesece na morim Sleherno njegovo pismo se je končalo z besedami: Mamica, zdrav sem in tako srečen! Gospa Mariella se je po sinovem Odhodu preselila zopet v mesto ob morju. Vsa okna so gledala na morje in ona je ccle popoldneve sedela ob oknu za zaveso, šivala obleko za male sirote, vezla krasen prt zh Marijin altar v župni cerkvi in gledala »a morje, ki ji je umorilo soproga, vzelo sina. Ko so pomladni in jesenski viharji vzburkali morje, da se je togotro penilo v onemoglem srdu, tedaj je gospa Mariella preklečala cele ure pred Marijinim altarjem, ki je bil že odet v dragocen prt z z'atim uveznim napisom: "Zdrava morska Zvezda"! Pretekli sta že dve leti. odkar je Erik zapustil bretonsko obalo, in bližala se je tretja samotna jesen za gospo Mariello. Jesen je obetala biti dobra in mila. V svitu večernega solnca se je bleščalo morje v svojem vedrem, rahlem nemiru kot tekoče zlato. Otroci, njeni ljubljenci, dekle, ki so hodile vsak dan mimo njene hiše, so opazili, da so okna že nekaj dni zastrta. Gospa Mariella je bila odšla k samotni kapelici na skalnatem holtnu. Skoro da ni zapustila celi dan kapelice in še mrak io ie našel klečečo in v molitev zatopljeno pred milostno sliko. Morje ob vznožju griča je enakomerno pošu-mevalo, s celine je prinašal veter prijeten vonj poslednjih rož — kar se začuje iz višave iznenada neizrečeno otožen in tožeč, a vendar jasen glas zvona. Motim se, je v hipu pre-udarila, vsa sem zbegana in trudna, ne, zopet je zaplaval tožeči srebrni glas s holma v dolino. Gospa Mariella je vsa bleda slonela ob zidu. Zakaj ko neha govoriti razum, šepeta povsem razločno srce in srce je slutilo, ne, docela gotovo je vedelo, da je njen Erik v smrtni nevarnosti, kje, ve sam Bog — na jugu ali severu, zapadu ali daljnem vzhodu. In ljubeče materino srce je jelo moliti in prositi — tako silno in goreče kakor more pač le mati: "Ti Marija, Čuvarica, ti ga varuj, stoj mu ob strani sedaj in njegovi smrtni, prebridki stiski." Ko so ustnice že zdavnaj onemele, je še šepetalo in prosilo nikoli trudno srce • . . Drugi dan je takoj, ko je dospela v mesto, odšla v urad. kjer so dobivali poročila od vseh večjih ladij. "Ni prišlo nobeno poročilo o parni-ku "Bellona"? Gospa, nič novega nismo zvedeli, je odvrnil nekoliko začudeno uradnik. Naslednji dan isti odgovor. Tretje jutro ji uradnik ni hotel dati določnega odgovora — toda gospa Mariella ni bila zastonj soproga kapitana; odločno je zahtevala, da ji pove vse — četudi . . . izgovoriti strašne besede, ki pomeni nikoli več videti tistega, kar nam je najljubše na svetu, ni mogla. Uradnik je nato odvrnil ,da so vesti sicer vznemirljive, vendar še nezanesljive še manj točne. Vrnila se je domov vsa trudna, o-potekaje je dospela do vrat; tu jo je čakala brzojavka. Ena sama misel: Od njega je, od Erika! Še nikoli ni gospa Mariella hotela kake stvari tako hitro dovršiti, kakor tedaj prebrati tistih par črk na ozkem papirnatem traku — pa tudi nikoli še ni vsa tako trepetala kot tisti hip. Brzojavka se je glasila: Parnik potopljen. Samo štirje rešeni. Tvoj Erik. * * * Čez tri tedne je prišel Erik domov, toda ne za dolgo časa. Niso še minili najhujši zimski meseci in še pred nastopom prvih pomladnih viharjev je zopet stala gospa Mariella sama ob ograji pristanišča in gledala za odhajajočim parnikom in s solzami v očeh odzdravljala mlademu častniku na krovu — Eriku. Komaj je zavela preko obale prva pomladna sapa in komaj so si mlade Bretonke začele zopet vihati bele rokavce, se je samotni holmec nenadoma razživel. Prišli so zidarji, pela je sekira v krepkih mladih rokah — zidali so novo kapelico; dala jo je zidati gospa Mariella, v hvaležen spomin na rešitev svojega sina. -o- Gospa Mariella Lion leži že deset let na pokopališču pri sv. Martinu. Mesto nje pa roma vsako leto enkrat k Gospej na holmu njen sin, mladi kapitan Erik Lion. Preteklo leto je pripeljal seboj tudi lepo, plavolaso gospo, svojo mlado ženo Natašo- 152 "AVE MARIA" Materinsko junaštvo. Rev. John Plaznik. Ženske spadajo k nežnemu spolu; zato je toliko bolj občudovanja vreden njihov pogum, katerega jim da včasih materina ljubezen. Med take junakinje se sme šteti tudi neka mati iz Florence. Florentinski prebivalci so dobili v dar leva- Zavoljo čuvajeve zani-krnosti jim je ta všel na prosto. Nemoteno je divjala žival po mestu, ker ni nihče maral staviti svojega življenja v nevarnost, da bi ga šel lovit. Vsakdo je hitel domov in zaklenil vrata. Neka mati je strahu ostrmela, ko je opazila svojega o-troka v levovih krempljih. Materinska ljubezen jo je gnala, da je planila na leva in mu z nadčloveško močjo strgala otroka. Zdelo se je, kakor da bi bila žival imela spoštovanje pred to materjo. Sledil je materi in otroku s svojimi velikimi očmi, a ni storil koraka naprej. Marija je mati lepe ljubezni, moč- MA AVI AV* mSfj* Al* AVA aVA ATA mjfj)k gJV mr nje* mr TV "K ^jt T ^T vjc np RAZNO. na junaška žena. S sodelovanjem pri delu odrešenja, s svojim trpljenjem in strahom za svojega Sina se je borila s peklenskim zmajem. Kolikokrat mu iztrga kakega svojega častilca,- katerega ljubi, kakor svojega otroka. Hudobni duh namreč hodi okrog, kakor rjoveč lev in gleda, koga bi požrl. A ona, ki mu je glavo strla se ga ne boji. Celo take, ki so že globoko v njegovem žrelu, mu še iztrga. V velikih križih, dušnih in telesnih, sem se k Mariji obrnila za pomoč in tolažbo in bila uslišana. Pošljem $2.00 za Ave Maria $1.00 pa za eno sv. mašo. Mary Kodrich, Semonole, Pa. Moj sin je bil hudo bolan, prosila sem Marijo, naj mu izprosi ljubo zdravje in me je uslišala. Prilagam mali dar za razširjenje lista. Mary Mojstrovich, Virginia. Minn. Priporočam se Majniški Kraljici, da bi mi, ako je božja volja, izprosila ljubo zdravje. Prilagam $2.00 za Ave Maria-Ana Srebernjak, Detroit, Mich. Naj se tudi jaz zahvalim prebl. Devici Mariji, ker mi je izprosila ljubo zdravje. Mali dar je za list. T. F. Cannosburg Pa. Zahvalim se presv. Srcu Jezusovemu in predobremu Srcu Marijinemu za uslišane prošnje. Francete Okom, Eveleth, Minn. Prisrčno se zahvalim prebl. Devici Mariji za zdravje svojega moža in prilagam $1.00 za list. M- P. Joliet, III. Pošiljam v dar $1.00 in prosim, da bi se me spomnili v molitvi, da bi mi Bog na priprošnjo ljube Device Marije dal ljubo zdravje. Mary Anzelc, Eveleth, Minn. Ker sem bila že večkrat uslišana, ko sem prosila Marijo, se ji prav iz srca zahvalim, da mi je bila vedno tako dobra. Mary Svete, Johnstown, Pa. "Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih" se moli tu v Ameriki po sv. blagoslovu 7 Najsvetejšim. Tako kličem tudi jaz z veselim, hvaležnim srcem, ker mi je že velikokrat pomagal na priprošnjo svetnikov. Dolžna sem pa še posebno javno zahvalo presv. Srcu Jezusovemu in sv- Antonu v dveh zadevah. Prvič se je skazala nedolžnost moje po krivem obtožene sestre v Sloveniji. A drug\č je pokazal svojo moč sv. Anton na mojem zadnjem potovanju v Ameriko. Bile smo v veliki zadregi človeško mišljeno ni bilo pomoči — a sv. Anton jo je našel. V zahvalo izročam sebe in vse svoje drage v posebno varstvo presv. Srca in sv. Antona. Naj nam pomaga na potu proti nebeški domovini. Cleveland, aprila 1923. S. M. A. -o- Darovi od 1. do 15. aprila. Agnes Hottijec, Sewickley, Pa. $.20.00 Neža Ložar, Ely, Minn- $2.00. Mary Sedlar, T.eask Sask. Canada $1.50. Po $1.00: Frank Stefanič, Hollidaysburg, Pa.; Frances Kos, New York, N. Y.; Amalia Ursich, Joliet, 111.; Neimenovana, Moon Run, Pa.; Katie Kolar, Pueblo, Colo, za Glasnik; Tony Squall, Iselin, Pa. Po 50c.: Frank Skulj. Cleveland. O.; John Vi-rant. Sheboygan, Wis.; John Pelhan, Houston, Pa. za Glasnik; Anton Turk, Houston, Pa. "AVE MARIA" naslove svojih sosedov, znancev, prijateljev, sorodnikov ki še nis* naročeni na list Ave Maria? Ako še nisi, takoj izrezi ta listek; napiši natančne naslove in nam jih pošlji. Mi jim bomo poslali letošnjo šmarnično številko na ogled. Prepričani smo, da se bo vsakomur ob pogledu na Marijo Pomagaj, odeto v šmarnični plašč, srce z nova ogrelo za njo in se bo naročil na list Ave Maria, ki je letos posvečen njenemu spominu. Natančni naslov * 4? 4» 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4444444,444»4,X VSAK kdor plača celoletno naročnino za list Ave Maria v mesecu maju, dobi za spomin krasen rožni venec v vrednosti $i.oo to je kdor se naroči na novo, ali kdor obnovi naročnino. Ta nagrada velja samo za mesec maj, nepreklicno, zato naj nihče ne odlaša. (Izrežite ta listek, napišite svoj natančni naslov ter ga nam pošljite skupno z naročnino) * * * * M m 4» m + * m i * M Jfc «$> «$» <#» v v v v v v »§» + 4* + * * 4* * * 4* 4* 4* 4* * * 4* ♦ 4* * 4* AVE MARIA, 1852 West 22nd Place, CHICAGO, ILLINOIS. Dne..........maja, 1923. GOSPODJE: — Priloženo pošiljam $2.50 in se s tem naročim (obnovim naročnino) na list AVE MARIA za eno leto. Prosim, pošljite mi rožni venec brezplačno, kakor je oglašeno za mesec maj. Podpis s polnim imenom natančen naslov VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Vprašanje (poslano): Moj mož ne moli, pa jaz molim zanj. Ali to njemu kaj pomaga? Odgovor: Da, nedvomno pomaga molitev za druge. Sv. pismo pravi brezpogojno: Prosite in se vam bo dalo! Ne pravi: Prosite za se in se vam bo dalo, ampak kar splošno, bodi za se, bodi za druge. Dokazov Za to, da tudi molitev za druge pomaga, včasih naravnost čudežno, i-mamo preveč, da bi vam jih mogel Posamič navesti. Ali se nimamo molitvi sv- matere Monike zahvaliti za Sv- Auguština? Ali se nima toliko zgubljenih sinov in hčera molitvi svojih mater zahvaliti, da so zopet našli Očetovo hišo? Vsi vspehi tihe molitve, ki se je dvigala in se še dviga iz raznih prevžitkarskih kotov, kjer stare mamice pričakujejo smrti in iz raznih samostanskih ce-'ic> kjer svetu odmrle redovnice z molitvijo zalivajo razna plemenita Prizadevanja za božjo čast, ti vspehi nam bodo šele v večnosti popol-noma očitni. Seve, tako sigurnega Vspeha molitev za druge nima, kakor za sebe samega, ker dotičnim Pogosto manjka pravega dušnega razpoloženja, ali se celo vpirajo božjim navdihom. Vendar pa tudi v tem slučaju ni brez vsega vspeha. Njih odpor proti božjim vplivom zmanjšuje in taja mrzla srca, četudi mor-aa le bolj kot zimsko solnce sneg m led. Včasih je treba leta vstraj-no moliti, da se led prebije. Torej le pogumno in vstrajno naprej! 4- Vprašanje (poslano): Ali smem v petek zvečer ob 6. meso je-stb ker sem v starem kraju rojena tam je že 2 čez polnoč, že sobota? Odgovor: Dokaj prefrigano stavljeno vprašanje, na katero pa treba Vsaj praktično vsekako negativno odgovoriti, to se pravi, da se ne sme na ta način Boga goljufati. Zdaj ko ste tukaj, kjerkoli ste že rojeni in kamorkoli pristojni, se morate drža-t' tukajšnega časa. Drugače bi Vi nazadnje v nedeljo zjutraj lahko rekli: V mojem starem kraju je zdajle ura že čez poldne. Popoldne se Pn nas več ne mašuje, zato lahko !epo doma ostanem. Natančni naslov 3) Ime: Natančni naslov 4) Ime: Natančni naslov "AVE MARIA' " PREC1TAJTE, PREMISLITE, NAROČITE VRTNA IN POLJSKA SEMENA Čas sejanja in sajenja je tu in misliti je treba na semena. Da ustrežem številnim zahtevam svojih odjemalcev, sem se odločil tudi za razpošiljanje semen. Da pa napravim naročevanje istih bolj enostavno, sem sestavil tri zbirke in naročevalcu ni treba pisati imen posameznih semen, temveč omeni naj samo zbirko, ki jo naročuje. PRVA ZBIRKA obseza po en zavitek sledečih semen: zeleni in rumeni stročji fižol, beli pritlični fižol, pesa, zelje, korenje, kumarce, salata, čebula petršilj, zgodnji in pozni grah, zgodnja in pozna redkvica, špinača, repa, švicarska pesa, zgodna sladka koruza in francoski moto- vilc. Cena za vso to zbirko, skupno s poštnino je____$1.35. DRUGA ZBIRKA obseza po en zavitek od naslednjih semen: zgodnji zeleni in rumeni fižol, pritlični fižol, švicarska pesa, egiptovska in švicarska pesa, zelje, korenje, zgodnja koruza, kumare izzboljšane vrste, kolerabce, čebulček, salata, čebula, peteršilj, grah, redkvica, špinača, velike kumare, zgodnja bela repa, (mustard) in pelin. — V tej zbirki so nekatera semena v večji količini kakor v prvi. — Cena te zbirke skupno s poštnino je........$2.00 TRETJA ZBIRKA obseza zgodnji zeleni in rumeni stročji fižol, egiptovsko in zgodnjo peso, zgodnjo zelje, rdeče zelje, korenje, karfijola, zelene (celery) zgodnja in pozna sladka koruza, kumare, eggplant, kolerabce, čebulček, salata nove vrste, melone in vodne melone, bela in velika rdeča čebula, petršilj, nagubančen grah, redkvica, špinača, "paradajz," bela repa, endibja, francoski motovilc, gorčica (mustard) tobačno seme, paprika, konoplja, soun-čnice, pelin in kimelj. — Glavna semena v tej zbirki pridejo v večji količini, kakor v prvi in drugi zbirki. Cena te zbirke skupno s poštnino je ........................$.50. Naročila se sprejemajo tudi za posaoezna semena, toda morajo obsezati najmanj 5 zavitkov enega ali več semen. Razpošiljajo se v posebnih zavitkih od 15 centov skupno s poštnino. Ako želite /še druga semena, mi pišite. ZA NAŠE KUHARICE Ravno ob sedanjem času so kuharice najbolj v zadregi glede tega, kaj naj kuhajo, da ne bi dajale vedno eno in isto na mizo. One vedo, da ima dobra večerja veliko besedo pri vzdržavanju soglasja in zadovoljnosti v hiši. Da jim pomagam pri tej težki nalogi, jim tu nudim nekaj pripomočkov: SUHE GOBE. Dobil sem zopet večjo količino dobrih zbranih suhih gob iz Ljubljane v začinjenih plehnatih škat-ljah. V vsaki je en funt ali več okusnih, ročno zbranih, suhih gob. Nudim jih v nakup po znižani ceni: $1.00 za škatljo, S škatelj za $4-50 in 10 škatelj za $8.50. Pri večjem naročilu posebne cene. Da ne bodete v zadregi, kako se te gobe pripravijo, pošljem z vsakim naročilom potrebna navodila. — Rojakinje—kuharice, sezite po njih, in nikoli ne bodete v zadregi, kaj bi skuhale, kajti gobova juha, gobov zos, gobova salata, gobov rižot, gobov "ajmoht" iz teh gob, bo zadovoljil najbolj zbirčna usta. IZLUŠČENE OREHE sem dobil iz starega kraja; lepi so, suhi in okusni. Ne bo Vam žal, če jih naročite, kajti Vaša orehova potica, orehovi štruklji, in druga orehova jedila bodo povečala Vaš gospodinjski vpliv v Vaši hiši. Funt teh orehov pošljem s poštnino vred za 65 centov, pol funta za 35c. S funtov za $3.00., 10 funtov za $5.50. Starokrajske jedilne dišave in primesi so potrebne našim kuharicam, kajti brez njiji ne morejo napraviti jedi, da bi. imela "naš okus." Najvažnejše med njimi so: Španski žefran, majoran," šatraj, lorberjeve jagode, lorberjeva peresa, muškatov oreh, muškatov cvet, importirana ogrska paprika, žbice, cimet, mak. Zavitek vsakega teh predmetov stane 25c. s poštnino vred. Rožiče in pravi ruski čaj imam tudi v zalogi ter jih razpošiljam v zavitkih od 35c. KNAJPOVA DOMAČA ZDRAVILA. Influenca in druge bolezni so se zadnji čas zopet pojavile v nenavadni množini in zahtevale že mnogo žrtev. Skrbite, da bo Vaše telo zdravo in sveže, ter da bo tako v stanu odbijati napade nevarnih bolezni. Slat>a prebava, zasližena prsa ali vrat in druge take navidez malenkostne bolezni čestokrat pripravljajo pot hujšim in nevarnim. Knajp nudi vspešna zdravila za take potuhnjene bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti zbirko njegovih najvažnejših zdravil vedno pri roki, da jih ni treba šele potem naroče-vati, ko je potreba že tukaj. Najvažnejša med Knajpovimi zdravilnimi rastlinami so: Aloja, angelika, arnika, bezeg, borovnice, brinjeve jagode,^ dobova skorja, enejan, galun, grško seno, habat, hvošč ali preslica, sladki janež, roža sv. Janeza, kamelice, kafra, koprive, krčna trava, lanena moka, lapuh, lučnik, meta, močvirna detelja, motovilc, omela, pelin, pibrov koren, povojček, trpotec, revar ali divji regrat, rožmarin, šipečje, smetlika, tavžentroža, trnovčev cvet, trobentica, truškavec, vijolica, vinska ruta, žajbelj, žoltilo. — Škatlja posameznih teh predmetov stane 25 centov s poštnino vred. Dalje Knajp priporoča tudi razna olja, kakor: brinje-vo volje, kafrno olje, nagelnovo olje, mandelnovo olje, oljčno Ije. Stekleničica stane 35c. skupno s poštnino. Kdor naroči vsa navedena zdravila — rastlin in olja — naenkrat, mu jih pošljem za $10.00. Poštnino plačam jaz. Z vsakim naročilom pošljem tudi spis: Kaj pravi Knajp o uporabi teh zdravil. NA PRODAJ IMAM TUDI: 1. Importirane lončene in porcelanaste pipe, impor-tiran tobak za pipe in cigarete, kakor tudi cigaretne papirčke. 2. Slovenske gramofonske plošče, gramofone, piane in šivalne stroje. 3. Razno zlatnino, kakor ure, verižice, prstane, braz-letne, Jedilno orodje itd. 4- Vsakovrstno obleko, dežne plašče, čevlje, klobuke, blankete itd. Ako še nimate mojega kataloga s slikami, pišite še danes ponj. Pošljem ga zastonj. Naročilom pridenite poštni ali ekspresni money order, znamke ali denar. ZA OBILNA NAROČILA SE PRIPOROČA JOSEPH VOGRIČ, - Station D, Box 8, - New York, N. Y. as 333