STRATEGIJE OGREVANJA V TENISU ODRIVNA MOČ SMUČARJEV SKAKALCEV PRILOGA ZAMEJSKI ŠPORTPOMEN SPANJA PRI ŠPORTNIKIH ZMANJŠEVANJE TELESNE MASE PRI JUDOISTIH EVROPSKA MREŽA FITBACK PREVALENCA TEKAŠKIH POŠKODB LETNIK LXXI • LETO 2023 ŠTEVILKA 3-4 • ISSN 0353-7455 REVIJA ZA TEORETIČNA IN PRAKTIČNA VPRAŠANJA ŠPORTA NAVODILA ZA AVTORJE ČLANKOV Uredništvo revije ŠPORT objavlja le izvirna, še neobjavljena strokovna dela in zgoščene predstavitve raziskav. Prispevki, ki jih objavljamo v slovenščini, morajo biti napisani jedrnato in strokovno ter jezikovno neopo- rečno. Izvleček v slovenščini in angleščini naj v največ 200 besedah (po možnosti manj) vsebinsko povzema pomembnejše dele članka (namen, metodo, rezultate). Za prevod izvlečka v angleščino poskrbi avtor sam. Prispevke lektoriramo. Recenziramo raziskovalne, na željo avtorja pa tudi druge članke. Rokopisov in slik ne vračamo. Besedilo prispevka mora biti urejeno v programu MS WORD, z razmikom med vrsticami 1.5 in 2.5 cm širokim levim in desnim robom. V celotnem besedilu naj bo uporabljena pisava Times New Roman, velikost 12. Prispevek pošljite po elektronski pošti na naslov: revija.sport@fsp.uni-lj.si. Prva stran članka naj vsebuje ime avtorja, naslov članka, naslov ustanove, kjer je bilo delo objavljeno. Če je delo skupinsko, naj bodo navedeni ustrezni podatki za vse avtorje. V nadaljevanju navedite korespon- denčnega avtorja (v kolikor je avtorjev več je običajno to prvi avtor), njegov naziv, naslov stalnega prebivališča, naslov zaposlitve, telefon in elektronski naslov. Prva stran naj vsebuje tudi naslednjo izjavo: »Pod- pisani (ime in priimek) potrjujem, da je predloženo besedilo v celoti moje avtorsko delo oz. avtorsko delo navedenih avtorjev članka. Besedilo še ni bilo objavljeno oz. ni v postopku objave v drugih publikacijah. Avtorske pravice za objavo besedila in avtorskih slik prenašam(o) na revijo Šport. Potrjujem(o) tudi, da nihče od (so)avtorjev ni v konfliktu interesov.« Če je avtorjev več, zgornjo izjavo v imenu celotne skupine avtorjev napiše in podpiše prvi avtor. V nadaljevanju članka sledijo: kratek izvleček in ključne besede (v slovenščini in angleščini), besedilo članka in literatura. Strani morajo biti oštevilčene. Pri raziskavah besedilo članka sestavljajo poglavja z naslovi: Uvod, Metode, Rezultati, Razprava, Zaključek. Poglavja niso oštevilčena. Tabele in slike lahko vključite v besedilo. Če so izdelane ločeno od besedila, je potrebno z zaporedno številko označiti njihov položaj v besedilu. Oblikovanje, označevanje in oštevilčenje slik in tabel, mora biti v skla- du z najnovejšo verzijo APA standardov (American Psychological Association) (www.apastyle.org). Citati morajo biti označeni tako, da se v oklepaju navede priimek oz. priimke avtorjev in letnica izida vira iz katerega se navaja citat. Na koncu sestavka je zbrana literatura po abecedi priimkov prvih avtorjev. Citi- ranje med besedilom in navajanje virov na koncu besedila, mora biti v skladu z najnovejšo verzijo APA standardov (www.apastyle.org). K članku je potrebno obvezno priložiti fotografijo (portret) prvega avtorja in fotografijo, ki se tematsko nanaša na vsebino članka (pazite na ustrezno ločljivost!). Pri slednji je potrebno navesti tudi avtorja ali vir. Vnos članka v bibliografski sistem COBISS uredi uredništvo revije, ki na podlagi mnenja recenzenta predlaga tudi tipologijo članka. Osnovo za določanje tipologije predstavljajo pravila za vodenje bibliografij v sis- temu COBISS (http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf). Če je bil del besedila že objavljen v kakšni drugi publikaciji je potrebno predložiti dovoljenje za objavo s strani te publikacije. Pri člankih, ki so (delno) financirani s strani privatnih ali javnih inštitucij je potrebno navesti vire financiranja. Raziskave morajo biti opravljene v skladu z etičnimi standardi, po potrebi lahko uredništvo zahteva soglasje etične komisije. Upoštevana mora biti helsinška deklaracija o človekovih pravicah. Mnenja izražena v člankih predstavljajo osebna menja avtorjev člankov in ne uredništva revije. Prispevkov v katerih avtorji žalijo in diskreditirajo druge avtor- je ne bomo objavili. Uredništvo si pridržuje pravico, da prekine določeno polemiko, ko ta preide na osebno raven in/ali ne prispeva več k razjasnjevanju vpra- šanj, ki so pomembna za športno stroko in znanost. V tej številki revije so recenzirani naslednji članki: Aleš Lebar, Gregor Starc – Posledice ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 na gibalni razvoj otrok: štu- dija primera OŠ Janka Modra; Aleš Germič – Različne strategije ogrevanja za optimalno zmogljivost v tenisu; Nika Kožar, Tanja Kajtna, Vedran Hadžić, Shawn- da Morrison – Vpliv spanja na zdravje in telesno pripravljenost športnikov; Polona Palma, Anja Kavčič – Položaj kolen med počepom z elastičnim trakom; Aleša Pleško, Klemen Stražar, Vedran Hadžić, Iztok Štotl, Primož Pori – Vpliv kineziološke obravnave na pacienta z artrozo kolena in pridruženimi kronič- nimi nenalezljivimi boleznimi; Sara Rizvić, Mateja Videmšek, Ana Šuštaršič – Odnos staršev do športnih dejavnosti predšolskih otrok v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini; Anja Šuc, Kaja Kastelic, Lea Einfalt, Nejc Šarabon – Preverjanje veljavnosti Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti pri študentih; Maja Pogorevc, Žiga Kozinc – Prevalenca tekaških poškodb in povezava z izbranimi dejavniki tveganja; Petra Železnik, Amadej Jelen, Klemen Kalc, Žiga Kozinc – Povezava med gibljivostjo in mišično togostjo na primeru zadnjih stegenskih mišic; David Drame, Frane Erčulj, Igor Štirn – Vpliv različno inten- zivnih vaj rokovanja z žogo na učinke pliometričnega treninga košarkaric; Bojan Jošt, Janez Pustovrh, Janez Vodičar – Struktura odrivne moči vrhunskih slo- venskih smučarjev skakalcev in smučark skakalk; Bojan Jošt, Janez Pustovrh, Janez Vodičar – Struktura odrivne moči vrhunskih slovenskih smučarjev skakal- cev in smučark skakalk; Darjan Spudić,Ana Starič, Sara Mohorič, Samo Rauter – Razlike med cestnimi in gorskimi kolesarji v izhodnih spremenljivkah odnosa sila-hitrost-moč pri skokih z dodatnimi bremeni; Miha Pešič, Sara Gloria Meh, Daniel Djurić, Žiga Kozinc – Bilateralni deficit pri stisku pesti ter iztegu in upo- gibu kolena v povezavi z zmogljivostjo mrtvega dviga pri treniranih posameznikih; Urška Markič, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Samo Rauter – Razvoj kolesarskih spretnosti mladih gorskih kolesarjev; Darjan Spudić, Vojko Strojnik, Igor Štirn – Vadba za moč na osnovi hitrosti ponovitve – teoretična izhodišča in uporabnost v praksi; Damjan Slabe, Neža Prušnik, Eva Dolenc Šparovec, Nina Hiti, Uroš Kovačič – Znanje planincev in alpinistov o višinski bolezni; Miha Drobnič, Nina Verdel, Hans-Christer Holmberg, Matej Supej – Garmin Running Dynamics Pod ni veljaven za določanje kontaktnih časov pri teku na mestu. Revija izhaja od 1949 – 1957 z imenom VODNIK, od 1958 – 1961 LJUDSKI ŠPORT, od 1962 – 1989 TELESNA KULTURA, od 1990 naprej ŠPORT Izdajatelja: Fakulteta za šport v Ljubljani, Olimpijski komite Slovenije – Združe nje športnih zvez Revije je vključena v mednarodni bibliografski bazi SPORTDiscus in SIRC Založnik: Fakulteta za šport Uredniški odbor: dr. Frane Erčulj (glavni in odgo vorni urednik), dr. Aleš Filipčič, dr. Vedran Hadžič, dr. Matej Majerič, dr. Tomaž Pavlin, mag. Peter Škerlj, dr. Janez Vodičar Uredništvo: Fakulteta za šport, 1000 Ljubljana, Gortanova 22, Telefon: 01/520-77-00, E-pošta: revija.sport@fsp.uni-lj.si, Internet: http://www.fsp.uni-lj.si/rsport Naročniška razmerja: Alenka Štuhec, Fakulteta za šport, 1000 Ljubljana, Gortanova 22, Telefon: 01 520 77 42, Faks: 01 520 77 50, E-pošta: zaloznistvo@fsp.uni-lj.si Letna naročnina 30 €, Posamezna številka (dvojna) je 20 € (v ceno je vključen 5 % DDV), TR: 01100-6030708477, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana Lektoriranje: Špela Križ Oblikovna zasnova: Mojca Jakopič; Računalniški prelom: FLORIN d.o.o.; Tisk: Collegium Graphicum V letu 2023 revija izhaja s finančno pomočjo Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Slika na naslovnici – Zahomčan Julian Schmidt, ekipni svetovni mladinski prvak v letu 2023 (vir: Simon Rustja, Novice) Center za vseživljenjsko učenje Fakultete za šport STRATEGIJE OGREVANJA V TENISU ODRIVNA MOČ SMUČARJEV SKAKALCEV PRILOGA ZAMEJSKI ŠPORTPOMEN SPANJA PRI ŠPORTNIKIH ZMANJŠEVANJE TELESNE MASE PRI JUDOISTIH EVROPSKA MREŽA FITBACK PREVALENCA TEKAŠKIH POŠKODB LETNIK LXXI • LETO 2023 ŠTEVILKA 3-4 • ISSN 0353-7455 REVIJA ZA TEORETIČNA IN PRAKTIČNA VPRAŠANJA ŠPORTA 1 Kazalo uvodnik / leading article 3 Tomaž Pavlin – Zamejski šport / Sport in the Slovenian cross-border regions športna vzgoja / physical education 5 Lovro Beranič – Razumevanje gibalne koordinacije pri športni vzgoji / Understanding movement coordination in physical education at school 10 Aleš Lebar, Gregor Starc – Posledice ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 na gibalni razvoj otrok: študija primera OŠ Janka Modra / Posledice ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 na gibalni razvoj otrok: študija primera OŠ Janka Modra 16 Gregor Jurak, Marjeta Kovač, Bojan Leskošek, Žan Luca Potočnik, Shawnda A. Morrison – FitBack – evropska mreža za podporo spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov / FitBack – European network for supporting physical fitness monitoring of children and adolescents iz prakse za prakso / from practice for practice 24 Jožef Šimenko – Večdimenzionalni vpliv vadbe juda na pozitiven in skladen razvoj otrok in mladostnikov / Judo practice and its multidimensional effect on the positive and balanced development of children and adolescents 29 Aleš Germič – Različne strategije ogrevanja za optimalno zmogljivost v tenisu / Different warm-up strategies for optimal performance in tennis 34 Klavdij Pletikos, Lin Pletikos – Gibalne in psihološke sposobnosti jadralcev v olimpijskih razredih / Sailors in olympic classes – physiological and psychological skills izrazoslovje v športu / sports terminology 38 Silvo Kristan – Terminologišče … / Terminology psihologija športa / psichology of sports 44 Frane Erčulj – Pomen psiholoških dejavnikov pri metu na koš / The importance of psychological factors in the basketball shot šport in zdravje / sport and health 51 Liza Jovičevič – Pomen telesne dejavnosti v odraslem obdobju / The importance of physical activity in adulthood 57 Manca Glušič – Vpliv menstrualnega cikla na mišično moč – mit ali dejstvo? / Influence of the menstrual cycle on muscle strength: myth or fact? 65 Nika Kožar, Tanja Kajtna, Vedran Hadžić, Shawnda Morrison – Vpliv spanja na zdravje in telesno pripravljenost športnikov / The effect of sleep on athlete’s health and performance 73 Polona Palma, Anja Kavčič – Položaj kolen med počepom z elastičnim trakom / Knee position during squat with elastic band 80 Aleša Pleško, Klemen Stražar, Vedran Hadžić, Iztok Štotl, Primož Pori – Vpliv kineziološke obravnave na pacienta z artrozo kolena in s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi / The impact of kinesiological treatment on patient with knee arthrosis and associated chronic non-communicable diseases 87 Diona Šorli, Vedran Hadžić, Edvin Dervišević, Primož Pori – Vpliv telesne vadbe na reproduktivni sistem moških / Physical exercise and the male reproductive system v spomin / in memoriam 94 Jože Kokole (1937 – 2023) glas mladih / young experts 95 Sara Rizvić, Mateja Videmšek, Ana Šuštaršič – Odnos staršev do športnih dejavnosti predšolskih otrok v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini / Parents‘ attitude towards sports activities of preschool children 102 Anja Šuc, Kaja Kastelic, Lea Einfalt, Nejc Šarabon – Preverjanje veljavnosti Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti pri študentih / Validity of the Daily Activity Behaviours Questionnaire among university students 108 Maja Pogorevc, Žiga Kozinc – Prevalenca tekaških poškodb in povezava z izbranimi dejavniki tveganja / Prevalence of running injuries and the relationship with selected risk factors 114 Petra Železnik, Amadej Jelen, Klemen Kalc, Žiga Kozinc – Povezava med gibljivostjo in mišično togostjo na primeru zadnjih stegenskih mišic / Association between flexibility and muscle stiffness: the case of hamstrings 120 David Drame, Frane Erčulj, Igor Štirn – Vpliv različno intenzivnih vaj rokovanja z žogo na učinke pliometričnega treninga košarkaric / The Influence of Ball Handling Exercises of Different Intensities performed during the between sets rest period on Plyometric Training output in Female Basketball Players raziskovalna dejavnost / research work 127 Bojan Jošt, Janez Pustovrh, Janez Vodičar – Struktura odrivne moči vrhunskih slovenskih smučarjev skakalcev in smučark skakalk / Structure of push-off power of elite slovenian male and female ski jumpers 136 David Kukovica, Stojan Burnik, Damir Karpljuk, Jožef Šimenko – Strategije zmanjševanja telesne mase pri slovenskih judoistih / Weight reduction strategies among Slovenian judokas 142 Darjan Spudić, Ana Starič, Sara Mohorič, Samo Rauter – Razlike med cestnimi in gorskimi kolesarji v izhodnih spremenljivkah odnosa sila-hitrost-moč pri skokih z dodatnimi bremeni / Differences between mountain bike and road cyclists in outcome variables of loaded jump Force-velocity-Power profiles 2 148 Miha Pešič, Sara Gloria Meh, Daniel Djurić, Žiga Kozinc – Bilateralni deficit pri stisku pesti ter iztegu in upogibu kolena v povezavi z zmogljivostjo mrtvega dviga pri treniranih posameznikih / Bilateral deficit in hand grip strength and knee extension and flexion in relation to deadlift performance in trained individuals 154 Urška Markič, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Samo Rauter – Razvoj kolesarskih spretnosti mladih gorskih kolesarjev / Cycling skills development of young mountain bikers 160 Darjan Spudić, Vojko Strojnik, Igor Štirn – Vadba za moč na osnovi hitrosti ponovitve – teoretična izhodišča in uporabnost v praksi / Velocity-based training – theoretical background and feasibility in practice 176 Damjan Slabe, Neža Prušnik, Eva Dolenc Šparovec, Nina Hiti, Uroš Kovačič – Znanje planincev in alpinistov o višinski bolezni / Knowledge of mountaineers and alpinists about high-altitude illnes 183 Miha Drobnič, Nina Verdel, Hans-Christer Holmberg, Matej Supej – Garmin Running Dynamics Pod ni veljaven za določanje kontaktnih časov pri teku na mestu / Garmin Running Dynamics Pod is not valid for determining contact times while running in place PRILOGA: Zamejski šport/ SUPLEMENT: Sport in the Slovenian cross-border regions 191 Sonja Poljšak – Šport slovencev v sosednjih državah in komisija za zamejski šport pri OKS-ZŠZ 194 Ivan Peterlin – Sokoli so še vedno visoko na nebu in z razprostrtimi krili nadzorujejo slovenski šport v Italiji 196 Aldo Rupel – Sedem burnih povojnih let 198 Branko Lakovič – Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in zamejski športniki 204 Miloš Tul – Nekateri vidiki razvoja trenerskega kadra v italijanskem zamejstvu 210 Ivan Lukan – Šport in koroški Slovenci 217 Simon Rustja – Slovenski šport na avstrijskem Koroškem v zadnjih desetletjih 221 Silva Eöry – Šport porabskih slovencev 224 Tomaž Pavlin – »VSA LJUBLJANA SE VZNEMIRJA …«: prispevek zamejskih športnikov emigrantov k razvoju slovenskega športa v matici med obema svetovnima vojnama uvodnik 3 Tomaž Pavlin Zamejski šport Slovenci imamo bogato špor- tno zgodovino in tradicijo. Letos praznujemo 160. obletnico usta- novitve prvega društva, to je »gi- mnastiškega« ali »telovadskega«, kakor so sami rekli, društva Južni Sokol v Ljubljani. Sokolstvo se je zlasti po letu 1880 širilo med Slovenci po preostalih notra- njeavstrijskih deželah, podobno tudi kolesarstvo in planinstvo ter končno šport, v prvi vrsti prek nogometa. Nove dejavnosti so postale trden člen in stalnica slovenske kulture in identitete, v društvih in prvih zvezah v dese- tletjih pred prvo svetovno vojno so povezovale Slovence in po- nujale možnost medsebojnega vzajemnega delovanja in pri- merjanja. Širitev dejavnosti se je izrazila tudi v prvem slovenskem kolektivnem vstopu na medna- rodno prizorišče, nastopu slo- venske sokolske vrste leta 1907 na svetovnem gimnastičnem prvenstvu v Pragi. Vrsto je vodil Janko Šavnik, član Tržaškega So- kola, med tekmovalci pa je bil iz istega društva Vladimir Dekleva. Če pa pogledamo kolesarstvo, je bil Tržačan Albin Šiškovič v letih pred prvo vojno (južno)slovanski prvak na trasi Trst–Ljubljana, no- gometne tekme Ljubljančanov in Goričanov pa so že imele kali slovenskega derbija. A so prišla leta prve svetovne mo- rije pa njen konec in »prevrat« ali razhod z Avstro-Ogrsko in obli- kovanje jugoslovanske države. In Športna tradicija: od telovadnega Sokola do športnega Bora; vir slosport.org. 4 z njo po dolgih stoletjih avstrij- skega deželanstva nove meje, ki so zarezale v slovensko narodno telo. Izza meja je po nesrečnem plebiscitu na Koroškem (1920) ter rapalski in trianonski pogodbi (1920) ostala tretjina Slovencev, zdaj zamejcev, ki so še vedno go- jili telovadbo, planinstvo in šport, resda v težkih razmerah, tudi z likvidiranjem slovenskih društev. Pa je prišla nova morija in po drugi vojni obnovitev in okrepi- tev dejavnost. Vzpostavljeni so bili stiki med posameznimi dru- štvi na obeh straneh meje, tudi strokovni, na športni študij v Lju- bljani pa so se vpisovali in se še vpisujejo zamejski dijaki. V okviru centralne slovenske športne zve- ze je bila oblikovana komisija, ki je s slovenko osamosvojitvijo in ustanovitvijo nacionalnega olimpijskega komiteja prerasla v Komisijo za zamejski šport, ume- ščeno v sklop OKS-ZŠZ. Komisija je leta 1977 na Ravnah začela niz »srečanj športnikov iz obmejnih dežel« oziroma srečanj zamejskih športnikov s slovenskimi v eni od slovenskih občin. Tokratno prilogo smo odprli ori- su športnega delovanja in orga- niziranja zamejcev. Tematika je v slovenskem matičnem prostoru redkeje zastopana v nasprotju s kulturo, če pomislimo na pisa- telja Borisa Pahorja, ki je bil leta 2009 tudi gost Fakultete za šport skupaj s Sašo Rudolfom in Mari- em Šušteršičem (oba publicista, športna novinarja in športna delavca). Zato ima naša temati- ka tudi grenak priokus, ki ga je večkrat izpostavil aktualni pred- sednik Komisije za zamejski šport Ivan Peterlin ob tiskovnih pred- stavitvah zamejcev slovenskim medijem in kritično vpraševal (2015): »Kaj pa Slovenija, kaj naša matična država? … Dejstvo je, da se za večino Slovencev pri- sotnost neke jasno začrtane slo- venske identitete konča pri Seža- ni, za večino te večine mogoče celo kak kilometer prej. … To, da smo močna in narodno zavedna komponenta, da smo in bi mo- rali biti … peta kolona države Slovenije, to, da imamo gledali- šče in dnevnik, šole s slovenskim učnim jezikom na vseh ravneh, radijsko in televizijsko postajo, ki oddaja v slovenščini, in skoraj 500 organiziranih kulturnih in drugačno obarvanih vsebinskih sredin, in ne nazadnje, da imamo tudi ZSŠDI [Združenje slovenskih športnih društev v Italiji) s 60 dru- štvi in skoraj deset tisoč aktivnih športnikov, vse to je Slovencem v matični domovini v veliki večini primerov neznano!« A zamejski šport je trdno vezivo zamejske narodnosti s tradicijo, kot so po- udarili tudi koroški rojaki. »Koroški Slovenci in Slovenke imamo, če- prav je to manj v zavesti, bogato športno tradicijo in športnokul- turno dediščino«, športno udej- stvovanje pa »ni samo spretnost telesa, izurjenost človeka«, pač pa gradnja samozavesti, kajti pri športu sta potrebni potrpežlji- vost in vztrajnost, »prav ti dve lastnosti sta bili tudi pomembni pri vseh projektih in uspehih«, tudi narodno preživetvenih. S slovensko osamosvojitvijo in padcem mej bi bilo pričakova- ti večjo pozornost zamejskemu športu, a tega žal ni zaznati. Zato naj bo naša priloga prispevek k poznavanju, razumevanju in spoštovanju zamejskega športa, ki bi moral pridobiti večjo težo v javnem in nacionalnem prosto- ru! S padcem državnih mej so se odprle nove možnosti sode- lovanja in oblikovanja skupnega športnega prostora. Glede na državno-panožne ureditve in organiziranost ima potencialni projekt omejitve in je skupen prostor težko izvedljiv, vendar pa je glavna težava že v širši prepo- znavnosti in priznanosti zamej- skega športa in sploh identifika- ciji narodne športne skupnosti. A če je bilo to v primeru kulture in pisatelja Borisa Pahorja mogoče, zakaj ne bi bilo tudi v športu? športna vzgoja 5 Understanding movement coordination in physical education at school Abstract Different forms of movement coordination enable the effective acquisition of movement knowledge, with which young people enrich their free time throughout their lives. It is also true that when learning movement technique, we learn movement coordi- nation at the same time. Movement coordination also has a positive impact on some perceptual and cognitive abilities. In school physical education, more emphasis should be placed on the development and measurement of movement coordination. It makes sense to measure the dominant type of movement coordination, which is part of movement knowledge and is manifested with the help of other movement skills. At the same time, it is the most strongly represented in the content of physical education, so it is the easiest to control and measure. These facts direct us to a different approach when measuring movement coordination in school physical education, namely the level of development of movement coordination in the secondary school population can be evaluated by the level of adoption of specific movement skills. Monitoring and verification of elements of such movement knowledge would be in the domain of sports education teachers, and the objectivity of their assessments would be further veri- fied with national SLOfit measurements. Keywords: high school, students, movement coordination, school physical education, measurement, evolutionary disparity. Izvleček Različne oblike gibalne koordinacije omo- gočajo učinkovito usvajanje gibalnega zna- nja, s katerim mladi bogatijo svoj prosti čas v obdobju življenja. Prav tako velja, da pri usvajanju gibalne tehnike hkrati usvajamo gibalno koordinacijo. Gibalna koordina- cija ima pozitiven vpliv tudi na nekatere perceptivne in kognitivne sposobnosti. Pri šolski športni vzgoji bi moral biti večji poudarek na razvoju in merjenju gibalne koordinacije. Smiselno je meriti dominan- tni tip gibalne koordinacije, ki je del gibal- nega znanja in se manifestira s pomočjo drugih gibalnih sposobnosti. Hkrati je ta najmočneje zastopana pri vsebinah špor- tne vzgoje, zato jo je najlažje nadzorovati in izmeriti. Ta dejstva nas usmerjajo k dru- gačnemu pristopu pri merjenju gibalne ko- ordinacije pri šolski športni vzgoji, namreč stopnjo razvitosti gibalne koordinacije pri srednješolski populaciji lahko vrednotimo s stopnjo usvojenosti specifičnih gibalnih znanj. Spremljanje in preverjanje elemen- tov tovrstnega gibalnega znanja bi bilo v domeni učiteljev športne vzgoje, objektiv- nost njihovih ocen pa bi dodatno preverjali z nacionalnimi meritvami SLOfit. Ključne besede: srednja šola, dijaki, gibalna koordinacija, šolska športna vzgoja, merjenje, evolucijska neskladja. Lovro Beranič Razumevanje gibalne koordinacije pri športni vzgoji 6 Uvod Hipoteza o evolucijskem neskladju temelji na teoriji o prilagajanju na spreminjajoče se interakcije med geni in okoljem. Zara- di podedovanih genov je človek različno prilagojen na določene aktivnosti, hrano, podnebne razmere in druge dejavnike bivalnega okolja. Glede na geografske in kulturne značilnosti se človek bolj ali manj uspešno prilagaja spremembam v svojem okolju, predvsem na spremenjeno prehra- no, sedeči način življenja, premalo preži- vljanja prostega časa v naravi idr. Obstaja mnogo bolezni evolucijskega neskladja, ki spreminjajo delovanje človeškega telesa. Ob tem, ko kulturna evolucija spreminja prehrano ljudi in pripomore k življenjskim vzorcem z manj gibanja, se nekatere bole- zni neskladja (povišan tlak, diabetes tipa 2, infarkti idr.) pojavijo zaradi prekomernega uživanja maščob, ogljikovih hidratov, pre- malo telesne obremenitve in posledično premajhne energijske porabe glede na dnevni prehranski vnos idr. Prilagojeni smo recimo za telesno dejavnost, toda ali smo prilagojeni za prekomerno telesno dejav- nost. Znano je, da preveč teka ali drugih športnih dejavnosti lahko zniža plodnost pri ženskah. Prav tako ni povsem poja- snjeno, v kolikšni meri skrajni vzdržljivostni napori, kot so ultramaratoni, povečujejo tveganje za poškodbe in bolezni (Lieber- man, 2015). Prilagojenost človekovega telesa je lastnost, ki jo človek potrebuje, zlasti v urbanih okoljih, kjer ni potrebe po nenehnem prilagajanju okolju, ki nas je iz- oblikovalo v času evolucije (temperatura, prehrana, telesni napor idr.). Za dolgoročno ohranjanje zdravja se urbanemu človeku priporoča vsaj 45 minut telesne obremeni- tve 3-krat na teden (Ihan, 2023). „Opredelitev človekove gibalne koordinacije Človekova gibalna koordinacija je sposob- nost usklajevanja posameznih gibov glede na čas, prostor in stopnjo naprezanja, po- meni, kako hitro lahko posameznik oblikuje določeno gibalno strukturo ter kako viso- ko popolnost njene izvedbe lahko razvije. Sposobnost koordinacije gibanja je tesno povezana z drugimi gibalnimi sposobnost- mi (hitra moč, gibljivost, hitrost, vzdržljivost v moči) in od njih odvisna. Temelji na učin- kovitosti kontrole gibanja, torej na funkci- onalni zmožnosti centralnega živčnega sistema, ki bolj ali manj učinkovito upravlja različne tipe lokomocije in optimizira ak- tivnost gibalnega aparata. Gre za to, kako stare nevronske mreže, ki predstavljajo že osvojene gibalne vzorce, uporabiti v usva- janju novih in neznanih gibalnih struktur. Človekovo gibalno koordinacijo pogojuje visoka stopnja plastičnosti živčnega siste- ma, ki omogoča adaptacijo, rekonstrukcijo in oblikovanje motoričnih programov (Gre- delj in drugi, 1975; Haag, 1995; povzeto po Kovač, 1999). V splošnem ločimo dva tipa koordinacije gibanja oziroma gibalnih teh- nik. Gre za specifično koordinacijo gibanja – tehnike gibanja, povezane z izbranim športom, in splošno koordinacijo gibanja – tehnike osnovnih gibalnih vzorcev in teh- nike raznovrstnih gibalnih struktur iz različ- nih športnih panog (Vujin, Erčulj in Remic, 2016; Škof, 2019). Haag (1995) pojmuje človekovo gibalno koordinacijo kot kompleks gibalnih spo- sobnosti, ki so po eni strani zelo tesno povezane s kondicijskimi sposobnostmi, po drugi pa z afektivnimi dimenzijami in dimenzijami inteligentnosti. Izjemno po- membni so še vizualna senzorna kapacite- ta, delovanje organa za ravnotežje in kine- stetične sposobnosti (Haag, 1995; povzeto po Kovač, 1999). Sem spadajo ravnotežje (statično/dinamično/drže), gibalno kom- binirane sposobnosti (praktična inteligen- tnost, senzomotorna inteligentnost, gibalni talent), veščine (koordinacija finih in velikih gibov, ravnotežje telesa, agilnost trupa, rit- mična adaptacija na glasbo, prilagoditev na gibanje drugih), sposobnost reakcije (ima štiri faze: sprejem informacij, razločevanje med njimi, priprava načrta akcije, motorič- ni odgovor). Faktor sposobnosti reakcije je povezan s kondicijskimi sposobnostmi, po- sebno s hitrostjo. Človekove koordinacijske sposobnosti prihajajo do izraza predvsem pri gibanjih, ki po svoji strukturi niso enostavna, kjer se pojavljajo zahteve po izvedbi gibanja z večjo hitrostjo, močjo ali natančnostjo v spremenjenih okoliščinah (Vujin, Erčulj in Remic, 2016). Ob klasifikaciji gibalne koordi- nacije, ki jo je podal Haag (1995), prevladu- jejo v sodobni literaturi naslednji tipi gibal- ne koordinacije (Jošt, Dežman in Pustovrh, 1992; Ušaj, 2003; Pavlovič, 2006; Vujin, Erčulj in Remic, 2016; Škof idr., 2019): – sposobnost hitrega opravljanja zaplete- nih in še ne naučenih gibalnih nalog, – sposobnost opravljanja ritmičnih gibal- nih nalog (primer v glasbenem ritmu), – sposobnost pravočasne izvedbe gibal- nih nalog (timing, primer je časovna usklajenost ali odziv na pričakovan dra- žljaj), – sposobnost reševanja gibalnih nalog z nedominantnimi okončinami (lateral- nost), – sposobnost usklajenega gibanja zgor- njih in spodnjih okončin, – sposobnost hitrega spreminjanja smeri gibanja (agilnost); pomembna je v vseh športnih igrah, – sposobnost natančnega zadevanja cilja in – sposobnost natančnega vodenja giba- nja. Pri razumevanju gibalne koordinacije mo- ramo opredeliti živčno-mišične povezave, ki topološko pogojujejo izražanje dolo- čenega tipa gibalne koordinacije. Avtorji sklepajo, da učinkovitost gibalne koordina- cije ni pogojena izključno z učinkovitostjo mehanizmov CŽS, ki so odgovorni za regu- lacijo gibanja, in od razvitosti gibalnih spo- sobnosti, ki omogočajo izvedbo gibanja, ampak prav tako od dejavnikov, ki negativ- športna vzgoja 7 no (zaviralno, inhibitorno) vplivajo na izva- janje gibanja. Gre za živčno-mišične pove- zave agonistov, sinergistov in antagonistov, vključenih v gibanju (Gredelj, 1975; Vujin, Erčulj in Remic, 2016 ). Vpliv sinergistov, ki gibanje podpirajo, in antagonistov, ki učin- kujejo zaviralno, je lahko pri posameznikih različno velik. V procesu gibalnega učenja dijaki osvajajo gibalno tehniko posamezne športne panoge, pri tem urijo živčno-mišič- ne povezane in pridobivajo gibalna znanja. Ker je gibalna koordinacija del gibalnega programa, so osvojena gibalna znanja, to- rej osvojena gibalna tehnika, hkrati poka- zatelj ravni osvojene gibalne koordinacije. Pri usvajanju gibalne tehnike in posredno gibalne koordinacije je treba izpostaviti kar se da optimalno izbrano metodično pot učenja gibalne tehnike, saj ta poteka v skla- du z zakonitostmi gibalnega učenja, napre- dek v gibalni koordinaciji pa zahteva hkrati tudi primeren razvoj preostalih gibalnih sposobnosti, ki pogojujejo učinkovito gi- balno koordinacijo, kot so gibljivost, moč in ravnotežje. V procesu športne vzgoje lahko športni pedagog ob spremljanju pridobi- vanja gibalnega znanja posredno vrednoti tudi dinamiko razvoja gibalne koordinacije. „Posebnosti usvajanja gibalne koordinacije pri pouku športne vzgoje Gibalna koordinacija in gibalna tehnika športne panoge sta soodvisni. Pri usvajanju obeh veljajo zakonitosti gibalnega učenja, njuna učinkovitost izvedbe pa je odvisna od plastičnosti CŽS, od biomehanskih po- gojev izvajanja gibanja in od razvitosti dru- gih gibalnih sposobnosti, ki se vključujejo pri gibanju. Za učinkovito pridobivanje gi- balne tehnike in gibalne koordinacije je od- govorna človekova temeljna sposobnost gibalnega učenja, ki poteka v posame- znem starostnem obdobju z različno dina- miko in intenzivnostjo (Tancig, 1987; Horga, 1993). Velja, da se v zaporedju posameznih razvojnih obdobij vrstijo štiri glavna obdo- bja gibalnega razvoja, in sicer refleksno, ru- dimentarno, temeljno in športno gibalno obdobje (Gallahue, 1982; povzeto po Tan- cig, 1987). Najučinkoviteje poteka gibalno učenje in pridobivanje športnega znanja v človekovem najzgodnejšem obdobju (Tan- cig, 1987; Horga, 1993; Horvat, 1994; Pišot, 1997; Pišot in Planinšec, 2005), zato so vsa elementarna gibanja, kot so naravne obli- ke gibanja, ključna v zgodnjem starostnem obdobju. Pouk športne vzgoje ni zasnovan na načelih športnega treniranja, temveč moramo ob načelih postopne obremeni- tve in prehajanja od manj strukturiranih vsebin k bolj strukturiranim upoštevati tudi pedagoška in vzgojna načela, sem spada tudi individualizacija in diferenciacija pou- ka. Za uresničevanje gibalnih zahtev v po- sameznem starostnem obdobju mora izva- janje športne vzgoje potekati kontinuirano, z dovolj veliko gostoto in obremenitvijo vadbe. Resnici na ljubo je pri gibalno naj- šibkejših dijakih preveč pogosto izogibanje udeležbe pri šolski športni vzgoji, velikokrat tudi brez ustreznega opravičila. Pri športno usmerjeni populaciji je zaradi gostote športne vadbe v športnih klubih aktivacija pretoka živčnih impulzov v aktiv- nih kinetičnih sklopih mnogo intenzivnejša kot pri preostali populaciji otrok in mladih, starih med 6 in 19 let, kjer je šolska športna vzgoja v glavnem edina redna sistematič- na športna dejavnost (Nacionalni program športa, 2014–2023). Pri slednji je smiselno izmeriti z gibalnimi testi dominantne gi- balne vzorce, torej tiste, ki prevladujejo v vsebinah pouka športne vzgoje. Gre za prevladujoče živčno-mišične povezave, ki omogočajo razvoj gibalne koordinacije pri urah športne vzgoje. Dejstvo je, da je pri športno usmerjeni populaciji razvitost gi- balnih sposobnosti na mnogo višji ravni v primerjavi s šolsko populacijo, razlike med merjenci znotraj športne skupine pa so večinoma mnogo manjše glede na šolsko populacijo otrok in mladih. V okviru špor- tnega treninga lahko zaradi velike gostote vadbenih enot v časovni enoti razvijamo različne tipe gibalne koordinacije. Pri šolski populaciji otrok je smiselno izmeriti domi- nantni tip gibalne koordinacije, ki je del gi- balnega znanja in se manifestira s pomočjo preostalih gibalnih sposobnosti. Hkrati je ta najmočneje zastopana pri vsebinah špor- tne vzgoje, zato jo je najlažje nadzorovati in izmeriti. Ta dejstva nas usmerjajo k dru- gačnemu pristopu pri merjenju gibalne ko- ordinacije pri šolski športni vzgoji, namreč stopnjo razvitosti gibalne koordinacije pri srednješolski populaciji lahko vrednotimo s stopnjo usvojenosti specifičnih gibalnih znanj (Beranič, 2022). Šolskih športnih tekmovanj se praviloma udeležujejo dijaki in dijakinje, ki so športno aktivni v klubih, hkrati pa ni pravilnika, ki bi gibalno šibkejše dijake sistemsko spod- bujal in jim omogočil dopolnilni program športnih dejavnosti. Danes smo priča na- raščanju števila pogodb dijakov s poseb- nimi potrebami, ki omogočajo dijakom podaljšanje časa pisanja šolskih testov, učno šibkejši dijaki pa se lahko zatečejo tudi k dodatni učni pomoči bodisi v šoli ali zasebno doma. Upravičeno se sprašujemo, zakaj ni pravilnika, ki bi opredeljeval status gibalno šibkejšega dijaka. Sklepamo, da je slovenska družba žal premalo bogata, da bi lahko gibalno šibkejšim dijakom omogočila dodatne vadbene ure pri športni vzgoji v srednji šoli. V učnem načrtu športne vzgoje na gimna- zijah je zapisan cilj, da gre za harmoničen razvoj posameznika in za pridobljena špor- tna znanja, ki bodo temelj zdravemu nači- nu življenja v prihodnje. Ali se v pedagoški praksi ti cilji uresničujejo v potrebni meri? Športna vzgoja s tremi urami na teden, kar zaradi organizacijskih posebnosti pouka športne vzgoje mnogokrat pomeni le tri- krat po 30 minut učinkovite vadbe, žal ne more uresničevati zapisanih ciljev učnega načrta. V procesu gibalnega učenja, kjer gre za usvajanje in izpopolnjevanje dolo- čenih gibalnih tehnik, je potrebno veliko število ponovitev gibalnih vzorcev. Dina- mika učenja, usvajanja in izpopolnjevanja gibalnih vzorcev je različna pri vsakem posamezniku. Tudi na stopnji gibalne av- tomatizacije lahko gibalno tehniko izvaja- mo v različni hitrosti, z različno amplitudo gibanja, ob različnem impulzu sile in z raz- lično močjo. Takšno gibalno znanje lahko dosežejo le gibalno najbolj nadarjeni dijaki in dijakinje. Gibalna tehnika, ki je osvojena na visoki ravni, zahteva prav tako primerno razvito gibalno koordinacijo, hkrati pa se z usvajanjem gibalne tehnike razvija tudi gibalna koordinacija. Gibalno koordinacijo lahko razvijamo prav tako s sredstvi, kjer ne gre za neposredno usvajanje posamezne gibalne tehnike športne panoge, in sicer z naravnimi oblikami gibanja, z elementarni- mi igrami (lovljenja, štafetne igre, tekalne igre, borilne igre, igre odzivnosti), z rekvi- ziti (kolebnice, klopi, obroči, ovire, različne žoge, koordinacijska lestev), z elementi atle- tike (atletska abeceda, tehnika teka in njune modifikacije), s spretnostnimi poligoni in drugim (Pistotnik, 2003; Ušaj, 2003; Trninič, 2006; Vujin, Erčulj in Remic, 2016; Škof idr., 2019). Dijaki, ki pridejo v srednjo šolo brez primer- no usvojenega gibalnega znanja in razvitih gibalnih sposobnosti, kamor spada tudi gibalna koordinacija, bodo v sedanjih po- gojih izvajanja športne vzgoje v srednji šoli, kjer gre velikokrat žal samo za trikrat po 30 8 minut učinkovite vadbe, zelo težko nado- mestili zamujeno. Na žalost je teh dijakov vsako leto več. Gibalna nedejavnost izven rednih ur športne vzgoje, pasiven odnos in premajhna motivacija za športno dejavno- stjo so vzrok, da se v okviru razpoložljivega časa športne vzgoje v šoli ne morejo raz- vijati osnovne gibalne sposobnosti v po- trebni meri, kar velja prav tako za gibalno koordinacijo. „Razprava Koordinacija usklajenega gibanja z rokami in nogami je zagotovo dominantna gibalna koordinacija pri šolski športni vzgoji (Bera- nič, 2022). Tovrstna gibalna koordinacija bi morala biti standard gibalnega znanja pri športni vzgoji in temeljni kriterij, s ka- terim bi preverjali gibalno koordinacijo od začetka osnovne do konca srednje šole. Sem zagotovo spadajo elementi atletike (ritmična in aritmična hopsanja in skipingi, zaporedni sonožni in enonožni poskoki), različni načini izvajana poskokov s koleb- nico, vodenje košarkarske žoge z menjavo smeri, ritma in roke vodenja, kontinuiran tek, sprint, temeljna gibalna tehnika špor- tnih iger, kot so košarka, odbojka, nogomet in rokomet, igre z loparji, različne zvrsti ple- sa. Spremljanje in preverjanje elementov takšnega gibalnega znanja bi bilo v dome- ni učiteljev športne vzgoje, objektivnost njihovih ocen pa bi dodatno preverjali z nacionalnimi meritvami, kot je SLOfit. Šol- ska športna vzgoja bi se morala vsebinsko nadgrajevati v celotnem obdobju osnovne in srednje šole. Ta nedorečenost se kaže v nezadovoljivem gibalnem znanju in gi- balnih spretnostih v srednji šoli. Oblikuje se negativna povratna zanka, kar pomeni, manj je gibalnega napora v okviru družin- ske vzgoje v najmlajšem starostnem obdo- bju, manjša je lahko tudi motivacija in manj je osvojenega gibalnega znanja v osnovni in pozneje srednji šoli. O gibalni koordinaci- ji imamo premalo vhodnih informacij, da bi lahko strokovno in znanstveno pogloblje- no sklepali o razvitosti in bodočih trendih te gibalne sposobnosti pri šoloobvezni po- pulaciji otrok in mladine v Sloveniji. Temu primerno ne moremo razumeti pomena gibalne koordinacije celostno, torej na otrokovi (mladostnikovi) biološki oziroma telesni ravni in posledično ne na njegovem duševnem in socialnem področju. Analiza podatkov meritev v okviru SLOfit ne daje prav nobene informacije o gibalni koordi- naciji. „Sklep Obdobje po drugi svetovni vojni je zaradi dviga življenjske ravni zagotovo prelomno, hkrati pa je z vidika evolucijskega neskladja postopno pripomoglo k številnim bole- znim sodobnega časa. Človekov telesni ustroj se je oblikoval skozi zelo dolgo ča- sovno obdobje evolucije. Ob dejstvu, da je življenje danes stresno, smo prav tako pri- ča prevelikemu vnosu ogljikovih hidratov, nezdravemu prehranjevanju in premajhni telesni obremenitvi, vse to ima negativen odtis na človekovo biološko podstat. Dana- šnja družba, temelječa na kar se da hitrem pretoku informacij, internetu stvari in na- sploh informacijski podpori v vseh oblikah in procesih dela, spodbuja mlade k sedeče- mu načinu življenja. Strokovnjaki Laborato- rija za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja na Fakulteti za šport v Ljubljani opozarjajo, da bo v primeru neustreznega odziva institucij »covidna« generacija otrok obsojena na slabšo učno uspešnost, na ve- čjo obolevnost za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, na nižjo kakovost življenja in na delovno neučinkovitost, s čimer bo sloven- ska družba gospodarsko nekonkurenčna naslednja desetletja, krajša pa bo lahko tudi življenjska doba teh generacij (Jurak idr., 2021). Odgovorno lahko domnevamo, da šolska športna vzgoja v slovenski srednji šoli ne zadovoljuje potreb sodobnega časa. Po- trebne so korenite spremembe in zasuk v novo smer. Učni načrt za športno vzgojo na gimnazijah je bil celovito prenovljen leta 2008, star je torej 15 let. Smisel kakovo- stnega izobraževanja je, da se nova znanja in spoznanja sproti implementirajo v peda- goško delo. Težišče in osrednje izhodišče razprave o kakovostnem izvajanju špor- tne vzgoje mora izhajati iz strokovne ravni študija na Fakulteti za šport v Ljubljani in na znanju, pridobljenem med študijem. V predmetniku študija na FŠ so enakovredno zastopane družboslovna, naravoslovna in humanistična področja, gre za znanje raz- ličnih disciplin, pridobljenih z znanstvenimi metodami, kar podkrepi naravno potrebo športnih pedagogov za posredovanjem strokovnih informacij v neposrednem pe- dagoškem delu. Pogoji, ki ne omogočajo podajanja učne snovi na sodoben način v polni meri, vplivajo negativno na delo športnega učitelja. Sem spadajo tudi uči- teljeve strokovne ambicije. Pogoji dela mnogokrat potiskajo v ozadje omenjena dejstva. Učitelj športne vzgoje, ki ne more strokovno uresničevati svojega poslanstva s sodobnimi pedagoškimi sredstvi, prej ali slej zaide v takšno ali drugačno protislovje in pravzaprav v zanj nerešljivo situacijo. Pri vrednotenju in oblikovanju ravni učnih na- črtov in kakovosti izvajanja športne vzgoje v slovenski šoli moramo biti bolj pozorni in usmerjeni v delo športnih pedagogov in v doseganje dejanskega športnega znanja šoloobveznih otrok in mladine. Podatkovna baza SLOfit potrebuje nadgradnjo v skladu s potrebami časa, kjer smo priča spreme- njenim življenjskim navadam, spremenje- nim morfološkim značilnostim ter gibalnim in funkcionalnim sposobnostim današnjih športna vzgoja 9 in prihodnjih šoloobveznih otrok in mla- dih. Povečanje števila ur športne vzgoje ob nespremenjenih oblikah preživljanja prostega časa in vrednotenju telesne obre- menitve nasploh, kjer gre za pomanjkanje tako športno-gibalnih kot tudi prostoča- snih dejavnosti v naravi, ne bo spremenilo motivacije učencev in dijakov in njihovega odnosa do športne vzgoje v šoli. Sodobna, tržno naravnana družba spodbuja učenje in pridobivanje teoretičnega znanja v šoli, medtem ko vrednotenje športnega znanja pri mladih nima enake veljave. Menimo, da je pri učencih in dijakih pri- dobivanje gibalne koordinacije izjemno pomembno, saj posredno pripomore k učinkovitejšemu gibalnemu znanju, s tem k bogatejšemu koriščenju prostega časa v ži- vljenju nasploh. Zato je gibalni koordinaciji treba nameniti večji poudarek. V tovrstnih strokovnih razpravah je posebej zaposta- vljeno dejstvo, da z razvojem gibalne koor- dinacije vplivamo na celo vrsto kognitivnih in perceptivnih funkcij. Gre za človekove čustvene lastnosti in njegovo inteligen- tnost, izjemno pomembne so tudi vizualna senzorna sposobnost, delovanje organa za ravnotežje in kinestetične sposobnosti (Ismail, 1976; Haag, 1995). Pomembno je razumevanje morebitnih negativnih po- sledic evolucijskega neskladja (prehrana, pomanjkanje gibanja, intenzivna uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij in drugo) na gibalno koordinacijo bodočih rodov otrok in mladih v Sloveniji. Mogoče bi morali predrugačiti predmet športna vzgoja podobno, kot je zasnovan predmet likovna vzgoja. Pri tem bi ločili praktičen in teoretičen del predmeta športna vzgoja. Slednji bi se medpredmetno povezoval z drugimi predmetnimi področji, kot so bio- logija, psihologija, sociologija, fizika, filozo- fija. Dijaki bi, med drugim, pridobili znanje in razumevanje pomena vsakodnevnih gibalnih obremenitev za človeka, kar je ob premajhnem preživljanju prostega časa v naravi danes še posebej pomembno. Kot primer navajamo, da je pri seminarskih na- logah na splošni maturi pri predmetih Filo- zofija in Sociologija izbrana tematika Druž- ba in šport. Praktičen del tako zasnovane športne vzgoje pa bi seveda v celoti izhajal iz pridobivanja gibalnega znanja ter razvoja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Oba dela bi se ločeno ovrednotila in na kon- cu združila v skupno oceno. Menimo, da športna vzgoja v slovenski srednji šoli po- trebuje sodoben pogled, novo vizijo, ki bo ob upoštevanju vsakodnevnih življenjskih navad danes in tudi v prihodnje pripomo- gla k premoščanju evolucijskega neskladja v korist zdravega razvoja in življenja otrok in mladih. „Literatura 1. Beranič, L. (2022). Merjenje gibalne koordina- cije pri športni vzgoji. Ljubljana, Revija Šport, Letnik LXX, 1–2, Fakulteta za šport. 2. Gallahue, D. L. (1982) Understanding motor development in children. New York: J. Wiley and Sons. 3. Gredelj, M., Metikoš, D., Hošek, A. in Momi- rovič, K., (1975). Model hierarhijske strukture motoričnih sposobnosti. Zagreb: Kineziolo- gija 5 (1–2), 7–81. 4. Haag, H. (1995). Age dependent deve- lopment of motor ability and improvement of skill. V: Physical Education and Sports of Children and Youth, Bratislava: 330–335. 5. Horga, S. (1993). Psihologija sporta. Zagreb: Fakultet za fizičku kulturo. 6. Horvat, L. (1994). Motorični in kognitivni razvoj v starostnem obdobju med 6. in 19. letom. V: Cankar, A. Kovač M. (Ur.). Cilji šolske športne vzgoje – uvodna izhodišča (str. 23–30). Ljubljana: Zavod za šolstvo in šport. 7. Ihan, A. (2023). Ekvilibristi. Dnevnik Delo, Priloga, 21. 7. 2023. Izdaja Delo Časopisno za- ložniško podjetje, d. o. o. Likozarjeva 1, 1000 Ljubljana. 8. Ismail, A. H. (1976). Povezanost izmedju ko- gnitivnih, motoričkih in konativnih karakteri- stik. Kineziologija, 6 (1–2), 47–58. 9. Jošt, B., Dežman, B. in Pustovrh, J. (1992). Vre- dnotenje modela uspešnosti v posameznih športnih panogah na podlagi ekspertnega modeliranja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport v Ljubljani, Inštitut za ki- neziologijo. 10. Jurak, G., Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Lesko- šek, B. in Sorić, M. (2021). ŠVK 2021 – Poroči- lo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine v šolskem letu 2020/21. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja. Zavod FITLAB. Ljubljana, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. 11. Kovač, M. (1999). Analiza povezav med ne- katerimi gibalnimi sposobnostmi in fluidno inteligentnostjo učenk, starih od 10 do 18 let. Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakulteta za šport. 12. Lieberman E. D. (2015). The story of the human body, Evolution, Health, and Disease. Prevedla Špela Vodopivec,. 1. natis, Ljubljana: UMco 2015. Zbirka Preobrazba. 13. Pavlovič, M. (2006). Košarka. Teorija in meto- dika treniranja. Ljubljana: Bonus Pavlovič. 14. Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja: gibalne sposobnosti in osnovna sredstva za njihov razvoj v športni praksi. Ljubljana: Fakulteta za šport. 15. Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura mo- torike v zgodnjem otroštvu: motorične sposob- nosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Primor- skem, Znanstveno-raziskovalno središče, In- štitut za kineziološke raziskave. 16. Pišot, R. (1997). Model gibalnega prostora šestinpolletnih otrok pred parcializacijo morfo- loških značilnosti in po njej. Doktorska diserta- cija, Ljubljana: Fakulteta za šport. 17. Škof, B., Ausersperger, I., Drakslar, J., Fajon, M., Kaluža, T., Kevo, V., Rotovnik Kozjek, N., Lipo- všek, S., Sobočan, G. in Šibila, M. (2019). Načr- tovanje športne forme. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport. 18. Tancig, S. (1987). Izbrana poglavja iz psiholo- gije telesne vzgoje in športa. Ljubljana: Fakulte- ta za telesno kulturo. 19. Trninič, S. (2006). Selekcija, priprema i vođe- nje košarkaša i momčadi. Zagreb: Vitka – Marko. 20. Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov špor- tnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 21. Vujin, S., Erčulj, F. in Remic, P. (2016). Sodobni koncepti v kondicijski pripravi mladih ko- šarkarjev. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. dr. Lovro Beranič, svetnik Grajena 66, Ptuj, Gimnazija Ptuj, lovroberanic088@gmail.com 10 Posledice ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 na gibalni razvoj otrok: študija primera OŠ Janka Modra Abstract The article presents the trends in motor development of girls and boys from Janka Modra Primary School after the introduction of covid-19 mittigation measures. We included the SLOfit-Sports Educational Chart measurements of the pre-corona generations who attended the fourth grade in the school years 2015/16, 2016/18, 2017/18 and 2018/19, and the two corona generations of fourth-graders from the school years 2020/21 and 2021/22. The comparison was made in three groups according to body fat, and it showed that in all three groups children of both corona generations experienced the most unfavorable development. At the same time, the trends in the generation of fourth-graders from the 2021/22 school year were positive, but they still remained well below the average of their peers from the period before the epidemic. There was a decline in most motor abilities, but it was most pronounced in coordination and speed of alternating moves. Keywords: covid-19, motor abilities, trend, fourth graders, SLOfit Izvleček Članek predstavlja trende gibalnega ra- zvoja učenk in učencev OŠ Janka Modra po uvedbi ukrepov za zajezitev epidemi- je covida-19. Za primerjavo so bile v anali- zo vključene predkoronske generacije, ki so četrti razred obiskovale v šolskih letih 2015/16, 2016/17, 2017/18 in 2018/19, ter pri dve koronski generaciji četrtošolcev iz šolskih let 2020/21 in 2021/22. Primer- javo meritev SLOfit-Športnovzgojni kar- ton smo izvedli v treh skupinah glede na zamaščenost, analiza pa je pokazala, da so v vseh skupinah zamaščenosti najbolj neugoden razvoj doživeli otroci obeh koronskih generacij. Hkrati se je pokaza- lo, da so bili trendi pri generaciji četrto- šolcev iz šolskega leta 2021/22 pozitivni, a so v 4. razredu vseeno ostali precej pod povprečjem vrstnikov iz obdobja pred epidemijo. Upad smo zaznali pri večini gibalnih sposobnosti, najizrazitejši pa je bil pri koordinaciji in hitrosti izmeničnih gibov. Ključne besede: covid-19, gibalne sposob- nosti, trend, četrtošolci, SLOfit Aleš Lebar, Gregor Starc Posledice ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 na gibalni razvoj otrok: študija primera OŠ Janka Modra športna vzgoja 11 „Uvod Do leta 2020 smo ljudje epidemije global- nih razsežnosti poznali le iz znanstveno- fantastičnih filmov, ki so preigravali različne scenarije dogajanja in ukrepanja, skoraj vsem scenarijem, z redkimi izjemami, pa sta bili skupni brezkompromisnost odziva oblasti in odsotnost otrok iz napetega do- gajanja. Seveda se morda zdi neresno, da bi filmsko fikcijo uporabljali pri izobraževa- nju epidemiologov, a verjetno bi lahko vsaj sprožili razmišljanje o tem, kaj vse gre pri obvladovanju epidemije lahko narobe. Ko je bila v Sloveniji namreč z objavo Od- redbe o razglasitvi epidemije nalezljive bo- lezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020) 12. marca 2020 uradno razglašena epidemija covida-19, je že ob prvih ukrepih, ki so posnemali ukrepe drugih držav, postalo jasno, da o morebi- tni škodi omejevanja gibanja in druženja na razvoj otrok nihče ni razmišljal. Še več, o otrocih nihče od odgovornih uradnikov, politikov ali strokovnjakov v javnosti ni govoril drugače kot o potencialnih prena- šalcih virusa. Da so ukrepi zaobšli upošte- vanje vsakdanjega življenja ljudi in špor- tnih praks, je razvidno tudi iz dokumenta Higienska priporočila za uporabo športno rekreativnih površin na prostem, športnih objektov na prostem in na površinah za šport v naravi (NIJZ, 2020), ki so bila izje- mno neživljenjska. Strokovnjaki, ki so oblikovali ukrepe, politi- ki, ki so jih sprejemali, in uradniki, ki so jih vpeljevali, bi morali upoštevati že prido- bljeno znanje o tem, kaj se zgodi z otro- škim organizmom, ko mu radikalno zmanj- šaš možnosti za intenzivno gibanje, a so pri svojih odločitvah to povsem ignorirali. Že najmanj 40 let namreč iz vrhunskega športa vemo, kaj pomeni proces detrenin- ga, se pravi hipne prekinitve trenažnega procesa vrhunskih športnikov, katerih te- lesa fiziološko delujejo po povsem enakih mehanizmih kot telesa otrok. Težava pa je pri otrocih še resnejša, saj ob tem še rastejo in se njihovi organski sistemi še razvijajo, zaradi česar intenzivno gibanje še bolj nuj- no potrebujejo. Tako bi odločevalci morali upoštevati, kaj se lahko zgodi otrokom, če vemo, da sposobnost teka v submaksimal- ni hitrosti pri vrhunskih tekačih v samo 15 dneh brez treninga lahko upade za 25 % (Houston idr., 1979), da se vrhunski kolesarji pri supermaksimalni obremenitvi že po 2 do 4 tednih utrudijo za 8 % hitreje kot prej (Coyle, Hemmert in Coggan,1986) ali da se pridobitve treninga aerobne vzdržljivosti izgubijo že po osmih tednih nedejavnosti (Klausen, Andersen in Pelle, 1981). Na pod- lagi tega pa bi tudi morali predvideti, da bo omejevanje gibanja izjemno omejilo razvojne možnosti otrok. Upoštevali niso niti vseh dotedanjih izsledkov z drugih po- dročij, ki govorijo o tem, kako omejevanje socialnih stikov opustoši kognitivni in ču- stveni prostor človeka, niti priporočil (Jurak idr., 2020), ki so jih ob razglasitvi epidemije oblikovali slovenski strokovnjaki s podro- čja gibanja. Popolnoma so zanemarili tudi opozorila o izjemnem upadu gibalnih spo- sobnosti slovenskih otrok, ki so nastali takoj po koncu prvega zaprtja šol spomladi 2020 (Starc idr., 2021; Morrison idr., 2021), saj so po prvem zaprtju čez pol leta šole zaprli še enkrat. Učiteljice in učitelji športne vzgoje v Slo- veniji smo med seboj povezani bolj kot učitelji drugih predmetov, kar izhaja tudi iz tega, da smo bili vsi izobraženi na eni instituciji, da se nenehno srečujemo na raznoterih šolskih športnih tekmovanjih in da tudi na splošno več komuniciramo med sabo. V nemudoma vzpostavljeni nefor- malni množični komunikaciji na družbenih omrežjih smo po tem, ko so se otroci spet vrnili v šolske klopi, začeli ugotavljati, da so otroci postali drugačni, da se stvari, ki so se jih prej z lahkoto naučili, zdaj učijo s težavo in da lahko že s prostim očesom opazimo, da so gibalne sposobnosti otrok po epide- miji covida-19 na izjemno nizki ravni. Seveda je za vsako učiteljico in učitelja pomembno, da dobro pozna otroke, ki jih poučuje, in da se pri tem ne zanaša zgolj na subjektivne občutke, temveč za njihovo potrditev uporabi čim bolj objektivne kri- terije. Osnovni namen tega članka se tako skriva prav v motivu, da na primeru OŠ Jan- ka Modra z uporabo objektivnih analitičnih metod preverimo, ali se otroci, ki so bili izpostavljeni ukrepom za zajezitev epide- mije covida-19, v svojem gibalnem razvoju razlikujejo od predhodnih generacij otrok, ki epidemije in dolgotrajnega zaprtja šol v svojem otroštvu niso doživeli. Osnovni hipotezi, ki ju želimo preveriti, sta, da so generacije otrok OŠ Janka Modra, ki so v prvem triletju osnovne šole bile podvržene ukrepom za zajezitev covida-19, dosegale nižjo raven gibalne učinkovitosti v primer- javi z generacijami naših učenk in učencev pred epidemijo ter da je bil napredek v gi- balni učinkovitosti teh generacij manjši kot pri generacijah pred epidemijo. „Metode Merjenci Da bi se izognili vplivanju procesov dozore- vanja na gibalni razvoj otrok, smo se odlo- čili za analizo razvoja gibalne učinkovitosti več generacij otrok v predpubertetnem obdobju med 6. in 10. letom starosti. V ta namen smo analizirali spremembe v gibal- nem razvoju pri predkoronskih generaci- jah, ki so četrti razred obiskovale v šolskih letih 2015/16, 2016/17, 2017/18 in 2018/19, ter pri dveh koronskih generacijah četrto- šolcev iz šolskih let 2020/21 in 2021/22. V šolskem letu 2019/20 nismo izvedli meritev Športnovzgojnega kartona. Učitelji špor- ta na naši šoli smo se namreč odločili, da damo po vrnitvi v šole ob koncu prvega vala epidemije pri pouku športa prednost vsebinam, s katerimi bi čim bolj nadome- stili primanjkljaje, ki smo jih pridelali med zaprtjem šol in poučevanjem na daljavo. Med vzroki za odločitev, da ne izvedemo meritev, je bilo tudi dejstvo, da bi zaradi vseh ukrepov in omejitev ter splošnih po- gojev na naši šoli (veliko število učencev in učenk, 3 enote šole, 1 velika telovadnica, 1 komplet merilnih naprav) za izvedbo meri- tev porabili zelo veliko časa. Tako podatkov za generacijo, ki je v šolskem letu 2019/20 obiskovala 4. razred, žal nimamo. Število vključenih fantov in deklet v vzorec posa- mezne generacije je razvidno iz Tabele 1, analiza variance pa je pokazala, da se fantje in dekleta med generacijami po starosti niso statistično značilno razlikovali. Tabela 1 Število fantov in deklet ter povprečna starost v analiziranih generacijah četrtošolcev Šolsko leto Fantje Dekleta N Starost (let) N Starost (let) 2015/16 36 9,19 42 9,40 2016/17 36 9,42 25 9,40 2017/18 38 9,37 47 9,40 2018/19 48 9,29 33 9,42 2020/21 51 9,47 41 9,44 2021/22 52 9,42 43 9,40 Skupaj 261 9,37 231 9,41 Ker smo želeli preveriti, ali so bili razvojni trendi zaradi ukrepov za zajezitev epide- mije enako prizadeti pri otrocih z različno ravnijo telesnega maščevja, smo otroke razvrstili v tri skupine zamaščenosti glede na začetno centilno vrednost kožne gube nadlahti v 1. razredu. Tako smo oblikovali tercilne skupine zamaščenosti otrok v vsaki 12 generaciji. V prvi tercil otrok z nizko zama- ščenostjo smo razvrstili otroke do 30,34. centila kožne gube nadlahti, v drugi tercil otrok z zmerno zamaščenostjo smo razvr- stili otroke med 30,34. in 59,49. centilom, v tretji tercil pa smo razvrstili otroke s poviša- no zamaščenostjo od 59,49. centila naprej. Povprečne centilne vrednosti v posame- znem tercilu se v različnih generacijah niso opazneje razlikovale, še največja razlika se je pokazala v tercilu nizke zamaščenosti pri generaciji, ki je četrti razred obiskovala v šolskem letu 2015/16 (Slika 1) in v kateri so imeli otroci statistično značilno višji pov- prečni centil kožne gube nadlahti od preo- stalih generacij. Pripomočki Za analizo smo uporabili šolske podatke meritev gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti SLOfit-Športnovzgojnega kar- tona, ki smo jih zbrali na podlagi soglasja staršev oziroma skrbnikov otrok. Merska baterija SLOfit-Športnovzgojni karton vklju- čuje tri antropometrijske meritve (višino, maso in debelino kožne gube nadlahti) ter meritve osmih gibalnih merskih nalog (do- tikanje plošč z roko, skok v daljino z mesta, poligon nazaj, dviganje trupa, predklon na klopci, vesa v zgibi, tek na 60 m in tek na 600 m). Postopek Meritve otrok smo v vsakem šolskem letu izvedli na šoli med 15. aprilom in 15. majem po standardnem postopku in z istim mer- skim instrumentarijem. Za vsako od šestih generacij smo najprej poiskali rezultate vseh meritev SLOfit-Športnovzgojnega kar- tona, v analizo pa smo vključili podatke iz 1. in 4. razreda osnovne šole vsake generacije. Za dve časovni točki smo se odločili zaradi lažje predstavitve rezultatov in zato, ker v šolskem letu 2019/20 na šoli nismo izvedli meritev. To pomeni, da generacije četrto- šolcev iz šolskega leta 2019/20 nismo mogli zajeti. Hkrati bi s tem umanjkali tudi rezulta- ti 3. razreda pri četrtošolcih iz šolskega leta 2020/21 in rezultati 2. razreda pri četrtošol- cih iz šolskega leta 2021/22. Pogoji razvoja tistih generacij, ki so 4. razred zaključile v obdobju pred epidemijo, so bili drugačni od tistih dveh, ki sta v prvih štirih letih šo- lanja izkusili ukrepe za zajezitev epidemije. Nobena od štirih predkoronskih generacij otrok (2015/16, 2016/17, 2017/18 in 2018/19) ni imela kakšnih večjih motenj vsakdanjega življenja, ki bi omejevale njihove možnosti telesne dejavnosti, obe koronski generaciji pa sta dve leti preživeli v pogojih ukrepov za zajezitev epidemije. Kljub temu pa sta tudi ti dve generaciji imeli vsaka svoj sce- narij razvoja. Prva generacija četrtošolcev iz šolskega leta 2020/21 je zaprtje šol in omejitve gibanja doživela v tretjem in če- trtem razredu, kar pomeni, da v četrtem razredu niso imeli možnosti običajnega pouka športne vzgoje, medtem ko je druga koronska generacija četrtošolcev omenje- ne omejitve doživela v drugem in tretjem razredu, v četrtem razredu pa je doživela normalizacijo vsakdanjega življenja brez zapiranja šol in omejevanja gibanja. Statistične metode Rezultatu vsake merske naloge smo najprej določili centilno vrednost na podlagi rezul- tatov vseh otrok v Sloveniji med šolskima letoma 1987/88 in 2021/22. V analizi smo nato kot kazalnik gibalne učinkovitosti upo- rabili odvisno spremenljivko indeks gibalne učinkovitosti (IGU). IGU smo izračunali kot povprečje centilnih vrednosti vseh osmih gibalnih merskih nalog Športnovzgojnega kartona, ki smo jih po izračunu povprečja še enkrat razvrstili na centilni lestvici. Vse centilne vrednosti smo izračunali specifič- no glede na starost in spol, kar pomeni, da so centilne vrednosti različno starih otrok in hkrati različnih spolov medsebojno ne- posredno primerljive. Statistično analizo podatkov smo izvedli s programsko opremo IBM SPSS 28.0.1.1 (Armonk, NY: IBM Corp.). Za analizo razlik v gibalnem razvoju med različnimi generaci- jami po skupinah zamaščenosti smo upo- rabili statistično metodo dvosmerne ANO- VA za ponovljene meritve, pri čemer smo morebitne kršitve homogenosti variance predhodno preverili z Boxovim testom enakosti matrice kovariance. V analizi smo razlike pri posamezniku opazovali prek spremenljivk IGU v 1. in 4. razredu, razlike med posamezniki pa prek spremenljivk pripadnosti posamezni generaciji in za- četne ravni zamaščenosti. Po analizi IGU smo za generaciji četrtošolcev iz šolskih let 2020/21 in 2021/22 izvedli še ločene ana- lize centilnih vrednosti za vsako gibalno mersko nalogo posebej, da bi dobili bolj- šo predstavo, katere komponente gibalne učinkovitosti so utrpele najbolj negativne posledice, pri čemer otrok nismo delili na skupine zamaščenosti. V analizo nismo vključevali kovariat spol in starost, saj smo že sam IGU izračunali glede na spol in sta- rost. Uporabili smo ponavljajoči kontrast, za post-hoc analizo pa smo uporabili Bon- ferronijev test. Statistično značilnost smo določali na ravni p < ,05. „Rezultati Rezultati kažejo, da se je indeks gibalne učinkovitosti med 1. in 4. razredom stati- stično značilno spremenil, (F(1, 422) = 6,329, p < ,05, η p 2 = ,015), še posebej so bile izra- žene razlike med generacijami (F(5, 422) = 17,90, p < ,001, η p 2 = ,176), medtem ko razli- ke med različnimi skupinami zamaščenosti niso bile statistično značilne (F(2, 422) = 3,014, p = ,05, η p 2 = ,014). Post-hoc test je pokazal, da ni bilo statistič- no značilnih razlik v gibalni učinkovitosti 22 ,9 17 ,0 19 ,5 19 ,8 16 ,3 16 ,7 46 ,5 46 ,9 46 ,9 44 ,1 43 ,9 43 ,5 75 ,1 73 ,3 78 ,3 78 ,4 77 ,7 78 ,1 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 20 15 /1 6 20 16 /1 7 20 17 /1 8 20 18 /1 9 20 20 /2 1 20 21 /2 2 20 15 /1 6 20 16 /1 7 20 17 /1 8 20 18 /1 9 20 20 /2 1 20 21 /2 2 20 15 /1 6 20 16 /1 7 20 17 /1 8 20 18 /1 9 20 20 /2 1 20 21 /2 2 Nizka zamaščenost Zmerna zamaščenost Povišana zamaščenost ithaldan ebug enžok litneC Generacija Slika 1. Povprečne začetne centilne vrednosti kožne gube nadlahti v 1. razredu pri različnih genera- cijah četrtošolk in četrtošolcev športna vzgoja 13 niti med četrtošolci vseh predkoronskih ge- neracij niti med njimi in generacijo četrto- šolcev iz šolskega leta 2020/21, je pa gene- racija četrtošolcev iz šolskega leta 2021/22 dosegala statistično značilno nižjo raven gibalne učinkovitosti (p < ,005) od gene- racij 2015/16 (M = –12,73, 95 % CI [–24,40, –1,05]), 2016/17 (M = –13,18, 95 % CI [–25,74, –0,63]), 2017/18 (M = –13,75, 95 % CI [–25,34, –2,15]) in 2018/19 (M = –13,13, 95 % CI [–24,76, –1,50]), ne pa tudi nižje od genera- cije 2020/21 (M = –3,41, 95 % CI [–14,17, 7,90]). Iz Slike 2 so razvidni trendi sprememb in- deksa gibalne učinkovitosti različnih gene- racij četrtošolcev po skupinah zamaščeno- sti, ki nazorno kažejo, da so predkoronske generacije z nizko zamaščenostjo svojo gibalno učinkovitost od 1. do 4. razreda izrazito izboljševale, medtem ko trendi iz- boljšanja niso bili tako izraziti pri otrocih v tercilih zmerne in povišane zamaščenosti. V generaciji četrtošolcev iz predkoronskega šolskega leta 2018/19 je tako prišlo celo do upada indeksa gibalne učinkovitosti za 3,8 centila v skupini z zmerno zamaščenostjo in kar za 5,1 centila v skupini s povišano zamaščenostjo. Najizrazitejši upad gibal- ne učinkovitosti med 1. in 4. razredom se je zgodil v generaciji četrtošolcev iz šol- skega leta 2020/21, ki je v skupini z nizko zamaščenostjo znašal skoraj 10 centilov, v skupini z zmerno zamaščenostjo 14,5 cen- tila, v skupini s povišano zamaščenostjo pa kar 15,7 centila. Ta generacija četrtošolcev je v 4. razredu dosegala tudi najnižje ravni indeksa gibalne učinkovitosti, ki je v sku- pini povišane zamaščenosti upadel celo pod 25. nacionalni centil, skupina zmerne zamaščenosti je končala 13,6 centila pod nacionalnim povprečjem, skupina nizke zamaščenosti pa 3 centile pod nacional- nim povprečjem. Ta generacija je bila tudi edina, ki je v vseh treh skupinah zamašče- nosti v 4. razredu pristala pod nacionalnim povprečjem. Generacija iz šolskega leta 2021/22 je kljub bistveno podpovprečni ravni gibalne učinkovitosti v 1. razredu ra- ven gibalne učinkovitosti bistveno izbolj- šala in v skupini nizke zamaščenosti za več kot 5 centilov presegla nacionalno povpre- čje. V skupini zmerne zamaščenosti je ta generacija v 4. razredu ostala 5,5 centila, v skupini povišane zamaščenosti pa 17,1 cen- tila pod nacionalnim povprečjem, kar pa je še vedno bistveno višja raven kot pri gene- raciji iz šolskega leta 2020/21. Analiza trendov posameznih komponent gibalne učinkovitosti zadnjih dveh gene- racij četrtošolcev (Slika 3) kaže, da je bilo v generaciji iz šolskega leta 2020/21 največje poslabšanje pri rezultatih poligona nazaj, močno pa so se poslabšali tudi rezultati dotikanja plošč z roko. Za skoraj 10 centilov so upadli tudi rezultati dviganja trupa in teka na 600 m, za 4 centile rezultati skoka v daljino z mesta, rahlo pa so se izboljšali rezultati predklona na klopci, vese v zgibi in teka na 60 m. Pri zadnji generaciji četrto- šolcev so bili negativni trendi manj izraziti, saj so v poligonu nazaj in dotikanju plošč z roko upadli le za 2,9 centila, pri predklo- nu na klopci za skoraj 6 centilov, pri skoku v daljino z mesta pa je bil upad manjši od dveh centilov. Izrazito so se pri njih izboljša- li rezultati teka na 600 m in dviganja trupa, rahlo izboljšanje se je pokazalo tudi pri re- zultatih vese v zgibi in teka na 60 m. 41,5 52,2 46,8 49,1 44,8 49,149,5 44,4 40,6 24,9 28,8 32,9 20 30 40 50 60 70 80 1. razred 4. razred Povišana zamaščenost 51,8 63,7 57,0 60,6 55,1 60,759,8 56,0 50,9 36,4 39,1 44,5 20 30 40 50 60 70 80 1. razred 4. razred Zmerna zamaščenost 58,2 74,3 63,5 71,2 61,5 71,3 66,2 66,6 57,3 47,045,5 55,1 20 30 40 50 60 70 80 1. razred 4. razred )litnec( itsotivokniču enlabig skednI Nizka zamaščenost 2016 2017 2018 2019 2021 2022 Slika 2: Trendi sprememb gibalne učinkovitosti šestih generacij četrtošolk in četrtošolcev med prvim in četrtim letom šolanja Slika 3. Analiza trendov posameznih komponent gibalne učinkovitosti 14 „Razprava Pred pandemijo covida-19 smo že vedeli, da pomanjkanje gibanja vodi v upad gibal- nih sposobnosti otrok (Sallis, 1993; Dishman idr., 2022), nismo pa si predstavljali, da lah- ko v razmeroma kratkem času zaprtja šol pri otrocih pride do tako velikega upada. Vedeli smo tudi, da dosegajo otroci s po- višanim deležem podkožnega maščevja nižje ravni gibalne učinkovitosti in slabše obvladujejo gibanje svojega telesa kot tisti z nižjim deležem podkožnega maščevja (Kim idr., 2005, Dumith idr., 2010), nismo pa vedeli, da bo do poslabšanja gibalne učin- kovitosti prišlo pri vseh otrocih, ne glede na raven njihovega podkožnega maščevja. Ob zaprtju šol smo na naši šoli, tako kot na vseh drugih osnovnih šolah v Sloveniji, uče- nje športa sicer izvajali na daljavo in glede na mednarodne primerjave so bile naše šole pri tem celo precej bolj uspešne kot šole v drugih državah (Kovacs idr., 2022a). Kljub osvojenemu prvemu mestu v pou- čevanju na daljavo pa lahko danes rečemo, da to v resnici ni bil uspeh. Primerjava je namreč pokazala, da se je pouka športa na daljavo v Sloveniji redno udeleževalo le 44 odstotkov otrok, kar pomeni, da več kot polovica učenk in učencev, ki pri pouku v živo skoraj v 100 odstotkih obiskujejo pouk športa, tega na daljavo ni počela. Da smo s tem deležem za trikrat presegli druge evropske države, ki jim ni uspelo redno mo- bilizirati več kot 14 odstotkov otrok, nam gotovo ne more biti v tolažbo (Kovacs idr., 2022a). Glede na to, da sta obe koronski ge- neraciji četrtošolk in četrtošolcev iz šolske- ga leta 2020/21 in 2021/22 dosegali izrazito nižje ravni gibalne učinkovitosti v primerja- vi s predkoronskimi generacijami svojih vr- stnic in vrstnikov, lahko z veliko verjetnostjo potrdimo, da je bilo zaprtje šol in omejeva- nje gibanja z vidika razvoja otrok napaka, ki je prizadela prav vse otroke, ne glede na njihov status prehranjenosti. Ob tem nas z zmernim optimizmom navdaja dejstvo, da je v generaciji, ki je 4. razred obiskovala v šolskem letu 2021/22, ko je pouk potekal v živo, kljub vmesnima koronskima šolskima letoma, ki sta zmotila njihov gibalni razvoj, v zadnjem šolskem letu prišlo do izboljša- nja gibalne učinkovitosti glede na njihovo stanje v 1. razredu, a se hkrati zavedamo, da tudi oni svoj gibalni razvoj nadaljujejo s precejšnjim primanjkljajem v primerjavi s predkoronskimi generacijami. Hkrati je analiza potrdila, da je večja zama- ščenost dejavnik tveganja, ki bistveno po- slabšuje možnosti ustreznega gibalnega razvoja (D'Hondt idr., 2013; Kakebeeke idr., 2021). Tudi pri najbolj prizadeti generaciji četrtošolk in četrtošolcev iz šolskega leta 2020/21, ki so imeli v 1. razredu nizko za- maščenost, je namreč gibalna učinkovitost le rahlo zdrsnila pod slovensko povprečje, medtem ko so otroci z zmerno in visoko zamaščenostjo pristali zelo globoko pod slovenskim povprečjem. Seveda moramo biti pošteni in priznati, da je tudi že v kateri drugi generaciji med 1. in 4. razredom na naši šoli prišlo do upada gibalne učinkovi- tosti, kar se je npr. pokazalo pri generaciji, ki je bila v 4. razredu v šolskem letu 2018/19, a tudi v tem primeru se upad ni zgodil pri otrocih z nizko zamaščenostjo. Glede upada posameznih gibalnih spo- sobnosti pri koronskih generacijah četrto- šolk in četrtošolcev lahko rečemo, da nas trendi niso presenetili. Pri poučevanju na daljavo smo bili namreč pri poučevanju predmeta šport v bistveno drugačnem položaju kot pri drugih predmetih. Ome- jevali smo se večinoma na vsebine, ki so jih otroci že znali, saj pri učenju novih gi- banj otroci potrebujejo asistenco učiteljev tako z vidika varnosti kot individualnega odpravljanja napak. Otroci med zaprtjem praktično niso osvajali novih gibanj in obli- kovali novih gibalnih programov, zaradi česar je tudi prišlo do izrazitega upada pri koordinaciji gibanja. V merski nalogi poli- gona nazaj so četrtošolke in četrtošolci iz šolskega leta 2020/21 tako dosegali za sko- raj polovico nižji centil, kot so ga dosegali v 1. razredu, pa tudi pri najmlajši generaciji iz šolskega leta 2021/22 je ta gibalna spo- sobnost bila na nižji ravni kot v 1. razredu. Pri poučevanju na daljavo tudi nismo mo- gli izvajati izrazito intenzivnih eksplozivnih in hitrih gibanj, saj so otroci pouk izvajali v stanovanjih, torej v omejenem prostoru, opremljenem s številnimi ovirami, kjer bi takšna gibanja predstavljala veliko tvega- nje poškodb otrok in stanovanjske opreme. Zaradi tega je prišlo tudi do upada eksplo- zivne moči, saj so rezultati skoka v daljino z mesta upadli pri obeh generacijah, pa tudi hitrosti, saj se je enako zgodilo pri merski nalogi dotikanja plošč z roko. Hkrati so tudi rezultati teka na 60 m ostali na izjemno niz- ki ravni. Izboljšali so se sicer pri generaci- ji, ki je 4. razred obiskovala v šolskem letu 2020/21, vendar pa to izboljšanje ni tako presenetljivo, če upoštevamo, da so bili že v 1. razredu na izjemno nizki ravni. Vedno je namreč izboljšanje lažje doseči, če je začetna raven izjemno nizka. Ker smo pri poučevanju na daljavo lahko več delali na krepilnih vajah za moč, nas ne preseneča, da je pri generaciji iz šolskega leta 2021/22 prišlo do rahlega izboljšanja rezultatov pri vesi v zgibi in pri dviganju trupa, saj je pri tej generaciji zadnje šolsko leto pouk pote- kal nemoteno. Ker učitelji pri svojem delu opažamo, da je povečana gibljivost pogo- sto povezana z nizkim mišičnim tonusom, nas ne preseneča, da so se pri četrtošolkah in četrtošolcih iz šolskega leta 2020/21 re- zultati predklona na klopci med 1. in 4. razredom izboljšali. Zaradi manjše mišič- ne moči so namreč imeli tudi zmanjšan mišični tonus, pri zadnji generaciji pa nam je mišični tonus že uspelo povečati, zaradi česar so rezultati te merske naloge nekoliko upadli. Po vrnitvi otrok v šolske klopi smo veliko časa namenili izboljševanju aerobne vzdržljivosti, zaradi česar so otroci, ki so 4. razred obiskovali v šolskem letu 2021/22, ko je pouk ves čas potekal v živo, bistveno napredovali v primerjavi z njihovim sta- njem v 1. razredu. Na drugi strani pa se to pri generaciji iz predhodnega šolskega leta 2020/21 ni zgodilo, saj kljub temu, da smo jim učitelji med poučevanjem na daljavo dajali tudi vzdržljivostne domače naloge, to ni bilo dovolj. Ker je bilo aerobne tipe (domačih) nalog težko nadzorovati in pre- verjati, je težko oceniti, v kolikšni meri so jih učenci in učenke dejansko sploh opravljali. Hkrati pa podaljšan čas igranja na prostem v času, ko so imeli pouk doma, o katerem so slovenski otroci poročali, očitno ni zago- tovil dovolj velike intenzivnosti, ki bi lahko preprečila upad aerobne vzdržljivosti. „Zaključek Upamo, da bo naša mikro raziskava dodala svoj kamenček v mozaik razumevanja, kako izjemno pomemben je pouk športa v šoli in kako izjemno močno negativno na ra- zvoj otrok vplivajo motnje v tem procesu. Pokazalo se je, da med prostočasno de- javnostjo doma otroci niso dosegali ustre- znega obsega in intenzivnosti gibanja, ki bi mlademu organizmu dajalo dovolj velik impulz za sprožanje adaptivnih procesov, zaradi katerih bi se gibalne sposobnosti ustrezno razvijale. Pričujoča analiza je edina do zdaj objavlje- na analiza v Sloveniji in v mednarodnem prostoru, ki je učinke ukrepov za zajezitev epidemije analizirala glede na različno stopnjo zamaščenosti otrok, s tem pa smo lahko pokazali, da je zapiranje šol imelo na gibalni razvoj otrok večji negativni učinek kot sama zamaščenost. Seveda pa je pri športna vzgoja 15 posploševanju rezultatov treba upoštevati omejitve naše študije, izvedene na majh- nem vzorcu otrok ene šole, več tovrstnih analiz pa bi lahko potrdilo, ali so se podob- ni negativni scenariji razvoja zgodili tudi v drugih šolah iz podobnih okolij. Naravne danosti okoliša OŠ Janka Modra so sicer zelo ugodne, saj je znotraj meja občine Dol pri Ljubljani veliko gozdnih in drugih naravnih površin, kjer se je bilo tudi med zaprtjem šol mogoče rekreirati. Pri po- uku na daljavo smo učitelji športa to sicer poskušali izkoristiti ter smo učence in učen- ke usmerjali in spodbujali k aerobni vadbi v naravi, zagotovo pa vse šole takšnih mo- žnosti gibanja v naravi nimajo in v teh pri- merih so morda bile posledice zaprtja šol še hujše. Po opravljeni analizi nam je tudi na šoli bolj jasno, kakšni izzivi nas čakajo, saj vidimo, da so se otroci v šolske klopi vrnili z razvojnim primanjkljajem, zato bomo z njimi morali začeti delati na nižji ravni kot s predho- dnimi generacijami. To bo za vse učitelje pomenilo dodaten izziv, več prilagajanja in več dela, vsekakor pa bodo prizadeti otroci nova znanja usvajali počasneje in pozneje kot njihovi vrstniki in vrstnice iz predko- ronskega obdobja. Upamo, da bomo do konca šolanja vse prizadete otroke spravili na podobno raven razvoja kot predhodne generacije, a bo to zagotovo velik izziv, saj so se pri mnogo otrocih zaradi spodbuja- nja digitalizacije spremenile tudi vsakdanje navade, a žal v smer podaljšanega časa sedenja pred zasloni ter podaljšanega časa sedenja za potrebe domačih nalog in učenja za šolo (Kovacs idr., 2022b, 2022c). Čaka nas torej veliko dela, na mestu pa je predvsem poziv odločevalcem, naj si nikoli več ne dovolijo zapiranja šol in naj podpre- jo rešitev ure športa na dan v šoli, saj bomo le tako morda lahko nadoknadili zamujeno. „Literatura 1. Coyle, E. F., Hemmert, M. K. in Coggan, A. R. (1986). Effects of detraining on cardiova- scular responses to exercise: role of blood volume. Journal of Applied Physiology, 60(1), 95–99. 2. D'Hondt, E., Deforche, B., Gentier, I., De Bo- urdeaudhuij, I., Vaeyens, R., Philippaerts, R. in Lenoir, M. (2013). A longitudinal analysis of gross motor coordination in overweight and obese children versus normal-weight peers. International Journal of Obesity, 37(1), 61–67. 3. Dishman, R. K., Heath, G., Schmidt, M. D. in Lee, I. M. (2022). Physical Activity Epidemiolo- gy. Human Kinetics. 4. Dumith, S. C., Ramires, V. V., Souza, M. A., Moraes, D. S., Petry, F. G., Oliveira, E. S., ... in Hallal, P. C. (2010). Overweight/obesity and physical fitness among children and ado- lescents. Journal of Physical Activity and He- alth, 7(5), 641–648. 5. Houston, M. E., Bentzen, H. in Larsen, H. (1979). Interrelationships between skeletal muscle adaptations and performance as studied by detraining and retraining. Acta Physiologica Scandinavica, 105(2), 163–170. 6. Jurak, G., Morrison, S. A., Leskošek, B., Kovač, M., Hadžić, V., Vodičar, J., ... in Starc, G. (2020). Physical activity recommendations during the coronavirus disease-2019 virus outbre- ak. Journal of Sport and Health Science, 9(4), 325–327. 7. Kakebeeke, T. H., Chaouch, A., Caflisch, J., Knaier, E., Rousson, V. in Jenni, O. G. (2021). Impact of body mass index and socio-eco- nomic status on motor development in chil- dren and adolescents. European Journal of Pediatrics, 180(1), 1777–1787. 8. Kim, J., Must, A., Fitzmaurice, G. M., Gillman, M. W., Chomitz, V., Kramer, E., ... in Peterson, K. E. (2005). Relationship of physical fitness to prevalence and incidence of overwei- ght among schoolchildren. Obesity Rese- arch, 13(7), 1246–1254. 9. Klausen, K., Andersen, L. B. in Pelle, I. (1981). Adaptive changes in work capacity, skeletal muscle capillarization and enzyme levels during training and detraining. Acta Physio- logica Scandinavica, 113(1), 9–16. 10. Kovacs, V. A., Brandes, M., Suesse, T., Blagus, R., Whiting, S., Wickramasinghe, K. in Okely, A. D. (2022c). Are we underestimating the impact of COVID-19 on children’s physical activity in Europe?—a study of 24 302 chil- dren. European Journal of Public Health, 32(3), 494–496. 11. Kovacs, V. A., Csanyi, T., Blagus, R., Bran- des, M., Starc, G., Rocha, P., ... in Okely, A. D. (2022a). Ringing the bell for quality PE: What are the realities of remote physical educati- on?. European Journal of Public Health, 32(Su- pplement 1), i38–i43. 12. Kovacs, V. A., Starc, G., Brandes, M., Kaj, M., Blagus, R., Leskošek, B., ... in Okely, A. D. (2022b). Physical activity, screen time and the COVID-19 school closures in Europe–An observational study in 10 countries. Europe- an journal of sport science, 22(7), 1094–1103. 13. Morrison, S. A., Meh, K., Sember, V., Starc, G. in Jurak, G. (2021). The effect of pandemic movement restriction policies on children's physical fitness, activity, screen time, and sleep. Frontiers in Public Health, 9(1). 14. NIJZ. (2020, 21. julij). Higienska priporočila za uporabo športno rekreativnih površin na prostem, športnih objektov na prostem in na površinah za šport v naravi. https://www.jzr. si/assets/uploads/images/page/7abd4cefe3 e0d94878e9b61e7ce2a5ed.pdf 15. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020). Uradni list RS, št. 19/20 in 68/20. 16. Sallis, J. F. (1993). Epidemiology of physical activity and fitness in children and adole- scents. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 33(4-5), 403–408. 17. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., So- rić, M. in Jurak, G. (2021). Upad gibalne učin- kovitosti in naraščanje debelosti slovenskih otrok po epidemiji COVID-19. Šport: Revija za teoretična in praktična vprašanja športa. 69(1- 2), 223–232. Aleš Lebar, OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani lebarmeister@gmail.com 16 FitBack – European network for supporting physical fitness monitoring of children and adolescents Abstract The FitBack project has developed a specific, custom-made, multi-lingual web platform to analyse data from the most used physical fitness tests for children and adolescents adopted in Europe. The platform can provide individual feedback with reference values regarding the European population and potential health risk of the individual. This educational and health diagnostic tool is available to all users free-of-charge, in the hopes that the interactive tool and materials can improve the fitness of its target groups, including: teachers, parents, adolescents, physicians, coaches and anyone interested in evaluating, analysing and monitoring physical fitness data. The FitBack platform facilitates increasing physical literacy, motivates stakeholders to participate in physical activity interventions, including establishing their own fitness monitoring system, an essential first step to better understand the current local, regional, or national fitness of children and adolescent populations. This paper presents background information on how to use the web platform, how to create individual and group reports, and how the information can be used to assist physical education teachers to construct more efficient pedagogical processes aimed to the specific needs of their students. Keywords: surveillance, population health, pedagogy, physical education, health risk assessment Gregor Jurak, Marjeta Kovač, Bojan Leskošek, Žan Luca Potočnik, Shawnda A. Morrison FitBack – evropska mreža za podporo spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov Izvleček V okviru evropskega projekta FitBack je bila razvita strokovno podprta večjezična spletna platforma za analizo podatkov, zbranih z naj- pogosteje izvajanimi merskimi nalogami za spremljanje telesne zmogljivosti otrok in mla- dostnikov v Evropi. Platforma uporabniku ob vnosu rezultatov ponudi povratno informaci- jo o njegovi telesni zmogljivosti, ki temelji na referenčnih vrednostih evropske populacije, ob tem pa rezultate ovrednoti tudi s stopnjo zdravstvenega tveganja. Platforma je brez- plačna in dostopna vsakomur, ki ima dostop do interneta, vključno z otroki in mladostniki, njihovimi učitelji, starši, zdravniki, trenerji ter drugimi, ki jih zanima analiziranje in spremlja- nje telesne zmogljivosti. Lahko je uporabljena kot izobraževalno ali kot diagnostično orodje ter skupaj s številnimi izobraževalnimi vsebi- nami meri na izboljšanje telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov. Tako plat- forma FitBack spodbuja tudi razvoj gibalne pismenosti in motivira deležnike, da sodelujejo v intervencijah za dvig telesne dejavnosti. Na voljo so jim gradiva za razvoj lastnega sistema spremljanja telesne zmogljivosti, ki je prvi korak k bolj- šemu poznavanju ter razumevanju telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni. Ta članek predstavlja ozadje razvoja plat- forme, opiše, kako jo uporabljati, kako ustvariti individualna ali skupinska poročila o telesni zmogljivosti ter kako uporabiti pridobljene informacije pri načrtovanju in izvedbi pouka športne vzgoje za bolj učinkovit učni proces in uspešno nasla- vljanje individualnih potreb učencev. Ključne besede: izobraževanje, javno zdravje, športna vzgoja, pedagogika, gibalna pismenost, zdravstveno tveganje športna vzgoja 17 nje, razumevanje) (Slika 1 – prirejeno po Whitehead, 2013). Gibalno področje zajema gibalno kompe- tentnost, ki se nanaša na posameznikove zmožnosti za razvoj gibalnih veščin (spre- tnosti), gibalnih vzorcev, in na zmožnost, da izkusi gibanje v različnem časovnem obse- gu ter različnih ravneh intenzivnosti. Okre- pljena gibalna kompetentnost posame- zniku omogoča, da sodeluje v raznolikih telesnih dejavnostih in v različnih pogojih. Čustveno področje vključuje motivacijo in samozavest, ki se nanašata na posamezni- kovo navdušenje, uživanje in suverenost v sprejemanju telesne dejavnosti kot ključne sestavine njegovega življenja. Spoznavno področje obsega znanje in razumevanje, ki vključujeta zmožnost prepoznavanja in iz- ražanja bistvenih dejavnikov, ki vplivajo na gibanje, razumevanje zdravstvenih koristi dejavnega življenjskega sloga in upošte- vanje varnostnih zahtev, ki se pojavljajo v različnih dejavnostih in različnih okoljih. Z razvojem gibalne kompetentnosti začne posameznik bolj uživati v gibanju in je če- dalje bolj samozavesten. Ta ga ob primer- nih spodbudah lahko pripelje k boljšemu razumevanju o gibanju, ki ga izvaja, in do- datnim znanjem, potrebnim za nadaljnje izboljšanje gibanja. In cikel se začne znova. To potovanje dejansko predstavlja proces gibalne pismenosti, ki vpliva na posame- znikovo vedenje. Posameznik sčasoma prevzame odgovornost, da se samostojno in redno odloča za telesno dejavnost. Da nekdo ostane dejaven, pomeni, da je zanj telesna dejavnost prioriteta in da je vključe- vanje v raznovrstne dejavnosti, ki pomenijo osebni izziv, del vsakdanjega življenja. Vsa tri področja vplivajo drugo na drugo, vendar pa je gibalno področje jedro gibal- ne pismenosti in gibalna kompetentnost njen temeljni dejavnik. Gibalno kompeten- tnost opredeljujeta dve vzajemni lastno- sti, to sta posameznikova raven telesne zmogljivosti in razvitost njegovih temelj- nih gibalnih vzorcev (Barnett idr., 2008; Lubans idr., 2010)children‘s proficiency in a battery of skills was assessed as part of an elementary school-based interventi- on. Participants were followed up during 2006/2007 as part of the Physical Activity and Skills Study, and cardiorespiratory fi- tness was measured using the Multistage Fitness Test. Linear regression was used to examine the relationship between child- hood fundamental motor skill proficiency and adolescent cardiorespiratory fitness controlling for gender. Composite object control (kick, catch, throw. Dobro razume- vanje lastne telesne zmogljivosti povečuje možnost, da se otroci in mladostniki vklju- čijo v osmišljene oblike telesne dejavnosti in v njih vztrajajo vse življenje. S tem se tudi poveča možnost za zdravstvene koristi, ki so posledica redne telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga. Zato je treba biti pri uvajanju meritev telesne zmogljivo- sti pozoren na vsebinske informacije, ki jih posredujemo učiteljem, učencem in star- šem. Merjenje telesne zmogljivosti ni test ali ocenjevanje, ampak je orodje oz. pristop, „Uvod Srčno-žilne bolezni (SŽB) so v 21. stoletju postale glavni vzrok umrljivosti na svetovni ravni, kar je odsev očitnega upada telesne dejavnosti v splošni populaciji po vsem svetu (Lee idr., 2012; Smith idr., 2004). Če- prav se SŽB najpogosteje pojavijo v petem desetletju življenja ali po njem, so na voljo trdni dokazi, da predpogoji za razvoj SŽB izvirajo iz otroštva in adolescence (McGill idr., 2000; Strong idr., 1992)referred to as fatty streaks, in the intima of large muscu- lar arteries. In some persons and at certain arterial sites, more lipid accumulates and is covered by a fibromuscular cap to form a fibrous plaque. Further changes in fibrous plaques render them vulnerable to rup- ture, an event that precipitates occlusive thrombosis and clinically manifest disease (sudden cardiac death, myocardial infarc- tion, stroke, or peripheral arterial disease. Poleg tega se dejavniki tveganja za SŽB, ki se pojavijo v otroštvu, prenašajo tudi v odraslo dobo (Raitakari idr., 2003). Med naj- pomembnejšimi dejavniki tveganja za SŽB je ob pomanjkanju telesne dejavnosti tudi nizka telesna zmogljivost. Telesna zmoglji- vost nam omogoča opravljanje vsakodnev- nih nalog z lahkotnostjo brez nepotrebne utrujenosti in zagotavlja dovolj energije za uživanje v prostem času ter soočanje z ne- predvidenimi izrednimi razmerami (Clarke, 1979). Glede na pomen telesne zmogljivo- sti za telesno in duševno zdravje so zane- sljive in pravočasne informacije o trendih v telesni zmogljivosti ključnega pomena za obveščanje ustvarjalcev nacionalnih in re- gionalnih politik. Z izobraževalnega vidika je telesna zmogljivost še kako pomembna. Zmogljivost je namreč tesno povezana z delom gibalne pismenosti, hkrati pa nepo- sredno vpliva tudi na kognitivno delovanje (Ruiz idr., 2010). Po definiciji gibalno pismenost opisujemo kot kombinacijo motivacije, samozavesti, gibalne kompetentnosti, znanja in razu- mevanja, ki omogoča prevzemanje odgo- vornosti za načrtno vzdrževanje lastne te- lesne dejavnosti in prepoznavanje različnih priložnosti za gibanje kot vrednoto skozi vse življenje (International Physical Literacy Association, 2014). V skladu s tem različni avtorji navajajo tri ali štiri komponente gi- balne pismenosti. Za nadaljnje pojasnjeva- nje bomo uporabili model s tremi ključnimi področji, ki se vzajemno prepletajo: gibalna kompetentnost, čustvovanje (motivacija in samozavest) in spoznavno področje (zna- Slika 1. Koncept gibalne pismenosti 18 namenjen razvoju gibalne pismenosti tako otrok kot njihovih staršev. Šole imajo edin- stveno priložnost, da pozitivno vplivajo na telesno dejavnost in telesno zmogljivost svojih učencev, in to ne le za čas šolanja, ampak s privzgojo vrednot in razvojem spretnosti tudi za poznejše obdobje od- raslosti in starosti. Kako telesno zmogljivi so otroci danes, je povezano s tem, kako zmogljivi bodo v odrasli dobi (Kvaavik idr., 2009). Večdimenzionalnost in interaktiv- nost sta lastnosti telesne zmogljivosti, ki jo postavljata v središče razvoja zdravih in trajnostnih življenjskih navad. Mreža FitBack in njena spletna stran sta bili razviti na podlagi predstavljenih koncep- tov. FitBack je evropski projekt s polnim imenom The European Network for the Support of Development of Systems for Monitoring Physical Fitness of Children and Adolescents (Evropska mreža za podporo razvoju sistemov spremljanja telesne zmo- gljivosti otrok in mladostnikov). Poslanstvo projekta zajema zagotavljanje orodij za preučevanje trendov telesne zmogljivosti, učinkov politik na tem področju in inter- vencij za zdravje otrok na ravni šol, lokalnih skupnosti, regij, držav in celotne Evrope. Mreža FitBack je bila razvita ob sodelova- nju 10 evropskih partnerjev, in medtem ko imamo nekateri večdesetletne izkušnje v spremljanju telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov, so se drugi pridružili, da bi predstavili svoje nedavno razvite sisteme za spremljanje telesne zmogljivosti. Mre- žo partnerjev koordinira Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, ki ima na tem podro- čju več kot 40 let izkušenj (Jurak idr., 2019). FitBack ponuja strokovno znanje in podpo- ro evropskih držav na vseh področjih spre- mljanja telesne zmogljivosti otrok in mla- dostnikov, vključno s podpornimi orodji za starše, učitelje in otroke. FitBack organizira redna srečanja, delavnice in zainteresiranim deležnikom zagotavlja možnost povezova- nja. Mreža ponuja evropsko podatkovno zbirko telesne zmogljivosti, izobraževalna gradiva o spremljanju telesne zmogljivosti, opise najboljših praks za povečanje telesne zmogljivosti, analizo podatkov o telesni zmogljivosti in svetovanje novim članom o tem, kako vzpostaviti lasten sistem za spre- mljanje telesne zmogljivosti. Tako je glavni namen mreže FitBack prek večjezične spletne platforme (trenutno v angleščini, španščini, francoščini, nemščini, italijanščini in estonščini) podpreti vzpo- stavljanje novih sistemov za spremljanje telesne zmogljivosti (FitBack, 2023). Plat- forma zagotavlja povratne informacije o rezultatih merskih nalog ALPHA-FIT (Ruiz idr., 2011)(2 za posamezna področja telesne zmogljivosti. Z brezplačno platformo smo želeli premostiti vrzeli med evropskimi po- litičnimi priporočili glede telesne dejavno- sti in trenutnim stanjem na lokalni ravni, z zagotavljanjem priporočil, ki temeljijo na raziskovalnih podatkih, okrepiti sodelova- nje med sektorji (izobraževanje, zdravstvo, šport) in ponuditi praktična izobraževalna orodja za spremljanje telesne zmogljivosti. „Podatkovna zbirka FitBack in oblikovanje povratnih informacij o telesni zmogljivosti FitBack ponuja povratne informacije, ki temeljijo na kriterijih zdravstvene ogro- ženosti (tri cone zdravstvenega tveganja: potrebno nujno izboljšanje, priporočeno izboljšanje, fit) in normativnih vredno- stih merskih nalog za telesno zmogljivost ALPHA-FIT (centili evropske populacije) (Ar- tero idr., 2011; Castro-Piñero idr., 2010; Ruiz idr., 2009). Kriterije zdravstvene ogroženosti je raziskovalna skupina FitBack oblikovala na podlagi pregleda študij o vzročno-po- sledičnih odnosih med telesno zmoglji- vostjo v otroštvu in zdravstvenimi izidi v odrasli dobi (Morisson idr., b. d.), centilne vrednosti izbranih merskih nalog telesne zmogljivosti pa na osnovi več kot 8 milijo- nov podatkov iz evropskih zbirk o telesni zmogljivosti otrok in mladostnikov (Ortega idr., 2022). Tako je bila ustvarjena podatkov- na zbirka FitBack, ki predstavlja osnovo za izdelavo poročila posamezniku o njegovi telesni zmogljivosti in prikaza stanja tele- sne zmogljivosti v posameznih evropskih državah (Slika 2). FitBack za prikaz telesne zmogljivosti upo- rablja merske naloge ALPHA-FIT, saj so bile za otroke in mladostnike prepoznane kot izvedljive, zanesljive, veljavne in razširljive (Artero idr., 2011; Castro-Piñero idr., 2010; Ruiz idr., 2009). Srčno-dihalna vzdržljivost je bila ovrednotena z 20-metrskim sto- pnjevalnim tekom (Léger idr., 1988)healthy adults attending fitness class and athletes performing in sports with frequent stops and starts (e.g. basketball, fencing and so on. Število uspešno opravljenih stopenj je bilo uporabljeno kot kazalnik srčno- Slika 2. Interaktivni zemljevid telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov v Evropi športna vzgoja 19 -dihalne zmogljivosti. Nekatere raziskave rezultate 20-metrskega stopnjevalnega teka izražajo v drugih enotah, kot so število opravljenih krogov ali hitrost, pri kateri se je tek zaključil. Poznamo vsaj tri protoko- le oz. verzije te merske naloge (Léger idr., 1988)healthy adults attending fitness class and athletes performing in sports with frequent stops and starts (e.g. basketball, fencing and so on. Pri ustvarjanju podat- kovne zbirke FitBack so bili vsi zbrani re- zultati pretvorjeni in poenoteni v število uspešno opravljenih stopenj v skladu z Le- gerjevim izvirnim protokolom, ki je opisan v literaturi (Tomkinson idr., 2018). Mišična moč je bila ovrednotena z mersko nalogo stisk pesti (moč zgornjih okončin) in sko- kom v daljino z mesta (eksplozivna moč spodnjih okončin). FitBack je za izdelavo kriterijev uporabil podatke raziskav, ki so merile stisk pesti obeh rok. V naši analizi je torej bilo uporabljeno povprečje maksimal- ne vrednosti stiskov obeh rok. Dve raziskavi sta merili le stisk dominante roke, ki pa je konstantno višji v primerjavi z nedominan- tno roko. Analiza rezultatov španskih otrok je pokazala, da je povprečna razlika med dominantno in nedominantno roko 0,6 kg (Esteban-Cornejo idr., 2014), zato smo pri vključitvi podatkov teh dveh študij pov- prečje popravili s faktorjem –0,3 kg. Adipo- znost celega telesa je bila opredeljena z in- deksom telesne mase, trebušna adipoznost pa s standardnim protokolom za merjenje obsega pasu. „ Interaktivno poročilo FitBack o posamezni- kovi telesni zmoglji- vosti Pri vnosu rezultatov merjenja imamo na platformi FitBack dve možnosti. V inte- raktivni obrazec, ki takoj po vnosu izdela poročilo, lahko vnesemo podatke vsakega posameznika posebej. Lahko pa v Excelovo predlogo vnesemo rezultate za celo skupi- no učencev (do 40), jo naložimo na spletno platformo in nato pridobimo individualizi- rana poročila. Interaktivno poročilo je oblikovano tako, da so rezultati za vsako mersko nalogo pri- kazani na drsni lestvici (Slika 3). Vrednosti posameznikovih rezultatov so primerjane z vrednostmi evropskih vrstnikov istega spo- la. Ocena zdravstvenega tveganja za posa- mezno mersko nalogo je podana z barvno označenimi conami in pripadajočim ču- stvenim simbolom. Zelena barva pomeni, da je raven v zdravem območju, rumena, da je za preprečitev oz. odpravo zdravstve- nega tveganja pri otroku in njegovo splo- šno zdravje ter dobro počutje potreben manjši dvig ravni, rdeča pa pomeni, da je treba raven rezultatov močno dvigniti. Ob rezultatih so, upoštevajoč njihovo raven, na voljo tudi priporočila, npr. kako trenutno ra- ven ohraniti ali pa jo izboljšati. Takšna poročila predstavljajo pomembne informacije o zdravstvenem statusu otroka oz. mladostnika in so lahko neprecenljiv vir za učitelje športne vzgoje pri načrtovanju, oblikovanju in izvajanju učnega procesa. Če učitelj zazna sistematično pomanjklji- vost, npr. nizko raven rezultatov merskih nalog moči, splošno nizko telesno zmoglji- vost ali pa trend naraščajočih vrednosti in- deksa telesne mase, so na spletni platformi FitBack na voljo priporočila za izboljšanje Slika 3. Primer prikaza rezultatov meritev v interaktivnem poročilu 20 posameznega področja telesne zmogljivo- sti (Slika 4). Če uporabnik želi več informacij o posa- mezni merski nalogi, lahko klikne na majh- no ikono na levi strani poročila, ob imenu merske naloge, ki ponazarja informacije (Slika 3). Pojavil se bo kratek opis z doda- tnimi informacijami. Na sredini poročila je čustveni simbol, ki ponazarja stopnjo zdra- vstvenega tveganja in je v skladu z barva- mi na drsni lestvici (rdeča, rumena, zelena). Pod čustvenim simbolom se za gibalne na- loge izpišejo tudi točke zdravstvene koristi rezultata, pri čemer višja vrednost pomeni večjo korist. Te točke dejansko predstavljajo centilno vrednost rezultata glede na evrop- sko populacijo (npr. 45 točk pomeni, da je rezultat otroka na višji ravni od 45 % otrok v Evropi, ki so iste starosti in spola). Na desni strani poročila so podrobne informacije o pomenu rezultata za zdravje. Za dodatne povratne informacije lahko starši pridobijo mnenje učitelja športne vzgoje ali pa re- zultate delijo s pediatrom. Učitelj športne vzgoje ima temeljno vlogo pri razlagi rezul- tatov iz poročila. Pomembno je, da učitelj z učenci razpravlja o rezultatih tako na ravni razreda kot na individualni ravni – še pose- bej s posamezniki, ki imajo vprašanja o po- sameznih rezultatih in morda potrebujejo Slika 4. Primer priporočil za izboljšanje srčno-dihalne zmogljivosti športna vzgoja 21 nekaj več spodbude pri iskanju načinov za izboljšanje svoje telesne zmogljivosti. „Kako lahko FitBack uporabimo v praksi? FitBack ponuja brezplačno, enostavno za uporabo in na dokazih temelječo izobraže- valno orodje za spremljanje telesne zmo- gljivosti evropskih otrok in mladostnikov, starih 6–18 let. Zagotavlja možnost indi- vidualnih in skupinskih poročil, podprtih z izobraževalnimi vsebinami za vpeljavo spremljanja telesne zmogljivosti, in pomoč pri razvoju gibalne pismenosti. Ob tem so na spletni platformi opisi dobrih praks sis- temov spremljanja telesne zmogljivosti v Evropi in tudi interaktivni zemljevid, ki pri- kazuje telesno zmogljivost v posameznih državah. Na platformi so na voljo izobra- ževalne vsebine, ki so jih pripravili strokov- njaki s področja varovanja zdravja otrok, spodbujanja njihove telesne dejavnosti in telesne zmogljivosti. FitBack učiteljem športne vzgoje in drugim pomembnim deležnikom ponuja objektivne informacije o telesni zmogljivosti, ki ima bistveno vlo- go tako v učnem načrtu za športno vzgo- jo kot pri promociji gibalne pismenosti. Z osredotočenostjo na telesno zmogljivost, ki je tesneje povezana s kazalniki zdravja kot telesna dejavnost (in tudi bolj zanesljivo merljiva), želi FitBack premostiti težave in stigmatiziranje pri merjenju telesne zmo- gljivosti pri športni vzgoji. V skladu s pripo- ročili HEPA Europe (Andersen idr., 2008) in sklepi sveta Evropske unije o vseživljenjski telesni dejavnosti (Sklepi Sveta in predstavni- kov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vseživljenjski telesni dejavnosti, 2021), FitBack širi in poglablja mednarodno sode- lovanje na evropski ravni, deli informacije in izmenjuje primere dobrih praks s področja sistemov spremljanja telesne zmogljivosti v Evropi. Trenutno v Evropi večina učiteljev športne vzgoje nima dostopa do avtomatiziranega orodja za interpretacijo rezultatov meritev telesne zmogljivosti, še posebej ne takšne- ga, ki rezultate interpretira za posamezno področje telesne zmogljivosti ter ločeno po spolu in starosti otroka. Referenčne vrednosti, vključene v platformo FitBack, imajo zato uporabno vrednost za področje izobraževanja, zdravstva in športa. Plat- forma FitBack lahko prispeva k razširjanju spremljanja telesne zmogljivosti v evropski šolah in s tem k razvijanju gibalne pisme- nosti. V tem kontekstu platforma ponuja tudi izobraževalne vsebine in z njimi vpo- gled v nezaželene in nekoristne prakse, ki se jim želimo izogniti, na primer ocenje- vanje učencev na podlagi rezultatov mer- jenja telesne zmogljivosti ali spodbujanje tekmovanja v merjenju telesne zmogljivo- sti. FitBack zagovarja uporabo rezultatov predvsem kot izobraževalno orodje za pospeševanje učenja in izboljšanje posa- meznikovega razumevanja lastne telesne zmogljivosti v povezavi s skrbjo za zdravje, in ne le kot kazalnike potenciala za športno uspešnost. Vodilni strokovnjaki na področju telesne zmogljivosti (Lang idr., 2022) in organizaci- je, kot sta American Heart Association (Ra- ghuveer idr., 2020) in Svetovna zdravstvena organizacija (Lang idr., 2018), so z vidika po- sameznikovega in javnega zdravja prepo- znali spremljanje telesne zmogljivosti kot eno od izjemno pomembnih dejavnosti. Analiziranje dejavnikov tveganja za srčne in presnovne bolezni na populacijski ravni – s pomočjo krvnih vzorcev – je za otroke in mladostnike invaziven pristop ter tudi etično vprašljiv. Meritve telesne zmogljivo- sti pa se vedno znova in konsistentno izka- žejo kot močan pokazatelj tako telesnega, duševnega kot kognitivnega zdravja mla- dih ljudi (Cadenas-Sánchez idr., 2016; Her- moso idr., 2019; Ortega idr., 2019; Ruiz idr., 2016)41.8-47.0 mL/kg/min in boys (eg, sta- ges 6-8 for a boy aged 15 years. S spremlja- njem telesne zmogljivosti lahko pridobimo pomembne informacije o zdravstvenem statusu mladih, tako na individualni ravni kot tudi na ravni posebnih skupin. Vendar pa zdravniki običajno nimajo na voljo do- volj časa, sredstev, prostora in tudi tovrstnih izkušenj, da bi meritve telesne zmogljivosti, npr. 20-m stopnjevalni tek, izvajali v klinič- nem okolju. Zato verjamemo, da je naj- boljša alternativa in cilj za prihodnost, da spremljanje telesne zmogljivosti na popu- lacijski ravni izvajajo šole in fakultete, rezul- tati in njihove interpretacije pa se združijo v skupno podatkovno zbirko zdravstvenega sistema. Tako je telesna zmogljivost lahko del zdravstvene anamneze, zdravstveno osebje pa se lahko o njej pogovori z otroki in mladostniki. Takšna praksa je bila izvede- na v regionalnem okolju v Galiciji v Španiji (Iglesias-Soler idr., 2021) in na nacionalni ravni v Sloveniji ter na Finskem. S perspektive športa so lahko referenčne vrednosti iz sistema FitBack uporabne tudi za spremljanje telesne zmogljivosti mla- dega športnika, njegovega telesnega in gibalnega razvoja ter za usmeritev v neko skupino športnih panog ali disciplin. Npr. visoke vrednosti pri meritvah telesne viši- ne in skoka v daljino z mesta lahko mlado- stnika, ob upoštevanju njegovega interesa, usmerijo tja, kjer so takšne lastnosti pose- bej zaželene, npr. v odbojki, atletiki (skok v višino) ipd. Posameznikom, katerih rezul- tati meritev so nad 90. centilom in še niso vključeni v organizirano športno dejavnost, se zaradi izjemno nadpovprečne telesne zmogljivosti lahko priporoči vključitev v športno dejavnost, ki je blizu njihovim inte- resom. Podobno lahko spremembe v tele- sni zmogljivosti, ki so posledica sprememb življenjskega sloga (npr. vključitev v organi- zirano športno vadbo ali odsotnost gibanja zaradi bolezni), ovrednotimo s centilnimi vrednostmi, specifičnimi glede na spol in starost, ter jih primerjamo s pričakovanimi razvojnimi spremembami in identificiramo bodisi kot dobre (priporočeno vzdrževanje) ali slabše (priporočeno izboljšanje). „Perspektiva mreže FitBack FitBack je brezplačna in zanesljiva spletna platforma, ki vsem deležnikom – učiteljem športne vzgoje, staršem, zdravnikom – ter ob njihovi pomoči tudi otrokom in mlado- stnikom omogoča dostopen in preprost način interpretacije rezultatov meritev te- lesne zmogljivosti. Posamezne države, re- gije in institucije se lahko pridružijo mreži partnerjev FitBack, pridobijo novo znanje in nasvete od izkušenih strokovnjakov ter ob izkazanem interesu tudi prevedejo platformo v lasten jezik, kot je to že stori- la Estonija. Za še boljše razširjanje in večjo uporabnost platforme FitBack pa je mreža partnerjev FitBack pripravila in pridobila sredstva za nov projekt FitBack4Literacy, katerega namen je pripraviti digitalni di- daktični priročnik o tem, kako uporabiti spremljanje telesne zmogljivosti za izbolj- šanje gibalne pismenosti. Ta priročnik bo učiteljem na voljo v najmanj 13 svetovnih jezikih z možnostjo prevoda še v druge je- zike. Tako se bo vsebinsko bogastvo, ki ga je ustvarila mreža FitBack, širilo še naprej in promoviralo vseživljenjski koncept gibalne pismenosti, ki je potreben za soočanje z današnjimi globalnimi izzivi. „Financiranje Ta študija je bila sofinancirana s strani: Erasmus+ Sport programa Evropske uni- je znotraj projekta FitBack (št. projekta: 22 613010-EPP-1-2019-1-SI-SPO-SCP) in iz pro- grama Bio-psiho-socialni konteksti kinezio- logije (št. programa: P5-0142) Javne agenci- je za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. „Literatura 1. Andersen, L. B., Andersen, S. A., Bachl, N., Banzer, W., Brage, S., Brettschneider, W.-D., Ekelund, U., Fogelholm, M., Froberg, K., in Gil-Antunano, N. P. (2008). EU Physical Avtivi- ty Guidelines: Recommended policy Actions in Support of Health-Enchanging Physical Activity Fourth Consolidated Draft, Approved by the EU- -working group“ Sports and Health“ in its mee- ting Sep 25th 2008. 2. Artero, E. G., Espana-Romero, V., Castro-Pine- ro, J., Ortega, F. B., Suni, J., Castillo-Garzon, M. J., in Ruiz, J. R. (2011). Reliability of field-based fitness tests in youth. International journal of sports medicine, 32(3), 159–169. https://doi. org/doi: 10.1055/s-0030-1268488 3. Barnett, L. M., Van Beurden, E., Morgan, P. J., Brooks, L. O., in Beard, J. R. (2008). Does Childhood Motor Skill Proficiency Predict Adolescent Fitness? Medicine & Science in Sports & Exercise, 40(12), 2137–2144. https:// doi.org/10.1249/MSS.0b013e31818160d3 4. Cadenas-Sánchez, C., Mora-González, J., Migueles, J. H., Martín-Matillas, M., Gómez- -Vida, J., Escolano-Margarit, M. V., Maldona- do, J., Enriquez, G. M., Pastor-Villaescusa, B., de Teresa, C., Navarrete, S., Lozano, R. M., de Dios Beas-Jiménez, J., Estévez-López, F., Me- na-Molina, A., Heras, M. J., Chillón, P., Cam- poy, C., Muñoz-Hernández, V., … Ortega, F. B. (2016). An exercise-based randomized con- trolled trial on brain, cognition, physical he- alth and mental health in overweight/obese children (ActiveBrains project): Rationale, design and methods. Contemporary Clinical Trials, 47, 315–324. https://doi.org/10.1016/j. cct.2016.02.007 5. Castro-Piñero, J., Artero, E. G., España- Romero, V., Ortega, F. B., Sjöström, M., Suni, J., in Ruiz, J. R. (2010). Criterion-related validity of field-based fitness tests in youth: A syste- matic review. British Journal of Sports Medici- ne, 44(13), 934–943. https://doi.org/10.1136/ bjsm.2009.058321 6. Clarke, H. H. (1979). Academy approves physi- cal fitness definition. Physical Fitness Newslet- ter, 25(9), 1. 7. Esteban-Cornejo, I., Tejero-González, C. M., Martinez-Gomez, D., del-Campo, J., Gon- zález-Galo, A., Padilla-Moledo, C., Sallis, J. F., in Veiga, O. L. (2014). Independent and Combined Influence of the Components of Physical Fitness on Academic Performan- ce in Youth. The Journal of Pediatrics, 165(2), 306-312.e2. https://doi.org/https://doi. org/10.1016/j.jpeds.2014.04.044 8. FitBack. (2023). https://www.fitbackeurope. eu/en-us/ 9. Hermoso, A. G., Ramírez, R., in Mikel, C. (2019). Is Muscular Fitness Associated with Future Health Benefits in Children and Adolescents? A Systematic Review and Meta - Analysis of Longitudinal Studies. Sports Medicine, 49(7), 1079–1094. https://doi.org/10.1007/s40279- 019-01098-6 10. Iglesias-Soler, E., Rúa-Alonso, M., Rial- -Vázquez, J., Lete-Lasa, J. R., Clavel, I., Girál- dez-García, M. A., Rico-Díaz, J., Corral, M. R.-D., Carballeira-Fernández, E., in Dopico- -Calvo, X. (2021). Percentiles and principal component analysis of physical fitness from a big sample of children and adolescents aged 6-18 years: the DAFIS project. Fron- tiers in Psychology, 12, 627834. https://doi. org/10.3389/fpsyg.2021.627834 11. International Physical Literacy Association. (2014). What Is Physical Literacy. 12. Jurak, G., Kovač, M., Sember, V., in Starc, G. (2019). 30 Years of SLOfit: Its Legacy and Per- spective. Spor Hekimliği Dergisi, 54(1), 23–27. 13. Kvaavik, E., Klepp, K.-I., Tell, G. S., Meyer, H. E., in Batty, G. D. (2009). Physical Fitness and Physical Activity at Age 13 Years as Predic- tors of Cardiovascular Disease Risk Factors at Ages 15, 25, 33, and 40 Years: Extended Follow-up of the Oslo Youth Study. Pediatri- cs, 123(1), e80–e86. https://doi.org/10.1542/ peds.2008-1118 14. Lang, J. J., Phillips, E. W., Orpana, H. M., Trem- blay, M. S., Ross, R., Ortega, F. B., Silva, D. A. S., in Tomkinson, G. R. (2018). Field-based mea- surement of cardiorespiratory fitness to eva- luate physical activity interventions. Bulletin of the World Health Organization, 96(11), 794– 796. https://doi.org/10.2471/BLT.18.213728 15. Lang, J. J., Zhang, K., Agostinis-Sobrinho, C., Andersen, L. B., Basterfield, L., Berglind, D., Blain, D. O., Cadenas-Sanchez, C., Cameron, C., Carson, V., Colley, R. C., Csányi, T., Faigen- baum, A. D., García-Hermoso, A., Gomes, T. N. Q. F., Gribbon, A., Janssen, I., Jurak, G., Kaj, M., … Fraser, B. J. (2022). Top 10 International Pri- orities for Physical Fitness Research and Sur- veillance Among Children and Adolescents: A Twin-Panel Delphi Study. Sports Medicine. https://doi.org/10.1007/s40279-022-01752-6 16. Lee, I. M., Shiroma, E. J., Lobelo, F., Puska, P., Blair, S. N., Katzmarzyk, P. T., Alkandari, J. R., Andersen, L. B., Bauman, A. E., Brownson, R. C., Bull, F. C., Craig, C. L., Ekelund, U., Goen- ka, S., Guthold, R., Hallal, P. C., Haskell, W. L., Heath, G. W., Inoue, S., … Wells, J. C. (2012). Effect of physical inactivity on major non- -communicable diseases worldwide: An analysis of burden of disease and life expec- tancy. The Lancet, 380(9838), 219–229. https:// doi.org/10.1016/S0140-6736(12)61031-9 17. Léger, L. A., Mercier, D., Gadoury, C., in Lam- bert, J. (1988). The multistage 20 metre shuttle run test for aerobic fitness. Journal of Sports Sciences, 6(2), 93–101. https://doi. org/10.1080/02640418808729800 18. Lubans, D. R., Morgan, P. J., Cliff, D. P., Barnett, L. M., in Okely, A. D. (2010). Fundamental Mo- vement Skills in Children and Adolescents. Sports Medicine, 40(12), 1019–1035. https:// doi.org/10.2165/11536850-000000000- 00000 19. McGill, H. C., McMahan, C. A., Herderick, E. E., Malcom, G. T., Tracy, R. E., in Jack, P. (2000). Origin of atherosclerosis in childhood and adolescence. American Journal of Clinical Nutrition, 72(5 SUPPL.), 1307–1315. https://doi. org/10.1093/ajcn/72.5.1307s 20. Morisson, S., Sorić, M., Carraro, A., Csányi, T., Leskošek, B., Maeestu, J., Milivanović, I., Orte- ga, F. B., Sardinha, L. B., Scheuer, C., Starc, G., Tammelin, T. H., in Jurak, G. (b. d.). An over- view of the FitBack online platform: enhancing global fitness assessment, interpretation, moni- toring, and surveillance in children and adole- scents. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 21. Ortega, F. B., Campos, D., Cadenas-Sanchez, C., Altmäe, S., Martínez-Zaldívar, C., Martín- -Matillas, M., Catena, A., in Campoy, C. (2019). Physical fitness and shapes of subcortical brain structures in children. The British Jour- nal of Nutrition, 122(s1), S49–S58. https://doi. org/10.1017/S0007114516001239 22. Ortega, F., Leskošek, B., Blagus, R., Gil-Cosano, J., Mäestu, J., Tomkinson, G., Ruiz, J., Mäestu, E., Starc, G., Milanovic, I., Tammelin, T., Sorić, M., Scheuer, C., Carraro, A., Kaj, M., Csányi, T., Sardinha, L., Lenoir, M., Emeljanovas, A., … consortia, HELENA and IDEFICS. (2022). European Fitness Landscape in Children and Adolescents: updated reference values, fitness maps, and country rankings based on nearly 8 million data points from 34 countries gathered by the FitBack network. medRxiv. https://doi. org/10.1101/2022.06.09.22275139 23. Raghuveer, G., Hartz, J., Lubans, D. R., Ta- kken, T., Wiltz, J. L., Mietus-Snyder, M., Perak, A. M., Baker-Smith, C., Pietris, N., Edwards, N. M., in null, null. (2020). Cardiorespirato- ry Fitness in Youth: An Important Marker of Health: A Scientific Statement From the American Heart Association. Circulation, 142(7), e101–e118. https://doi.org/10.1161/ CIR.0000000000000866 24. Raitakari, O. T., Juonala, M., Kähönen, M., Ta- ittonen, L., Laitinen, T., Mäki-Torkko, N., Jär- visalo, M. J., Uhari, M., Jokinen, E., in Rönne- maa, T. (2003). Cardiovascular risk factors in childhood and carotid artery intima-media thickness in adulthood: the Cardiovascular Risk in Young Finns Study. Jama, 290(17), 2277–2283. 25. Ruiz, J. R., Castro-Piñero, J., Artero, E. G., Orte- ga, F. B., Sjöström, M., Suni, J., in Castillo, M. J. (2009). Predictive validity of health-related fi- tness in youth: a systematic review. British Jo- urnal of Sports Medicine, 43(12), 909 LP – 923. https://doi.org/10.1136/bjsm.2008.056499 športna vzgoja 23 26. Ruiz, J. R., Castro-Piñero, J., España-Romero, V., Artero, E. G., Ortega, F. B., Cuenca, M. M., Jimenez-Pavón, D., Chillón, P., Girela-Rejón, M. J., Mora, J., Gutiérrez, Á., Suni, J., Sjöström, M., in Castillo, M. J. (2011). Field-based fitness assessment in young people: the ALPHA he- alth-related fitness test battery for children and adolescents. British Journal of Sports Medicine, 45(6), 518 LP – 524. https://doi. org/10.1136/bjsm.2010.075341 27. Ruiz, J. R., Cavero-Redondo, I., Ortega, F. B., Welk, G. J., Andersen, L. B., in Martinez-Viz- caino, V. (2016). Cardiorespiratory fitness cut points to avoid cardiovascular disease risk in children and adolescents; what level of fitness should raise a red flag? A systematic review and meta-analysis. British Journal of Sports Medicine, 50(23), 1451–1458. https:// doi.org/10.1136/bjsports-2015-095903 28. Ruiz, J. R., Ortega, F. B., Castillo, R., Martín- -Matillas, M., Kwak, L., Vicente-Rodríguez, G., Noriega, J., Tercedor, P., Sjöström, M., in Mo- reno, L. A. (2010). Physical Activity, Fitness, Weight Status, and Cognitive Performance in Adolescents. The Journal of Pediatrics, 157(6), 917–922. https://doi.org/https://doi. org/10.1016/j.jpeds.2010.06.026 29. Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vseživljenjski telesni dejavnosti, C 501 I/1 (2021). https:// op.europa.eu/s/y1BO 30. Smith, S. C., Jackson, R., Pearson, T. A., Fu- ster, V., Yusuf, S., Faergeman, O., Wood, D. A., Alderman, M., Horgan, J., Home, P., Hunn, M., in Grundy, S. M. (2004). Principles for National and Regional Guidelines on Car- diovascular Disease Prevention. Circulation, 109(25), 3112–3121. https://doi.org/10.1161/01. CIR.0000133427.35111.67 31. Strong, J. P., Malcom, G. T., Newman III, W. P., in Oalmann, M. C. (1992). Early lesions of atherosclerosis in childhood and youth: na- tural history and risk factors. Journal of the American College of Nutrition, 11(sup1), 51S- -54S. 32. Tomkinson, G. R., Carver, K. D., Atkinson, F., Daniell, N. D., Lewis, L. K., Fitzgerald, J. S., Lang, J. J., in Ortega, F. B. (2018). Europe- an normative values for physical fitness in children and adolescents aged 9–17 years: results from 2 779 165 Eurofit performances representing 30 countries. British Journal of Sports Medicine, 52(22), 1445–1456. 33. Whitehead, M. (2013). Definition of physical literacy and clarification of related issues. ICSSPE Bulletin, 65(1.2), 29–34. prof. dr. Gregor Jurak Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova ulica 22, 1000 Ljubljana gregor.jurak@fsp.uni-lj.si 24 Judo practice and its multidimensional effect on the positive and balanced development of children and adolescents Abstract The paper aims to present some of the multidimensional influences of judo training for children and adolescents. Judo represents a unique way of training and at the same time one of the safest forms of combat sports for young people. With this, it can be considered as a basic sport with which the participants gain movement skills, functional efficiency, self-confidence, determina- tion, calmness, reliability, self-control, body weight regulation and prevention of obesity. At the same time, trainees strengthen their psychological-social components of development and thus positively reduce bullying. Proposals are also presented for the design of learning how to fall safely preventive programmes, as falls are a basic movement pattern that we, unfortunately, can not avoid in the national prevention programs of the National Institute for Public Health in Slovenia (NIJZ). Judo thus represents a unique way of training and an educational tool that has a positive effect on the balanced development of children and adoles- cents and can have long-term positive consequences on the socio-economic indicators of our society. Keywords: judo, children, adolescents, combat sports, preventive, public health Izvleček Namen članka je predstaviti nekatere večdimenzionalne vplive treniranja juda za otroke in mladostnike. Judo predsta- vlja edinstven način vadbe in hkrati eno izmed najvarnejših oblik borilnih športov za mlade. S tem ga lahko štejemo za ba- zični šport, s katerim vadeči pridobivajo gibalne sposobnosti, funkcionalno učin- kovitost, samozavest, odločnost, umir- jenost, zanesljivost in samokontrolo ter uravnavajo telesno maso in preprečujejo debelost. Hkrati vadeči krepijo svoje psi- hološko-socialne komponente razvoja in s tem pozitivno vplivajo na zmanjševanje medvrstniškega nasilja. Predstavljeni so tudi predlogi umestitve učenja padcev kot osnovnega gibalnega vzorca, ki se jim ne moremo izogniti, v nacionalne preventivne programe Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Judo je tako edinstveno vzgojno-izobraževalno sredstvo, ki pozitivno vpliva na skladen razvoj otrok in mladostnikov ter ima lah- ko dolgoročne pozitivne učinke na soci- alno-ekonomske kazalnike naše družbe. Ključne besede: judo, otroci, mladostniki, borilni športi, preventiva, javno zdravje Jožef Šimenko Večdimenzionalni vpliv vadbe juda na pozitiven in skladen razvoj otrok in mladostnikov iz prakse za prakso 25 „Uvod V zadnjih desetletjih se je gibalna raven otrok korenito spremenila (Andersen idr., 2006; Stalsberg in Pedersen, 2010), zato se pri vadbi z začetniki srečamo z različ- nim gibalnim predznanjem otrok. Dobro osnovno gibalno znanje je ključnega po- mena, da lahko osnovne oblike naravnih oblik gibanja povežemo in nadgradimo v bolj kompleksna gibanja (Šimenko, 2014). Judo predstavlja šport in borilno veščino, primerno za vse generacije – od najmlajših do najstarejših. Prav najmlajši z vadbo juda in njegovih elementov s pridom pridobiva- jo nove gibalne, funkcionalne in socialne sposobnosti. S temi sposobnostmi si tako gradijo široko gibalno znanje, ki jim bo v pomoč pri drugih gibalnih aktivnostih, rekreativnem športnem udejstvovanju ali pa bo podlaga za nadaljnje udejstvovanje v višjih starostnih kategorijah juda (Šimen- ko, 2013). V nadaljevanju so predstavljeni večdimenzionalni vplivi vade juda kot ba- zičnega športna na skladen in pozitiven razvoj otrok in mladostnikov, podkrepljeni z domačo in mednarodno znanstveno in strokovno literaturo. „Znanje padanja kot osnovnega gibalnega vzorca Judo je eden izmed najvarnejših športov za otroke in mladostnike (Nishime, 2007). Osrednji del juda predstavlja znanje pravil- nega padanja, ki pa ima večdimenzionalne učinke na razvoj, zdravje in predvsem var- nost otrok. Padci kot naravna oblika gibanja se pogosto pojavljajo v vseh starostnih sku- pinah, kjer so okoliščine nastanka nezgode in vrsta poškodb odvisne tudi od razvojnih značilnosti otroka (Flavin et al., 2006). Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so padci glavni vzrok za bol- nišnično zdravljenje otrok in mladostnikov zaradi poškodb in pomenijo pomemben vzrok umrljivosti. Glede na podatke med letoma 2010 in 2015 je v Sloveniji zaradi padcev potrebovalo na letni ravni bolni- šnično zdravljenje povprečno 1862 otrok in 605 mladostnikov, umrla pa sta dva otroka oziroma mladostnika (Rok-Simon, 2018). NIJZ je podal pregled ključnih preventivnih strategij za preprečevanje padcev otrok in mladostnikov (0–19 let) (Rok-Simon, 2018), vendar pa med njimi ni predvidel ene naj- pomembnejših strategij, to je izobraževa- nje – učenje pravilnega padanja, saj se pad- cem kot naravni obliki gibanja ne moremo izogniti. Da se smernice NIJZ že nekaj časa niso spremenile, nam kaže članek Pirnata in Šimenka (2014), v katerem sta že leta 2014 poudarila, da so v nacionalnih programih preprečevanja poškodb otrok smernice za preprečevanje pred dogodkom, med njim in po njem, vendar pa v njih niso nikjer vključene ali identificirane gibalne sposob- nosti otrok oziroma mladostnikov in zna- nje varnega padanja kot ključni dejavniki. Zato bi lahko odgovorni za to področje na NIJZ bolje pregledali svetovno literaturo in prednosti učenja padcev ter posodobili svoje preventivne smernice in vanje dodali učenje pravilnega padanja. To bi bila tudi odlična naložba za prihodnost, saj bi z do- brim znanjem padanja v mlajših letih lahko preprečili marsikatero resno poškodbo, ki lahko nastane ob nepravilnih padcih. Prav tako pa ima lahko zmanjšanje poškodb pri padcih pozitivne družbene koristi z zmanj- šanim pritiskom na zdravstveni sistem. Zato bi lahko NIJZ v prihodnosti razmislil o uved- bi oziroma izvedbi nacionalnega programa varnega padanja, saj bi imeli od tega koristi tako otroci in mladostniki kot tudi starejša populacija (Arkkukangas idr., 2020; Jadczak idr., 2023; Odaka idr., 2023; Sakuyama idr., 2021). Za dosego tega prepotrebnega zna- nja pravilnega padanja pa je metodologija, uporabljena v judu, več kot primerna. Judo predstavlja gibalno dejavnost, pri kateri so padci njen esencialen del (Fuku- da idr., 2011). Zato je prav pri tem športu metodologija učenja padcev izredno do- bro razvita in se redno izvaja v judo klubih pod okriljem Judo zveze Slovenije (JZS) (Pirnat in Šimenko, 2014). Judo temelji na nadzorovanju lastnega telesa in njegove mase v različnih gibanjih, pri katerih so padci sestavni del gibalnega repertoarja in povzročajo nenehen, a nadzorovan stik z tlemi oziroma podlago, s tem pa izposta- vljanje telesa stalnim silam reakcije tal. Prav to nadzorovano privajanje na padce ima za posledico prilagoditev mišično-skeletnega sistema vadečega (izboljšanje mineralne gostote kosti) in pomeni neposredno korist za zdravje (Borba-Pinheiro idr., 2013). Temu pritrjuje tudi študija na korejskih srednješol- cih, pri kateri so dokazali, da vadba juda v obdobju rasti znatno izboljša zdravje kosti s povečano mineralno gostoto pri ome- njeni populaciji (Shin idr., 2013). Raziskava z obsežnim pregledom literature na temo zdravstvenih posledic treninga juda je po- kazala, da vadeči, ki se redno ali rekreativno ukvarjajo z judom, kažejo nadpovprečno aerobno kapaciteto, izboljšano telesno se- stavo, povečano mineralno gostoto kosti in vsebnost mineralov v njih (Drid idr., 2021). „Pozitiven vpliv na razvoj gibalnih spo- sobnosti Vadba juda pomembno vpliva tudi na gi- balne sposobnosti ter na antropometrične značilnosti otrok in mladostnikov. Trivić (2011) je ugotavljala razlike med gibalnimi sposobnostmi in morfološkimi značilnost- mi 12–14 let starih judoistov in nešpor- tnikov. Vzorec je zajemal 65 judoistov in 132 dečkov, ki se niso ukvarjali s športom. Raziskava je ugotovila, da imajo judoisti v primerjavi z nešportniki statistično zna- čilno boljše rezultate pri testih, ki merijo hitrost, repetitivno moč, statično moč in koordinacijo. Pozitivni učinki vadbe juda se kažejo tudi pri telesni sestavi, saj imajo judoisti večji obseg prsnega koša, nadlahti in podlahti ter manjšo količino kožne gube nadlahti. Enak pozitiven vpliv vadbe juda so ugotovili tudi Drid idr. (2009) na vzorcu 371 otrok, starih 11–15 let (117 judoistov in 254 nejudoistov) v obdobju 24 mesecev. Judoisti so imeli statistično značilno boljše rezultate pri testih, ki so merili hitrost, moč in koordinacijo, večji obseg prsnega koša, nadlahti in podlahti ter manjšo količino kožne gube na trebuhu in nadlahti. Raz- iskave so prav tako pokazale, da je raven gibalnega razvoja pri mladih judoistih bolj enakomerna kot pri zdravi nešportni popu- laciji med 11. in 17. letom (Jagiello in Kalina, 2007). V enakem časovnem obdobju mla- di judoisti v primerjavi z mladimi športniki drugih športnih panog razvijejo večjo moč stiska v zapestju in večjo moč zgornjega dela trupa (Jagiełło idr., 2004). Prav tako so raziskave pokazale, da dodatna vadba juda vpliva na boljšo telesno držo na področjih ramen, prsnega koša in trebuha (Protic-Ga- va idr., 2019) ter pomaga pri vzdrževanju ustrezne ravni telesne maščobe. Vadba juda znatno vpliva na razvoj gibal- nih sposobnosti že po devetih mesecih pri 7 let starih dečkih (F) in deklicah (P) v pri- merjavi z drugimi gibalno aktivnimi vrstni- ki. To so v svojih raziskavah dokazali Sekulić idr. (2006) ter Krstulovic idr. (2010). Vadeči so izboljšali čas v teku po poligonu (F: 10 %, P: 13 %) in vesi v zgibi (F: 72 %, P: 76 %) ter številu trebušnjakov (F: 30 %, P: 46 %), iz- boljšali pa so tudi gibljivost spodnjega dela hrbta in zadnje stegenske mišice (F: 34 %, P: 45 %). Mladi judoisti so v tem 9-mesečnem 26 obdobju obdržali enako raven podkožne- ga maščevja (Miranda idr., 2017), medtem ko se je pri preostalih gibalno aktivnih mla- dostnikih raven podkožnega maščevja zvi- šala. Vadba juda izboljšuje tudi aerobno ka- paciteto, saj so raziskave pokazale, da imajo judoisti večjo aerobno kapaciteto kot mla- dostniki, ki se ne ukvarjajo s športom. Prav tako imajo mladi judoisti večjo aerobno kapaciteto v primerjavi z mladimi vrstniki, ki se ukvarjajo z nogometom ali gimnastiko (Laskowski idr., 2009). Vadba juda prav tako pomembno vpliva na razvoj posameznih delov možganov pri mladih športnikih. Študija Jacina idr. (2009) je pokazala, da imajo športniki z več kot 10-letnimi izkušnjami iz juda v primer- javi s kontrolno skupino večji obseg sive snovi v različnih regijah možganov, ki so povezane z gibalnim učenjem, načrtova- njem, izvedbo, spominom in kognitivnimi procesi. Zaključki študije ugotavljajo, da so te prilagoditve morebitna posledica kom- pleksnih gibalnih spretnosti, potrebnih za vadbo juda. „Pozitiven vpliv na psihološko-socialne komponente razvoja Vadba juda pozitivno vpliva tudi na zado- voljstvo z življenjskim slogom in kakovost življenja mladih judoistov v primerjavi z normativnimi vrednostmi športnikov iz drugih športov (Matsumoto in Konno, 2005). Prav tako je bilo dokazano, da vadba juda zmanjšuje agresivnost med vadečimi v sovražnih ali frustrirajočih situacijah ter da se ta pomembno zmanjšuje z dolžino ukvarjanja z judom (Lamarre in Nosanchuk, 1999). Vadba juda je pokazala tudi velik uči- nek (60–80 %) pri boljšem reševanju pro- blemov med otroki, ki začnejo pogovor o treningu, začetku telesne vadbe doma v prostem času, prepričevanju drugih, po- moči šibkejšim pri reševanju njihove težave, pozitivni spremembi v odnosu do telesne dejavnosti in čakanju na dan treninga. Prav tako so starši mladih judoistov poročali, da je vadba izboljšala več spremenljivk vede- nja otrok, kot so telesna kondicija, samodi- sciplina, umirjenost, preudarnost, pogum, učinkovito reševanje problemov, vztrajnost pri prizadevanju za doseganje ciljev kljub oviram, socialno-moralna občutljivost, pomoč drugim in povečana odgovornost (Sterkowicz-Przybycień idr., 2014). Vadba juda je tudi ustrezna in učinkovita metoda za osebe z motnjami v duševnem razvoju in se izvaja tudi kot terapija s poudarkom na inkluziji (Morales idr., 2021; Oblak idr., 2020). Judo je kontaktni šport, pri katerem je vadba s partnerjem neizogibna, s tem pa uči in navaja vadeče na postopno vsto- panje v osebni prostor skozi igro in druge tehnične elemente. „Pozitiven vpliv na regulacijo telesne mase, debelosti in medvrstniškega nasilja Prekomerna telesna masa je pomembna problematika pri otrocih in mladostnikih. Ena izmed najobsežnejših študij v sloven- skem prostoru na otrocih med letoma 1989 in 2019 je pokazala značilen trend poveča- nega indeksa telesne mase ter kožne gube tricepsa pri obeh spolih in vseh starostnih skupinah (Radulović idr., 2022). Raziskave na temo prekomerne telesne mase in debelo- sti kažejo (OECD, 2019), da so otroci z debe- lostjo manj zadovoljni z življenjem in bolj nagnjeni k ustrahovanju od sošolcev, kar pa lahko privede do znižane aktivnosti pri po- uku in zmanjšanega šolskega uspeha. Po- vezava med debelostjo in ustrahovanjem je bolj izrazita pri deklicah kot pri fantih. V državah OECD je pri deklicah z debelostjo trikrat večja verjetnost ustrahovanja kot pri tistih z zdravo telesno težo, medtem ko je to razmerje pri dečkih 1,8-krat večje. Vad- ba juda je tako lahko pomembno orodje pri zmanjševanju medvrstniškega nasilni- štva in ustrahovanja. V študiji, pri kateri so izvajali judo program v dolžini 50 minut dvakrat na teden skozi 5 tednov, se je judo program izkazal kot uporabna metoda pri pouku športne vzgoje za neposredno preprečevanje ustrahovanja, pa tudi za pozitiven vpliv na druge spremenljivke, povezane z ustrahovanjem, kot so moralna identiteta učencev, strpnost in spoštovanje vrstnikov (Montero-Carretero idr., 2021). Po- vezava med debelostjo in slabim akadem- skim uspehom je potrjena v 32 proučeva- nih državah, v katerih je pri otrocih z zdravo telesno težo 13 % večja verjetnost, da bodo poročali o dobrem uspehu v šoli kot otroci z debelostjo (OECD, 2019). Debelost v otro- štvu ima dolgotrajne posledice, vključno s tistimi, ki ogrožajo zdravje v celotnem življenju. Poleg tega lahko razmerje med debelostjo pri otrocih in izobraževalnimi rezultati omejuje oblikovanje človeškega kapitala in prihodnjega socialno-ekonom- skega statusa. Kot taka vpliva tako na po- sameznika kot na družbo in gospodarstvo (OECD, 2019). Kot poročajo v raziskavah, že razmeroma kratka intervencijska vadba juda značilno vpliva na izboljšanje telesne sestave, avtonomne modulacije in telesno pripravljenost pri debelih otrocih (Brasil idr., 2020). Pozitivni vplivi vadbe juda v 12 mesecih so prav tako pokazali značilno izboljšanje gibalnih, morfoloških in psiho- socialnih dejavnikov pri otrocih in mlado- stnikih s prekomerno telesno maso (Geertz idr., 2017). Večja telesna masa pri vadečih v judu ne pomeni ovire in ne zmanjšuje uspešnosti pri aktivnostih. S tem predsta- vlja vključujočo vadbo za vse otroke in mla- dostnike. Prav tako gre za vadbo z visoko stopnjo aktivnosti. „Zaključek Vadba juda pomeni edinstven način vad- be za otroke in mladostnike. Iz literature lahko razberemo, da vadba juda izboljša kognitivne procese, zviša raven gibalnega učenja in izboljša samopodobo mladih športnikov, zmanjšuje medvrstniško nasi- lje in je primerna za vadeče s prekomerno telesno maso. Pomembno vpliva tudi na enakomeren telesni in gibalni razvoj otrok in mladostnikov. Pri vadbi juda se vadeči naučijo discipline, spoštovanja, zaneslji- vosti, samokontrole ipd. Vse te lastnosti so zelo pomembne tudi v njihovem vsak- danjem življenju, pri odraščanju in vklju- čevanju v družbo. Judo v veliki meri prav tako pomaga, da se otroci in mladostniki z različnimi borilnimi in judoističnimi igrami naučijo postopno vstopati v osebni pro- stor drugega. Na podlagi predstavljenega so vadba juda in njegovi tehnični elementi z razvito metodiko poučevanja ustrezna telesna aktivnost, ki bi izjemno pripomo- gla k povišani telesni aktivnosti mladih in izboljšanju biopsihosocialnih veščin otrok in mladostnikov. Prav tako pa lahko vadba juda dolgoročno pozitivno pripomore k iz- boljšanju socialno-ekonomskih kazalnikov naše družbe. „Literatura 1. Andersen, L. B., Harro, M., Sardinha, L. B., Fro- berg, K., Ekelund, U., Brage, S. in Anderssen, S. A. (2006). Physical activity and clustered iz prakse za prakso 27 cardiovascular risk in children: a cross-sectio- nal study (The European Youth Heart Study). The Lancet, 368(9532), 299–304. https://doi. org/10.1016/S0140-6736(06)69075-2 2. Arkkukangas, M., Strömqvist Bååthe, K., Ek- holm, A. in Tonkonogi, M. (2020). Health promotion and prevention: The impact of specifically adapted judo-inspired train- ing program on risk factors for falls among adults. Preventive Medicine Reports, 19, 101126. https://doi.org/10.1016/j.pmedr.2020.101126 3. Borba-Pinheiro, C. J., Carvalho, M. C. G. A., Drigo, A. J., Silva, N. S. L., Pernambuco, C. S., de Figueiredo, N. M. A. in Dantas, E. H. M. (2013). Combining adapted Judo training and pharmacological treatment to improve bone mineral density on postmenopausal women: A two years study. Archives of Budo, 9(2), 93–99. https://org/10.12659/AOB.883899 4. Brasil, I., Monteiro, W., Lima, T., Seabra, A. in Farinatti, P. (2020). Effects of judo training upon body composition, autonomic functi- on, and cardiorespiratory fitness in overwe- ight or obese children aged 8- to 13 years. Journal of Sports Sciences, 38(21), 2508–2516. https://doi.org/10.1080/02640414.2020.1792 189 5. Drid, P., Franchini, E., Lopes-Silva, J. P., Fuku- da, D. H., Wells, A. J., Lakicevic, N., Bianco, A., Paoli, A., Milovancev, A., Roklicer, R. in Trivic, T. (2021). Health Implications of Judo Train- ing. Sustainability, 13(20), 11403. https://doi. org/10.3390/su132011403 6. Drid, P., Ostojić, S., Maksimović, N., Pejčić, J., Matić, R. in Obadov, S. (2009). The effects of judo training on anthropometric characte- ristics and motor abilities of primary school boys. Homo Sporticus, 11(1), 28–32. 7. Flavin, M. P., Dostaler, S. M., Simpson, K., Bri- son, R. J. in Pickett, W. (2006). Stages of deve- lopment and injury patterns in the early ye- ars: a population-based analysis. BMC Public Health, 6(1), 187. https://doi.org/10.1186/1471- 2458-6-187 8. Fukuda, D. H., Stout, J. R., Burris, P. M. in Fukuda, R. S. (2011). Judo for children and adolescents: Benefits of combat sports. Strength and Conditioning Jour- nal, 33(6), 60–63. https://doi.org/10.1519/ SSC.0b013e3182389e74 9. Geertz, W., Dechow, A.-S., Pohl, E., Zyriax, B.-C., Ganschow, R. in Schulz, K.-H. (2017). Physical and Psychological Well-Being in Overweight Children Participating in a Long- -Term Intervention Based on Judo Practice. Advances in Physical Education, 07(01), 85–100. https://doi.org/10.4236/ape.2017.71008 10. Jacini, W. F. S., Cannonieri, G. C., Fernandes, P. T., Bonilha, L., Cendes, F. in Li, L. M. (2009). Can exercise shape your brain? Cortical differen- ces associated with judo practice. Journal of Science and Medicine in Sport, 12(6), 688–690. https://doi.org/10.1016/j.jsams.2008.11.004 11. Jadczak, A. D., Verma, M., Headland, M., Tucker, G. in Visvanathan, R. (2023). A Judo- -Based Exercise Program to Reduce Falls and Frailty Risk in Community-Dwelling Ol- der Adults: A Feasibility Study. The Journal of Frailty & Aging. https://doi.org/10.14283/ jfa.2023.17 12. Jagiello, W. in Kalina, R. M. (2007). Properties of motor development in young judokas. Jo- urnal of Human Kinetics, 17, 113–120. 13. Jagiełło, W., Kalina, R. M. in Tkaczuk, W. (2004). Development of strength abilities in children and youths. Biology of Sport, 21(4), 351–368. 14. Krstulović, S., Kvesić, M. in Nurkić, M. (2010). Judo training is more effective in fitness de- velopment than recreational sports in 7 year old girls. Facta Universitatis - Series: Physical Education and Sport, 8(1), 71–79. 15. Lamarre, B. W. in Nosanchuk, T. A. (1999). Judo—The Gentle Way: A Replication of Stu- dies on Martial Arts and Aggression. Percep- tual and Motor Skills, 88(3), 992–996. https:// doi.org/10.2466/pms.1999.88.3.992 16. Laskowski, R., Ziemann, E. in Grzywacz, T. (2009). Comparison of aerobic capacity in various groups of adolescent athletes. Archi- ves of Budo (Vol. 5, 21–24). 17. Matsumoto, D. in Konno, J. (2005). The rela- tionship between adolescents’ participation in judo, quality of life, and life satisfaction. Re- search in Sports Medicine (Print), 38(1), 13–25. https://doi.org/10.11214/budo1968.38.1_13 18. Miranda, D. de S., Thamyres Ciccotti Saraiva, B., Suetake, V. Y. B., Alves, D. da S., Sousa, D. E. R. de, Freitas Júnior, I. F. in Christofaro, D. G. D. (2017). Effect of judo practice on the body composition of children and adolescents: A 9 month intervention. Motriz: Revista de Educação Física, 23(spe2), e101790. https:// doi.org/10.1590/s1980-6574201700si0090 19. Montero-Carretero, C., Roldan, A., Zandonai, T. in Cervelló, E. (2021). A-Judo: An Innovative Intervention Programme to Prevent Bullying Based on Self-Determination Theory—A Pi- lot Study. Sustainability, 13(5), 2727. https:// doi.org/10.3390/su13052727 20. Morales, J., Fukuda, D. H., Garcia, V., Pie- rantozzi, E., Curto, C., Martínez-Ferrer, J. O., Gómez, A. M., Carballeira, E. in Guerra-Balic, M. (2021). Behavioural Improvements in Chil- dren with Autism Spectrum Disorder after Participation in an Adapted Judo Program- me Followed by Deleterious Effects during the COVID-19 Lockdown. International Jo- urnal of Environmental Research and Public Health, 18(16), 8515. https://doi.org/10.3390/ ijerph18168515 21. Nishime, R. S. (2007). Martial arts sports me- dicine: Current issues and competition event coverage. Current Sports Medicine Reports, 6(3), 162–169. https://doi.org/10.1007/s11932- 007-0023-x 22. Oblak, V. P., Karpljuk, D., Vodičar, J. in Šimen- ko, J. (2020). Inclusion of people with intel- lectual disabilities in judo: A systematic revi- ew of literature. Archives of Budo, 16, 245–260. 23. Odaka, M., Kagaya, H., Harada, T., Futada, Y., Yamaishi, A. in Sasaki, M. (2023). Effect of ukemi practice in judo on fear of falling and mobility skills in healthy older adults. Journal of Physical Therapy Science, 35(2), 2022–2123. https://doi.org/10.1589/jpts.35.146 24. OECD. (2019). The Heavy Burden of Obesity. OECD. https://doi.org/10.1787/67450d67-en 25. Pirnat, B. in Šimenko, J. (2014). Učenje osnov varnega padanja: primer ŠD Mala šola juda. V F. Erčulj in J. Šimenko (ur.), Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa (Vol. 62, Issue 1/2, pp. 130–136). Fakulteta za šport. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc- -TCDSXMP1 26. Protic-Gava, B., Drid, P. in Krkeljas, Z. (2019). Effects of judo participation on anthropo- metric characteristics, motor abilities, and posture in young judo athletes. Human Mo- vement, 20(3), 10–15. https://doi.org/10.5114/ hm.2019.83992 27. Radulović, A., Jurak, G., Leskošek, B., Starc, G. in Blagus, R. (2022). Secular trends in physical fitness of Slovenian boys and girls aged 7 to 15 years from 1989 to 2019: a population- -based study. Scientific Reports, 12(1), 10495. https://doi.org/10.1038/s41598-022-14813-7 28. Rok-Simon, M. (ur.). (2018). Poškodbe otrok in mladostnikov – problem tudi v Sloveniji. Naci- onalni inštitut za javno zdravje. http://www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-da- toteke/poskodbe_otrok_2018_publikaci- ja_koncna_1.pdf 29. Sakuyama, N., Kamitani, T., Ikumi, A., Kida, M., Kaneshiro, Y. in Akiyama, K. (2021). Asses- sment of the efficacy and safety of a Judo exercise program in improving the quality of life among elderly patients. Journal of Rural Medicine, 16(4), 2021–008. https://doi. org/10.2185/jrm.2021-008 30. Sekulić, D., Krstulović, S., Katić, R., Ostojić, L., (2006). Judo training is more effective for fi- tness development than recreational sports for 7-year-old boys. Pediatric Exercise Scien- ce, 18(3), 329–338. https://doi.org/10.1123/ pes.18.3.329 31. Kim, P. S., Shin, Y. H., Noh, S. K., Jung, H. L., Lee, C. Do, in Kang, H. Y. (2013). Beneficial effects of judo training on bone mineral density of high-school boys in Korea. Bi- ology of Sport, 30(4), 295–299. https://doi. org/10.5604/20831862.1077556 32. Šimenko, J. (2013). Nekateri vidiki in predno- sti treniranja juda za otroke in mladostnike. Šport, 1/2(61), 25–28. 33. Šimenko, J. (2014). Razvijanje gibalnih spo- sobnosti v predpubertetnem obdobju mla- dih judoistov. Šport: Revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 62(1/2), 121–129. 28 34. Stalsberg, R. in Pedersen, A. V. (2010). Effects of socioeconomic status on the physical ac- tivity in adolescents: a systematic review of the evidence. Scandinavian Journal of Medici- ne & Science in Sports, 20(3), 368–383. https:// doi.org/10.1111/j.1600-0838.2009.01047.x 35. Sterkowicz-Przybycień, K., Kłys, A. in Almans- ba, R. (2014). Educational judo benefits on the preschool children’s behaviour. Journal of Combat Sports and Martial Arts, 5(1), 23–26. https://doi.org/10.5604/20815735.1127449 36. Trivić, T. (2011). Differences in anhropometric characteristics and motor abillities of young judokas and non athlets. In V. M. Mikalački & G. Bala (Eds.), Proceedings Book – 2nd Inter- national Scientific Conference “EXERCISE AND QUALITY OF LIFE” (pp. 419–424). University of Novi Sad, Faculty of Sport and Physical Edu- cation. doc. dr. Jožef Šimenko, prof. šp. vzg., FHEA Fakultete za šport, Univerza v Ljubljani Senior Lecturer in Sports Coaching, School of Life and Medical Sciences, University of Hertfordshire, Hatfield, UK E-mail: jozef.simenko@fsp.uni-lj.si iz prakse za prakso 29 Different warm-up strategies for optimal performance in tennis Abstract Warming up is an important part of a tennis player’s preparation for training and competition, which can help to increase perfor- mance and reduce the likelihood of injury. This review article concludes that dynamic stretching has a greater impact on muscle performance in tennis players than self-massage and strengthening exercises. Dynamic stretching in the warm-up also has the effect of reducing micro-muscular damage during the main part of the training, which helps the athlete in the recovery process. Neuromuscular methods also have a positive effect on muscular performance, whereby too heavy loads (>80% of 1 RM) can have a negative effect on players and limit the scope for future progress. In the tennis warm-up, dynamic stretching, self-massage, trunk, shoulder and hip exercises, plyometrics (jump rope exercises) and agility exercises are recommended for positive acute and, if consistent, long-term effects on muscular performance and reduced risk of injury. Key words: tennis, warm-up, performance Izvleček Ogrevanje je za teniškega igralca po- memben sestavni del priprave na trena- žno-tekmovalne obremenitve, ki lahko pripomore k dvigu zmogljivosti in zmanj- šanju verjetnosti poškodb. V preglednem članku je ugotovljeno, da ima dinamično raztezanje pri teniških igralcih večji vpliv na mišično zmogljivost kot samomasaža in krepilne vaje. Dinamično raztezanje v ogrevanju vpliva tudi na zmanjšanje mikromišičnih poškodb v glavnem delu treninga, kar pomaga športniku pri re- generaciji. Pozitivno na mišično zmoglji- vost vplivajo tudi živčno-mišične meto- de, pri čemer lahko pretežka bremena (> 80 % 1 RM) na igralce delujejo negativno in omejijo prostor za napredek v priho- dnosti. V teniškem ogrevanju se tako pri- poroča izbira dinamičnih razteznih vaj, samomasaže, vaj za mišice trupa, rame in kolka, pliometrije (vaje s kolebnico) ter agilnosti, kar omogoča pozitivne akutne in ob ustrezni doslednosti tudi dolgo- ročne učinke na mišično zmogljivost ter manjšo možnost poškodb. Ključne besede: tenis, ogrevanje, zmoglji- vost Aleš Germič Različne strategije ogrevanja za optimalno zmogljivost v tenisu 30 „Uvod V tenisu, kakor tudi v športu nasploh, ogre- vanje predstavlja pomembno stalnico, ki prek izboljšanja srčno-žilnega in živčno- -mišičnega sistema pripomore k opti- malni (tekmovalni) izvedbi ter zmanjšuje možnost poškodb (Di idr., 2018). Študije v zadnjih dveh desetletjih omogočajo boljši vpogled v mehanizme in posledice ogre- vanja ter odgovarjajo na vprašanja, kako in zakaj različni ogrevalni protokoli vpliva- jo na športnikovo zmogljivost (McGowan idr., 2015). Ogrevanje ima v tenisu še pose- bej pomembno vlogo, saj so tekmovalne in trenažne zahteve intenzivne, raznolike in dolgotrajne, kar povečuje dovzetnost za različne poškodbe. Posledično teniški igralci namen ogrevanja usmerjajo v več področij: zagotavljanje visoke ravni eksplo- zivne sile in moči (Fernandez-Fernandez idr., 2020), psihološka priprava (McGowan idr., 2015) in preventivno delovanje pred poškodbami. Vse našteto je mogoče dose- či s kombinacijo različnih načinov in vsebin ogrevanja, ki ob dosledni uporabi teniške- ga igralca celostno pripravijo na aktivnost. „Dinamično in statično raztezanje Dilema glede uporabe statičnega ali dina- mičnega raztezanja v ogrevanju je v teniški praksi še vedno pogosta. V splošnem je vključevanje statičnega raztezanja v ogre- vanje bolj koristno pri športih, v katerih je še posebej potrebna gibljivost (gimna- stika, ples ipd.), medtem ko je dinamično raztezanje primernejše za športe, kjer pre- vladujejo teki in skoki (Page, 2012). Med oblike dinamičnega raztezanja uvrščamo tudi balistično raztezanje, ki vključuje hitre, izmenjujoče se gibe (tako imenovani »bo- uncing«) na skrajnem obsegu zmožnosti sklepa ali mišice. Zaradi povečanih možno- sti za poškodbe omenjena metoda ni več priporočljiva (Page, 2012). Hostnik in Šara- bon (2017) na podlagi pregleda literature s področja statičnega raztezanja v ogrevanju ugotavljata, da so učinki uporabe statičnih razteznih vaj v ogrevanju na akutno pove- čanje gibljivosti sicer lahko pozitivni, kar zmanjšuje tveganje za poškodbe, a hkrati negativno delujejo na mišično zmogljivost. Do nekoliko drugačnega zaključka so pri- šli Mccrary idr. (2015), ki so na podlagi sis- tematičnega pregleda literature na temo ogrevanja zgornjega dela telesa ugotovili, da uporaba statičnega raztezanja zgornjih okončin ne vpliva na zmogljivost (moč in jakost), vendar mora biti razteg krajši od 60 sek. Ker tenis spada med hitre in eksplozivne športe, v ogrevanje vključujemo predvsem dinamične raztezne vaje za ramenski in kolčni obroč ter hrbet, kar omogoči pripra- vo igralca na dejanske zahteve teniške igre (Di idr., 2018). Preučevanje akutnih učinkov aktivnega, pasivnega in dinamičnega raz- tezanja na odrivno moč spodnjih okončin na mladih teniških igralcih je pokazalo po- slabšanje eksplozivne moči v primeru ak- tivnega (statičnega) kakor tudi pasivnega (statičnega) raztezanja (Carvalho idr., 2012). Podobno so ugotovili tudi Ayala idr. (2016), ki so preverjali učinkovitost dinamičnega in statičnega raztezanja na odrivno moč, 20 m šprint ter hitrost in natančnost servi- sa. Pri vseh omenjenih kazalnikih je izbira dinamičnega raztezanja pokazala boljše rezultate, pri čemer so negativni učinki sta- tičnega raztezanja v ogrevanju trajali tudi do 30 min simulirane tekme (Slika 1). Tudi Moreno-Pérez idr. (2021) so potrdili učinkovitost 8-minutnega dinamičnega raztezanja (hoja z zamahovanjem iztegnje- nih nog, izpadni koraki v smeri naprej z zasukom trupa in iztegom nasprotne roke navzgor, izpadni koraki v stran, rotacije tru- pa, skiping v različne smeri …), kjer je 26 teniških igralcev (starost: 19,2 ± 4,2 leta) izvedlo 3 serije po 30 sekund vsake vaje s 15-sekundnimi odmori med serijami. Ome- njeni protokol je pripeljal do znatnih izbolj- šav v šprintu na 5 m in 10 m, v testu agilno- sti 5-0-5, v skoku z nasprotnim gibanjem ter v obsegu gibanja kolčnega sklepa. Na podlagi navedenih ugotovitev lahko sklenemo, da morajo teniški igralci, še po- sebej mladostniki, težiti k uporabi dinamič- nega raztezanja v ogrevanju, s katerim lah- ko pozitivno vplivajo na teniško specifične veščine (npr. hitrost servisa) in učinkovitost gibanja (npr. agilnost). Dinamično razte- zanje bi tako moralo postati sestavni del vsakodnevnega ogrevanja teniških igral- cev, saj vpliva na dvig športne zmogljivosti športnika. „Živčno-mišično ogrevanje in potenci- acija Bolj kompleksno ogrevanje, ki vključuje različne živčno-mišične aktivnosti, s kateri- mi vplivamo na razvoj določenih gibalnih sposobnosti, lahko v določeni meri prevza- me funkcijo kondicijske priprave in torej hkrati predstavlja tudi kondicijski trening. Takšno živčno-mišično ogrevanje so na 28 mladih teniških igralcih preizkusili Fernan- Slika 1. Časovna primerjava učinka tradicionalnega in dinamičnega ogrevanja na hitrost servisa Legenda: - tradicionalno ogrevanje, - dinamično ogrevanje. Vir: Povzeto po Ayala idr., 2016. iz prakse za prakso 31 dez-Fernandez idr. (2020) ter ga hkrati pri- merjali z bolj tradicionalnim dinamičnim. Oba protokola sta trajala 8 tednov in sta se vedno začela s preskakovanjem kolebnice. Pri dinamičnem ogrevanju so nato sledile osnovne dinamične raztezne vaje, krepilna vadba ramena ter teniško specifično giba- nje v kombinaciji s teniškim ogrevanjem na igrišču. Živčno-mišično ogrevanje je zajemalo vaje mobilnosti (splošne in mo- bilnost prsnega dela hrbtenice), vaje stabil- nosti trupa, bokov in ramena, pliometrijo (zgornji in spodnji del telesa) ter spremem- be smeri gibanja. Čas ogrevanja se je skozi 8-tedensko obdobje pri obeh protokolih povečeval, od 20 minut v prvem tednu, do 32 minut v zadnjem. Ugotovitve so poka- zale, da je živčno-mišično ogrevanje v pri- merjavi z dinamičnim bolj učinkovito, saj so merjenci dosegli boljše rezultate v šprintu na 5 m, 10 m, skoku z nasprotnim giba- njem, metu medicinke iznad glave, hitrosti servisa ter jakosti in obsegu giba v ramenu. Pogost sestavni del teniškega ogrevanja so tudi poskoki s kolebnico, ki vplivajo na spo- sobnost uravnavanja in nadzora živčno-mi- šičnega sistema. Skakanje s kolebnico lahko izboljša sposobnost nadzora nad mišicami trupa in spodnjimi okončinami ter vključno z mišicami hrbta poveča njihovo jakost. Kolebnica je tudi odličen pripomoček za izboljšanje koordinacije. Pogosta uporaba kolebnice pri teniških igralcih temelji na prepričanju podobnosti s teniško igro, ki se kaže v dinamičnih izvedbah s poudarkom na propriocepcijskih in ravnotežnih infor- macijah, nadzorovanih s strani centralnega živčnega sistema (Shi idr., 2023). Med živčno-mišične mehanizme, ki se lah- ko uporabljajo v ogrevanju, uvrščamo tudi živčno-mišično potenciacijo. Gre za zača- sno izboljšanje delovanja živčno-mišičnega sistema po predhodni mišični aktivnosti, za katero je odgovornih več mehanizmov: fosforilacija lahkih verig miozina, poveča- nje rekrutacije hitrih motoričnih enot ter spremembe v kotu penacije mišičnih vla- ken (Tillin in Bishop, 2009). Omenjeni fe- nomen ima lahko kratkotrajne (do 11 min) (Kilduff idr., 2008) ali dolgotrajne (do 24 ur) učinke (Kepic, 2015), ki lahko ob ogrevanju dodatno prispevajo k dvigu športne zmo- gljivosti. Ob tem je treba upoštevati tudi, da je učinek potenciacije odvisen od več dejavnikov, med temi so časovna razlika med izvedbo intervencije in ciljno aktivno- stjo, tip mišičnih vlaken, intenzivnost med intervencijo, vrsta intervencije ter stopnja treniranosti posameznika (Docherty in Hodgson, 2007). Na teniškem področju so raziskave pokazale različne učinke živčno- -mišične potenciacije. Terraza-Rebollo in Baiget (2020) sta v svoji študiji preverjala učinkovitost treh različnih protokolov kre- pilnih vaj (potisk izpred prsi, polčep in kom- binacija obojega) na hitrost in natančnost servisa. Po izvedbi enega izmed protokolov (3 serije po 3 ponovitve na 80 % 1RM) je sledila izvedba 32 ravnih servisov, razdelje- nih v 4 serije po 8 servisov (0, 5, 10, 15 min po protokolu). Rezultati niso pokazali razlik v hitrosti ali natančnosti servisa, ne glede na vrsto vadbe ali časovnega intervala. Ker je učinek živčno-mišične potenciacije na zmogljivost šprintov večji kot na zmo- gljivost skokov, metov in balističnih aktiv- nosti zgornjega dela telesa (Seitz in Haff, 2016), je mogoče predpostaviti, da ima ve- čji vpliv tudi na teniško gibanje, sestavlje- no iz kratkih šprintov. Preučevanje vpliva počepa (»full squat«) in dviga bokov (»hip thrust«) na 19 mladinskih teniških igralcih z dvema različnima obremenitvama (7 po- novitev na 60 % in 3 ponovitve na 85 % 1 RM) na hitrost linearnega pospeševanja je pokazalo izboljšanje časa šprinta na 5 m s predhodno uporabo obremenitve 60 % 1 RM tako pri počepu kot tudi pri dvigu bo- kov. Pri počepu se je izboljšal tudi čas na 10 m (Fernández-Galvána idr., 2022). Pri preučevanju učinkovitosti horizontalnega potiska z nogami (10 ponovitev na 50 % 1 RM in nato 3 maksimalno hitre ponovitve na 85 % 1RM) na 26 moških teniških igralcih ugotovitve niso pokazale znatnih izboljšav v linearnem šprintu na 5 m in 10 m, kar gle- de na ugotovitve Fernandeza-Galvana idr. (2022) kaže na možnost uporabe prevelikih obremenitev. Kljub temu je omenjeni pro- tokol pozitivno učinkoval na skok z naspro- tnim gibanjem in agilnost, kar potrjuje do- sedanje razmejitve sposobnosti linearnega pospeševanja ter agilnosti, ki sta med seboj neodvisni (Moreno-Pérez idr., 2021). Ugotovljene izboljšave v zmogljivosti teni- ških igralcev pričajo o uporabnosti različnih živčno-mišičnih protokolov. Vključevanje pliometričnih vaj, vključno s kolebnico v kombinaciji s preventivnim delovanjem na mišice trupa, rame in kolkov, v ogrevanje zagotavlja široko telesno pripravo, poveza- no z obremenitvami, ki so pri igralcih priso- tne na treningih ali tekmi. Tudi mehanizmi živčno-mišične potenciacije (večja aktiva- cija motoričnih enot in njihova sinhroni- zacija) v teniškem ogrevanju kažejo njiho- vo uporabnost, pri čemer lahko pretežka bremena (> 80 % 1 RM) na igralce delujejo negativno ter omejijo prostor za napredek v prihodnosti. „Mišice trupa Stabilnost mišic trupa je ključna kompo- nenta vsakega športnika, ki povečuje funk- cionalno zmogljivost in dinamično ravno- težje ter pozitivno vpliva na teniško igro (Samson idr., 2007). Ob stabilnosti mišic tru- pa je za tenis pomembna tudi njihova spo- sobnost hitrih zasukov, kar ima pomemb- no vlogo pri ustvarjanju hitrosti forhenda (Genevois, 2015) kakor tudi drugih udarcev. V teniški igri nasploh mišice trupa predsta- vljajo mehansko povezavo med spodnjimi in zgornjimi okončinami, kar omogoča učinkovito kinetično verigo. Pomembno je tudi preventivno delovanje mišic trupa, ki ščitijo medenico, kolke in hrbtenico ter za- gotavljajo njihovo učinkovito delovanje (Di idr., 2018). Tudi pravilnost gibalnih vzorcev, ki vplivajo na športnikovo zmogljivost in preventivno delovanje pred poškodbami, je povezana z jakostjo mišic trupa. Že 6-te- denska vadba s poudarkom na mišicah tru- pa je pokazala povečanje gibalne učinko- vitosti pri teniških igralcih. Ugotovitev tako nakazuje uporabnost takšne vrste vadbe, ki lahko služi kot učinkovit dodatek k teni- škim treningom (Majewska idr., 2022), tudi v sklopu ogrevanja. Fernandez-Fernandez idr. (2020) so kot del živčno-mišičnega pro- tokola ogrevanja vključili mišice trupa, kjer so izvedli 3 nize treh vaj po 15 ponovitev (opora ležno spredaj na komolcih, stranska opora na komolcih in trebušnjaki). Omenje- ni protokol je v kombinaciji s splošno mo- bilnostjo sklepov, vajami z elastiko za ramo in kolke ter pliometrijo pokazal pozitivne učinke na teniško specifične kazalnike (hi- trost servisa, 5–10 m šprint, CMJ, met medi- cinke nad glavo). „Samomasaža in vibra- cijske metode V zadnjih letih je samomasaža postala pogosta praksa pri različnih športih in pomemben sestavni del kondicijske pri- prave športnika. Samomasaža dviguje učinkovitost priprave na trening ali tekmo ter pospešuje okrevanje po obremenitvi. Samomasaža z masažnim penastim valjem (»foam rolling«) je vrsta samomasaže, kjer se določena mišična skupina pod pritiskom pripomočka stiska in valja. Metaanaliza 21 študij na temo uporabe samomasaže je pokazala, da samomasaža pred treningom 32 ali tekmo vpliva na kratkotrajno izboljša- nje gibljivosti brez zmanjševanja mišične zmogljivosti in hkrati pozitivno vpliva na sposobnost šprinta. Po obremenitvi sa- momasaža pomaga k hitrejši regeneraciji zmogljivosti, povezanih s hitrostjo in ja- kostjo športnika (Wiewelhove idr., 2019). S ciljem po iskanju optimalnega protokola ogrevanja za potrebe tenisa so Lopez-Sa- manes idr. (2021) preučili vpliv samomasaže na različne kazalnike zmogljivosti (agilnost, skok z nasprotnim gibanjem, šprint na 10 m in obseg giba v kolku). Ogrevanje je po splošnem delu (tek, bočno gibanje, osnov- ne dinamične vaje) zajemalo 8 min samo- masaže, razdeljenih na 60 sek na mišično skupino (upogibalke in iztegovalke kolena, iztegovalke kolka ter iztegovalke gležnja). Izid študije je pokazal povečanje obsega giba v kolku, kar nakazuje uporabnost sa- momasaže v ogrevanju pri teniških igralcih z omejeno gibljivostjo. Preostali testi niso pokazali opaznejših izboljšav v zmogljivo- sti. Uporaba vibracij na področju rehabilitacije in športa temelji na živčno-mišičnih meha- nizmih, prek katerih želimo doseči funkci- onalne spremembe v mišici. Poznamo dve vibracijski metodi, ki ju delimo na vibracijo celotnega telesa in lokalno vibracijo (Ger- mann idr., 2018). Tudi samomasažni valj ima lahko dodatno vibracijsko funkcijo, ki vsaj v zaznavanju bolečine in obsegu giba v kolku prekaša učinkovitost navadnega samomasažnega valja (Romero-Moraleda idr., 2019). Uporaba vibracijskih masažnih valjev in drugih prenosnih vibracijskih na- prav (npr. vibracijska pištola) med športniki narašča, enako lahko trdimo tudi za teniške igralce. Vpliv na akutno zmogljivost takšnih metod pri teniških igralcih je pozitiven. Nji- hova uporaba v ogrevanju lahko akutno izboljša moč, reaktivno moč in sposobnost hitrih sprememb smeri (Wang idr., 2022). „Vpliv ogrevanja na regeneracijo Regeneracija v športu je večplasten (fiziolo- ški in psihološki) proces in se najpogosteje nanaša na fiziološki odziv telesa po vadbi ali tekmi (Kellmann idr., 2018). Ker je za op- timalno regeneracijo športnika potreben čas, ki ga v tenisu v tekmovalnih obdobjih pogosto primanjkuje, je treba izkoristiti vse vzvode in mehanizme, ki lahko optimizi- rajo obnovo določenih telesnih funkcij po obremenitvi. Omenjeno lahko dosežemo tudi z ogrevanjem, pri katerem z izbiro vse- bin vplivamo na obseg mišičnih mikropo- škodb in vnetnega odziva, ki jih povzročijo trenažno-tekmovalne obremenitve. Velik del trenažno-tekmovalnih obremenitev v tenisu predstavljajo hitre spremembe smeri in ponavljajoči se šprinti, katerih sku- pna razdalja lahko v eni uri igranja doseže tudi do 3600 m (Fernandez Fernandez idr., 2009). Pri 12 kakovostnih teniških igralcih (21,6 ± 4,14 leta) 12 ponovitev krepilne vaje za mišice upogibalke kolen (enonožni izteg z drsniki) v ogrevanju ni vplivalo na zmanj- šanje mikromišičnih poškodb, povzročenih z izvedbo 12 šprintov (10 m pospeševanja, 15 m zaustavljanja in 60 sek odmora med ponovitvami). Morebitna smiselnost upo- rabe krepilnih vaj v ogrevanju, s ciljem doseči preventivno zaščito pred mišični- mi mikropoškodbami med vadbo, temelji na progresivni adaptaciji na ekscentrično vadbo (»repeated bout effect«). Težava, ki se pri tem pojavlja, je, da ima omenjeni mehanizem časovno zakasnitev, ki z vi- dika ogrevanja ne omogoča direktnega prenosa v teniško prakso. Drugače je bilo pri dinamičnem ogrevanju, ki je zajemalo 6 počasnih in 6 hitrih zamahov iztegnjene noge v smeri naprej. Omenjena dinamična raztezna vaja je zmanjšala pojavnost mi- kromišičnih poškodb po vadbi (24 in 48 ur) in tako pozitivno vplivala na regeneracijo teniških igralcev. Rezultati študije posle- dično nakazujejo smiselnost vključevanja dinamičnega raztezanja v ogrevanje, tudi s ciljem izboljšanja regeneracije po visoko intenzivnih šprintih (Chen idr., 2019). „Zaključek Dinamično raztezanje v ogrevanju je v pri- merjavi s samomasažo (Lopez-Samanes idr., 2021) in krepilnimi vajami (Moreno- -Pérez idr., 2021) pokazalo boljšo učinko- vitost pri zmogljivosti in regeneraciji teni- škega igralca, iz česar lahko sklenemo, da je uporaba dinamičnega raztezanja v pripravi na trenažno ali tekmovalno aktivnost nujno potrebna. Kljub temu pa dinamično razte- zanje v ogrevanju ne zagotavlja celovite priprave, ki bi zadostila teniškim zahtevam in dovolj kakovostno pripravila igralca na obremenitve. Za dosego tega je potrebno dopolnjevanje različnih metod (samoma- saža, stabilnost mišic trupa, krepilne vaje, vaje agilnosti ipd.), še posebej tistih, ki delujejo na živčno-mišičnih mehanizmih (pliometrija za spodnje in balistika za zgor- nje okončine). Tako lahko vplivamo tudi na razvoj določenih gibalnih sposobnosti, kar hkrati pripomore k izboljšanju kondicijske priprave športnika. „Literatura 1. Ayala, F., Moreno-Pérez, V., Vera-Garcia, F. J., Moya, M., Sanz-Rivas, D. in Fernandez-Fer- nandez, J. (2016). Acute and Time-Course Ef- fects of Traditional and Dynamic Warm-Up Routines in Young Elite Junior Tennis Players. PLoS ONE, 11(4). https://doi.org/10.1371/jour- nal.pone.0152790 2. Carvalho, F. L. P., Carvalho, M. C. G. A., Sima˜o, R., Sima˜o, S., Gomes, T. M., Costa, P. B., Neto, L. B., Carvalho, R. L. P., Lio, E. in Dantas, H. M. (2012). Acute effects of a warm-up inclu- ding active, passive, and dynamic stretching on vertical jump performance. Journal of Strength and Conditioning Research, 26(9), 2447–2452. www.nsca.com 3. Chen, C. H., Ye, X., Wang, Y. T., Chen, Y. S. in Tseng, W. C. (2019). Differential effects of different warm-up protocols on repeated sprints-induced muscle damage. Jour- nal of Strength and Conditioning Research, 32(11), 3276–3284. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000002310 4. Di, G., Todd, G., Ellenbecker, S. in Kibler, W. Ben. (2018). Tennis Medicine: A Complete Guide to Evaluation, Treatment, and Rehabilitation. 5. Docherty, D. in Hodgson, M. J. (2007). The Application of Postactivation Potentiation to Elite Sport. International Journal of Sports Physiology and Performance, 2(4), 439–444. 6. Fernandez Fernandez, J., Sanz-Rivas, D. in Mendez-Villanueva, A. (2009). A Review of the Activity Profile and Physiological De- mands of Tennis Match Play. Strength and Conditioning Journal, 31(4). 7. Fernandez-Fernandez, J., García-Tormo, V., Santos-Rosa, F. J., Teixeira, A. S., Abio, F. ,́ Nakamura, Y., Granacher, U. in Sanz-Rivas, D. (2020). The Effect of a Neuromuscular vs. Dynamic Warm-up on Physical Performance in Young Tennis Players. Journal of Strength and Conditioning Research, 34(10), 2776–2784. www.nsca.com 8. Fernández-Galván, L. M., Prieto-González, P., Sánchez-Infante, J., Jiménez-Reyes, P. in Casado, A. (2022). The Post-Activation Po- tentiation Effects on Sprinting Abilities in Junior Tennis Players. International Journal of Environmental Research and Public He- alth, 19(4), 2080. https://doi.org/10.3390/ IJERPH19042080 9. Germann, D., El Bouse, A., Shnier, J., Abdelka- der, N., Kazemi, M., Germann, D., El Bouse, A., Shnier, J., Abdelkader, N. in Kazemi, M. (2018). Effects of local vibration therapy on various performance parameters: a narrative litera- ture review. J Can Chiropr Assoc, 62(3). iz prakse za prakso 33 10. Hostnik, J. in Šarabon, N. (2017). Akutni učin- ki statičnega raztezanja v ogrevanju. Revija Šport, 65(3/4), 20–25. 11. Kellmann, M., Bertollo, M., Bosquet, L., Brink, M., Coutts, A. J., Duffield, R., Erlacher, D., Halson, S. L., Hecksteden, A., Heidari, J., Wolfgang Kallus, K., Meeusen, R., Mujika, I., Robazza, C., Skorski, S., Venter, R. in Beck- mann, J. (2018). Recovery and performance in sport: Consensus statement. International Journal of Sports Physiology and Performan- ce, 13(2), 240–245. https://doi.org/10.1123/ IJSPP.2017-0759 12. Kepic, K. (2015). Živčno-mišična potencia- cija po ekscentrično-koncentričnem napre- zanju [Diplomsko delo, Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za šport]. Repozitorij UL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=82268&lang=slv 13. Kilduff, L. P., Owen, N., Bevan, H., Bennett, M., Kingsley, M. I. C. in Cunningham, D. (2008). In- fluence of recovery time on post-activation potentiation in professional rugby players. Journal of Sports Sciences, 26(8), 795–802. https://doi.org/10.1080/02640410701784517 14. Lopez-Samanes, A., Del Coso, J., Hernández- -Davó, J. L., Moreno- -Pérez, D., Romero-Ro- driguez, D., Madruga-Parera, M., Muñoz, A. in Moreno- -Pérez, V. (2021). Acute effects of dynamic versus foam rolling warm- -up strategies on physical performance in elite tennis players. Biology of Sport, 38(4), 595–601. https://doi.org/10.5114/BIOL- SPORT.2021.101604 15. Majewska, J., Kołodziej-Lackorzyńska, G., Cyran-Grzebyk, B., Szymczyk, D., Kołodziej, K. in Wądołkowski, P. (2022). Effects of Core Stability Training on Functional Movement Patterns in Tennis Players. International Journal of Environmental Research and Pu- blic Health, 19(23). https://doi.org/10.3390/ ijerph192316033 16. Mccrary, J. M., Ackermann, B. J. in Halaki, M. (2015). A systematic review of the effects of upper body warm-up on performance and injury. J Sports Med, 0, 1–9. https://doi. org/10.1136/bjsports-2014 17. McGowan, C. J., Pyne, D. B., Thompson, K. G. in Rattray, B. (2015). Warm-Up Strategies for Sport and Exercise: Mechanisms and Appli- cations. Sports Medicine, 45(11), 1523–1546. https://doi.org/10.1007/S40279-015-0376-X 18. Moreno-Pérez, V., Hernández-Davó, J. L., Nakamura, F., López-Samanes, Á., Jiménez- -Reyes, P., Fernández-Fernández, J. in Behm, D. G. (2021). Post-activation performance enhancement of dynamic stretching and heavy load warm-up strategies in elite ten- nis players. Journal of Back and Musculoskele- tal Rehabilitation, 34(3), 413–423. https://doi. org/10.3233/BMR-191710 19. Page, P. (2012). Current concepts in muscle streching for exercise and rehabilitation. In- ternational Journal of Sports Physical Therapy, 7(1), 109. /pmc/articles/PMC3273886/ 20. Romero-Moraleda, B., González-García, J., Cuéllar-Rayo, Á., Balsalobre-Fernández, C., Muñoz-García, D. in Morencos, E. (2019). Ef- fects of Vibration and Non-Vibration Foam Rolling on Recovery after Exercise with Indu- ced Muscle Damage. Journal of Sports Scien- ce and Medicine, 18(1), 172–180. http://www. jssm.org 21. Samson, K. M., Sandrey, M. A. in Hetrick, A. (2007). A Core Stabilization Training Program for Tennis Athletes. Human Kinetics, 12(3), 41–46. 22. Seitz, L. B. in Haff, G. G. (2016). Factors Mo- dulating Post-Activation Potentiation of Jump, Sprint, Throw, and Upper-Body Balli- stic Performances: A Systematic Review with Meta-Analysis. Sports Medicine (Auckland, N.Z.), 46(2), 231–240. https://doi.org/10.1007/ S40279-015-0415-7 23. Shi, Z., Xuan, S., Deng, Y., Zhang, X., Chen, L., Xu, B. in Lin, B. (2023). The effect of rope jum- ping training on the dynamic balance abi- lity and hitting stability among adolescent tennis players. Scientific Reports, 13(1), 4725. https://doi.org/10.1038/S41598-023-31817-Z 24. Terraza-Rebollo, M. in Baiget, E. (2020). Effec- ts of postactivation potentiation on tennis serve velocity and accuracy. International Journal of Sports Physiology and Performan- ce, 15(3), 340–345. https://doi.org/10.1123/ ijspp.2019-0240 25. Tillin, N. A. in Bishop, D. (2009). Factors mo- dulating post-activation potentiation and its effect on performance of subsequent explosive activities. Sports Med, 39(2), 147–166. https://doi.org/10.2165/00007256- 200939020-00004 26. Wang, F., Zhang, Z., Li, C., Zhu, D., Hu, Y., Fu, H., Zhai, H. in Wang, Y. (2022). Acute effects of vibration foam rolling and local vibration during warm-up on athletic performance in tennis players. PLoS ONE, 17(5). https://doi. org/10.1371/JOURNAL.PONE.0268515 27. Wiewelhove, T., Döweling, A., Schneider, C., Hottenrott, L., Meyer, T., Kellmann, M., Pfeif- fer, M. in Ferrauti, A. (2019). A meta-analysis of the effects of foam rolling on performance and recovery. Frontiers in Physiology, 10, 376. https://doi.org/10.3389/fphys.2019.00376 Aleš Germič ales.germic@gmail.com 34 Sailors in olympic classes – physiological and psychological skills Abstract For a sailor to be successful, one must develop a variety of skills, knowledge and competences through his training process. His movement skills have to be developed to the extent that he can withstand prolonged efforts at sea, which is made even more difficult by the often demanding weather conditions. Sailing is a sport in which a good mental preparation is crucial due to the extended physical stress and long duration of competitions in Olympic classes. In this article, we present psychological and move- ment characteristics that are highly important in order to successfully compete in Olympic sailing. Keywords: olympic sailing, movement skills, mental preparation Izvleček Dober jadralec mora skozi svoj trenažni proces razviti raznolike veščine, znanja in sposobnosti. Svoje gibalne sposobnosti mora razviti do te mere, da lahko prenese dalj časa trajajoče napore na morju, kar še otežujejo pogosto zahtevne vremen- ske razmere. Jadranje je šport, v katerem je ustrezna psihološka priprava ključne- ga pomena zaradi trajanja in organiza- cije tekmovanj v olimpijskih razredih. V tem članku predstavljamo psihološke in gibalne značilnosti, ki so pomembne za uspešno jadranje v olimpijskih razredih. Ključne besede: olimpijsko jadranje, gibalne sposobnosti, psihološka priprava Klavdij Pletikos, Lin Pletikos Gibalne in psihološke sposobnosti jadralcev v olimpijskih razredih iz prakse za prakso 35 „Uvod Jadranje je šport, ki od jadralcev zahteva raznolike veščine in znanja. Dober jadralec obvlada manevriranje in vožnjo jadrnice (oziroma tehnični vidik jadranja), pozna pravila srečevanja na morju, vremenske za- konitosti (vetrove in značilnosti vsakega iz- med njih – na različnih delih sveta, zna pre- poznati pomen različnih oblakov, razbrati, iz katere smeri prihaja morski tok, tehniko prilagoditi svoji taktiki, izogniti se zna ne- varnim vremenskim razmeram ipd.), znajde se na regatnem polju (taktični vidik jadra- nja), ne nazadnje pa mora biti jadralec tudi telesno in psihološko dobro pripravljen. Z vidika motorike je jadranje specifičen šport. Medtem ko pri večini preostalih športov prevladujejo naravne oblike gi- banja (hoja, tek, skok, met ...), pri jadranju prevladujejo nenaravne oblike gibanja. Obremenitve so v večji meri statične (izo- metrične). Jadralci tehnike ne prilagajajo le sotekmovalcem, temveč tudi regatnemu polju, ki se zaradi naravnih razmer (jakosti in smeri vetra, višine in smeri valov, delova- nja morskih tokov, plimovanja ...) nenehno spreminja. Tehniko jadralca tako določa- jo naravne razmere na regatnem polju, v kombinaciji s pozicijo, ki jo ima jadralec znotraj flote (skupine jadralcev). Otroci se začnejo z jadranjem ukvarjati ve- činoma po 6. letu starosti, takrat, ko znajo dovolj dobro plavati, kar je predpogoj za varnost na morju. Otroci, ki se v jadranje vključijo zgodaj, pravzaprav odrastejo na morju. Morje jim pomeni okolje, v kate- rem se razvijajo tako motorično kot tudi psihološko. Prek jadranja se otrok nauči samostojnosti, predvidevanja določenih dogodkov, sobivanja z naravo, prenašanja fizičnega napora (tudi zaradi zahtevnih vre- menskih razmer, ne zgolj zaradi tehnične zahtevnosti), vztrajnosti, razvija logično in vzročno-posledično mišljenje, ohranjanje pozornosti, načrtovanje ipd. Z vidika fizio- logije in anatomije je jadranje šport, ki od jadralca sicer ne zahteva zelo zahtevnih gibalnih nalog, so pa te pogosto enostran- ske in ponavljajoče se, kar lahko v obdobju otroštva in mladostništva vodi do poškodb in trajnih deformacij skeleta. Zaradi vsega naštetega je pomembno, da je trenažni proces načrtovan pazljivo ter ob upošte- vanju značilnosti tega športa in razvojnega obdobja jadralca. S prilagojenim trenin- gom se mladi jadralci in jadralke razvijajo v psihofizično zdrave mlade odrasle in v športnike, ki jim enostranske obremenitve ne škodijo. „Psihološke sposobno- sti jadralcev Olimpijsko jadranje je šport, pri katerem pomembnejša tekmovanja trajajo 5 oziro- ma 6 dni. V olimpijskih disciplinah sta pra- viloma vsak dan na sporedu vsaj dva plova, ki trajata od 30 do 60 minut, odvisno od jadralnega razreda. Tekmovalni dan se tako začne ob 9. zjutraj s pripravo jadrnice, za- ključi pa se lahko tudi s sončnim zahodom. Potek tekmovalnega dneva je povsem odvisen od vremenskih razmer, tako da so lahko jadralci na morju vsak dan tudi po 7 ur. Čez celoten dan morajo biti pripravljeni na začetek regate, ki se začne takrat, ko so vremenske razmere dovolj ugodne. Čaka- nje na štart včasih traja tudi po več ur. Zaradi trajanja tekmovanj in časovne neo- predeljenosti trajanja tekmovanja znotraj enega tekmovalnega dneva je psihološka priprava jadralca izrednega pomena. Po- membno je, da lahko jadralec skozi celotno tekmovanje in skozi posamezni tekmovalni dan ohranja visoko raven koncentracije in motiviranosti (Pletikos, 1991). Spremenljive vremenske razmere od jadralca zahtevajo prilagodljivost – z opremo, oblačili, tehniko in taktiko, iz minute v minuto se jim namreč mora prilagajati. Vse to lahko za športnika pomeni dodaten pritisk, zaradi katerega številni jadralci poročajo o tesnobi, nes- pečnosti, izgubi apetita ipd., kar lahko po- membno vpliva na rezultat (Emmett, 2008). Nekateri jadralci se na psihološki stres odzovejo z agresijo. V športu je določena mera agresivnosti seveda zaželena, a tudi v tem primeru je jadranje šport, v katerem mora biti ta zelo nadzorovana, sicer lahko pomembno vpliva na rezultat. Jadralca, ki bo čutil preveč agresije in se bo na jadrnici preveč agresivno premikal (npr. premočno premikal trup, ko bo želel zajadrati prek vala), bodo zelo verjetno kaznovali sodniki na morju. V olimpijskem jadranju namreč veljajo tudi pravila gibanja na jadrnici, s katerimi je določeno, v kolikšni meri in na kakšen način si lahko jadralec s svojim tele- som pomaga, da pride do večje hitrosti oz. da hitreje manevrira (Emmett, 2008). Z vidika psihološke priprave je poleg dovolj dolgih treningov pomembno, da se jadra- lec v eni jadralni sezoni udeleži zadostne količine tekmovanj. Le tako se lahko ustre- zno psihološko pripravi in uspešno prene- se stres, ki ga s seboj prinese tekmovanje z nekoliko bolj neugodnimi jadralnimi raz- merami. V takih primerih so namreč jadral- ci v pripravljenosti tudi po 9 ur na dan, kar otežuje tudi njihovo regeneracijo. Na tem mestu je pomembno omeniti tudi, da ude- ležba na prevelikem številu tekmovanj v eni sezoni onemogoči regeneracijo in uspešen trenažni proces, zato je iskanje ravnovesja ključnega pomena (Emmett, 2008). Čeprav je jadranje individualni šport, se na regatnem polju znajde tudi do 70 jadralcev hkrati. Treningi jadranja zato le redko po- tekajo individualno. Le v skupini lahko na- mreč posameznik razvija vse veščine, ki jih bo potreboval na tekmovanju. S tega vidika je pomembno, da jadralec razvije tudi do- bre sposobnosti delovanja v timu. Zaradi dalj časa trajajočih treningov in tekmovanj je pomembno, da se jadralec v timu počuti dobro. Le tako se bo lahko razvijal in dose- gal svoje cilje (Pletikos, 1991). „Gibalne sposobnosti jadralcev Po mnenju nekaterih avtorjev (npr. Bompa in Haff, 2009; v: Škof idr., 2019) so osnovne gibalne sposobnosti mišična jakost/sila, vzdržljivost in hitrost ter koordinacija in gi- bljivost. S povezanostjo dveh ali več osnov- nih gibalnih sposobnosti dobimo gibalne sposobnosti druge ravni – mišično moč, mišično vzdržljivost, mobilnost ipd. Gibal- ne sposobnosti v vseh športih določajo uspešnost športnika. Zelo redke so tiste, kjer je uspešnost odvisna zgolj od ene spo- sobnosti, pri večini športov je uspešnost odvisna od kombinacije več gibalnih spo- sobnosti (Škof, v: Škof idr., 2019). Jadranje sodi med slednje. Jadranje proti vetru Jadranje proti vetru je zanimiv fenomen. Veliko lažje je jadrati proti vetru kot razu- meti, kako je to sploh mogoče. Ko sedimo na jadrnici, vidimo premikanje morja iz smeri premca proti krmi. Veter lahko priha- ja tudi nekoliko s strani, a večinoma prihaja iz premca. Kako bi lahko razložili premika- nje jadrnice v nasprotno smer od morja in vetra? To je mogoče zato, ker sila vetra ni vzporedna s smerjo vetra in ker sila morja ni vzporedna z gibanjem morja v odvi- snosti od jadrnice (Kimball, 2010). Jadralci poskušajo s svojim gibanjem na jadrnici te fizikalne zakonitosti izkoristiti in doseči, da 36 bo jadrnica zaradi njihovega gibanja na njej še hitrejša. Visenje Posebnost večine jadralnih razredov je tako imenovano visenje (angl. hiking). Jadrnice, pri katerih morajo jadralci viseti, imajo na sredini po dolžini raztegnjen pas. Za ta pas jadralec zatakne zgornji del stopala, trup pa iztegne navzven, čim bolj vzporedno z morjem. Visenje je bilateralno in več- sklepno submaksimalno, kvaziizometrično gibanje. Cilj tega gibalnega vzorca, pri vo- žnji proti vetru, je nasprotovati komponenti sile vetra, ki deluje na jadrnico in jadrnico nagiba v nasprotno smer. Bolj je težišče jadralca oddaljeno od središča jadrnice, večji je navor, visenje pa je učinkovitejše. Da lahko jadralec težišče premakne kar se da izven jadrnice, mora aktivirati več mi- šičnih skupin. Bolj je iztegnjen, večje sile so potrebne za ohranjanje pozicije telesa, višji pa je posledično tudi napor (Podlogar in Peternelj, 2018). Jadralec se torej skuša upirati sili vetra na jadro (z gibanjem trupa v frontalni ravnini), hkrati pa mora ubrati najboljšo in najhitrejšo pot čez valove – op- timizirati mora hitrost jadrnice. Hitrost jadr- nice se zelo upočasni, ko je nagib jadrnice večji od 10 stopinj, zato morajo jadralci ves čas držati jadrnico v optimalnem položaju glede na spremembe vetra in valov. Pov- prečne sile iz pasu za visenje znašajo 715 N, s presežkom tudi čez 828 N, sila jadra znaša od 78 N pa vse do 190 N. Prisotna je tudi sila iz krmila, ki znaša okrog 15 N. Vse sile se povečujejo s povečano močjo vetra (Cun- ningham in Hale, 2013). Visenje zahteva maksimalno mišično moč, še posebno moč iztegovalk kolena, upogi- balk kolka, trebušnih mišic in spodnjih hrb- tnih mišic. Pomembno vlogo imajo tudi mišice zgornjih okončin, saj morajo jadralci nenehno zategovati in popuščati vrv jadra ter se s krmilom odzivati na valove (Cun- ningham in Hale, 2013). Med visenjem se največja utrujenost pojavi v mišici kvadriceps. Ta ima tri naloge: – vse štiri glave mišice generirajo silo izte- govalk kolena na pas za visenje, – stabilizacija kolena je dosežena s kon- trakcijo z mišicami zadnje lože (ham- string), – rectus femoris skrbi za fleksijo kolka, ki preprečuje padec nazaj (Cunningham in Hale, 2013). Jadralec je v položaju submaksimalne kva- ziizometrične bilateralne iztegnitve kolena pri intenzivnosti 30–40 % MVC, s presega- njem 100 % MVC, pomembna je tudi izo- metrična moč oprijema rok zaradi držanja vrvi. Ekscentrična mišična moč iztegovalk kolena in moč trupa je primerljiva z vr- hunskimi športniki v eksplozivnih športih, je pa med jadralci pogosto nesorazmerje med močjo zadnje lože in kvadricepsom, kar povzroča preobremenitev kolenskega sklepa ali poškodbo zaradi slabe stabili- zacija kolenskega sklepa (Cunningham in Hale, 2013). Fiziološko-biokemijske značilnosti jadranja Jadranje je disciplina, v kateri prevladujejo aerobni procesi z vmesnimi anaerobnimi procesi. Vse raziskave do zdaj so bile opra- vljene na podlagi podatkov, pridobljenih na simulatorjih visenja, nihče pa še ni iz- vedel testiranja na morju, zato se rezultati lahko razlikujejo od dejanskih. Maksimalna poraba kisika med treningom jadranja znaša približno 64 ml O 2 /kgmin za moške in 50 ml O 2 /kgmin za ženske. Pri jadralcih raziskovalci poročajo o izjemnih rezultatih pri vlečenju vrvi (posnemanje vlečenja vrvi za jadro), za test moči zgornjih udov, ki znaša 7 W/kg. Povprečje srčnega utripa med jadranjem znaša med 145 in 168 utripov na minuto, povprečna maksi- malna vrednost pa znaša 185 utripov na minuto. Visok krvni tlak skupaj z relativno nizkim srčnim utripom in nizkim privze- mom kisika je posledica semistatičnega de- lovanja mišičnega aparata med visenjem, ki je načeloma izometrično z vmesnimi dina- mičnimi akcijami, kar jadralcu omogoča, da vzdrži relativno visok napor dalj časa (Cun- ningham in Hale, 2013). Tudi izometrična vzdržljivost v moči in anaerobna moč prispevata k boljšemu »vi- senju«. Rezultati testa Wingate (s katerim merimo anaerobno moč) so pozitivno po- vezani z uspešnostjo jadralcev. Predvsem zato, ker se med visenjem izometrično po- javijo tudi maksimalne kontrakcije (Vange- lakoudi, Vogiatzis in Geladas, 2007). Izometrična kontrakcija med statičnim vi- senjem upočasni pretok krvi in preprečuje doseganje stabilnega stanja krvnega tla- ka ter povzroča hitro mišično utrujenost. Pogosto se pojavi tudi nevromuskularna utrujenost zaradi maksimalne moči skupaj z aerobno in anaerobno aktivnostjo. Tre- ning mora zato vsebovati vadbo za moč in za vzdržljivost (Cunningham in Hale, 2013). Vzdrževanje telesne teže Poleg vsega naštetega je za jadralce v olim- pijskih disciplinah pomembno, da vzdržu- jejo optimalno telesno maso. V razredu laser, ki je najštevilnejša olimpijska jadralna disciplina, je optimalna telesna masa med 78 in 83 kilogrami. Višji jadralci imajo tako lahko težave z izgubo telesne mase, jadralci nižje rasti pa s pridobivanjem telesne mase (Blackburn, 2010). Ohranjanje optimalne telesne mase je pri jadralcih oteženo tudi zaradi nepredvidljivih in spreminjajočih se urnikov tekmovanj in vremenskih razmer (npr. huda vročina), zaradi katerih je pogo- sto težko načrtovati ustrezno prehrano. Poškodbe pri jadralcih v olimpijskih razredih Jadralci v olimpijskih razredih zaradi po- navljajočih se gibov in prisilne, nenarav- ne telesne drže najpogosteje poročajo o bolečinah v kolenih, stopalih in hrbtenici. Tudi rezultati raziskav, ki so bile do zdaj opravljene na to temo, kažejo, da imajo jadralci v olimpijskih razredih najpogosteje poškodbe ledvene hrbenice, vratne hrbte- nice, stopal in gležnjev. Največ poškodb je bilo zaznanih med jadralci v razredu laser, ki velja za fizično najzahtevnejši jadralni ra- zred (Landsberg in Hunt, 2023; Crunkhorn idr., 2022). „Zaključek Jadranje od jadralcev v olimpijskem ra- zredu zahteva skrbno načrtovan trenažni proces in ustrezno psihološko pripravo. Le tako lahko jadralec v olimpijskem razredu posega po najvišjih mestih na tekmovanjih svetovnega ranga. „Literatura 1. Blackburn, M. (2010). Sailing fitness and train- ing. Kindle edition by Michael Blackburn. 2. Landsberg, C. M. in Hunt, S. E. (2023). Olym- pic class sailing injuries and illness: A 15-year study of a worl cup regatta venue. Wilder- ness & Environmental Medicine. https://www. sciencedirect.com/science/article/abs/pii/ S1080603223000479 3. Crunkorn, M. L., Wolff, A., Drew, M., Witchalls, J., Lalor, B. in Toohey, L. A. (2022). Establishing the incidence and prevalence of injury and illness in Australian sailing athletes over a full year of training and competition to help iz prakse za prakso 37 determine prevention priorities. Journal of Science and Medicine in Sport, 25(9), 726–731. 4. Cunningham, P. in Hale, T. (2007). Physiologi- cal responses of elite Laser sailors to 30 mi- nutes of simulated upwind sailing. Journal of Sport Sciences, 25(10), 1109–1116. 5. Emmett, J. (2008). Be your own sailing coach. Wiley Nautical. 6. Kimball, J. (2010). Physics of sailing. CRC Press. 7. Pletikos, K. (1991). Tehnika in taktika jadranja v dvosedih jadrnicah s pomično kobilico. [Di- plomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 8. Podlogar, T. in Peternelj, E. (2018). Kondicijska priprava jadralcev, ki visijo. Šport, 167(3–4), 273–279. 9. Vangelakoudi, A., Vogiatzis, I. in Geladas, N. (2007). Anaerobic capacity, isometric endu- rance and Laser sailing performance. Journal of Sports Sciences, 25(10), 1095–1100. Klavdij Pletikos, dipl. prof. telesne vzgoje trener jadralcev v olimpijski disciplini laser klavdijpletikos@gmail.com 38 Vsako novo branje prispevka Slovenec sem in kdo je več? (Šport, 2022, št. 1-2) vedno znova odkriva nenavadnosti, ki jih ne gre spregledati. Če v strokovnem tisku obja- vljena stališča niso problematizirana in z argumenti zavrnjena, veljajo za verodostoj- na in postajajo edina ‚resnica‘. Enoumje pa za nobeno vedo ni dobro. Pričujoči zapis se loteva posebne jezikoslovne teme, ki bi jo zagotovo najbolje obdelal pristojni jezikoslovec. Kot priučeni zbiratelj športnih strokovnih izrazov oziroma têrminov bom poskušal razjasniti dvomljivo jezikovno sta- lišče uglednega športnega strokovnjaka. Tudi športoslovci ne smejo biti neobčutljivi za nekatera jezikovna vprašanja, zato je v osrednjem strokovnem glasilu kdaj pa kdaj dobrodošla tudi kaka jezikoslovna tema. Saj zato pa so strokovne revije, da se v njih krešejo različna mnenja. Kje pa naj pote- ka ‚ustvarjalni prepir‘ in iskanje resnice, če ne v strokovni reviji? Tema bi verjetno bila primerna tudi za revijo Jezik in slovstvo, žal ne poznam športoslovca, ki bi to revijo prebiral, tako da bi tamkajšnji odziv zgrešil temeljni namen. Je pa pričujoči zapis nastal predvsem zaradi pozivanja pisca zgoraj omenjenega prispevka k “natančni dolo- čenosti temeljnih pojmov“ … ”ker je zelo težko voditi pogovor, če temeljni pojmi niso natančno določeni“. Hkrati se čutim dolžnega zadevo pojasniti tudi zato, ker sem posredno ‚obtožen‘, da s svojim ma- ternim jezikom ne ravnam skrbno, ker sem pripravil Športni terminološki (in ne izrazo- slovni) slovar. Odziv je potreben tudi zato, ker zadeva dva primera dvomljive rabe na Fakulteti za šport (Izrazoslovje pri telovadbi, Komisija za izrazoslovje). Pooblaščeni skrbnik športnega strokovne- ga izrazja s Fakultete za šport, ki se tudi za- vzema za ohranitev ‚lepih domačih besed‘, se v svojem prispevku (revija Šport, 2022, št. 1-2, str. 39) huduje na besedo terminologi- šče, kot je svojo spletno stran poimenovala za te zadeve pristojna Terminološka (pou- Silvo Kristan Terminologišče … daril S. K.) sekcija Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in ume- tnosti (SAZU). Zagovornik ‚lepih domačih besed‘ sprašuje, “zakaj ni primerna beseda izraz za têrmin?” Naj zapišem bolj razumlji- vo: pisec se zavzema za to, da bi namesto uveljavljenega pojma têrmin uporabljali lepo domačo besedo izraz. Očitno je, da pisec obe besedi šteje za sopomenki, zato je besedo têrmin preprosto podomačil v besedo izraz in jezikovno avtorizirano spletno terminologišče, ki ga urejajo slo- venisti Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) pri SAZU, preimenoval v ‚izrazoslo- višče‘. Zaradi pojmovnega enačenja obeh obravnavanih besed in zaradi zavzemanja za ‚lepe domače besede‘ (kar je načeloma sicer treba pohvaliti!) je nastala tudi knjiga z naslovom Izrazoslovje pri telovadbi (2018), ki obravnava telovadne strokovne izraze oziroma têrmine (in ne izraze nasploh), pa tudi ena od delovnih komisij visoke kadro- vske šole se je ‚po novem‘ na predlog ‚izra- zosloviščarja‘ preimenovala iz terminološke komisije v Komisijo za izrazoslovje, čeprav je njen temeljni namen zbiranje in obrav- navanje ter normiranje športnih strokov- nih(!) izrazov oziroma têrminov (ne pa izrazoslovje v športu 39 izrazov nasploh). A hkrati, ko se ljubiteljski ‚izrazosloviščar‘ zavzema za rabo besede ‚izrazoslovišče‘, nas pokojni strokovni sode- lavec Pedagoškega inštituta (pedagog in filozof dr. Franc Pediček), ki je več kot dve desetletji posvetil znanstvenemu prouče- vanju splošne in pedagoške terminologije, uči, “da je terminologija (poudaril S. K.) ti- sti znakovni sistem znanosti, v katerem se zrcali vsa tematika, vsa problematika in ves razvoj ter vrednostnost določene znanosti.“ Postavlja se torej vprašanje, ali ‚lep domač izraz‘ izrazoslovje pomeni isto kot beseda terminologija. Če pomeni isto, je zamenja- va terminologije z izrazoslovjem dopustna. Žal besedi izraz(oslovje) in têrmin(ologija) v jezikoslovju in strokovnem izrazoslovju ne pomenita isto (čeprav sta si zelo v sorodu) in ju – v imenu natančnosti – ne gre zame- njevati in še manj katero od teh samovolj- no izganjati ter o tem celo poučevati pri- stojne strokovno izobražene jezikoslovce Inštituta za slovenski jezik pri SAZU (“zakaj ni primerna beseda izraz za têrmin?“). Res je v različnih razlagah pojmov têrmin in terminologija nekaj nejasnosti, zlasti ne- kateri spletni opisi so nezanesljivi. Žal tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ni popolnoma nedvoumen. Zgledovanje zgolj po enem ali dveh virih ali po delnih in ohlapnih pojasnilih lahko nepoučenega govorca ali pisca hitro zavede. Potreben je celostni pogled na zadevo. Eno temeljnih vodil pri proučevanju katere koli zadeve je, da upoštevamo več pristoj- nih (kompetentnih, relevantnih) virov. To načelo tudi udejanjam na tem mestu. Za prvi slovenski terminološki(!) slovar, ki je izšel leta 1888 (1888!), velja delo pravnika in jezikoslovca(!) Mateja Cigaleta Znanstve- na terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Podatek kaže dvoje: prvič, da sta besedi têrmin in terminologija med jezikoslovci že dolgo časa uveljavlje- ni, in drugič, da so oba pojma uvajali celo v ‚srednja učilišča‘. Stari Verbinčev Slovar tujk (1971) zapiše: “Têrmin (iz lat. terminus), strokovni, znanstveni izraz, … tj. beseda, ki označuje kak natančno opredeljen pojem.“ Gre torej za strokovni, znanstveni izraz. V filozofskem učbeniku fakultete za elektro- tehniko (Več avtorjev, Filozofske teme, 1988) beremo: “Jezikovni izraz pojma je têrmin, ki lahko obsega eno ali več besed.“ Iz na- vedka je mogoče sklepati, da besedi izraz in têrmin nista sopomenki. In še tole stališče najdemo v istem učbeniku: “Zato ima tudi vsaka znanost bolj ali manj izdelan jezik, ki mu pravimo tudi terminologija.“ Pozorni bralec se zlahka pouči, da pojem termino- logija označuje ‚bolj ali manj izdelan jezik‘ vsake vede. Leksikon Cankarjeve založbe (1988) zapiše tole: “Têrmin (lat.), strokoven ali znanstveni izraz, ki označuje neki po- jem; v istem pomenu tudi izvirna latinska oblika terminus technicus.“ Torej še enkrat: beseda têrmin pomeni strokovni ali znan- stveni izraz. In v istem viru še: “Termino- logija, izrazje, celotnost strokovnih izrazov (têrminov) na kakem področju.“ Pozorni bralec ne more spregledati, da Leksikon Cankarjeve založbe pojem strokovni izraz v oklepaju pojasni z besedo têrmin, iz česar je mogoče sklepati, da têrmin le ni vsak iz- raz. Torej besedi nista sopomenki. Novejši Veliki slovar tujk Cankarjeve založbe (2002) pod točko 1(ena)* geslo têrmin pojasni kot “(strokovni, znanstveni) izraz, tj. beseda ali besedna zveza, ki označuje natančno opre- deljen pojem določene stroke; tudi termi- nus technicus.“ Spet strokovni, znanstve- ni izraz oziroma pojem določene stroke. (Opomba S. K.: Tankočutni bralec se sprašu- je, zakaj sta prvi dve besedi navedka v okle- paju, ko je beseda têrmin vendar v nadalje- vanju pojasnjen kot “natančno opredeljen pojem določene stroke“; presojo prepu- ščam bralcem, ki vedo, kaj je pleonazem**). Podobno razlaga besedo têrmin Veliki splo- šni leksikon Državne založbe Slovenije (2006). V njem preberemo: “Têrmin, beseda, ki označuje natančno določene pojme; stro- kovni ali znanstveni izraz (terminus techni- cus)“. Še enkrat strokovni ali znanstveni izraz! Isti leksikon pojem terminologija pojasni še kot “celoto strokovnih izrazov (têrminov) kakšnega področja znano- sti.“ Tudi ta leksikon pojem strokovni izraz v oklepaju pojasni z besedo têrmin, kar še enkrat potrjuje, da strokovnemu izrazu pra- vimo têrmin. Potemtakem v imenu sporo- čilne natančnosti tudi besede terminologija ni mogoče poljubno zamenjati z ‚lepo do- mačo besedo‘ izrazoslovje, lahko pa to nare- dimo z dvobesednim izrazom strokovno izrazoslovje. Tudi etimološki slovar Marka Snoja (Založba Mladinska knjiga, 1997) be- sedo têrmin pojasni kot “strokovni izraz v zloženkah terminologija, terminološki … prevzeto (eventualno prek nem. Termi- nus) iz srlat. ‚terminus‘, izraz s točno dolo- čenim, natančno omejenim pomenom …“. V etimološkem slovarju avtor tudi pripono ‚-logija‘ pojasni kot ‚znanost o …‘. Termi- no-logija je potemtakem znanost/veda/ znanstvena disciplina o têrminih ali stro- kovnih izrazih. Teoretiki terminologijo delijo še na občo ali splošno in posebno ali specialno oziroma področno, npr. pravna, medicinska, športna, smučarska, telovadna itn. (Opomba: poudarjen črkopis pri ključ- nih besedah, ki so predmet te razprave, zapisal S. K.). Za temeljna pisna pripomočka in zgleda slovenski pisci štejemo Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in spletišče FRAN, ki ga urejajo slovenisti z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri SAZU. V novejšem SSKJ2 (2014) je (tako kot v starejšem SSKJ1) pojem têrmin pod točko 1(ena)* pojasnjen kot “beseda, besedna zveza, ki pomeni pojme določene stroke, panoge, stro- kovni izraz.“ (Poudaril S. K.). Tako torej zapiše ‚jezikovni katekizem‘, po katerem se pisci navadno ravnamo. V istem slovarju je Opomba 1: Če SSKJ in spletišče FRAN štejemo za pristojna (kompetentna) pripomočka piscev slovenskih besedil, je dvobesedni izraz športna terminologija v skladu s temeljno jezikoslovno (lingv.) opredelitvijo pojma terminologija in zato popolnoma neoporečen. Pojem terminologija pomeni “celoto izrazov določene stroke“, levi prilastek ali označevalni pridevnik športna pa sporoča “za katero stroko gre“. Podobno je mo- goče v skladu s pravopisom popolnoma neopo- rečno zapisati tudi dvobesedni izraz telovadna terminologija (po zgledih iz SSKJ/1: filozofska, lesarska, medicinska terminologija). Tudi v tem primeru beseda terminologija pomeni “celoto izrazov določene stroke“, levi prilastek ali ozna- čevalni pridevnik telovadna pa sporoča, da gre za tisti izsek gibalne dejavnosti, ki mu v špor- tnem strokovnem govoru pravimo telovadba. Oba pravopisno neoporečna dvobesedna stro- kovna izraza je mogoče zapisati tudi z desnim prilastkom (terminologija športa, terminologija pri telovadbi oziroma terminologija telovad- be), kar pa pravopis odsvetuje, če je le mogo- če uporabiti levi prilastek. In v obeh navedenih primerih (športna terminologija, telovadna terminologija) je to mogoče. Pa še to: beseda terminologija ni tujka; gre za podomačeno pre- vzeto besedo, ki je del slovenskega knjižnega je- zika in jo zato najdemo v SSKJ brez stilne oznake, ki bi zahtevala opuščanje tega izraza (nekaj več o tem pozneje). Toliko o ‚natančni določenosti temeljnih pojmov‘ z jezikovnega zornega kota! Opomba 2: Zaradi načela ‚natančne določe- nosti temeljnih pojmov‘ je pisec tega sestavka (pri sklicevanju na SSKJ) nekaj besed zapisal s poševno pisavo in jih opremil z vprašajem, ker se zdi, da v razlago vnašajo zmedo. Zakaj? Prvič, če je beseda ‚terminologija‘ znak za ‚strokovno izrazje‘, bi natančni bralec namesto besede izra- zoslovje (s prvim vprašajem) pričakoval dvobese- dni izraz ‚strokovno izrazoslovje‘. Izrazoslovje in strokovno izrazoslovje namreč nista sopomenki (o tem še pozneje). Nelogični enobesedni izraz izrazoslovje zlahka zavede avtorja, da že ome- njeno knjigo naslovi z besedami Izrazoslovje pri telovadbi in terminološko komisijo preimenuje v Komisijo za izrazoslovje. In drugič (drugi vprašaj), če je beseda ‚terminologija‘ znak za ‚strokovno izrazje‘, je dvobesedni izraz ‚strokovna termino- logija‘ pleonazem (nesmiselno besedno preo- bilje), ker je lastnost ‚strokovna‘ že imanentna v pojmu terminologija. Pa še drugače povedano: pojem terminologija že sam zase sporoča, da gre za strokovno izrazje. Toliko še o skrbi za na- tančnost pisnih sporočil. 40 pod točko 2 pojem têrmin pojasnjen še z besedami “knjiž., redko izraz, beseda.“ Mo- goče je torej razumeti, da beseda têrmin praviloma (točka 1) pomeni strokovni iz- raz oziroma pojem določene stroke in zelo redko (pod točko 2) besedo oziroma izraz. Če smo torej natančni (in predvsem za to gre), besedi izraz in têrmin nista so- pomenki. Potemtakem tudi besedi izrazo- slovje in terminologija nista sopomenki. Ob sklicevanju na SSKJ je treba še povedati, da slovaropisci zapišejo v slovar besede, ki so v javni rabi dosegle ustrezno pogostost (fre- kvenco). Sklepati je torej mogoče, da bese- da têrmin z vsemi svojimi izpeljankami v javni rabi le ni tako redek pojav, če si je na podlagi pogoste rabe pridobila pravico do vpisa v SSKJ. Le zakaj bi jo preganjali, če jo slovaropisci sprejemajo in uveljavljajo? Pojem terminologija je skoraj enako po- jasnjen tako v SSKJ kot na spletišču FRAN. Naj zaradi verodostojnosti opis pojma terminologija kar dobesedno prepišem iz obeh virov. SSKJ: “Terminologija, 1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izraz- je, izrazoslovje(?): nekatere stroke so razvile bogato terminologijo; uporabljati domačo, zastarelo terminologijo; filozofska, lesarska, medicinska terminologija; strokovna ter- minologija(?); 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo.“ (Opomba: besede s po- ševnim črkopisom in vprašajema opremil S. K.; o tem pozneje, glej opombo 2). In FRAN: “Terminologija, 1. “celota izrazov določene stroke“; in pod točko 2. “veda o strokovnih izrazih kakega jezika“. Opis poj- ma terminologija na reprezentativnem in kompetentnem spletišču FRAN je popol- noma nedvoumen, kratek, jedrnat in razu- mljiv, zato se ga v strokovnem govoru velja oprijeti. Če pri točki 1 (SSKJ) upoštevamo še stilno oznako “lingv.“ (lingvistika, jeziko- slovje), je mogoče pritrditi, da je beseda terminologija ‚lingvistični terminus tech- nicus‘ (za ljubitelje lepih domačih besed: jezikoslovni strokovni izraz). Na podlagi pristojnih (kompetentnih) virov (SSKJ in spletišče FRAN) je torej mogoče ugotoviti, da je beseda terminologija se- stavni del slovenskega knjižnega jezika in hkrati še dvopomenka: pomeni namreč “celoto izrazov določene stroke“ in tudi “vedo o strokovnih izrazih kakega jezi- ka“. V SSKJ2 najdemo še tele izpeljanke iz pojma têrmin: terminolog, terminologi- ja, terminografija, terminologizacija - vse vse brez stilne oznake, ki bi opozarjale na neprimerno rabo. Poglejmo še zadnji Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (izdal ZRC SAZU, 2012), v katerem najdemo še besedi terminografija in terminologi- zacija. Prva je pojasnjena kot “jezikoslov- na disciplina, ki se ukvarja z umeščanjem têrminov v slovarje“, druga pa kot “upo- raba izraza, ki je v svojem osnovnem po- menu del splošne rabe, za poimenovanje strokovnega pojma.“ Slovenistka Zvonka Leder-Mancini (Terminologija v znanosti, str. 89) pojem terminologizacija bolj razu- mljivo pojasni kot “pojav, da beseda (izraz) iz splošnega besedišča postane têrmin.“ Obe opredelitvi pojma terminologizacija sta še posebno zanimivi zato, ker kažeta, da priznani slovenisti vendarle ločijo med besedo splošnega besedišča (izrazom) in têrminom (strokovnim izrazom). In da beseda iz splošnega besedišča lahko po- stane tudi têrmin. Ob tej ugotovitvi sem se spomnil besede vijak, ki je nekoč med ‚izrazosloviščarji‘ dvignila veliko prahu, ker v splošnem besedišču pomeni nekaj drugega kot je pomenila po očitni termi- nologizaciji. Nekaj podobnega je tudi beseda helikopter, ki jo slišimo v televizij- skih prenosih pomembnejših tekmovanj v športni gimnastiki. V splošnem besedišču helikopter pomeni nekaj drugega kot po terminologizaciji v strokovnem jeziku športne gimnastike. Ali pa beseda riba. Lahko je zgolj izraz iz splošnega besednja- ka vsakdanjega jezika, biologu pa je lahko tudi terminus technicus, strokovni izraz. Če torej hočemo biti natančni (kar veleva tudi znanost), je treba razlikovati besedi izraz in têrmin. Se opravičujem, ker me je, žal, neko- liko zaneslo, saj pojav terminologizacije ni predmet tega sestavka, zato naj nadaljujem z osnovno temo, ki je predmet tega zapisa. (Opomba: poudarjen črkopis v ključnih poj- mih uporabil S. K.). Še nekaj virov, iz katerih se je mogoče za- nesljivo poučiti o neoporečni rabi pojmov têrmin in terminologija: Pedagoški inštitut je leta 1984 izdal zbornik z naslovom Termi- nologija v znanosti. Filozofska fakulteta in njen znanstveni inštitut leta 1989 organizi- rata strokovni posvet (simpozij) z naslovom Slovenski jezik v znanosti in prispevke izdata v dveh knjigah. Razpravljavci in pisci pri- spevkov se izrazov têrmin in terminologi- ja ne izogibajo. Pedagoški inštitut leta 1990 izda knjigo dr. Franca Pedička z naslovom Prispevki za teorijo terminologije v znano- sti – tudi pedagoški. (Opomba: priporočam vsem ‚izrazosloviščarjem‘.) Leta 1991 dr. Zoran Jelenc izda Terminologijo izobraže- vanja odraslih. ZRC SAZU leta 2004 izda ob- sežen zbornik z naslovom Terminologija v času globalizacije (tudi z angleškim naslo- vom: Therminology at the Time of Globaliza- tion). Zanimivo je, da predstavnik Filozofske fakultete (slovenski jezikoslovec, anglist dr. Stanko Klinar, visokošolski učitelj na filozof- ski fakulteti) v svojem prispevku predlaga ‚legalizacijo‘ izraza tehnični têrmin za sklop strokovnega izrazja v določeni stroki oziro- ma vedi. Ni mogoče spregledati, da se je predlagatelj zgledoval po latinskem izrazu terminus technicus. V uvodu omenjenega zbornika (ZRC SAZU, 2004) še preberemo: “V prispevkih je bil podan prikaz termino- loškega(!) in termografskega(!) dela v posameznih državah ter reševanje termi- noloških(!) problemov …“ (poudarjen tisk in klicaje dodal S. K.). Terminoloških torej, ne izrazoslovnih(!). Samo po letu 2000 je v okviru Termino- loške sekcije inštituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU izšlo 16 (šestnajst) slovarjev, ki vsebujejo strokovno izrazje različnih panog ali strok. Razen enega (Slovenski smučarski slovar) so vsi drugi označeni z označevalnim pridevnikom ‚terminolo- ški‘ (Davčni terminološki slovar, Terminološki slovar betonskih konstrukcij, Farmacevtski terminološki slovar, Pravni terminološki slo- var, Urbanistični terminološki slovar, Termi- nološki slovar uporabne umetnosti, Tolkalni terminološki slovar, Botanični terminološki slovar, Gledališki terminološki slovar in tako naprej). Vrsta terminoloških slovarjev je izšla pod okriljem ZRC SAZU tudi že pred letom 2000, med njimi tudi Planinski termi- nološki slovar. Inštitut za slovenski jezik pri SAZU je leta 2009 izdal delo Terminologija in sodobna terminografija (uredile M. Hu- mar, M. Žagar Karer in N. Ledinek). Ne gre tudi spregledati Terminologije v Evropski uniji, ki jo je leta 2017 napisala Tanja Fajfar in izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramo- vša. Ali ni nenavadno, da nacionalni skrbnik slovenskega jezika dopušča uveljavljanje izraza têrmin, če bi ga lahko zamenjala ‚lepa domača beseda‘ izraz? Odgovor je lahko samo eden: besedi izraz in têrmin nista so- pomenki. Pa še mimogrede: med slovarji, ki so izšli pod pokroviteljstvom Inštituta za slovenski jezik pri SAZU, ni najti terminolo- škega slovarja, ki bi bil naslovljen z besedo ‚izrazoslovje‘ (kot na primer Izrazoslovje pri telovadbi). Le zakaj? Premislek ne bo odveč: najbrž zato, ker besedi izrazoslovje in termi- nologija nista sopomenki. Po zgledu vseh terminoloških slovarjev, ki so izšli pod okriljem Terminološke sekcije oziroma Sekcije za terminološke slovarje Inštitu- izrazoslovje v športu 41 ta za slovenski jezik pri SAZU, je nastal tudi Športni terminološki slovar, ki ga je leta 2012 izdala Fakulteta za šport. Posodobljen – seveda spet ‚terminološki‘ (po zgledu iz SSKJ in spletišča FRAN ter vrsti drugih ter- minoloških slovarjev) – zdaj na Fakulteti za šport čaka na ‹žegen› fakultetne izra- zoslovne? komisije. (Mimogrede medklic o “natančni določenosti temeljnih pojmov“, za kar v bistvu v tem sestavku sploh gre: če pojma izrazoslovje in terminologija nista sopomenki, izrazoslovna komisija sploh ni pristojna za ocenjevanje terminologije; oce- njevanje terminologije je domena termino- loške komisije). Za najpomembnejši vir (v resnici kar ‚učbe- nik‘) o teoretičnih in praktičnih vprašanjih terminologije je mogoče šteti Zbornik Ter- minologija v znanosti (Pedagoški inštitut, 1984), ki nas razumljivo, obsežno in prepri- čljivo največ pouči o različnih vidikih termi- nologije. V navedenem ‚učbeniku‘ je pojem têrmin opredeljen kot “beseda ali skupina besed, katerih jezikovni znak se ujema z ustreznim pojmom določenega podro- čja, znanosti ali tehnike“ (poudaril S. K.). Pa še tole preberemo v istem viru, ki mu za- gotovo ne gre oporekati pristojnosti (kom- petentnosti): “Terminologija je podsistem jezika“. Amen! Upati je, da ‚izrazosloviščarji‘ ne bodo Pedagoškemu inštitutu podtaknili jezikovnega krivoverstva. Omenjeni ‚učbe- nik‘ toplo priporočam novodobnim špor- tnim ‚izrazosloviščarjem‘. Pregled pristojnih (relevantnih, kompeten- tnih) jezikoslovnih virov kaže, da se sloveni- sti in drugi jezikoslovci ne izogibajo bese- dama têrmin in terminologija. Pa ne da (po dr. I. Č) slovenisti in drugi jezikoslovci zaničujejo in uničujejo slovenski jezik, ker ‚lepe domače besede‘ nadomeščajo s tu- jimi? In da SAZU s terminološko(!) sekcijo (tak je uraden naziv te delovne skupine) Inštituta za slovenski jezik neskrbno ravna z jezikom, čeprav naj bi zanj skrbela? Ali naj vodji Inštituta za slovenski jezik pri SAZU (slovenist dr. Kozma Ahačič, raziskovalec slovenskega jezika in avtor več knjig, tudi avtor dveh slovenskih slovnic za osnovno in srednjo šolo) očitamo zanemarjanje slo- venščine, če v javnih glasilih omenja termi- nološko posvetovalnico, ki deluje v okviru terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri SAZU? Očitno zajec tiči v drugem grmu. Zdi se, da je pojem têrmin z vsemi njegovimi izpeljankami del neoporečnega jezikoslovnega govora. Vsi navedeni prime- ri v tem zapisu to zagotovo potrjujejo. Se pa ob tej ugotovitvi ponuja naslednja mi- sel: če pristojna jezikovna stroka priznava in uveljavlja pojem têrmin z vsemi njegovimi izpeljankami, ni razloga, da bi dvomili vanje in jih čistunsko preganjali. Zakaj beseda ter- minologija vznemirja enega športoslovca? Nevednost, kaprica …? Ali ni nespodobno, da predstavnik vede, ki bi se v jezikovnih zadevah morala učiti od jezikoslovja, po svoji podobi laično spreminja uveljavljene jezikoslovne têrmine, ki jih priznava pristoj- no (kompetentno) jezikoslovje? Po logiki stvari se pričakuje, da so področni strokov- njaki in raziskovalci pristojni (kompetentni, suvereni) besedotvorci/terminotvorci le na svojem strokovnem in znanstvenem področju, splošne smernice slovenskega knjižnega jezika so pa le domena pristoj- nih jezikoslovcev. O čistunskem in nasil- nem spreminjanju vsake besede, ki ‚diši‘ po tujem jeziku, smo lahko v Delu (29. okt. 2022) prebrali tole (izjavo diplomiranega anglista in prevajalca Damjana Zorca zapi- sal novinar Igor Bratož): “Skrb za ohranitev jezika ni v tem, da ga obvarujemo pred spremembami, temveč da ga ohranjamo živega in mu pustimo dihati … Živost je- zika pa pomeni dodajanje in sprejemanje vplivov iz lokalnega in globalnega okolja, saj to jezik bogati.“ Kot da bi avtor in pisec navedene misli odgovarjala na izsiljeno ‹črkarsko pravdo‘ o têrminu, terminologiji, terminografiji, terminologišču in terminolo- gizaciji. Da ne bi ‚izrazosloviščarji‘ napačno razumeli bogatenje jezika, dodajmo še to, da ima tudi ‚dodajanje in sprejemanje‘ tujih vplivov svoje meje in svoja pravila, o čemer pa je tudi že tekla beseda. Če bi na podlagi zapisanega empirične- ga spoznanja opredelili pojma izraz in têrmin, je najprej mogoče pritrditi, da v večinski in natančni jezikovni rabi besedi nista sopomenki, ne pomenita isto. Termi- nologišče torej ni ‚izrazoslovišče‘. Pojem iz- raz je jezikovno znamenje za besede, ki so po svojem osnovnem pomenu del splošne jezikovne rabe, pojem têrmin (lat. termi- nus technicus) pa označuje besedo, ki jo šte- jemo za strokovni izraz v konkretni stroki ali vedi. K takšnemu razumevanju obeh pojmov nas napeljuje tudi SSKJ, ki pojem têrmin pod točko 2 pojasni z besedami “knjiž., redko izraz, beseda“. Ne gre spregle- dati, da tudi priznani slovenisti ločijo splo- šno besedišče od terminologije oziroma strokovnega besedišča, strokovnega jezika (Zvonka Leder-Mancini, Terminolo- gija v znanosti, str. 84). In če smo logično in sistemsko natančni (saj za to gre, kajne?), je med pojmoma izraz in têrmin še ena razlika. Proučevanje izrazov, ki so del splošne jezikovne rabe, je izključna domena jezikoslovcev, oblikova- nje têrminov ali strokovnih izrazov pa je v prvi vrsti domena področne stroke in vede, pri čemer je pomoč jezikoslovca velikokrat zaželena in včasih celo nujna. Velja tudi na- čelo, da so za oblikovanje têrminov strožja pomenoslovna in leksikološka pravila (eno- pomenskost, natančno določen pomenski obseg têrmina, izogibanje večpomenskim, sopomenskim in žargonskim besedam itn.) kot za oblikovanje izrazov splošnega besedišča, ki so lahko pomensko širši, ohla- pnejši, manj natančni. Nekateri avtorji, ki ločijo besede splošnega besedišča od be- sed strokovnega besedišča (têrminov) še poudarjajo, da se besede splošnega bese- dišča največkrat spreminjajo stihijsko (skozi rabo), brez posebne jezikovne intervencije, têrmine pa s tehtnim strokovnim premisle- kom oblikujejo področni strokovnjaki, ki dobro poznajo vsebino posameznih stro- kovnih pojmov. Zagotovo pa so najboljše rešitve plod sodelovanja področnega stro- kovnjaka (ki natančno ve, za kaj gre) in jezi- koslovca/slovenista (ki o jeziku več ve kot ‚kineziolog‘). Če pa se že zavzemamo za ‚natančno do- ločenost temeljnih pojmov‘, je treba dodati še tole ‚natančnost‘: z izrazi (pojmi splošne rabe) se ukvarja izrazo-slovje, s têrmini (strokovnimi izrazi v neki stroki ali vedi) pa področna termino-logija ali strokovno izrazo-slovje. Pojma izrazoslovje in stro- kovno izrazoslovje (terminologija) nista sopomenki, ker sta v logičnem hierarhič- nem odnosu: izrazoslovje je rodni pojem (genus proximum), strokovno izrazoslov- je pa je vrsta izrazoslovja (species), torej podrejeni pojem rodnemu, kar nazorno sporoča označevalni pridevnik (levi prila- stek) ‚strokovno‘. Enako sta v logičnem hierarhičnem odnosu pojma izrazje in strokovno izrazje (terminologija), zato nista sopomenki. In ker je terminologija imanentni (neločljivi) konstitutivni del vsa- ke vede, govorimo in pišemo o področnih terminologijah ali strokovnem izrazju te ali one stroke oziroma vede (SSKJ: filozof- ska, lesarska, medicinska terminologija … in po tem zgledu: športna, košarkarska, gorniška, smučarska, telovadna terminolo- gija itn.). Glede na zapisano je utemeljena trditev, da je “terminologija podsistem jezika“ (Terminologija v znanosti, Pedago- ški inštitut, 1984). Na podlagi zapisanega in ob zavzemanju za ‚natančno opredelitev temeljnih pojmov‘ je mogoče tudi skleniti, da besedni zvezi izrazoslovje pri telovadbi 42 in strokovno izrazoslovje pri telovadbi nista sopomenki. Zato pojma terminologija/stro- kovno izrazoslovje ni mogoče preprosto za- menjati z enobesednim izrazom izrazoslov- je (npr. komisija za izrazoslovje, izrazoslovje pri telovadbi). Je pa res, da tudi vsi slovenisti ne ločijo med (splošnim, občim) izrazoslov- jem in (posebnim, specialnim) strokovnim izrazoslovjem oziroma področno termino- logijo, kar bi bilo v imenu znanstvene na- tančnosti pričakovati. Ta spodrs je mogoče pripisati tudi ohlapni razlagi pojma ‚izrazo- slovje‘ v SSKJ, ki je očitno okužila tudi ‚izra- zosloviščarje‘. A kdor se goreče zavzema za ‚natančno določenost temeljnih pojmov‘ in na to druge opozarja, ne bi smel imeti za- držkov pri pomenskem ločevanju pojmov izraz in têrmin. Seveda je pošteno (v znanosti pa sploh), da v razpravi predočimo tudi drugačna ozi- roma nasprotna stališča. Zato ne gre spre- gledati primera (Jože Toporišič, Enciklope- dija slovenskega jezika, Cankarjeva založba, 1992), ki edini med dostopnimi viri ne po- jasni pojmov têrmin in terminologija. Obe gesli sicer zapiše v svoj besednjak, vendar bralca s puščico usmerja na gesli ‚izraz‘ in ‚izrazje‘, kjer pa besedo izrazje pojasni kot “besede in besedne zveze, ki se v strokah dogovorno rabijo kot poimenovanje stvari in pojavov ter njihovih lastnosti …“. Topo- rišič očitno ne loči pojma, ki označuje be- sedo, ki je po svojem osnovnem pomenu del splošne jezikovne rabe (izraz), od pojma, ki ga štejemo za strokovni izraz v konkretni stroki ali vedi (têrmin). Toporišič seveda ni kdorkoli, a hkrati v tem sestavku zbrani primeri kažejo, da v večinski rabi med je- zikoslovci besedi izraz in termin nista so- pomenki. Nekaj zmede in nedoslednosti je zaznati tudi v nekaterih tako imenovanih elitnih slovarjih. Nekaj zavajajočih navedb iz SSKJ je bilo že omenjenih (glej opombo 2, poševno zapisane besede z vprašajem). Ugotovljeno je bilo tudi, da SSKJ1 in SSKJ2 tako geslo terminologija kot geslo izrazo- slovje enako opredelita. Zato (tako v SSKJ1 kot v SSKJ2) preberemo, da (tudi) izrazo- slovje pomeni ‚sklop strokovnega izrazja‘ in hkrati ‚vedo o strokovnih izrazih‘, čeprav večinska raba v jezikoslovnem slovstvu loči izraz od têrmina in zato tudi izrazoslovje od terminologije. Ne nazadnje nas tako uči tudi ‚učbenik‘ Terminologija v znanosti. Mogoče je torej ugotoviti, da nekaterim jezikovnim virom res ni mogoče priznati “natančne določenosti temeljnih pojmov.“ In če se pustimo zavesti, dobimo ‚komisijo za izrazoslovje‘… Pojem têrmin priznava in uporablja večina slovenistov in drugih jezikoslovcev, zakaj bi nanj zlivali gnojnico. Pojem têrmin tudi ni (več) tuja beseda, ampak jo štejemo za tako imenovano prevzeto besedo, ki je narejena po latinskem izrazu ‚terminus technicus‘ in podomačena v skladu s slovenskim pravo- pisom. Noben jezik ni samozadosten, zato mora kdaj pa kdaj svoje besedišče oboga- titi tudi z izrazi tujega izvora, ki jim pravimo prevzete besede. Zlasti v primeru tako ime- novanih poimenovalnih praznin je ta me- toda bogatenja jezika dobrodošla. Očitno je podomačena beseda têrmin izpolnila poimenovalno praznino za sklop strokov- nega/znanstvenega besedja in postala del slovenskega knjižnega jezika. Zato jo naj- demo tako v SSKJ1 kot v SSKJ2 brez stilne oznake, ki bi narekovala rabo ‚lepe domače besede‘. Zakaj bi bili bolj papeški od pape- ža? V zvezi z obravnavano zadevo tudi ne gre spregledati uvodnih besed v zadnjem, prenovljenem Slovarju slovenskega knji- žnega jezika. Na strani XVII v 5. točki prebe- remo: “Slovar hoče pokazati, katere besede so danes v knjižnem jeziku žive …“ Logični sklep je preprost: Ker so slovaropisci uvrstili geslo têrmin in njegove izpeljanke (termi- nolog, terminologija, terminološki) v SSKJ, so s tem pokazali, da so te besede danes žive v knjižnem jeziku. Zakaj torej na Fakul- teti za šport pogrom nad njimi? Strastni lju- bitelji ‚lepe domače besede‘, ki jim prevzeta tuja beseda ni všeč, lahko še vedno name- sto besede têrmin zapišejo tudi strokovni izraz, če mislijo, da so zato kaj bolj Slovenci. Žal z domoljubjem, na katerega ob tej ‚čr- karski pravdi‘ opozarja cenjeni ‚izrazoslovi- ščar‘, to nima nobene zveze. Sklicevanje na slovenstvo je v tem primeru (in ob množici prevzetih tujih izrazov v knjižnem jeziku, v športu in celo v športni gimnastiki) pred- vsem všečna demagoška poza za uveljavi- tev svoje lastne teorije. Seveda bi bilo zanimivo vedeti, kdaj in zakaj se je v slovenskem knjižnem jeziku prijela beseda têrmin. Ker nisem etimolog, lahko o tem le razmišljam in ugibam na podlagi drugih znanih primerov. Glede na to, da besedo terminologija dokazljivo poznamo najmanj že od leta 1888 (M. Cigale, Znan- stvena terminologija …), pojav zagotovo ni posledica sodobne globalizacije. Najbrž se je že prej v razvoju jezika pokazala potreba po posebni besedi, ki bo označevala zgolj strokovne izraze posameznih strok ali ved in ne vseh izrazov, ki so po svojem osnov- nem pomenu del splošne jezikovne rabe. Pri roki je bil latinski izraz terminus techni- cus. V skladu s teorijo in prakso prevzema- nja tujih besed, ki zapolnijo poimenovalne praznine v domačem jeziku, so domnevno najprej opustili izraz technicus, nato pa po- domačili latinski izraz terminus v têrmin. In tako imamo dve različni besedi za dva jezi- kovna sklopa: izraz za besedo splošne rabe in têrmin, ki označuje natančno določen pojem v konkretni stroki ali vedi. Neglede na to, ali je moja teza verjetna, je empirič- no preverjeno dejstvo, da so podomačeni izrazi têrmin, terminologija in druge izpe- ljanke iz teh prevzetih besed uveljavljen del slovenskega knjižnega jezika (glej SSKJ) in hkrati mednarodnega strokovnega izrazja (nem. die Terminologie, ang. the termino- logy, it. terminologia, fr. terminologie). Na podoben način je slovenski jezik obogatilo že nešteto besed iz tujih jezikov, za katere danes niti ne vemo več, da smo jih prevzeli v slovenski knjižni jezik. Takšne besede so na primer miting, pica, špageti, hiša, džez, džins, čokolada, vikend in vrsta drugih. Tudi na športnem področju imamo veliko prevzetih besed, ki so zapolnile poimeno- valne praznine in obogatile domač športni besednjak. To so naprimer avt, boks, kros, spidvej, tenis, vaterpolo, kravl in še vrsto drugih. In celo v športni gimnastiki jih ima- mo: akrobatika (gr. akros, akrobatos, težavna telesna vaja), salto (it. saltare, salto, skočiti), parter (fr. parterre, par, po, ob; terre, zemlja). Kaj je s tem narobe? Tako se pač bogati jezik. Mogoče je pritrditi slovenistu Marku Stabeju, ki je zapisal (Dnevnik, 3. 5. 2023): “Jezikoslovje že dolgo svari prenapete jezikovne samozadostneže in samozado- stnice, da od slovenščine ne bi prav veliko ostalo, če bi iz nje izgnali vse, kar je vanjo tako ali drugače prišlo od drugod.“ Zagoto- vo zaradi rabe prevzete besede têrmin in njenih izpeljank slovenščina ne bo izumrla. Preživela je že hujše viharje ‚inu obstala‘. V ‚učbeniku‘ terminologije (Terminologija v znanosti) preberemo tudi tole: “Rabe in- ternacionalizmov ni mogoče opuščati, saj so vez z mednarodno prakso in bi ta pu- rizem pomenil zapiranje pred svetom … “ V kategorijo ‚internacionalizmi‘ zagotovo šteje pojem terminologija (da o besedi gi- mnastika, ki jo ‚izrazosloviščar‘ preganja, ne razpravljamo posebej). Res pa je, da pre- vzemanje besed iz tujih jezikov ne bi smel biti samoumeven množični pojav. Torej po pameti – cum grano salis. Več o metodah in strategiji zapolnjevanja tako imenovanih poimenovalnih praznin s tujimi izrazi je mogoče prebrati v ustreznih jezikoslovnih virih, nekaj malega tudi v knjigi Pogledi na šport 3 – terminološki utrinki (str. 490). izrazoslovje v športu 43 Če pa se že zavzemamo za ‹›natančno določanje temeljnih pojmov›› (kar je seve- da prav!), pa je treba nekaj zapisati tudi o besedah izrazje in izrazoslovje, ki ju ne- kateri ‚izrazosloviščarji‘ očitno ne ločijo. Po jezikovni, pomenoslovni in logični presoji omenjeni besedi ne pomenita isto. Izrazje je množina od samostalnika izraz, izrazo- -slovje pa je veda ali znanstvena disciplina, ki z različnih zornih kotov proučuje (zbira, zapisuje, obdeluje, razlaga, pojasnjuje, pri- merja, oblikuje, preoblikuje, posodablja, dokazuje, normira, sistematizira) izrazje. Zgolj zbirka (izpisovanje, zbiranje, razvršča- nje) izrazov torej še ni izrazo-slovje, am- pak le njen začetni del. Pisec tega zapisa se glede rabe pojma ter- minologija pridružuje večinskemu mne- nju pristojnih (kompetentnih) jezikoslov- cev in na podlagi vsega zapisanega v tem prispevku teoretično (logično-jezikovno- -terminološko) razčlenjuje domnevno neu- strezna (nenatančna) naziva, ki zadevata fa- kultetno delovno telo z imenom Komisija za izrazoslovje in knjigo z naslovom Izra- zoslovje pri telovadbi (Več avtorjev, Založ- ba Fakulteta za šport in Univerza v Ljublja- ni, 2018). Osrednji motiv je seveda želja po ‚natančnem (in nedvoumnem) določanju temeljnih pojmov‘. In s tega zornega kota je težko pritrditi, da sta oba omenjena nazi- va terminološko popolnoma neoporečna. Najbrž ustrezata nekoliko ohlapnem stali- šču v nekaterih slovaropisnih virih in ohla- pnemu stališču/znanju krstnih botrov, ne pa celostnemu pogledu na zadevo. Pisec tega zapisa seveda tudi dopušča možnost, da preveč resno in dosledno jemlje teorijo o natančnem določanju temeljnih pojmov. 1. Ad Komisija za izrazoslovje. Pravopis nas uči, da se izogibamo desnega prilastka (v tem primeru je to dvobesedni izraz ‚za izrazoslovje‘), kadar lahko isti pojem zapi- šemo z levim prilastkom oziroma (levim) označevalnim pridevnikom. Če ravnamo skladno s pravopisom, dobimo dvobese- dni izraz izrazoslovna komisija. Nastali dvobesedni izraz pa ni v skladu s temelj- nim terminotvornim načelom nomen est omen. Po natančni definiciji je izrazoslovje veda ali znanstvena disciplina, ki proučuje pojme splošne rabe (izraze), kar pa ni do- mena Fakultete za šport. Domena Fakultete za šport je zbiranje (terminografija) ter obli- kovanje in normiranje (terminologizacija) področnih/športnih strokovnih izrazov ali têrminov, kar pa je delovno področje vede/ znanstvene discipline z imenom termino- logija. V skladu s pravopisom in pomensko razliko med pojmoma ‚izraz‘ in ‚termin‘ bi verjetno bilo smiselno, da se komisija, ki deluje na tem področju, po načelu ‚nomen est omen‘ imenuje terminološka komisi- ja, kot se imenuje večina podobnih komisij na meni znanih fakultetah. Natančno tako se je imenovala že nekaj desetletij, čeprav ni bila dejavna. Žal tudi zgolj ‚drugo pako- vanje‘ (izraz prevzet po znanem srbskem pregovoru) še ni dalo oprijemljivih rezul- tatov. Če ima Inštitut za slovenski jezik pri SAZU Terminološko sekcijo, Komisijo za terminološke slovarje in Terminološko posvetovalnico, ni pametnega razloga, da Fakulteta za šport ne bi imela svoje Terminološke komisije. Seveda pričaku- jemo vsestransko dejavno komisijo, ki se bo dnevno javno odzivala na poskuse tuje besedne okupacije slovenskega športne- ga jezika. Beseda terminologija pa tudi ni tujka (glej SSKJ), hkrati je primerna za viso- košolsko institucijo, ker je uveljavljen med- narodni izraz za strokovno izrazje (nem. die Terminologie, ang. the terminology, it. terminologia, fr. terminilogie). Zato ni na- ključno, da so nekatere mednarodne insti- tucije zapisale v svoj naziv besedo termi- nologija (npr. pri mednarodnem komiteju slavistov v Zagrebu je leta 1986 delovala Mednarodna terminološka komisija, na Dunaju pa Mednarodni informacijski center za terminologijo). 2. Ad Izrazoslovje pri telovadbi. Pravopis nas uči, da se izogibamo desnega prilastka (v tem primeru sta to besedi ‚pri telovad- bi‘), če lahko isti pojem zapišemo z levim prilastkom oziroma (levim) označevalnim pridevnikom. Če ravnamo skladno s pra- vopisom, dobimo dvobesedni izraz telo- vadno izrazoslovje. Toda, če smo zelo natančni, je ‚izrazoslovje‘ po definiciji znan- stvena disciplina, ki se ukvarja s pojmi splo- šne jezikovne rabe. Z natančno določenimi pojmi ali têrmini v konkretni stroki ali vedi se ukvarja (področna) terminologija. In če se strinjamo, da je treba ‹temeljne poj- me vendarle natančno določiti›, bi bilo smiselno besedo ‚izrazoslovje‘ zamenjati s pojmom ‚terminologija‘. Rešitev je na dlani: telovadna terminologija. S pravopisne- ga zornega kota je beseda ‚terminologija‘ jedrni pojem (jedrni samostalnik), beseda ‚telovadna‘ pa levi prilastek ali označeval- ni pridevnik, ki označujeta vrsto termino- logije. Ljubitelji ‚lepih domačih besed‘ pa lahko namesto telovadne terminologije zapišejo tudi besedno zvezo telovadno strokovno izrazje. Je pa res, da po dogovoru (konvenciji), ki je tretjerazredna metoda za oblikovanje novih têrminov, lahko tudi terminološko komisijo preimenujemo v izrazoslovno, pa tudi če je večinska raba pristojnih stro- kovnjakov drugačna. Žal to ni v skladu ne z željo in zahtevo po “natančni določenosti temeljnih pojmov“ ne z načeli znanstvene odličnosti. Res pa je tudi to, da je ob agilno- sti neke komisije mogoče tudi spregledati njen morebitni ohlapni naziv. Žal na agil- nost komisije za ‚izrazoslovje‘ še čakamo … Za zdaj se je osredinila le na ‚retelovadizaci- jo‘ (‚sokolizacijo‘) športne vzgoje. dr. Silvo Kristan, upokojeni profesor Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport silvo.kristan@guest.arnes.si *Nekatere besede imajo v jeziku več pomenov. V slovarjih so pomeni pojasnjeni z zaporednimi številkami. Osnovni, najpomembnejši, najpogo- stejši, najmočnejši in najbolj nevtralen pomen je označen s številko 1 (ena). (Vir: Uvodno poglavje v SSKJ2). V terminoloških razpravah se seveda sklicujemo v prvi vrsti na osnovni, najpomemb- nejši, najpogostejši in najmočnejši pomen dolo- čene besede, to je na oznako s številko 1 (ena). Cum grano salis seveda upoštevamo tudi poja- snila, ki so označena z drugimi številkami. **Pleonazem, slogovni spodrsljaj, kopičenje (ne- potrebno ponavljanje) besed z enakim pome- nom v govoru ali pisavi; opisovanje pojma z več pomensko sorodnimi izrazi. dr. Silvo Kristan, upokojeni profesor Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport silvo.kristan@guest.arnes.si 44 The importance of psychological factors in the basketball shot Abstract Psychological preparation is an important factor for success in modern elite sport. Basketball is no exception. If a few years ago this segment of basketball players’ preparation was severely neglected, the situation has changed considerably in recent years. Many - especially top - basketball teams pay a lot of attention to psychological preparation. The shot at the basket, or its performance (accuracy), is probably the element of the basketball game that is most influenced by psychological factors. Some of these have a more direct impact, others an indirect one. Some of them are mainly in matches, oth- ers in training. In this article we emphasise the importance of psychological preparation for free throws, which account for about 20% of the total points scored in a match. Key words: basketball, shot, psychology, training, match Izvleček Psihološka priprava je pomemben dejav- nik uspešnosti v sodobnem vrhunskem športu. Košarka pri tem seveda ni izjema. Medtem ko je bil še pred leti ta segment priprave košarkarjev močno zaposta- vljen, se je situacija v zadnjih letih v tem pogledu precej spremenila. V številnih – predvsem vrhunskih – košarkarskih eki- pah namenjajo psihološki pripravi veliko pozornosti. Met na koš oziroma njegova uspešnost (natančnost) je verjetno tisti element ko- šarkarske igre, na katerega psihološki de- javniki vplivajo najbolj. Nekateri od teh imajo bolj neposredni, drugi pa posredni vpliv. Nekateri prihajajo do izraza pred- vsem na tekmah, drugi tudi na treningih. V članku poudarjamo predvsem pomen psihološke priprave pri prostih metih, s katerimi dosežemo približno 20 % vseh točk na tekmi. Ključne besede: košarka, met, psihologija, trening, tekma Frane Erčulj Pomen psiholoških dejavnikov pri metu na koš Foto: Arhiv KZS psihologija športa 45 „Uvod Nekateri košarkarji in košarkarice na tre- ningih zelo uspešno mečejo na koš, na tekmah pa je uspešnost njihovega meta precej slabša. Dogaja se tudi, da na dolo- čeni tekmi nekateri mečejo zelo slabo, že na naslednji pa zelo dobro. Ali pa obratno seveda. Včasih lahko pri nekaterih posame- znikih zaznamo velike razlike v uspešno- sti meta celo med posameznimi deli iste tekme. Kako je mogoče, da se iz tekme v tekmo močno spreminja celo uspešnost izvajanja prostih metov, na katero naspro- tni (obrambni) igralci sploh ne morejo vpli- vati? Kako je lahko igralec na tekmi zadel na primer osem prostih metov zapored, zgrešil pa ravno zadnja dva, s katerima bi lahko zagotovil zmago svoji ekipi? Kako lahko na določeni tekmi skoraj celotna eki- pa izvaja proste mete krepko pod svojim povprečjem? Odgovori na ta in podobna vprašanja se v veliki meri skrivajo v psiho- loški pripravi. Psihična, natančneje emocionalna (ču- stvena) stabilnost, mirnost, trdnost in še nekatere psihološke dimenzije gotovo pomembno vplivajo na uspešnost meta na koš, posebno ko je treba zadeti koš v kritičnih (odločilnih) trenutkih tekme in odločiti o zmagovalcu. Takrat je zelo po- membno tudi samozaupanje, da torej ko- šarkar verjame vase in v svoje sposobnosti, hkrati pa mora biti sposoben obvladovati in reševati stres oziroma stresne reakcije. Samozaupanje največkrat izhaja iz ustre- zne pripravljenosti oziroma kakovostnega treninga. Predpogoj za uspešnost na tekmi je uspešnost na treningu. Ne glede na to je uspešnost zadevanja metov na tekmi obi- čajno približno 5 % slabša kot na treningu (Krause, Meyer in Meyer, 2008). Ko govorimo o uspešnosti meta, sta izje- mnega pomena tudi motivacija in koncen- tracija igralcev. Skoraj vsi vrhunski košarkarji in trenerji poudarjajo pomen tako kvalitete kot kvantitete dela, ko govorijo o trenin- gu meta. Igralec mora ozavestiti, da je pri vsakem metu na koš, ki ga izvede v kate- remkoli delu treninga (tudi na ogrevanju), treba biti kar najbolj zbran in motiviran. Niti pri enem metu ni vseeno, ali ga bo igralec zadel ali zgrešil! Na treningih meta pravilo- ma štejemo število uspešnih in neuspešnih metov ter ugotavljamo odstotek uspešnih metov. Spodbujamo tekmovalnost med igralci in uspešnost metov primerjamo med posamezniki. Uspešnost metov pri- merjamo tudi med posameznimi treningi in spodbujamo igralce k napredku. Sposobnost koncentracije je pomembna tako pri treningu meta kot tudi na tekmi. Z zbranostjo lahko do velike mere izločimo moteče zunanje dejavnike, ki bi lahko vpli- vali na uspešnost meta. Koncentracija je v veliki meri odvisna tudi od telesne pripra- vljenosti košarkarja, predvsem od njegove vzdržljivosti, od tega, kolikšen je rezervoar njegove energije. Če smo dobro telesno pripravljeni in vzdržljivi, lažje dalj časa vztrajamo v stanju visoke koncentracije ter bolj uspešno menjavamo obdobja kon- centracije in sprostitve. Včasih sposobnost koncentracije pri igralcih motijo tudi drugi dejavniki, kot so slabi odnosi med igralci v ekipi, s trenerjem ali pa odnosi, ki niso ne- posredno povezani s treningi in tekmami (neurejene družinske razmere, partnerski odnosi …). Domače ekipe imajo, ne glede na raven tekmovanja, v povprečju boljši odstotek zadetih metov kot gostujoče, dosegajo od 3 do 5 točk več kot gostujoče in imajo od 6 do 15 % večjo možnost za zmago (Štrum- belj, Vračar, Robnik Šikonja, Dežman in Er- čulj, 2011; Štrumbelj, Vračar, 2011; Gomez in Pollard, 2011). Vsaj del večje uspešnosti do- mačih ekip pri metu na koš lahko verjetno pripišemo tudi psihološkim dejavnikom, predvsem motivaciji. „Psihološka priprava pri prostih metih Zaradi vsega navedenega je treba psiho- loški pripravi v okviru treninga meta na koš posvečati precejšnjo pozornost. To ve- lja tako za mete iz igre kot tudi za proste mete. V članku se osredotočamo predvsem na slednje, čeprav marsikaj, kar je zapisano v nadaljevanju, velja tudi za trening meta na splošno. Prosti met je relativno enostaven met s sre- dnje razdalje, s katerim ekipe v povprečju dosegajo približno 20 % vseh točk na tekmi (Erčulj in Zovko, 2020). Čeprav najboljši iz- vajalci prostih metov dosegajo tudi 90-od- stotno uspešnost zadevanja prostih metov, pa niso redki primeri, ko celo vrhunski igral- ci, včasih pa tudi celotna ekipa, ne tekmi ne presežejo 50- ali 60-odstotne uspešnosti pri izvajanju prostih metov (Erčulj, 1999). Mnogokrat prav uspešnost izvajanja pro- stih metov odloča o zmagovalcu tekme. Še posebej je to pomembno takrat, ko sta ekipi izenačeni in o zmagovalcu odloča le nekaj točk razlike. Pogosto se dogaja, da ekipa v rezultatskem zaostanku ob koncu tekme načrtno, s t. i. taktičnimi osebnimi napakami, skuša izničiti prednost tekme- cev v upanju, da ti zaradi psihičnega priti- ska ne bodo uspešni pri izvajanju prostih metov. In nemalokrat se tovrstna taktika v praksi izkaže kot uspešna. Tudi zato, ker so v takšnih situacijah še posebej na preizkušnji igralci, za katere je znano, da slabo izvaja- jo proste mete. Ti so še posebej zaželena tarča za osebne napake. Zaradi večjega psi- hičnega pritiska je igralec, ki že sicer slabo izvaja proste mete, v še težjem položaju. Pri emocionalno labilnejših in bolj nevrotič- nih igralcih se v takšnih stresnih situacijah uspešnost izvajanja prostih metov seveda še zmanjša. Lahko bi rekli, da je praksa taktičnih oseb- nih napak v odločilnih trenutkih tekme tudi znanstveno utemeljena. Wilson, Vine in Wood (2009) so na vzorcu desetih uni- verzitetnih košarkarjev ugotovili, da so ti ob večjem psihičnem pritisku zadeli za 18 % manj prostih metov. Glen Rice, nekdanji vrhunski košarkar, ki je trikrat nastopil na tekmi vseh zvezd NBA in je v svoji NBA-karieri metal proste mete s 85-odstotno uspešnostjo, pravi: »The free throw is a mental shot for most players. The 90-percent foul shooters put no pres- sure on themselves; it’s a automatic routi- ne« (Filippi, 2011). Uspešnost izvajanja prostih metov je zaradi vsega navedenega v veliki meri odvisna od emocionalnih stanj oziroma psihološke pri- prave, ki pa se ji tako v literaturi kot v praksi treninga ne namenja dovolj pozornosti. Lidor je že leta 1994 pisal o petih psiho- motoričnih dejavnikih oziroma fazah, od katerih je po njegovem odvisna uspešnost izvajanja prostih metov: 1. priprava (motorična in mentalna kontrola pred metom), 2. predstava (oblikovanje mentalne slike meta), 3. osredotočenje (izključitev vseh notranjih in zunanjih motenj), 4. izvajanje (pravilna tehnična izvedba in samodejnost gibanja), 5. vrednotenje (po nekaj zaporednih metih uporabimo povratne informacije, da bi bili naslednji meti bolj uspešni). Osebnostne lastnosti, kot so samozaupa- nje, mirnost (sproščenost), nevrotičnost in emocionalna stabilnost, prav gotovo zelo 46 vplivajo na uspešnost pri prostih metih in ločujejo slabe izvajalce prostih metov od dobrih. Sposobnost koncentracije omo- goča igralcu, da izloči notranje in zunanje šume, ki ga ovirajo pri izvajanju oblikova- nega motoričnega programa in uspešni izvedbi meta. Koncentracija je posebno pomembna pred prvim prostim metom, ki ga igralci praviloma najtežje zadenejo. Če smo zadeli prvega, se poveča verjetnost, da bomo zadeli še drugega in morebitne- ga tretjega. Na vzorcu tekem štirinajstih sezon lige NBA in več kot 4500 primerov izvajanja treh zaporednih prostih metov so Morgulev, Azar in Bar-Eli (2019) ugotovili pri izvedbi prvega prostega meta 77,8-od- stotno uspešnost, pri izvedbi drugega 83,2-odstotno, pri tretjem pa že 85-odsto- tno uspešnost. Pri igralcih, ki so zadeli prvi in drugi prosti met, je bila uspešnost pri izvedbi tretjega kar 86,6-odstotna, pri igral- cih, ki so prva dva prosta meta zgrešili, pa je bila uspešnost tretjega 76,2-odstotna. Razlogi za neučinkovitost pri prostih metih so lahko zelo različni. Pri mlajših košarkarjih in košarkarjih s slabšo koordinacijo je vzrok večinoma v pomanjkljivi in napačni teh- niki oziroma izvedbi meta, pri starejših in kakovostnejših igralcih pa je pogosto bolj psihične (mentalne) narave. Lahko bi celo rekli, da prav psihološki dejavniki pogosto ločijo zelo dobre izvajalce prostih metov od povprečnih. V vsakem primeru lahko z ustrezno psihološko pripravo na treningu in na tekmi v precejšnji meri vplivamo na uspešnost izvajanja prostih metov. Psihološka priprava na treningu Proste mete je treba vaditi na vsakem tre- ningu, in sicer v pogojih, ki so kar najbolj podobni tistim na tekmi. To pomeni, da morajo trenerji poskrbeti ne le za ustrezno fizično, temveč tudi za psihično obremeni- tev igralcev pri izvajanju prostih metov in hkrati od njih zahtevati maksimalno kontro- lo pri vsakem metu. Proste mete, kakor tudi mete nasploh, je treba vaditi tudi v pogojih maksimalne in submaksimalne utrujenosti oziroma ana- erobnih pogojih, ko srčni utrip doseže ali celo preseže 160–180 udarcev v minuti (80–90 % najvišjega utripa). Z vidika psi- hične priprave je to pomembno, ker se v takšnih pogojih zmanjša sposobnost kon- centracije. Utrujenost povzroči, da igralci težje dosežejo ustrezno raven zbranosti, kar seveda vpliva na uspešnost pri metih. Zato proste mete vpletamo tudi med tre- ning specialne vzdržljivosti in jih izvajamo v (aktivnih) odmorih med posameznimi ponovitvami ali serijami gibanj visoke in- tenzivnosti (šprinti, poskoki, gibanja v preži …). Igralci naj kljub utrujenosti poskušajo pri vsakem metu doseči ustrezno raven zbranosti. Pri kondicijsko bolje pripravlje- nih igralcih se srčni utrip ob prekinitvi pred izvajanjem prostih metov lahko precej bolj zniža, kar jim omogoči lažjo koncentracijo pri metu. Vsekakor pa ni dovolj, da pri vadbi prostih metov zagotovimo le visoko raven delova- nja funkcionalnega (dihalnega in srčno-žil- nega) sistema igralcev. Na tekmi so igralci, ki izvajajo proste mete, pogosto pod ve- likim psihološkim pritiskom in tudi zato manj učinkoviti. Podobne pogoje moramo zagotoviti tudi na treningu, zato mora biti trening prostih metov ustrezno funkciona- len tudi v smislu mentalne priprave. Igralec naj bo pri izvajanju prostih metov čim bolj motiviran, vsak met naj bo ma- ksimalno fizično in psihično kontroliran. V mislih naj si predstavlja (vizualizira), da meče proste mete na tekmi. Predstavlja naj si, da je vsak met odločilnega pomena za njegovo moštvo. Kljub psihičnemu pritisku naj poskuša biti pri vsakem metu čim bolj sproščen in zbran. Igralce skušamo dodatno motivirati tako, da organiziramo vadbo prostih metov v obliki različnih tekmovanj. Igralci lahko tekmujejo v dvojicah, trojicah ali večjih sku- pinah (na primer po igralnih mestih). Vsak igralec mora imeti določen želeni oziroma ciljni odstotek realizacije prostih metov, ki ga poskuša doseči na vsakem treningu. Ra- ven motivacije pri metanju prostih metov na treningu lahko zvišamo tudi s simbolič- nimi nagradami za najuspešnejše izvajalce prostih metov. Pomagamo si lahko tudi tako, da kaznujemo manj uspešne igralce. Pri tem moramo seveda paziti, da kazen doseže svoj namen in da uporabljamo ustrezna sredstva. Kazni so lahko posamič- ne ali skupinske. Kaznujemo lahko igralca oziroma igralce, ki so slabo izvajali proste mete, preostale igralce ali pa celotno ekipo. Če pričakujemo, da bodo na tekmi gledalci z navijanjem poskušali motiti igralce pri iz- vajanju prostih metov, lahko podobne po- goje poustvarimo tudi na treningu. Igralci, ki ne mečejo, naj poskušajo ovirati oziroma dekoncentrirati izvajalce z vpitjem, različni- mi provokacijami, žvižganjem, ploskanjem in podobnim. Psihološka priprava na tekmi Psihološka priprava pri izvajanju prostih metov na tekmi poteka v času, ki ga ima igralec na voljo pred izvedbo prostega meta. Začne se takoj po tem, ko je bila nad igralcem storjena osebna napaka oziroma ko ta izve, da bo izvajal proste mete, in tra- ja vse do trenutka, ko izvede zadnji prosti met. Igralec se mora ustrezno mentalno pripraviti na vsak prosti met, še posebej pa je ta priprava pomembna pred prvim ali edinim prostim metom, saj je uspešnost pri tem, kot rečeno, običajno manjša. V psihološko oziroma mentalno pripravo pred metom sodi sklop psihomotoričnih dejavnosti, ki jih igralci izvajajo pred vsakim metom. V praksi ne poznamo univerzalne- ga postopka psihične oziroma mentalne priprave, za katerega bi lahko rekli, da je najučinkovitejši. Če pogledamo najboljše izvajalce prostih metov, lahko skoraj pri vsakem zasledimo različno, njemu lastno pripravo. Lahko bi rekli, da gre pri tem za poseben ritual oziroma rutino, ki jo igralec sčasoma oblikuje in izvaja na točno do- ločen in vedno enak način, ki mu najbolj ustreza in daje najboljše rezultate. Časovno je trajanje rutine omejeno s pravili igre (v pravilih FIBA ta omejitev znaša 5 s), čeprav v praksi lahko opazimo, da nekateri igralci in igralke omejitev tudi presežejo, ne da bi so- dniki to sankcionirali. V povprečju tovrstna rutina traja dobre 4 sekunde (Reynolds, 2013), pri čemer naj bi bil učinek večji pri dalj časa trajajočih rutinah (Southard, Mira- cle in Landwer, 2007). Najpogostejše psihomotorične dejavnosti, ki jih dobri izvajalci prostih metov vključu- jejo v svojo rutino, nam lahko služijo tudi kot navodila igralcem za boljšo psihično in mentalno pripravo pred metom. V strokov- ni literaturi največkrat zasledimo naslednje dejavnosti, ki se vključujejo v rutino (Wissel, 2012; Lidor, 1994; Erčulj, 1999; Lonsdale in Tam, 2008; Filippi, 2016): 1. Takoj ko sodnik dosodi proste mete, zač- nemo razmišljati pozitivno in verjamemo v to, da bomo uspešni. Pri tem si lahko po- magamo tako, da samemu sebi izrečemo primerno pozitivno frazo oziroma kratek samogovor, ki dvigne našo samozavest (na primer »Zadel bom!«, »Rad imam pritisk!«), nas pomirja (na primer »Pomiri se!«, »Vrzi tako, kot znaš!«, »Vrzi tako kot na trenin- gu!«) ali pa opozarja na pomembne detajle v tehniki meta (na primer »Iztegni roko!«, »Pokrči kolena!«). S tem izboljšamo zbra- nost in lažje nadzorujemo svoja dejanja in misli. 2. Pred metom se moramo čim bolj zbrati in izločiti vse moteče zunanje zvoke (na pri- mer hrup, ki ga povzročajo navijači). psihologija športa 47 3. Oblikujemo si mentalno predstavo (vizu- alizacijo) pravilne tehnične izvedbe meta, leta žoge proti košu in doseženega zadet- ka: • vizualiziramo celoten met oziroma gibal- no akcijo, ki jo izvedemo pri metu, • vizualiziramo občutek pri pravilnem iz- metu žoge, njen let proti košu in rotacijo, • vizualiziramo krivuljo meta in kot, pod ka- terim bo žoga padla v koš, • vizualiziramo sliko in zvok, ki nastane pri tem, ko žoga pade skozi mrežico, • vizualiziramo občutek (olajšanje) po uspešnem metu. 4. Pri vsakem metu postavimo stopala v enak položaj in pred metom upognemo noge v kolenih (počutimo se udobno). 5. Preden nam sodnik poda žogo, simulira- mo pravilno gibanje roke pri izmetu žoge (ideomotorika). 6. Ko nam sodnik poda žogo, izvedemo točno določeno in vedno enako število vo- denj, vendar ne več kot tri. Vodenje naj bo nizko, žogo odločno in močno potisnemo proti tlom. 7. Namesto vodenja lahko uporabimo tudi kakšno drugo rutino (si na primer zavrtimo žogo v dlani ene roke, jo vržemo predse ali v zrak z rotacijo v smeri nazaj). 8. Pred metom močno izdihnemo, kar nam bo pomagalo pri sprostitvi. Med metom zadržimo dih. 9. Od trenutka, ko imamo žogo na voljo, do trenutka, ko žoga pade v koš, osredotočimo (fokusiramo) pogled na točno določeno točko (to nam pomaga pri zbranosti, hkrati pa odvrne pozornost od vizualnih motenj, ki jih lahko povzročajo gledalci). Na primer: • ko nam sodnik podaja žogo – gledamo žogo, • ko primemo žogo – pogled usmerimo v zgornji, sprednji del obroča, • med vodenjem žoge gledamo v določe- no točko na žogi (na primer ventil za zrak), • od trenutka, ko končamo vodenje, in vse dokler žoga ne pade skozi obroč (mre- žico), je pogled osredotočen v zgornji, sprednji del obroča. 10. Po vodenju oziroma pred metom žogo vedno primemo enako. 11. Položaj rok oziroma prijem žoge pred izmetom mora biti vedno enak. 12. Po metu upognemo roko v zapestju in jo zadržimo v tem položaju, dokler žoga ne pade v koš ali se dotakne obroča. Pri tem si lahko predstavljamo, da hočemo prste potisniti prek obroča v koš. 13. Po prvem metu je treba uporabiti po- vratne informacije, da bi bili naslednji meti bolj uspešni: • na kratko analiziramo izvedbo meta, • če je bil met uspešen, mečemo še naprej na enak način, • če met ni bil uspešen, poskušamo ugoto- viti napako in jo popraviti, • če je treba, se prilagodimo specifičnim pogojem (na primer trd ali ohlapen obroč), • vizualne, akustične in kinestetične občut- ke, dobljene pri prejšnjih metih, uporabi- mo pri naslednjih. Vsak igralec naj si torej izoblikuje svoj po- stopek oziroma rutino z le nekaterimi ali pa večino od navedenih dejavnosti, ki so zanj najbolj učinkovite. Izvajati ga mora pri vsa- kem prostem metu, tako na treningu kot na tekmi. Celoten postopek (od trenutka, ko imamo žogo na voljo, pa do trenutka, ko se žoga dotakne obroča oziroma pade v koš) mora biti izveden v določenem in ve- dno enakem ritmu. Igralci lahko usvojijo ta postopek le, če ga razumejo in se zavedajo njegove pomembnosti. Tako lahko hitro postane stvar navade (rutina) in preide v podzavest. Tudi Adam Filippi (2016) v svoji knjigi »Ma- stering the art of free throw shooting« poudarja pomen uporabe t. i. rutine pred izvajanjem prostih metov, navaja njene prednosti ter konkretne dejavnosti, ki jih igralci pogosto vključujejo v svoje rutine in jih priporoča tudi sam. Je zagovornik eno- stavne rutine, ki naj si jo igralec oblikuje po svoji presoji. Sam izvaja rutino, sestavljeno iz šestih korakov, in ima pri tem ves čas pred očmi mentalno sliko (vizualizacijo) idealnega meta (Filippi, 2016): 1) Kot desničar za nekaj cm izkorači z de- snim stopalom – postavi ga rahlo desno od središčne točke črte prostih metov. 2) Rahlo pokrči kolena, da začuti ravnote- žen in stabilen položaj. 3) Žogo si namesti na izmetno roko tako, da razširi kazalec in sredinec ter ju postavi centralno na žogo (s palcem in kazalcem oblikuje t. i. shooters fork). 4) Ob tem globoko vdihne in pogled usmeri v obroč. 5) Žogo z neprekinjenim ritmičnim gibom dvigne v položaj za izmet. Slika 1. Osredotočenost pogleda med vodenjem žoge pred izvedbo prostega meta. Označena točka na žogi, ki je prikazana s pomočjo mobilnega sledilnika pogleda, kaže, kam je usmerjen pogled igralca Foto: Jernej Rošker Slika 2. Osredotočenost pogleda med izvedbo prostega meta. Označena točka na košu, ki je prikaza- na s pomočjo mobilnega sledilnika pogleda, kaže, kam je usmerjen pogled igralca Foto: Jernej Rošker 48 6) Po izmetu iztegne roko v smeri obroča in upogne zapestje (kot da bi kazalec in sredi- nec želel potisniti v koš). Omenjeni avtor še priporoča, da se igralec postavi na črto prostih metov šele, tik pre- den mu sodnik vroči žogo, ter da preveri, ali so po izmetu kolena iztegnjena in ali je ko- molec iztegnjene roke rahlo nad višino oči. V potrditev pomembnosti izvajanja dolo- čene rutine pred metom na koš naj nave- demo izsledke raziskave, ki sta jo izvedla Lonsdale in Tam (2008). Na vzorcu štiri- najstih tekem oziroma 284 prostih metov končnice lige NBA se je izkazalo, da so bili igralci, ki so izvajali določeno rutino (psiho- motorično aktivnost) pred prostim metom, statistično značilno bolj uspešni pri izvaja- nju prostih metov kot igralci, ki je niso iz- vajali. Pri prvih so zabeležili 83,8-odstotno uspešnost, pri drugih pa le 71,4-odstotno. V nasprotju z omenjeno raziskavo avtorjev Southard, Miracle in Landwer (2007) čas trajanja rutine ni bil pomemben oziroma ni vplival na uspešnost metov. Pri metu na koš v stresnih okoliščinah tek- me (posebno pri prostih metih) se pod vplivom delovanja simpatičnega živčevja, katerega glavna funkcija je priprava orga- nizma na boj ali beg, sprožijo določeni fi- ziološki odzivi organizma. Znano je, da se zaradi anksioznosti in stresa zvišata srčni utrip in krvni pritisk (Jansen idr., 1995). Tudi pri izvajanju prostih metov se organizem košarkarja odzove s povečanim srčnim utripom. To potrjuje na primer Orn (2017), ki je v svoji raziskavi zaznal višji srčni utrip pri košarkarjih, ki so izvajali proste mete v pogojih povečanega psihičnega pritiska, v primerjavi s košarkarji, ki so izvajali proste mete v psihično bolj sproščenih okolišči- nah. Slednji so bili tudi bolj uspešni pri iz- vajanju prostih metov. Pomembna je ugo- tovitev, da je bil pri košarkarjih, ki so pred metom uporabili rutino, ugotovljen v pov- prečju nižji srčni utrip kot pri košarkarjih, ki rutine niso uporabljali. Omenjeni avtor ugotavlja celo nekatere razlike v kinematiki gibanja (kotne hitrosti ter koti v kolenu in komolcu) pri metih, ki so se izvajali v pogo- jih psihičnega pritiska glede na uporabo ali neuporabo rutine pred metom. V raziskavi Samanthe Reynolds (2013) je bilo ugotovljeno, da uporaba rutine pri iz- vajanju prostih metov vpliva na hitrost iz- meta – ta je manjša pri košarkarjih in košar- karicah, ki so uporabljali rutino, v primerjavi s tistimi, ki je niso. Vpliv uporabe rutine na izmetni kot in izmetno višino ni bil potrjen. Nekateri raziskovalci in tudi trenerji zelo po- udarjajo pomen osredotočenosti pogleda pri natančnosti meta na koš. Gre za feno- men, ki ga poznamo pod izrazom »mirno oko«, v angleščini »quiet eye«. Po teoriji, ki jo je utemeljila Joan Vickers, o mirnem očesu govorimo takrat, ko igralec pri metu na koš za določen čas (vsaj 100 ms) usmeri svoj pogled v fiksno točko na košu znotraj 3 stopinje centralnega vidnega polja. Faza mirnega očesa naj bi se končala, ko osredo- točenost pogleda odstopa za več kot 3 sto- pinje in to odstopanje traja več kot 100 ms. V skladu s teorijo naj bi daljša osredotoče- nost pogleda na fiksno točko omogočala daljši čas sprejemanja potrebnih informacij ter ustreznejši izbor in pripravo giba. Hkrati naj bi zmanjšala vpliv manj pomembnih ali nepomembnih informacij in s tem število motečih dejavnikov. Pri tem je treba po- udariti, da pogled in osredotočenost ne delujeta vedno vzajemno. Košarkarji lahko preusmerijo pozornost, medtem ko pogled ostane na isti točki (Vickers, 2007). Ena prvih, ki se je začela ukvarjati z razisko- vanjem osredotočenosti pogleda v košarki, je bila Joan Vickers. Ženska univerzitetna košarkarska ekipa je z njeno pomočjo in uporabo posebnih očal, ki omogočajo sle- denje in snemanje lokacije ter trajanja po- gleda, izboljšala uspešnost izvajanja prostih metov za 22 % glede na predhodno sezo- no. Prav tako so v sezoni, ko so izvajali tre- ning prostih metov po metodi »quiet eye«, statistično značilno podaljšali čas osredo- točenosti pogleda proti košu na 981 ms v primerjavi s 783 ms v predhodni sezoni (Harle in Vickers, 2001). Joan Vickers (2007) v svoji knjigi navaja tudi, da naj bi vrhunski košarkarji imeli boljšo osredotočenost po- gleda med metom (mirnejšo točko pogle- da) in daljše trajanje faze mirnega očesa kot povprečni. Poleg tega se pri zadetih metih faza mirnega očesa pojavi prej (v zgodnejši fazi meta) kot pri zgrešenih metih. Avtorica ugotavlja tudi, da je osredotočenost pogle- da boljša pri zadetih metih. Na podlagi svo- jih raziskovalnih izsledkov in praktičnih iz- kušenj priporoča, naj tovrstno rutino igralci in igralke dosledno uporabljajo ne samo na tekmah, temveč tudi na treningih. Wilson, Vine in Wood (2009) so na vzorcu desetih košarkarjev, ki so izvajali proste mete, ugotovili za 34 % daljši čas osredo- točenosti pogleda proti košu pri prostih metih, izvedenih v sproščenih pogojih, kot pri prostih metih, izvedenih pod psihičnim pritiskom. Prav tako je bil pri uspešnih (za- detih) metih ugotovljen daljši čas osredoto- čenosti kot pri neuspešnih (zgrešenih). „Tekmovalna oblika treninga meta Metu na koš v procesu treniranja košar- ke namenjamo zelo veliko pozornosti. V mlajših starostnih kategorijah bolj z vidika učenja in usvajanja pravilne tehnike meta, v starejših pa predvsem z vidika funkcional- nosti in natančnosti meta. Pri igralcih, ki so vsaj v grobem usvojili in avtomatizirali pra- vilno tehniko meta, trening meta pogosto izvajamo v tekmovalni obliki. Tako skušamo čim bolj motivirati igralce in jih hkrati na- vajati na to, da se čim bolj uspešno spopa- dajo s psihološkim pritiskom pri metu na koš. V nadaljevanju predstavljamo nekaj tovrstnih vaj (Erčulj, 1999; Dežman, 1998; Filippi, 2011; Vukičević, 2015; Matkevičius, 2015; Čikić, 2017): • Kdo bo dosegel več zadetkov: Trener do- loči število metov in položaj, iz katerega mečemo (tega tudi jasno označimo). Tek- mujejo naj vsi igralci, zmagovalec je tisti, ki je dosegel največ zadetkov. Igralci se potegujejo za vnaprej določeno nagrado (na primer dres kluba, vstopnico za tek- mo, pločevinko pijače …). • Kdo bo prej dosegel »x« zadetkov: Tre- ner določi število potrebnih zadetkov in položaj, iz katerega mečemo (tega tudi jasno označimo). Poraženci se kaznujejo (na primer za vsak poskus več od zmago- valca morajo narediti 10 sklec ali izvesti en šprint …). • Met s treh različno oddaljenih mest: Na vsakem mestu (ki ga jasno označimo) izvedemo 10 metov, pri čemer mora biti določen odstotek metov uspešnih (na primer v raketi 90 %, polrazdalja 80 %, met za tri točke 70 %). Igralec meče z me- sta, ki je najbližje košu, dokler ne doseže določenega odstotka zadetih metov. Vajo nadaljuje na naslednjem mestu. Zmago- valec je tisti, ki prvi uspešno opravi pred- pisano nalogo. • Met 5 od 7: Okoli rakete razporedimo 7 stožcev na približno enaki razdalji od koša (lahko tudi po črti za tri točke). Igralec na- preduje na naslednje mesto, če zadene vsaj 5 metov iz sedmih poskusov. V na- sprotnem primeru (če mu iz sedmih po- skusov ne uspe petkrat zadeti) ponovno meče z istega mesta. psihologija športa 49 • Met s petih mest: Na tleh označimo pet mest, ki so 3, 4, 5, 6 in 7 m oddaljena od koša. Če igralec zadene s prvega (naj- bližjega) mesta, lahko napreduje na na- slednje mesto, sicer meče s tega mesta, dokler ne zadene. Ko zadene z vseh petih mest, nalogo nadaljuje z drugo in potem še s tretjo serijo metov. Merimo čas, ki je potreben, da igralec opravi nalogo, ali štejemo število metov, ki so potrebni, da igralec opravi nalogo (zadene 3-krat po 5 metov). Lahko tekmujemo tudi na več koših hkrati (na vsakem košu en igralec). V tem primeru igralci tekmujejo znotraj svoje skupine, ki meče hkrati, in znotraj celotne ekipe. • »Plus – minus«: Mečemo izmenično v paru. Zadetek nam prinese eno točko, zgrešen met pa pomeni odbitek ene, dveh ali več točk (odvisno od kakovosti igralcev in položaja oziroma razdalje, s katere mečemo). Tekmujemo, dokler prvi igralec ne doseže določenega števila točk (na primer 10, 20 …). • Vaja natančnosti: Zadetek, ki ga doseže- mo, ne da bi se žoga dotaknila obroča, šteje +1 točko, zadetek, pri katerem se žoga dotakne obroča, 0 točk, zgrešen met ali zadetek z odbojem od table pa –1 točko. Tekmujemo, kdo bo prvi dose- gel določeno število točk (na primer +5 ali +10). • Zaporedni zadetki: Igralec meče, dokler ne doseže določenega števila (na primer 10) zaporednih zadetkov iz položaja, ki ga določi trener. Če sodeluje več igralcev, tekmujemo, kdo bo prvi dosegel 10 za- detkov. • »Hendikep« meti: Tekmujemo, kdo bo prvi dosegel določeno število zadetkov (na primer 10), s tem da ima eden od igralcev prednost (na primer eden začne z 0, drugi s 3; eden meče z manjše, drugi z večje razdalje; eden meče neoviran, drugi prek rok(e) obrambnega igralca …). • Meti v nizu: Mečemo v paru. Prvi meče, dokler ne zgreši, ko zgreši, meče drugi. Drugi prav tako meče, dokler ne zgreši. Ko zgreši drugi, nadaljuje prvi … Tekmu- jemo, kdo bo prvi dosegel 20 zadetkov. • Časovno omejeni meti: Trener določi čas in število zadetkov, ki jih mora igralec do- seči v tem času (na primer 15 zadetkov v 1 minuti). Mečemo lahko iz vedno istega položaja ali pa iz različnih položajev (ki jih natančno označimo) v določenem zapo- redju. • Število točk v 90 s: Igralec meče iz treh položajev in na tri različne načine. Nalogo začne za polkrožno črto (trojko) in meče najprej z mesta, nato po enkratnem vo- denju in zaustavljanju s polrazdalje ter še po prodoru in enonožnem odrivu z roba rakete (floater). Po vsakem metu se vrne v izhodiščni položaj (za polkrožno črto ozi- roma trojko), asistent pa mu poda žogo. Nalogo ponovi petkrat, na koncu izvede še dva prosta meta. Vse skupaj mora za- ključiti v 90 s. Za zadeto trojko prejme tri točke, za zadetek s polrazdalje dve točki, za koš iz dvokoraka (floater) in zadeti pro- sti met pa eno točko. Tekmujemo, kdo bo dosegel več točk. V naslednji seriji skuša vsak igralec izboljšati rezultat iz predho- dne serije. • Tekmovanje pred občinstvom: Organi- ziramo tekmovanje v metu, na katerega povabimo starše, sorodnike, prijatelje …, s čimer simuliramo pogoje na tekmi. Gle- dalci lahko bodrijo »svoje« tekmovalce ter z žvižgi in vzkliki motijo druge. • »Kazen« za soigralce: Eden od igralcev vrže dva meta (prosti met, trojka …), pre- ostali stojijo za čelno črto. Če zgreši oba meta, soigralci izvedejo dva šprinta, če zgreši enega, en šprint, če zadene oba, ne šprintajo. Tečejo prek igrišča in nazaj. Drug za drugim mečejo vsi igralci iz eki- pe. • Tekmovanje med posamezniki in med skupinama (branilci in izzivalci): Igralce razdelimo v dve po kakovosti in številu čim bolj izenačeni skupini (branilce in izzivalce). Na vsakem košu je en igralec (branilec), ki ves čas tekmuje na istem košu, in en igralec (izzivalec), ki se po vsaki seriji metov premakne na naslednji koš (v smeri urnega kazalca). Mesta, s ka- terih mečemo, označimo na vsakem košu posebej. V prvi seriji izvedejo najprej 20 metov branilci, nato še izzivalci. V drugi seriji ponovno izvedejo 20 metov najprej branilci in nato še izzivalci. Vsako nasle- dnjo serijo se izzivalci pomaknejo za en koš naprej in tekmujejo z branilcem tiste- ga koša. Tisti od dvojice, ki je zadel več metov, dobi dve točki, poraženec pa no- bene. Če je rezultat izenačen, dobita vsak po eno točko. Ko vsi izzivalci tekmujejo proti vsem branilcem, seštejemo osvo- jene točke posameznikov in točke vsake od skupin. Zmaga posameznik in skupina z največ točkami. Poražena skupina dobi kazen, oproščen je je samo zmagovalec te skupine. Najboljši posameznik zmago- vite skupine dobi nagrado. • Tekmovanje posamezno in v paru: Igralci mečejo izmenično v parih določen čas z mest, ki jih določi trener (na primer za tri točke). Vsak posameznik in vsaka dvojica šteje svoje zadetke. Tisti, ki je bil v paru slabši, dobi kazen (na primer 10 sklec). Dodatno kazen dobijo vsi pari razen zma- govalnega (na primer za drugo mesto en šprint, za tretje dva, za četrto tri …). • Tekmovanje med skupinami v štafetni obliki: Igralce razdelimo v dve ali več iz- enačenih (po številu in kakovosti) skupin, v katerih je od 3 do 5 igralcev. Vsaka tek- muje na svojem košu (po potrebi lahko tudi dve skupini na enem košu). Igralci se postavijo v kolono in mečejo izmenično s točno določenega mesta. Vsak naslednji lahko meče šele, ko predhodni zadene. Zmaga skupina, ki je prva zadela pet se- rij metov, in posameznik, ki je potreboval najmanj metov, da je 5-krat zadel koš. „Zaključek Psihološka priprava je pomemben dejavnik uspešnosti, ki ji v sodobni košarki namenja- mo vse več pozornosti. Znanje o psihološki pripravi košarkarjev, še posebej pa o psiho- loški pripravi v povezavi z metom na koš, tako postaja vse bolj pomembno tudi, ko govorimo o kompetentnosti vrhunskega košarkarskega strokovnjaka (trenerja), še posebej pa pri trenerjih, ki se želijo speci- alizirati za trening meta. V zadnjem času je namreč v strokovnih timih vrhunskih košar- karskih klubov in ekip vse pogosteje zaznati trenerja, odgovornega izključno za trening meta. T. i. shooting coach je profil trenerja, ki se je začel pojavljati tudi pri nas, čeprav v tem pogledu še močno zaostajamo za košarkarsko najbolj razvitimi okolji (npr. liga NBA). Podobno bi lahko rekli, ko gre za so- delovanje športnega psihologa. Tudi ti so v naših košarkarskih klubih bolj izjema kot pravilo. Prav zato, ker večina košarkarskih klubov pri nas ne deluje v pogojih, ki bi omogočali sodelovanje z omenjenimi stro- kovnjaki, so tovrstna znanja pri trenerjih še toliko bolj pomembna in lahko v veliki meri vplivajo na uspešnost meta košarkarjev in košarkaric v vseh starostnih kategorijah in na različnih kakovostnih ravneh igre. „Literatura 1. Čikić, D. (2017). Košarkarske vaje od A do Ž. Domžale: samozaložba. 50 2. Dežman, B. (1998). Dobimo se pod koši. Lju- bljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Za- vod republike Slovenije za šport. 3. Erčulj, F. (1999). Psihična priprava pri prostih metih. Šport, 47(1), 9–11. 4. Erčulj, F. in Zovko, V. (2020). Znanost o metu na koš. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 5. Filippi, A. (2011). Shot Like the Pros. The road to a successful shooting technique. Chicago, IL: Triumph books. 6. Filippi, A. (2016). Mastering the Art of Free Throw Shooting. USA: Adam Filippi. 7. Gomez, M. A. in Pollard, R. (2011). Reduced home advantage for basketball teams from capital cities in Europe. European Journal of Sport Science, 11(2), 143–148. 8. Harle, S. K. in Vickers, J. N. (2001). Training Quiet Eye Improves Accuracy in the Basket- ball Free Throw. The Sport Psychologist, 15, 289–305. 9. Krause, J. V., Meyer, D. in Meyer, J. (2008). Ba- sketball skills and drills. (3rd ed.). Champaign, IL: Human Kinetics. 10. Lidor, R. (1994). Five steps to better foul sho- oting. Scholastic Coach, 64(3), 58–59. 11. Matkevičius, B. (2015). Litovska šola meta. Združenje košarkarskih trenerjev Slovenije. Pridobljeno 12. 2. 2020 s https://www.you- tube.com/watch?v=-zzmheJNdGM&list=PL dA2aaQNdlhwmSCpmBcaoMIP2AnUlKdGZ &index=2 12. Morgulev, E., Azar, O. H. in Bar-Eli, M. (2019). Searching for momentum in NBA triplets of free throws. Journal of Sports Sciences (onli- ne). Pridobljeno 28. 2. 2020 s https://doi.org/ 10.1080/02640414.2019.1702776 13. Orn, A. (2017). Effects of Pressure and Free Throw Routine on Basketball Kinematics and Sport Performance. Magistrska naloga, Arizo- na State University. 14. Reynolds, S. (2013). Ritual and Motor Perfor- mance. Diplomsko delo, Fort Worth, TX: Texas Christian University. 15. Southar, Miracle in Landwer (2007). On the temporal and behavioural consistency of pre-performance routines: An intra-indivi- dual analysis of elite basketball players‘ free throw shooting accuracy. Journal of Sports Sciences, 26(3), 259–66. 16. Štrumbelj, E., Vračar, P., Robnik Šikonja, M., Dežman, B. in Erčulj, F. (2011). Statistična ana- liza prednosti domačega igrišča in vplivov spremembe pravil v 1. A in 1. B slovenski mo- ški košarkarski ligi. Šport, 59(3–4), 102–106. 17. Štrumbelj, E. in Vračar, P. (2011). Simulating a basketball match with a homogeneous Markov model and forecasting the outco- me. International Journal of Forecasting, 28(2), 532–542. 18. Vukičević, A. (2015). Aspekti šuterskog treninga u košarci. Diplomsko delo, Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Kineziološki fakultet. 19. Vickers, J. N. (2007). Perception, Cognition and Decision Training: The Quiet Eye in Action. Stanningley: Human Kinetics. 20. Wilson, Mark R., Vine, Samuel J. in Wood, G. (2009). The influence of anxiety on vi- sual attentional control in basketball free throw shooting. Journal of Sport and Exercise Psychology, 2009, Vol. 31, Issue 2, pp. 152–168. 21. Wissel, H. (2012). Basketball: Steps to success. Champaign, IL: Human Kinetics. prof. dr. Frane Erčulj Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport frane.erculj@fsp.uni-lj.si šport in zdravje 51 The importance of physical activity in adulthood Abstract This paper presents the importance of physical activity for health in adulthood. Regular physical activity is a key protective fac- tor for the prevention and management of chronic diseases such as cardiovascular disease, type 2 diabetes and many cancers. Physical activity has a positive effect on mental health. It helps to prevent cognitive decline and reduce symptoms of anxiety and depression, as well as maintain a healthy body weight and general well-being. Key messages: physical activity is good for physical and mental health, some physical activity is better than none, but more exercise brings more health benefits, any physical activity counts, and more physical activity and less sitting can benefit everyone. Key words: physical activity, prevention, psycho-physical health, exercise guidelines Izvleček V prispevku predstavljamo pomen tele- sne dejavnosti za zdravje v odraslem ob- dobju. Redna telesna dejavnost je ključni zaščitni dejavnik za preprečevanje in obvladovanje kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 in številna rakava obolenja. Tele- sna dejavnost ugodno vpliva na duševno zdravje. Prispeva k preprečevanju upada kognitivnih sposobnosti in zmanjševa- nju simptomov tesnobe in depresije ter pomaga pri vzdrževanju zdrave telesne mase in splošnega dobrega počutja. Ključna sporočila: telesna dejavnost je koristna za telesno in duševno zdravje; že nekaj telesne dejavnosti je bolje kot nič, vendar več gibanja prinaša več koristi za zdravje; vsakršna telesna dejavnost šteje; več telesne dejavnosti in manj sedenja lahko koristita vsakomur. Ključne besede: telesna dejavnost, pre- ventiva, psihofizično zdravje, smernice za gibanje Liza Jovičevič Pomen telesne dejavnosti v odraslem obdobju https://www.freeletics.com/en/blog/posts/what-is-hiit/#gsc.tab=0 52 Uvod Hiter tempo življenja nas marsikdaj vodi v nezdrav način življenja. Zaradi pomanjka- nja časa smo premalo telesno dejavni in se nezdravo prehranjujemo. Posledično se srečujemo s prekomerno telesno težo, ki lahko vodi tudi v resnejše zdravstvene težave. Dandanes si ljudje vse manj časa vzamejo za telesno dejavnost in lastno sprostitev. Živimo v dobi sodobne tehno- logije, življenjski slog postaja vse bolj sedeč in podvržen stresu, način prehranjevanja pa je vse bolj nezdrav, kar pripelje do raz- ličnih bolezni, slabega počutja in poškodb. Skrbno načrtovana vadba in urejen način prehranjevanja lahko pozitivno vplivata na naše počutje in zdravje. Človekovo prebivanje je ustvarjeno tako, da je zaznamovano z gibanjem. V zgo- dovini so bili ljudje prisiljeni trdo delati za preživetje; lovci, nabiralci, poljedelci in živinorejci so bili izpostavljeni nenehne- mu premagovanju telesnih naporov. Skozi zgodovino se je spreminjal človekov način življenja. Največja sprememba se je zgodila s tehnološko revolucijo, saj ljudje niso bili več prisiljeni opravljati telesno težkega dela (Zagorc idr., 2006). Človeško delo so nado- mestili stroji, računalniki, za premikanje iz enega kraja v drugega pa je hojo nado- mestil avtomobil oziroma druga prevozna sredstva. V današnjem času je značilen se- deči način življenja (Steeves idr., 2016). Lju- dje imajo vse manj prostega časa, vse več časa preživijo v službi, pred televizijo in za računalnikom (Thorp idr., 2016), vse bolj so izpostavljeni stresnim situacijam in slabim prehranjevalnim navadam. Vse to pogosto pripelje do zdravstvenih težav in preko- merne telesne teže. Delež debelih in pre- komerno telesno težkih ljudi po svetu skrb vzbujajoče narašča, tudi med otroki in mla- dostniki (Chebet idr., 2014). Po novejših po- datkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2022) je imelo leta 2016 prekomerno telesno težo 1,9 milijarde odraslih, starih 18 let ali več. Po podatkih Eurostata (2022) se v Sloveniji s prekomerno telesno težo srečuje 39,8 % ljudi, z debelostjo pa 16,8 %. Proces oziroma dejavnosti, ki jih človek izvaja s ciljem čim boljšega vsesplošnega počutja oziroma kakovosti življenja, opi- sujemo z izrazom zdrav življenjski slog. Ta vključuje uravnoteženo življenje z vidika te- lesne dejavnosti, zdravega prehranjevanja, čim manj stresa, dovolj počitka in spanja ter sprostitvenih dejavnosti. Strokovnjaki predvidevajo obstoj sedmih komponent zdravega življenjskega sloga: telesna, in- telektualna, čustvena, socialna, duhovna, zaposlitvena in dimenzija okolja (Pori idr., 2013). Vse več ljudi pa se srečuje s preko- merno telesno težo, debelostjo, prenajeda- njem in pomanjkanjem telesne dejavnosti. Redna telesna dejavnost je zelo pomem- ben del zdravega življenjskega sloga. Žal se ljudje tega premalo zavedamo in si ne vzamemo dovolj časa za telesno vadbo. To vodi do prekomerne telesne teže in debe- losti, zaradi česar se poveča verjetnost za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (Reya, 2014). Neaktiven življenjski slog in kopičenje maščob povečata tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja (predvsem bolezni srca in možgansko kap), ki so glav- ni vzroki za smrt v letu 2012 (WHO, 2022), za sladkorno bolezen tipa 2, povišan krv- ni tlak ter za rakava obolenja. Pri otrocih s prekomerno telesno težo in z debelostjo je to povezano z večjo možnostjo debelosti, prezgodnjo smrtjo in invalidnostjo v odrasli dobi. Pripelje pa tudi do težav z dihanjem, povečanjem tveganja za zlome, hiperten- zijo in z odpornostjo proti inzulinu. Debe- lost lahko pri posamezniku povzroči hujše psihične težave (Eurostat, 2022). Zato sta redna telesna dejavnost in uravnotežena prehrana zelo pomembni skozi vsa življenj- ska obdobja. Indeks telesne mase (ITM) je preprost in- deks prehranjenosti, ki se običajno upo- rablja za razvrščanje prebivalstva med podhranjene, normalno težke, prekomer- no težke in debele. ITM je opredeljen kot razmerje med maso posameznika v kilo- gramih in kvadratom njegove višine v me- trih (kg/m2). Opredelitev indeksa telesne mase po podatkih WHO za odrasle: ITM, ki je manjši ali enak 18,5, velja za premajhno telesno težo, ITM med 18,5 in 24,9 velja za normalno telesno težo, ITM, ki je večji ali enak 25, velja za prekomerno težo, ITM, ki je večji ali enak 30, pa velja za debelost. ITM zagotavlja najkoristnejše podatke in posledično ukrepe na ravni prebivalstva s prekomerno telesno težo in z debelostjo, saj je enak za oba spola in vse starosti odra- slih. Vendar pa je treba indeks telesne mase upoštevati kot grobo vodilo, saj pri različ- nih posameznikih ne gre za enako stopnjo debelosti (WHO, 2022). Nezanesljiv je za določanje debelosti pri pogosto telesno dejavnih ter pri otrocih in mladini. Eden glavnih vzrokov za pojav debelosti in prekomerne telesne teže je energijsko ne- ravnovesje med porabljenimi in vnesenimi kalorijami (WHO, 2022). To pomeni, da v mirovanju in za celotno telesno dejavnost porabimo manj energije, kot smo je vnesli s hrano in pijačo. Zadnje čase se vse več govori o zdravem življenjskem slogu, skrbi za telesno in duševno kondicijo, pravilni prehrani, po- membnosti izogibanja alkoholu, kajenju in stresu ter o pomenu gibanja za človekov organizem (Zagorc idr., 2006). Različni tipi telesne dejavnosti Zaradi hitrega življenjskega sloga imamo ljudje vse manj časa za telesno vadbo. Zato je čedalje bolj priljubljena vadba, ki je hitra in učinkovita. Ena najbolj priljubljenih vadb v svetu je trenutno visoko intenzivni inter- valni trening. Po nekaterih podatkih visoko intenzivni intervalni trening vpliva na nižjo telesno težo in sestavo telesa (Boutcher, 2011). Ljudje se vse bolj usmerjamo k hitrim spre- membam v kratkem času. Imamo vse manj prostega časa, zato želimo velike učinke vadbe v najkrajšem mogočem času. Viso- ko intenzivna intervalna vadba je pokaza- la učinke na znižanje telesne teže, deleža maščobe in indeksa telesne mase. Zato je visoko intenzivni intervalen trening čedalje bolj priljubljen med širšo množico (Aufe- roth, 2013). Visoko intenzivni intervalni trening je način vadbe, ki lahko pomaga pri preprečevanju nastanka številnih kroničnih bolezni, pove- zanih s telesno nedejavnostjo. Ta trening običajno vključuje ponavljajoče se napore visoke oziroma najvišje intenzivnosti, ki jo posameznik zmore, pomešane z napori nizke intenzivnosti ali počitka (Shepherd idr., 2015). Visoko intenzivni intervalni trening je me- tabolični trening, ki zahteva dokončanje strukturnih in sestavljenih vaj z najvišjo intenzivnostjo; med vajami je zelo malo počitka, da čim bolj povečamo izgore- vanje kalorij in metabolizma med vadbo in po njej. Taka vadba zahteva veliko ko- ličino energije za izvajanje kompleksnih vaj, ki vsebujejo več mišičnih skupin in se izvajajo v različnih ravneh (Laursen in Jen- kins, 2002). Veliko trenerjev svetuje visoko intenzivni intervalni trening za izboljšanje telesne sestave, delovanja srca in psihične- ga počutja (Kravitz, 2014). Končni rezultat vadbe so boljše počutje in telesna pripra- vljenost ter nižja telesna teža. šport in zdravje 53 Študije so pokazale, da visoko intenzivna intervalna vadba izboljšuje posameznikovo največjo porabo kisika (VO2maks.) in vpliva na nižjo frekvenco srca v mirovanju (Menz idr., 2016), izboljša aerobno moč in kapaci- teto (Martins idr., 2016), vpliva na pozitivne vrednosti lipidov v krvi (Racil idr., 2016) ter na zmanjšanje telesne teže, delež maščob v telesu in nižji indeks telesne mase (Zhang idr., 2015). Ugotovili so (Herodek idr., 2014), da ima visoko intenzivna intervalna vadba pozitiven učinek na metabolizem. Metabo- lična stopnja ostaja povišana do 48 ur po treningu. Nekaterim je najbolj blizu kratek, visoko intenzivni intervalni trening, spet drugi pa imajo rajši vzdržljivostne, aerobne vadbe. Aerobna vadba je vsaka vadba, pri kateri prevladujejo aerobni energijski procesi. Ti so edini zmožni dolgotrajne sprotne ob- nove porabljene energije. To zmogljivost omogočajo kisik, ki v mišice prihaja iz ozra- čja, in primerna goriva (Ušaj, 2003). Hoja, tek, plavanje in kolesarjenje nizke intenziv- nosti veljajo za aerobne napore (McDonald, 1998). Aerobni trening, aerobno delo, aerobna obremenitev danes v športu označujejo tiste pojave, ki se odvijajo v telesu ob po- večani prisotnosti kisika (Zagorc idr., 2006). Pri aerobni vadbi gre za nizko do srednjo intenzivnost, ki je tolikšna, da je srčno-žil- ni sistem sposoben dovajati dovolj kisika v delujoče mišice (Ušaj, 2003). Raziskava (Jakicic idr., 2003) je pokazala, da nizko intenzivna aerobna vadba vpliva na izgubo telesne teže. Primerno načrtova- na nizko intenzivna aerobna vadba lahko razvija in vzdržuje človekove fiziološke in gibalne sposobnosti ter zvišuje imunsko odpornost (Zagorc idr., 2006). Ima pa veli- ko blagodejnih učinkov tudi na srčno-žilni, dihalni in mišično-kostni sistem ter na tele- sno maso (Ušaj, 2003). Aerobna vadba poveča moč srca in njego- vo sposobnost črpanja krvi. Izboljšuje de- lovanje srca in ga razbremeni. Mišična vla- kna v srčni steni se podaljšajo in odebelijo, zaradi česar se lahko srčna prekata razširita, sprejmeta več krvi in pri vsaki kontrakciji iztisneta več krvi (Zagorc idr., 2006). Razši- rijo se srčne žile, ki oskrbujejo srčno mišico, in ji tako dovajajo več krvi, s tem pa tudi kisika (Rezk idr., 2006). Trenirano srce ima večjo moč kontrakcije, iztisne več krvi kot netrenirano srce in bije počasneje, kadar človek miruje. Srce lahko opravi večje delo, torej lahko pošlje v žile več krvi in se pri tem manjkrat skrči. Srce je odpornejše, lahko prenese večje obremenitve. Trajna telesna aktivnost preprečuje srčno-žilne bolezni in podaljšuje življenje, preprečuje oziroma zmanjšuje nastanek aterosklerotičnih poja- vov in visokega krvnega tlaka, preprečuje nabiranje holesterola (Zagorc idr., 2006). Marsikateri rekreativec ve, da aerobna vad- ba in anaerobna vadba nista enaki vrsti gibanja oziroma so med njima bistvene razlike, ne ve pa povsem natančno, kakšne te razlike so. Vemo, da je na primer tek ae- robna vadba, dviganje uteži pa anaerob- na vadba. Pri prvi potrebujemo aerobno vzdržljivost, se pri njej pošteno nadihamo, hkrati pa krepimo mišice in porabljamo energijo. Pri drugi poteka vadba povsem drugače in naprezamo se na povsem dru- gačen način, mišice se obnašajo drugače, energijo črpajo z drugačnimi postopki. V nadaljevanju bomo podrobneje opisali oba tipa vadbe. Svetovna zdravstvena organizacija (2010) navaja, da je vadba aerobna, kadar se izvaja pri 3,0–5,9-kratni intenzivnosti mirovanja (sede ali leže). S subjektivno oceno bi lahko opredelili, da je to vadba, ki jo izvajamo ne- prekinjeno (brez odmora) in bi jo na lestvici napora od 0 do 10 (kjer 0 pomeni mirova- nje, 10 pa najintenzivnejši napor) ocenili od 5 do 6. S poudarkom, da je to nizko inten- zivna telesna dejavnost. Tista, ki bi jo oceni- li s 5, je celo prenizka za izboljšanje aerobne sposobnosti. Zmerno intenzivna vadba, na lestvici bi jo označili z oceno 7, in srednje intenzivna vadba, ki bi jo ocenili z 8, sta še vedno v mejah aerobnega napora. Dejav- nost, ki bi jo označili z oceno 9 ali 10, pa je preveč intenzivna, da bi z njo (brez odmo- rov) lahko razvijali aerobno vzdržljivost. Do- ( https://www.freeletics.com/en/blog/posts/what-is-hiit/#gsc.tab=0 54 ločene funkcionalne parametre, ki vplivajo na aerobno sposobnost, je sicer mogoče razvijati tudi pri visoki in najvišji intenzivno- sti, vendar le s tako imenovano intervalno metodo, ki jo bomo razložili v nadaljevanju. Poleg subjektivne ocene si intenzivnost vadbe lahko določimo tudi na podlagi srč- nega utripa. Na splošno se za določanje maksimalnega srčnega utripa pri naporu še vedno uporablja formula Haskella in Foxa iz leta 1970. 220 – starost (leta) = SUmax (ud/min). Primer določanja maksimalnega srčnega utripa pri naporu za 60-letnega moškega: 220 – 60 = 160 ud/min. Maksimalni srčni utrip 60-letnega moškega je torej 160 udar- cev na minuto. Tabela 1 Stopnje intenzivnosti napora glede na delež od maksimalne frekvence srčnega utripa Intenzivnost napora Delež (%) Sumax Najvišja 90–100 Visoka 80–90 Srednja 70–80 Zmerna 60–70 Nizka 50–60 Opomba. % SUmax = delež od maksimal- nega srčnega utripa v odstotkih. S poznavanjem maksimalnega srčnega utripa lahko po Škofu (2007) po Tabeli 1 do- ločimo stopnjo intenzivnosti napora pri ae- robni vadbi. Vadba bo aerobna, dokler bo potekala v območju med 60 in 70 % ma- ksimalnega srčnega utripa. Primer: zmerni napor za 60-letnega moškega je v mejah med 96 in 112 udarci na minuto; srednji na- por pa med 113 do 128 udarci na minuto. Po Ušaju (2003) gre za zmerno (pa tudi sre- dnjo) intenzivno telesno dejavnost takrat, ko vadba poteka pri frekvenci srca med 100 in 130 udarci na minuto. Na splošno lahko rečemo, da organizem pri tej intenzivnosti napora za gorivo porablja maščobe. Pogoj za to pa je, da vadba poteka nepretrgoma najmanj 45 minut. Za visoko intenziven napor pa Ušaj (2003) opredeli vadbo, ki poteka pri frekvenci srca med 130 in 160 udarci na minuto. Pogoj za to pa je, da vad- ba poteka v različno dolgih časovnih inter- valih, kjer se izmenjujeta zmerni in visoko intenzivni napor (npr. 30 minut izmenjaje 2 minuti srčni utrip 120 udarcev na minuto, 2 minuti srčni utrip 150 udarcev na minuto). Vzdržljivostna metoda je torej dolgotrajna in relativno nizko intenzivna vadba brez prekinitve. Največkrat se izvaja v območju zmerne (60–70 % maksimalnega srčnega utripa), lahko tudi srednje intenzivnosti (70–80 % maksimalnega srčnega utripa). Tovrstna vadba največkrat traja od 30 mi- nut do 2 uri. Pri vadbi pogosto velja pravilo, da je vadba aerobna, dokler poteka v po- govornem tempu. Intervalna metoda je izmenjevanje vadbe visoke (80–90 % maksimalnega srčnega utripa) in nizke intenzivnosti (50–60 % ma- ksimalnega srčnega utripa). Pri izvajanju te metode izvedemo različno število ponovi- tev oz. intervalov (največkrat 6–10). Ta me- toda organizmu izboljša predvsem največji privzem kisika in laktatno toleranco (ohra- njanje intenzivnosti napora kljub visoki ravni laktata v krvi). Pri izvajanju vadbe pri visoki in najvišji intenzivnosti pri energijskih procesih, ki mišicam zagotavljajo energijo, nastaja laktat. Ta presnovni produkt se s trajanjem vadbe v krvi kopiči. Njegove kon- centracije so pri vsaki ponovitvi (intervalu) vadbe pri visoki intenzivnosti višje, kar sča- soma zavre privzem kisika za porabo ener- gije. To v telesu občutimo kot utrujenost. Trajanje in intenzivnost vadbe se razlikujeta glede na specifičnost osebnega cilja. Pogoj za uspešno uporabo te metode v praksi je, da interval visoko intenzivne vadbe ne preseže 90 % maksimalnega srčnega utripa in da interval nizko intenzivne vadbe traja do umiritve srčnega utripa na najmanj 120 udarcev na minuto. Kateri tip vadbe je pravi za bolj- še počutje? Ljudje se v široki ponudbi različnih vadb dostikrat izgubimo in ne vemo, kateri vad- bi bi se pridružili. Torej, kateri tip vadbe je pravi? Tisti, pri katerem uživamo in se k njemu vsakič znova vrnemo. Za dolgo- ročne pozitivne učinke vadbe je potrebna konsistenca. To pa lahko dosežemo tako, da se udeležujemo tipa vadbe, ki nam je všeč. Bodisi sprehod v naravi bodisi joga ali visoko intenzivni intervalni trening. Svetov- na zdravstvena organizacija je izdala nove smernice v zvezi s telesno dejavnostjo in sedečim življenjskim slogom. V njih pou- darjajo, da so lahko vsi ljudje, ne glede na starost in telesne sposobnosti, fizično aktiv- ni in da prav vsaka vrsta gibanja šteje. Prav vsaka vrsta gibanja pripomore k bolj- šemu zdravju, poudarjajo pri WHO. Torej šteje tudi gibanje v okviru delovnih obve- znosti, športnih in prostočasnih dejavnosti, mobilnosti (hoja, kolesarjenje) ali pa deni- mo ples, igra in vsakdanja gospodinjska opravila, kot so vrtnarjenje, pospravljanje in čiščenje. Priporočila WHO: Vsi odrasli se morajo re- dno gibati. Za pozitivne učinke na zdravje priporočajo 150–300 minut zmerne aerob- ne telesne dejavnosti na teden ali pa vsaj 75–150 minut intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden za vse odrasle. Za do- datne zdravstvene koristi odraslim priporo- čajo še dodatne vaje za krepitev mišic (za vse glavne mišične skupine) vsaj dvakrat na teden. Te vaje so lahko (glede na našo pripravljenost) zmerne ali intenzivne. Ta priporočila veljajo tako za zdrave odrasle kot tudi za odrasle s kroničnimi obolenji ali invalidnostjo. Glavni poudarki novih smernic WHO za telesno dejavnost so (povzeto po NIJZ, 2022):  1. 1. Fizična aktivnost je blagodejna za srce, telo in um. Redna telesna dejav- nost lahko prepreči in pomaga nadzo- rovati srčno-žilna obolenja, sladkorno bolezen tipa 2 in raka, ki skupaj povzro- čajo skoraj tri četrtine vseh smrti na sve- tu. Poleg tega lahko telesna dejavnost zmanjša simptome depresije in tesnobe ter izboljša miselne in učne sposobnosti in vsesplošno dobro počutje. 2. 2. Vsaka količina gibanja je boljša od negibanja, a več gibanja je še boljše. Za dobro zdravje in počutje WHO za vse odrasle priporoča 150–300 minut zmer- ne aerobne vadbe na teden (ali enako- vredno količino intenzivne vadbe) in povprečno 60 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na dan za otroke in mladostnike. 3. 3. Vsakršna telesna dejavnost šteje. Te- lesno dejavni smo lahko v okviru služ- benih obveznosti, športnih in prosto- časnih dejavnosti ali mobilnosti (hoja, kolesarjenje), pa tudi pri vsakdanjih in gospodinjskih opravilih. 4. 4. Krepitev mišic koristi vsaki osebi. Sta- rejši od 65 let bi morali v svojo telesno vadbo vključiti fizične aktivnosti s pou- darkom na ohranjanju ravnotežja in ko- ordinacije, pa tudi na krepitvi mišic, da se izognejo padcem in izboljšajo svoje zdravje. 5. 5. Preveč sedenja lahko škoduje zdrav- ju. Sedeči življenjski slog namreč pove- šport in zdravje 55 čuje tveganje za srčno-žilna obolenja, rak in sladkorno bolezen tipa 2. Ome- jevanje časa, ki ga preživimo sede, in povečanje telesne dejavnosti dobro vplivata na naše zdravje. 6. 6. Več gibanja in manj sedenja lahko koristita vsakomur. To velja tudi za no- sečnice in ženske po porodu, pa tudi za kronične bolnike in invalide. „Zaključek Telesna dejavnost odraslim prinaša šte- vilne koristi za zdravje: znižuje stopnjo splošne umrljivosti ter umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja, uravnava in nadzira na novo nastalo arterijsko hipertenzijo, ne- katera na novo nastala rakava obolenja in na novo nastalo sladkorno bolezen tipa 2, prispeva k boljšemu duševnemu zdravju (zmanjšuje simptome tesnobe in depresi- je), kognitivnemu delovanju in spanju ter zmanjšuje debelost. Odrasli naj za znatne koristi za zdravje čez teden izvajajo vsaj 150–300 minut zmerno intenzivne aerob- ne telesne dejavnosti ali vsaj 75–150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejav- nosti oziroma enakovredno kombinacijo telesne dejavnosti obeh intenzivnosti. Od- rasli naj dvakrat ali večkrat na teden izvaja- jo vaje za krepitev mišic zmerne do večje intenzivnosti, ki vključujejo večje mišične skupine, saj to zagotavlja dodatne koristi za zdravje. Odrasli lahko za dodatne ko- risti za zdravje čez teden izvajajo več kot 300 minut zmerno intenzivne, aerobne telesne dejavnosti ali več kot 150 minut visoko intenzivne, aerobne telesne dejav- nosti oziroma enakovredno kombinacijo telesne dejavnosti obeh intenzivnosti. Predvsem pa ne pozabimo, da je tudi ne- kaj telesne dejavnosti bolje kot nič. „Literatura 1. Auferoth, S. J. (2013). The benefits of Group High-Intensity Interval Training. IDEA Fi- tness Journal, 10(9), 15. Pridobljeno s http:// web.a.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/ pdfviewer?sid=9e08e186-960c-4669-a4dd- dbfc9987c1f5%40sessionmgr4003&vid=5& hid=4214 2. Boutcher, S. H. (2011). High-IntensityIntermit- tentExerciseand Fat Loss. JournalofObesity, 868305. Pridobljeno s http://www.ncbi.nlm. nih.gov/pmc/articles/PMC2991639/pdf/JO- BES2011-868305.pdf 3. Chebet, M., Goon, D. T., Nsibambi, C. in Otala, J. (2014). Prevalence of overweight and obe- sity among primary school children in Kam- pala central, Uganda. Pridobljeno s http:// web.a.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/ pdfviewer?sid=9e08e186-960c-4669-a4dd- dbfc9987c1f5%40sessionmgr4003&vid=27& hid=4214 4. Herodek, K., Simonović, C., Pavlović, V. in Stanković, R. (2014). High intensity interval training. Pridobljeno s http://fsprm.mk/ wp-content/uploads/2014/11/Pages-from- -APES-ZA-NA-EMAIL-28.pdf 5. Jakicic, J. M., Marcus, B. H., Gallagher, K. I., Na- politano, M. in Lang, W. (2003). Effect of Exer- cise Duration and Intensity on Weight Loss in Overweight, Sedentary Women A Randomi- zed Trial. Pridobljeno s http://jama.jamanet- work.com/article.aspx?articleid=197256 6. Kravitz, L. (2014). Metabolic Effects of HIIT. IDEA Fitness Journal, 11(5), 16–18. Pridobljeno s http://web.a.ebscohost.com/ehost/pdfvi- ewer/pdfviewer?vid=18&sid=9e08e186- 960c-4669-a4dd-dbfc9987c1f5%40session mgr4003&hid=4214 7. Laursen, P. B. in Jenkins, D. G. (2002). The scientific Basis for High – Intensity Interval Trainging: Optimising Training Programmes and Maximising Performance in Highly Train- ed Endurance Athletes. Pridobljeno s http:// www.tradewindsports.net/wp-content/ uploads/2013/10/Laursen-02-Scien-Basis- -for-HIIT-Review.pdf 8. Martins, C., Kazakova, I., Ludviksen, M., Me- hus, I., Wisloff, U., Kulseng, B., Morgan, L. in King, N. (2016). High – Intensity Interval Tra- ining and Isocaloric Moderate – Intensity Continuous Training Result in Similar Impro- vements in Body Composition and Fitness in Obese Individuals. Pridobljeno s http:// web.a.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/ pdfviewer?sid=9e08e186-960c-4669-a4dd- dbfc9987c1f5%40sessionmgr4003&vid=8& hid=4214 9. McDonald, L. (1998). The Ketogenic Diet: A complete guide for the Dieter and Practitio- ner. Pridobljeno s file:///C:/Users/jovicevicd/ Downloads/Lyle%20McDonald%20-%20 The%20Ketogenic%20Diet.pdf 10. Menz, V., Semsch, M., Mosbach, F. in Burt- scher, M. (2016). Cardiorespiratory Effects of One – Legged High – Intensity Interval Trai- ning in Normoxia and Hypoxia: A Pilot Study. Pridobljeno s http://web.a.ebscohost.com/ ehost/pdfviewer/pdfviewer?sid=9e08e186- 960c-4669-a4dd-dbfc9987c1f5%40session mgr4003&vid=16&hid=4214 11. Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje (kratek pregled). (21. 10. 2022). Na- cionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s https://www.dobertekslovenija.si/wp-con- tent/uploads/2022/02/smernice-gibanje-in- -sedenje-WHO-NIJZ-2022.pdf 12. Obesity and overweight. (21. 10. 2022). World Health Organization. Pridoblje- no s https://www.who.int/health-topics/ obesity#tab=tab_1 13. Overweight and obesity – BMI statistics (21. 10. 2022). Eurostat. Pridobljeno s https:// ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/ index.php?title=Overweight_and_obesi- ty_-_BMI_statistics 14. Pori, M., Pori, P., Pistotnik, B., Dolenec, A., To- mažin, K., Štirn, I. in Majerič, M. (2013). Špor- tna rekreacija. Ljubljana: Športna unija Slove- nije in Fundacija za šport. 15. Racil, G., Coquart, J. B., Elmontassar, W., Had- dad, M., Goebel, R., Chaouacil, A., Amri, M. in Chamari, K. (2016). Greater effects of high – compared with moderate – intensity interval training on cardio – metabolic variables, blo- od leptin concentration and ratings of perce- ived exertion in obese adolescent females. Pridobljeno s http://web.a.ebscohost.com/ ehost/pdfviewer/pdfviewer?sid=9e08e186- 960c-4669-a4dd-dbfc9987c1f5%40session mgr4003&vid=11&hid=4214 16. Reya, M. (2014). Vpliv visoko intenzivnega 6-tedenskega programa vadbe na zmanj- šanje deleža telesne maščobe pri ženskah. (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakul- teta za šport, Ljubljana). Pridobljeno s http:// www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma- 22100129ReyaMatija.pdf 17. Rezk, C. C., Marrache, R. C. B., Tinucci, T., Mion Jr., D. in Forjaz, C. L. M. (2006). Post- -resistance exercise hypotension, he- modynamics, and heart rate variability: influence of exercise intensity. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/profile/ Decio_Mion2/publication/6889930_Post- -resistance_exercise_hypotension_he- modynamics_and_heart_rate_variabi- l i t y_ Inf luence_of_exercise_ intensit y/ links/0c9605228d0ce62ffe000000.pdf 18. Shepherd, S. O., Wilson, O. J., Taylor, A. S., Thogersen - Ntoumani, C., Adlan, A. M., Wa- genmakers, A. J. M. in Shaw, C. S. (2015). Low- -Volume High – Intensity Interval Training in a Gym Setting Improves Cardio – Metabolic and Psychological Health. Pridobljeno s http://web.a.ebscohost.com/ehost/pdfvi- ewer/pdfviewer?sid=9e08e186-960c-4669- a4dd-dbfc9987c1f5%40sessionmgr4003&vi d=30&hid=4214 19. Steeves, J. A., Bassett, D. R., Fitzhugh, E. C., Raynor, H., Cho, C. in Thompson, D. L. (2016). Physical Activity With and Without TV Vi- ewing: Effects on Enjoyment of Physical Ac- tivity and TV, Exercise Self – Efficacy, and Bar- riers to Being Actibe in Overweight Adults. Pridobljeno s http://web.a.ebscohost.com/ ehost/pdfviewer/pdfviewer?sid=9e08e186- 960c-4669-a4dd-dbfc9987c1f5%40session mgr4003&vid=21&hid=4214 56 20. Škof, B. (2007). Kako naj začnem vaditi? Ali teči ali hoditi?. Polet: magazine Dela in Slo- venskih novic. 21. Škof, B. (2007). Zadnji teden intenzivne vad- be in večjega napora. Polet: magazine Dela in Slovenskih novic. 22. Thorp, A. A., Kingwell, B. A., English, C., Ham- mond, L., Sethi, P., Owen, N. in Dunstan, D. W. (2016). Alternating Sitting and Standing Increases the Workplace Energy Expenditure of Overweight Adults. Pridobljeno s http:// web.a.ebscohost.com/ehost/pdfviewer/ pdfviewer?sid=9e08e186-960c-4669-a4dd- dbfc9987c1f5%40sessionmgr4003&vid=24& hid=4214 23. Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov špor- tnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za šport. 24. Zagorc, M., Zaletel, P. in Jeram, N. (2006). Ae- robika. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 25. Zhang, H., Tong, T. K., Qiu, W., Wang, J., Nie, J. in He, Y. (2015). Effect of high-intensity interval training protocol on abdominal fat reduction in overweight chinese women: a randomized controlled trial. Pridobljeno s http://web.a.ebscohost.com/ehost/pdfvi- ewer/pdfviewer?vid=13&sid=9e08e186- 960c-4669-a4dd-dbfc9987c1f5%40session mgr4003&hid=4214 Liza Jovičevič, mag. kin., strokovni sodelavec in predavatelj za področje Znanost o športu – kineziologija liza.jovicevic@hotmail.com šport in zdravje 57 Influence of the menstrual cycle on muscle strength: myth or fact? Abstract Although the menstrual cycle accompanies every woman, little is known about its influence on changes in muscle strength. The female athlete, from puberty through pregnancy and childbirth to menopause and beyond, has to contend with a shifting spectrum of hormonal alterations that have the potential to interfere with optimal performance, especially at the elite level. As a result, we can observe a sharp increase in research in this area. Regardless, we still don’t have a clear answer about the effect of the menstrual cycle on muscle strength, as the methodological quality of most research is poor. The purpose of the present paper was to shed some light on the latest findings from the aforementioned field and to provide practical guidance. Based on current literature, possible alterations to strength and power performance elicited by the menstrual cycle are more likely to occur dur- ing long-term menstrual cycle phase-dependent training interventions, rather than the acute testing of performance. Based on these findings, training with your menstrual cycle makes sense. However, it is necessary to be aware of the individual response of women during the menstrual cycle. Therefore, reasoning based on the “average” pattern of change may be incorrect. Keywords: menstrual cycle, estrogen, progesterone, muscle strength, premenstrual syndrome Izvleček Čeprav vsako žensko spremlja menstrualni cikel, se le malo ve o njegovem vplivu na spremem- be v mišični moči. Ženska se vse od pubertete oz. menarhe prek nosečnosti in poroda do me- nopavze in pozneje srečuje z dnevnimi hor- monskimi spremembami, ki lahko vplivajo na optimalno zmogljivost, še zlasti ko govorimo o vrhunskem športu. Zato smo v zadnjem času lahko priča skokoviti rasti števila raziskav na tem področju. Kljub temu pa še vedno nimamo jasnega odgovora na vprašanje o vplivu men- strualnega cikla na mišično moč, saj je kakovost metodologije večine raziskav zelo slaba. Namen prispevka je predstaviti najnovejše izsledke z omenjenega področja in ponuditi praktične napotke. Trenutni izsledki raziskav kažejo, da je akutni vpliv menstrualnega cikla na mišično moč minimalen, se pa toliko večji vpliv kaže v daljšem časovnem obdobju, ko govorimo o ci- klizaciji vadbe moči. Na podlagi teh ugotovitev je smiselno, da treniramo ob upoštevanju svo- jega menstrualnega cikla. Ob tem pa se je treba zavedati, da je odziv žensk na menstrualni cikel povsem individualen, zato je sklepanje na pod- lagi povprečja rezultatov lahko napačno. Ključne besede: menstrualni cikel, estrogen, proge- steron, mišična moč, predmenstrualni sindrom Manca Glušič1 Vpliv menstrualnega cikla na mišično moč – mit ali dejstvo? 1Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Slovenija 58 „Uvod V zadnjih treh desetletjih se je število žensk v športu občutno povečalo. Takšno rast je mogoče pripisati vse večjemu razvoju in vlaganju v ženski šport (Fink, 2015). Zaradi vse večje priljubljenost telesne dejavnosti in športa pri ženskah v zadnjih nekaj dese- tletjih se potreba po izboljšanju znanja o njihovi fiziologiji in prilagoditvah na vadbo povečuje. Tradicionalno se je domnevalo, da je fiziološki odziv na vadbo med spo- loma enak, zato so se priporočila o telesni vadbi za ženske desetletja predpisovala na podlagi ugotovitev, pridobljenih na moški populaciji, ne da bi se sploh preizkusilo, ali so te smernice ustrezne. Eden izmed razlogov za nizko zastopanost žensk v raz- iskavah je tudi v metodoloških težavah, povezanih z menstrualnim ciklom (García- -Pinillos idr., 2021). Pri nedavnem pregledu raziskav se je izka- zala očitna premajhna zastopanost žensk v raziskavah, saj je le 4–13 % člankov vklju- čevalo samo ženske (de Jonge idr., 2019). Število raziskav, ki vključujejo samo moške, močno presega število raziskav, v katerih sodelujejo samo ženske (~ 4 : 1) (Ansdell idr., 2020). Posledično so ugotovitve glede fiziologije in športne zmogljivosti, prido- bljene le na moški populaciji, največkrat preprosto prenesene na ženski spol (Co- stello idr., 2014; Emmonds idr., 2019). Tudi če so ženske vključene v raziskave, se pogosto ne upoštevajo nihanja ženskih spolnih hor- monov ali pa se testiranja izvedejo, ko so ravni hormonov nizke, s čimer se zmanjša možni učinek menstrualnega cikla (de Jon- ge idr., 2019). „Menstrualni cikel Menstrualni cikel velja za enega izmed po- membnejših bioloških ritmov, pri katerem so ženske izpostavljene stalnemu in hitro spreminjajočemu se profilu endogenih spolnih hormonov. Menstrualni cikel se kaže kot posledica medsebojnega delo- vanja hipotalamusa, hipofize in jajčnikov (HPO-os) (Constantini idr., 2005). Čeprav je primarna funkcija ženskih spolnih hormo- nov skrb za reprodukcijo človeške vrste, številne raziskave kažejo, da spreminjajoče se koncentracije estrogena in progestero- na med menstrualnim ciklom vplivajo na številne fiziološke sisteme (srčno-žilni, re- spiratorni, presnovni in živčno-mišični), kar bi lahko imelo za posledico spremembe v vadbeni učinkovitosti (McNulty idr., 2020). Menstrualni cikel je sestavljen iz niza do- godkov, ki pripravljajo maternico na mo- rebitno nosečnost (Reed in Carr, 2015). Prvi dan menstruacije (krvavitev) označu- je začetek folikularne faze (razdeljene na zgodnjo folikularno in pozno folikularno fazo), ki traja vse do ovulacije. Za to fazo sta značilna nižja bazalna telesna tempe- ratura in razvoj foliklov (folikulogeneza) v jajčnikih. Folikulogeneza se začne sicer že v prejšnjem menstrualnem ciklu, v zadnjih dneh s sproščanjem folikle stimulirajoče- ga hormona (FSH), in traja vse do sprosti- tve zrelega folikla ob pojavu ovulacije. Za zgodnjo folikularno fazo je značilna nizka koncentracija estradiola (~ 5 pg/ml) (ena izmed oblik estrogena) (Chidi-Ogbolu in Baar, 2019) in progesterona, zaradi česar pride do menstruacije (Reed in Carr, 2015). S koncem menstruacije nastopi pozna foli- kularna faza, ko se koncentracija estradiola povečuje in doseže svoj vrh dan pred ovu- lacijo (običajno med 12. in 14. dnevom po začetku menstruacije), ko se zrelo jajčece sprosti iz folikla, kot posledica porasta ravni luteinizirajočega hormona (LH). Koncen- tracija estradiola ob vrhu doseže vrednosti med 200 in 450 pg/ml, medtem ko se vre- dnost progesterona ne spreminja in ostaja razmeroma nizka. Ovulacija se pojavi pribli- žno 10–12 ur po tem, ko LH doseže svojo najvišjo vrednost, in v tem času lahko pride do oploditve. Po ovulaciji sledi lutealna faza (razdeljena na zgodnjo lutealno, srednjo lutealno in pozno lutealno fazo), ki največ- krat traja 14 dni. V zgodnji lutealni fazi se močno zniža raven estradiola (med 100 in 150 pg/ml) in postopno zviša raven proge- sterona, ki v srednji lutealni fazi doseže svoj vrh (med 8 in 10 ng/ml) (Haggstrom, 2014; Patricio in Sergio, 2019). Tudi koncentracija estradiola se postopno zvišuje (med 150 in 200 pg/ml), vendar ne preseže koncentra- cije progesterona. Če do oploditve v času ovulacije ne pride, v naslednjih 5–7 dneh koncentracija obeh hormonov upade, s či- mer nastopi pozna lutealna faza (Patricio in Sergio, 2019). Rumeno telo začne razpadati s pomočjo proteolitičnih encimov, pride do luščenja maternične sluznice, kar se kaže kot krvavitev oz. menstruacija (Holesh idr., 2017; Patricio in Sergio, 2019). Na Sliki 1 so prikazane glavne faze menstrualnega ci- kla in opisane hormonske spremembe na podlagi 28-dnevnega menstrualnega cikla. Kot prikazuje zgornji diagram, se med men- strualnim ciklom pri ženskah dogajajo veli- ke spremembe v nasprotju z razmeroma stabilnim hormonskim stanjem pri moških. Medtem ko se koncentracija testosterona pri zdravih odraslih moških vsakodnevno spreminja od 6 do 10 ng/ml (Bowen idr., 2011), estrogen in progesteron pri ženskah kažeta veliko večja ciklična nihanja. Na pod- lagi opisanega nihanja hormonov lahko med zgodnjo folikularno fazo (nizek estro- gen in progesteron), pozno folikularno fazo (visok estrogen in nizek progesteron) in srednjo lutealno fazo (visok estrogen in progesteron) prepoznamo tri izrazito različ- na hormonska okolja (de Jonge idr., 2019). Čeprav opisani vzorec hormonskih spre- memb velja pri vseh ženskah, je opazna velika inter- in intraindividualna variabilnost tako v koncentraciji hormonov kot v nasto- pu posameznih faz menstrualnega cikla (Haggstrom, 2014). Še posebno pogoste so nepravilnosti v skrajnih legah reproduktiv- nega obdobja, tj. v času menarhe in meno- Slika 1. Hormonske spremembe med 28-dnevnim menstrualnim ciklom Opomba: Iz »The impact of menstrual cycle phase on athletes’ performance: A narrative review«, avtorji M. A. Carmichael, R. L. Thomson, L. J. Moran in T. P. Wycherley, 2021, International journal of environmental research and public health, str. 2. šport in zdravje 59 pavze, ko je razvoj foliklov neustrezen. Lu- tealna faza je pri vseh ženskah razmeroma konstantna in traja običajno 14 dni. Spre- membe v dolžini cikla navadno izhajajo iz različnih dolžin folikularne faze, ki lahko traja 10–16 dni in se sčasoma skrajša za 3–7 dni (Mihm idr., 2011; Reed in Carr, 2015). „Vpliv ženskih spolnih hormonov na mišično moč Že od leta 1876, ko so opazili ciklične spre- membe v mišični moči kot posledico ciklič- nih hormonskih sprememb v menstrual- nem ciklu, raziskovalci poskušajo ugotoviti vzrok za nastale spremembe (Jacobi, 1877). Opravljene so bile številne raziskave, ven- dar pa raziskovalci nikakor ne morejo priti do skupnega mnenja o vplivu menstru- alnega cikla na mišično moč. Medtem ko nekateri avtorji potrjujejo vpliv menstrual- nega cikla na ciklične spremembe v mišični moči, drugi niso prišli do takšnih rezultatov (Elliot-Sale idr., 2021). V zadnjih nekaj dese- tletjih je bilo pridobljenih veliko informacij o estrogenu in progesteronu ter njunih vlo- gah v ženski fiziologiji. Kljub temu, da estro- gen in progesteron vplivata na različne cilj- ne organe in spodbujata različne fiziološke odzive, se bomo v članku omejili le na vpliv na mišično moč. Čeprav je anabolni učinek androgenih hor- monov (predvsem testosterona) že dobro znan (Morton idr., 2016), je manj jasen vpliv ovarijskih hormonov (predvsem estroge- na in progesterona) na regulacijo mišične mase in moči (Enns in Tiidus, 2010). Estro- gen je po svoji strukturi podoben antioksi- dantom (predvsem vitaminu E), zato naj bi imel visoke antioksidativne sposobnosti in bil kot tak sposoben odstranjevanja prostih radikalov in omejevanja oksidativnih po- škodb. Zaradi svoje strukture sposobnost interkalacije znotrajmembranskih fosfolipi- dov pomaga pri ohranjanju stabilnosti ce- ličnih membran. Ta sposobnost je še zlasti pomembna za metabolizem pri vzdržlji- vostni vadbi, pri kateri zaradi oksidativnih procesov nastaja več prostih radikalov, ki ogrožajo delovanje in celovitost sarkoleme. Posledično prihaja do vnetja in poškodb skeletnih mišic (Enns in Tiidus, 2010; Oost- huyse idr., 2022). Estrogen lahko prosto pre- haja skozi plazemsko membrano vse do je- dra celic, kjer se veže na svoje estrogenske receptorje (ERα) in (ERβ) ter s tem spremeni izražanje genov. Zaradi svojega delovanja in oblike varuje pred poškodbami mišic, ki jih povzroča vadba (zlasti intenzivnejša ae- robna vadba in vadba z bremeni), in zmanj- šuje vnetni odziv s proliferacijo satelitskih celic po vadbi (Enns in Tiidus, 2010). Prek aktivacije receptorjev ERα na gabaergičnih nevronih zmanjša sproščanje inhibitornega nevrotransmiterja GABA in ustvari ekscita- cijski učinek na živčni sistem (Tenan, 2017). To nakazuje na nevroekscitacijski učinek, s čimer se zmanjša inhibicija in poveča ho- tena mišična aktivacija (Ansdell idr., 2019). Estrogen tudi spodbuja aktivacijo nevron- skih receptorjev, odgovornih za sproščanje glutamata, ki vpliva na ekscitatorni odziv v živčnem sistemu (Ansdell idr., 2020). Progesteron je drugi glavni reproduktivni hormon, ki prav tako kot estrogen nastaja kot posledica aktivnosti HPO-osi (Oost- huyse idr., 2022). Nekatere raziskave kažejo, da progesteron neposredno zavira delova- nje estrogena z zniževanjem razpoložljivih estrogenskih receptorjev (ERα in ERβ) na različnih mestih nevronskih celic (Ansdell idr., 2019). V lutealni fazi, ko je njegova koncentracija visoka, lahko z blokiranjem vezavnih mest zavira vezavo estradiola na receptorje (ERα in ERβ). To povzroči pretvorbo 17β-estradiola v estron, ki velja za manj aktivno obliko estrogena (Davis in Hackney, 2017). Progesteron ima inhi- bitorni učinek na živčni sistem. S svojim delovanjem lahko poveča zaviralni odziv receptorja GABA A do 80 % ob prisotnosti inhibitornega nevrotransmiterja GABA, ki je glavni zaviralni živčni prenašalec v mož- ganih in vpliva na zmanjšano živčno vzdra- ženost in zmanjšan mišični tonus (Ansdell idr., 2020). Na podlagi teh ugotovitev je mogoče trditi, da je raven aktivacije višja na sredini cikla (tj. v pozni folikularni fazi oz. v času ovulacije), kar je povezano z visokimi vrednostmi estrogena, ki ima nevroekscita- cijski učinek, sočasno pa so vrednosti pro- gesterona nižje, s čimer je njegov nevro- inhibitorni vpliv minimalen. Nasprotno je raven aktivacije nižja v srednji lutealni fazi zaradi višje koncentracije progesterona, ki ima, kot že rečeno, nevroinhibitorni učinek (Ansdell idr., 2019). Poleg sprememb v živčnem sistemu pa ženski spolni hormoni vplivajo tudi na spremembe v kontraktilnih lastnostih mi- šic, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je estrogen pomemben za vezavo aktina in miozina (Moran idr., 2006; Moran idr., 2007). Dolgotrajno pomanjkanje estroge- na povzroči upad v mišični moči, zaradi spremenjene interakcije med aktinom in miozinom (Moran idr., 2006). Zmanjšana koncentracija estradiola povzroči manjše število močno povezanih prečnih mosti- čev, zato se zmanjša sposobnost razvoja sile. Z nadomeščanjem estradiola se delo- vanje miozina povrne. Največkrat so učinke estrogena in proge- sterona preučevali pri miših, pri katerih je bila izvedena ovariektomija (odstranitev jajčnikov) (Moran idr., 2006; Moran idr., 2007), ali pri ženskah v menopavzi, ki so ek- sogeno uživale estrogen (Lowe idr., 2010). Pri ženskah s staranjem upada koncentra- cija spolnih hormonov. Izrazito zmanjšanje estrogena opazimo v pozni fazi prehoda v menopavzo (Katajima in Ono, 2016). Po- manjkanje estrogena v menopavzi pove- čuje mišično atrofijo s povečano avtofagi- jo, signalizirano prek FOXO3 (forkhead box protein O3), kar se z eksogenim uživanjem estrogena zavira (Oosthuyse idr., 2022). Na podlagi izsledkov raziskav se domneva, da je upad mišične moči v menopavzi lahko povezan z upadom koncentracije estroge- na. To bi lahko potrdili tudi z dejstvom, da se je ženskam na estrogenski hormonski terapiji (EHT) mišična moč ohranjala dlje kot ženskam, ki so že bile v menopavzi in estrogena niso nadomeščale z EHT. Upad mišične moči v menopavzi nakazuje mo- žne pozitivne inotropne učinke estrogena na mišično moč (Lowe idr., 2010). Raziskave, izvedene na miših z odstranjenimi jajčniki, sicer podpirajo te dokaze, vendar moramo biti previdni, saj pri ovariektomiji ni po- stopnega in nelinearnega hormonskega upada, ki se pojavi pri prehodu iz perime- nopavze v menopavzo (Smith idr., 2012). Pri normalnem ovulacijskem menstrualnem ciklu se sicer pojavljajo precejšnja nihanja v koncentraciji ženskih spolnih hormonov, pri čemer je koncentracija estrogena naj- nižja v zgodnji folikularni fazi. Pa vendar se je treba zavedati, da je raven estrogena v omenjeni fazi še vedno precej višja kot pri živalih z ovariektomijo in pri ženskah v me- nopavzi. Slednje lahko tudi pojasni, zakaj raziskovalci ne opazijo neposredne pove- zave med variacijo ravni spolnih hormonov med menstrualnim ciklom in sprememba- mi v mišični moči. Poleg tega se spremem- be v mišični moči pri živalih z ovariektomijo in ženskah v menopavzi kažejo kot posle- dica dolgoročnih učinkov in ne akutnega vpliva (Dam idr., 2022). „ Iz teorije v prakso Raziskovalci domnevajo, da ima estrogen (in morda tudi progesteron) podobno 60 vlogo pri uravnavanju mišične mase kot testosteron pri moških. Z razlogom sem uporabila besedo »domnevajo«, saj še danes zeva velika vrzel med raziskavami o tej temi. Čeprav je bilo v zadnjem času opravljenih veliko raziskav s tega področja, še vedno nimamo jasnega odgovora na vprašanje o vplivu menstrualnega cikla na mišično moč. Takšen rezultat je lahko po- sledica neenotne definicije menstrualnega cikla in tudi mišične moči. Pri primerjavi iz- sledkov raziskav je treba upoštevati število udeležencev v raziskavi in tudi njihov sta- tus (trenirani, netrenirani). Majhno število preiskovancev vodi do nezadostne moči pri odkrivanju statistično pomembnih raz- lik. Do neenotnih zaključkov prihaja zaradi različnih protokolov testiranj, velike inter- in intraindividualne variabilnosti glede hormonskih sprememb in neskladij v času testiranja (Lebrun idr., 2013). V literaturi je mogoče zaslediti različne za- ključke glede vpliva ženskih spolnih hor- monov na mišično moč. Po eni strani se vpliv ženskih spolnih hormonov na mišično moč potrjuje (Gordon idr., 2013; Rodrigues idr., 2019; Phillips idr., 1996; Sarwar idr.,1996), medtem ko se po drugi zavrača (Lebrun idr., 1995; Romero-Moraleda idr., 2019). Zaključki pregledne raziskave Elliot-Sale (2014), pri kateri so podrobno preučevali povezavo med estrogenom in močjo, ne kažejo jasnega soglasja o učinku estrogena na mišično moč. Glavno vlogo pri pove- čevanju moči v folikularni fazi se pripisuje estrogenu, ki v pozni folikularni fazi dose- že svoj vrh. V skladu s tem se pričakuje, da bo mišična moč v omenjeni fazi naraščala vse do ovulacije, ko upade koncentracija estrogena. Vendar pa rezultati raziskave De Jonge idr. (2001) ne kažejo povezave med spremembo serumske koncentracije estra- diola in spremembami v mišični moči, utru- jenostjo ter kontraktilnimi lastnostmi mišic. Poleg tega so Greeves idr. (1997) dokazali, da vrednosti estradiola nad fiziološkimi vrednostmi bistveno ne povečajo mišične moči, kar zbuja pomisleke o ugotovitvah raziskav avtorjev Phillipsa idr. (1996) ter Sar- warja idr. (1996), namreč, da akutne spre- membe estradiola vplivajo na spremembe v mišični moči. Blagrove idr. (2020) so z analizo ugotovili, da ima menstrualni cikel trivialni učinek na največjo hoteno mišično kontrakcijo, ma- ksimalni izokinetični navor in eksplozivno moč. Na podlagi tega so sklepali, da men- strualni cikel ne vpliva na rezultate moči. To je tudi v skladu z rezultati preglednega članka McNulty idr. (2020), ki je vključeval 73 raziskav. Analiza je bila izvedena med šestimi menstrualnimi fazami (zgodnja fo- likularna faza, pozna folikularna faza, ovula- cija, zgodnja lutealna faza, srednja lutealna faza in pozna lutealna faza), vse primerjave pa so pokazale trivialen učinek menstrual- ne faze na mišično moč (ES = 0,01–0,14), pri čemer je bila opažena največja razlika med zgodnjo folikularno in pozno folikularno fazo (ES = 0,14). Na podlagi tega so avtorji sklepali, da bi lahko bila telesna zmogljivost bolj zmanjšana v zgodnji folikularni fazi v primerjavi s preostalimi menstrualnimi fa- zami. Vendar pa se moramo zavedati, da je med vključenimi raziskavami bila zelo velika variabilnost, metodološka kakovost pa precej nizka. Zato avtorji poudarjajo, da se na podlagi rezultatov ne smejo podajati priporočila in smernice za vadbo (McNulty idr., 2020). Iz napisanega je razvidno, da je akutni vpliv ženskih spolnih hormonov na mišično moč zelo majhen oz. celo trivialen. A ne glede na to se večji vpliv na morebitne spre- membe v mišični moči kaže pri dolgotraj- nih vadbenih intervencijah, ko govorimo o ciklizaciji vadbe moči. V raziskavi Sunga idr. (2014), ki je potekala 3 zaporedne men- strualne cikle, so po protokolu, po katerem so ženske opravile 8 vadbenih enot v fo- likularni fazi in 2 vadbeni enoti v lutealni fazi, ugotovili večje izboljšanje v največji izometrični moči m. quadriceps v primer- javi z drugim protokolom, po katerem so opravile 8 vadbenih enot v lutealni fazi in 2 vadbeni enoti v folikularni fazi (40 % proti 27 %). Poleg tega so po prvem protokolu, po katerem je bilo več treningov opravlje- nih v folikularni fazi, nastale večje razlike v premeru mišice v primerjavi z lutealno fazo po končani intervenciji. To razliko je mogo- če pojasniti z višjim razmerjem med sintezo in razgradnjo beljakovin med vsakim tre- ningom moči ali po njem v folikularni fazi v primerjavi z lutealno fazo (Sung idr., 2014). Pri raziskavi Reisa idr. (1995) se je pokazal večji razvoj največje moči m. quadriceps v skupini, v kateri je bila večina treningov iz- vedena v folikularni fazi (na vsak drugi dan v folikularni fazi in enkrat na teden v luteal- ni fazi skozi celoten menstrualni cikel), v pri- merjavi s skupino, ki je trenirala neodvisno od menstrualne faze (na vsake tri dni skozi celoten menstrualni cikel), in sicer 31 % pro- ti 13 %. Tudi v raziskavi Wikstrom-Frisen idr. (2017) se je pokazalo, da pride do boljših re- zultatov vadbe moči, ko je ta večkrat izve- dena v folikularni fazi, tako pri največji moči in pusti telesni masi, kakor če je vadba izve- dena v lutealni fazi. Trening moči, izveden v prvih dveh tednih menstrualnega cikla, je povzročil celo večji prirastek puste telesne mase kot redni trening skozi celoten men- strualni cikel. Po drugi strani pa do takšnih zaključkov niso prišli Sakamaki-Sunaga idr. (2016) v raziskavi, ki so jo s podobno zasno- vo treningov, temelječih na menstrualnih fazah, izvedli na zgornjih okončinah. Do povečanega prečnega preseka mišic, 1RM in izometrične jakosti je prišlo tako v sku- pini, ki je več trenirala v folikularni fazi, kot tudi v skupini, ki je več trenirala v lutealni fazi, brez statistično pomembnih razlik. To bi lahko pomenilo, da se učinki treningov kažejo drugače glede na mišično skupino (Kissow idr., 2022). Na podlagi rezultatov raziskav Sung idr. (2014), Wikstrom-Frisen idr. (2017) ter Reis idr. (1995) se sklepa, da so učinki vadbe za moč večji, ko je večji delež vadbenih enot izveden v folikularni fazi, in ne v lu- tealni fazi, ali ko se trenira neodvisno od menstrualnih faz skozi menstrualni cikel. Po izsledkih raziskav se razlike pojavljajo zaradi delovanja ženskih spolnih hormo- nov. V svoji raziskavi so Dieli-Conwright idr. (2009) poročali, da je pri ženskah na hormonski terapiji v primerjavi s kontrolno skupino prišlo do znatno večje regulacije pri izražanju proanaboličnega gena, tako v mirovanju kot po ekscentrični vadbi. Estro- gen s svojim delovanjem vpliva na hitrost obnove mišic po poškodbi z aktivacijo in proliferacijo satelitskih celic, kar se kaže v prilagoditvi celic po vadbi za moč (Enns in Tiidus, 2010). Markofski in Braun (2014) sta ugotovila manjše poškodbe mišic in boljše okrevanje, ko so ženske opravile en trening v folikularni fazi – v primerjavi z lutealno fazo. Poleg tega se koristni učinki estro- gena na mišično moč kažejo z izboljšano intrinzično kakovostjo skeletnih mišic, pri čemer se miozin med mišično kontrakcijo močno veže na aktin, kar se kaže v generi- ranju večje sile med treningom (Lowe idr., 2010). V raziskavi Sunga idr. (2014) je bilo z mišično biopsijo ugotovljeno, da v foliku- larni fazi v primerjavi z lutealno fazo pride do statistično značilnega večjega premera mišičnih vlaken tipa II. Pogoj za povečanje števila in/ali velikosti miofibril je povečanje specifične biosinteze beljakovin, kar je od- visno od anabolnih učinkov estrogena in testosterona. Premer mišičnih vlaken tipa II se je bolj povečal v folikularni fazi, ko je koncentracija estrogena in testostero- na višja, v primerjavi z lutealno fazo, ko je koncentracija omenjenih hormonov nižja (Sung idr., 2014). Vendar pa je treba biti pri šport in zdravje 61 sklepanju na podlagi omenjenih raziskav previden zaradi pomanjkljive metodologi- je, s čimer se zmanjša veljavnost rezultatov (Colenco-Semple idr., 2023). Veliko raziskav na tem področju je pomanj- kljivih zaradi nezadostne metodologije. Po- samezne faze niso določene z merjenjem koncentracije estrogena in progesterona v krvi, slini ali urinu, ki veljajo za zlati standard pri določanju posameznih faz menstrual- nega cikla (De Jonge idr., 2019; Thompson idr., 2020). Večina raziskav se nanaša na 28 dni dolg menstrualni cikel, pri katerem se ovulacija pojavi na 14. dan. Zaradi velike variabilnosti v dolžini menstrualnega cikla med ženskami in tudi pri nastopu posame- znih menstrualnih faz je takšno posploše- vanje povsem napačno. Le pri 10 % žensk z 28-dnevnim ciklom se kaže 14-dnevno trajanje folikularne in lutealne faze. Sedem odstotkov žensk, ki ima sicer normalno dolžino cikla, nima ovulacije (anovulacijski menstrualni cikel), zlasti je to pogosto pri deklicah po menarhi in pri ženskah pred menopavzo (60 % deklet v starosti 10–14 let in 34 % žensk, starejših od 50 let) (Mihm idr., 2011; Reed in Carr, 2015). Mnogo žen- sk v rodni dobi z rednim menstrualnim ciklom ne občuti mesečnih hormonskih nihanj. Za okvaro lutealne faze (angl. luteal phase-deficient-LPD) in anovulacijski men- strualni cikel je značilen neustrezen porast LH zaradi motenj v pulzirajočem izločanju sproščevalnega hormona gonadotropinov (GnRH), kar povzroči zmanjšano izločanje estrogena in progesterona (De Jonge idr., 2019). Vse našteto lahko vodi do neenotnih zaključkov med raziskavami, zato je zelo pomembno, da se v raziskavah natančno preverijo akutne spremembe spolnih hor- monov v vsaki fazi menstrualnega cikla, s čimer se tudi potrdi ali ovrže prisotnost določene faze cikla. Schaumberg idr. (2017) predlagajo za preverjanje menstrualnih faz 3-stopenjsko metodo, ki združuje koledar- sko sledenje menstruaciji, določanje ovula- cije prek testiranja LH ter merjenje koncen- tracije estrogena in progesterona v krvi. Najpogosteje uporabljena metoda za do- ločanje posameznih menstrualnih faz v raziskavah je merjenje koncentracije LH z urinskimi testi in spremljanje sprememb v bazalni telesni temperaturi (Vitzthum, 2021). Ovulacija se običajno pojavi od 10 do 12 ur po porastu LH, zato se LH-testiranje tradicionalno uporablja za ugotavljanje, ali je menstrualni cikel ovulacijski in kdaj pri- de do ovulacije. Ti testi imajo občutljivost med 10 in 60 mlU/l in pokažejo pozitiven rezultat (potrdijo ovulacijo), ko je presežen prag občutljivosti. Z vidika standardizacije pojava ovulacije so testi z elektronskim od- čitavanjem boljši, vendar so nekoliko dražji (Schmalenberger idr., 2021). Čeprav sta obe metodi neinvazivni in razmeroma poceni, sta veljavnost in zanesljivost za potrditev ovulacije prek spremljanja bazalne telesne temperature vprašljivi (Su idr., 2017). Pri nekaterih ženskah se ovulacija pojavi brez jasnih sprememb v bazalni telesni tempe- raturi. Tako bi bila ovulacija določena ob napačnem času in podani napačni zaključ- ki o vplivu menstrualnega cikla na mišično moč. McNulty idr. (2020) ter Colenso-Semple idr. (2023) ugotavljajo, da je metodološka ka- kovost raziskav slaba. V preglednem članku so Colenso-Semple idr. (2023) navedli, da so pomembne razlike v mišični moči med menstrualnimi fazami ugotovili v raziska- vah, ki so po kakovosti razvrščene nizko, medtem ko pri študijah srednje do visoke kakovosti kar 90 % raziskav ni ugotovilo razlik v mišični moči med menstrualnimi fazami. Menstrualni cikel ima na podlagi ugotovitev najnovejšega sistematičnega pregleda Colenso-Semple idr. (2023) maj- hen vpliv na mišično moč. Trenutni zaključ- ki večinoma temeljijo na nizkokakovostnih raziskavah, s slabo metodološko kakovo- stjo. Zato avtorji pozivajo k uporabi meto- dološko ustreznejših metod za določanje menstrualnih faz, s čimer bo zaključke o vplivu menstrualnega cikla na mišično moč lažje podati. „Doživljanje men- strualnega cikla med ženskami Doživljanje sprememb v menstrualnem ci- klu se med ženskami razlikuje in tudi pojav simptomov je drugačen. Hkrati je tudi od- ziv žensk na spremembe v menstrualnem ciklu različen. Medtem ko nekatere ženske čutijo močan vpliv menstrualnega cikla, nekatere teh sprememb sploh ne zaznajo (Brown idr., 2021). Kljub trenutnim izsled- kom, da je učinek menstrualnega cikla na mišično moč minimalen, so izkušnje žensk povsem drugačne in niso v skladu s trenu- tnimi ugotovitvami raziskav. Veliko športnic zaznava spremembe v telesni zmogljivosti med menstrualnim ciklom. Večina zaznava upad zmogljivosti v zgodnji folikularni in/ ali pozni lutealni fazi, kar se časovno ujema s pojavom menstrualnih simptomov, ki se kažejo kot posledica predmenstrualne- ga sindroma (PMS) (Carmichael idr., 2021). Poslabšanje fizičnih sposobnosti v lutealni fazi se najpogosteje pripisuje simptomom predmenstrualnega sindroma, pri čemer ženske občutijo povečano utrujenost, zastajanje tekočin v telesu, pridobivanje teže in dismenorejo (Giacomoni idr., 2000). Ti simptomi lahko vplivajo na delovno in akademsko uspešnost, zvišajo zdravstve- ne stroške in zmanjšajo kakovost življenja (Nworie idr., 2018). V raziskavi García-Pinil- los idr. (2021) je skoraj 80 % športnic nave- dlo, da menstrualni cikel vpliva na njihovo telesno zmogljivost. V raziskavi Armour idr. (2020) so športnice poročale o zaznanem upadu vzdržljivosti in povečani utrujenosti poleg zmanjšane mišične moči, hitrosti in agilnosti. Bolečo menstruacijo je imelo 82 % žensk, vključenih v raziskavo, in 83 % se jih je spoprijemalo s PMS. Poleg men- strualne bolečine so športnice pogosto zaskrbljene zaradi menstrualne krvavitve, ki bi morebiti lahko bila vidna (Findlay idr., 2020). V raziskavi Ergin in Kartal (2020), v kateri so sodelovale vrhunske odbojkarice, je večina udeleženk med prvim in tretjim dnevom menstruacije zaznala spremem- be, povezane z menstruacijo. Vsi ti dejav- niki so pomembni za uspešnost športnice. Nezmožnost izvajanja določenih taktičnih nalog in veščin, ki je posledica povečane utrujenosti in drugih menstrualnih simp- tomov, lahko negativno vpliva ne samo na rezultat športnice, temveč tudi na uspeh celotne ekipe (Armour idr., 2020). Vzroki za PMS še vedno niso jasni, so pa med njimi lahko nekateri prehranski dejav- niki, kot je pomanjkanje aminokislin, kalcija, magnezija, vitamina B (Mumtaz idr., 2018). Simptomi se lahko med ženskami ali sku- pinami žensk razlikujejo, zato dejavniki za razvoj PMS niso jasno opredeljeni. Učinek estrogena in progesterona na serotonin, GABA in dopamin je lahko vzrok za spre- membe v razpoloženju, kar lahko vpliva na sistem renin-angiotenzin. Slednje je lahko vzrok za simptome, povezane z napenja- njem, otekanjem in posledičnim pridobi- vanjem telesne teže (Nworie idr., 2018). Resnost predmenstrualnih simptomov se od ženske do ženske razlikuje in še danes zeva vrzel v razumevanju subjektivnega odziva žensk na menstrualni cikel. Julian idr. (2021) so ugotovili, da so nekatere špor- tnice bolj ali manj dovzetne za spremem- be v telesni zmogljivosti, ki so posledica cikličnih hormonskih sprememb v men- strualnem ciklu. Posledično dobimo širok 62 spekter odgovorov o vplivu menstrualne- ga cikla na splošno počutje in telesno zmo- gljivost (Armour idr., 2020; Solli idr., 2020). To pomeni, da je treba ženske obravnavati individualno. Sklepe o vplivu menstrual- nega cikla na splošno počutje kot tudi na športno uspešnost je treba delati na pod- lagi individualnih izkušenj žensk in ne na podlagi povprečja pridobljenih odgovorov (Brown idr., 2021; Carmichael idr., 2021). „Praktične smernice in implementacija Optimalna športna pripravljenost je glavni cilj vsakega športnika in športnice. Zahteve vrhunskega športa so vse večje. Medtem ko je bilo včasih za izjemen rezultat dovolj, da je nadarjeni posameznik veliko treniral, mora danes ta posameznik upoštevati še mnogo drugih dejavnikov. Menstrualni ci- kel bi lahko bil med dejavniki, ki bi ga bilo treba upoštevati pri načrtovanju vadbene- ga programa, skupaj z drugimi dejavniki: prehrano, utrujenostjo, kakovostjo spanja, stresom, poškodbami in motivacijo. Poleg tega raziskave nakazujejo veliko večji uči- nek nihanja spolnih hormonov skozi men- strualni cikel v daljšem časovnem obdobju, torej ko govorimo o ciklizaciji vadbe moči. Tradicionalno je za oblikovanje vadbe moči veljal koncept FITT, s katerim določimo frekvenco, intenzivnost, tip in čas trajanja (time) vadbe, k čemur bi lahko na podlagi ugotovitev raziskav dodali tudi fazo men- strualnega cikla. Prva prednostna naloga v povezavi z men- strualnim ciklom v praksi je izobraževanje tako športnic kot tudi trenerjev oz. trenerk in ozaveščanje, da so simptomi (negativni ali pozitivni) pogosti in povezani z narav- nimi fiziološkimi ritmi (tj. hormonskimi spremembami) cikla. Trenerji in trenerke morajo pridobiti znanje s področja ženske fiziologije, s čimer bo zagotovljena lažja komunikacija s športnico glede menstru- alnega cikla. Zaradi velike interindividual- ne razlike v ciklu in stranskih učinkih, ki jih doživljajo športnice med menstrualnim ciklom, je komunikacija med trenerjem in športnico izrednega pomena. Poleg tega je dobro, da ženske sistematično spremlja- jo svoj cikel in tudi simptome, saj bomo s tem lažje razumeli vsako posameznico ter zaznali odstopanja znotraj cikla. Z beleže- njem simptomov bomo tudi lažje ugotovili, kakšen učinek (pozitiven/negativen) imajo hormonske spremembe v posamezni fazi menstrualnega cikla na vsako posamezni- co posebej. Trenerji bodo tako dobili dol- goročnejši vpogled v vpliv menstrualnega cikla na trenažni proces, s čimer bodo lažje prilagodili vadbeni program. Cikel lahko spremljamo z najrazličnejšimi pripomočki, tudi s preprostim papirnatim dnevnikom ali pa z uporabo različnih mobilnih aplika- cij. Potreba po boljšem razumevanju ženske fiziologije ter opredelitvi učinkov cikličnih variacij ženskih spolnih hormonov, tako po- zitivnih kot negativnih, in njihovega vpliva na športno uspešnost je izredno pomemb- na. Hkrati je treba določiti, kako spremem- be v koncentraciji ženskih spolnih hormo- nov vplivajo na spremembe v biomehaniki in fiziološkem profilu žensk ter kako vse skupaj vpliva na trening, tveganje za po- škodbe in športno učinkovitost. Boljše razu- mevanje menstrualnega cikla je potrebno za kritično vrednotenje negativnih vplivov na različne vadbene parametre in prepre- čevanje nadaljnjih razlik v zastopanosti žensk v raziskavah. Glede na to, da je odziv žensk na ciklične hormonske spremembe različen in povsem individualen ter da se ta odziv pri posamezni ženski spreminja iz meseca v mesec, je pomemben celosten pristop pri spremljanju športnice z vidika prilagajanja trenažnega procesa vsaki po- sameznici posebej. V raziskavah Brown idr. (2021) ter Carmichael idr. (2021) so predla- gali, da je treba zaključke o razlikah v telesni zmogljivosti podajati individualno, še toliko pomembneje pa je to v vrhunskem športu, v katerem je lahko razlika med uspešnim in neuspešnim nastopom zelo majhna. Raven ženskega športa raste, zato je čedalje večja potreba po oblikovanju optimalnih vadbe- nih programov, pri katerih bi morebiti bilo smiselno upoštevati tudi menstrualni cikel. „Zaključek Izsledki raziskav o učinkih menstrualnega cikla na mišično moč – oz. če pogledamo celostno na telesno zmogljivost – so bili in so še vedno nedosledni. Eden izmed glavnih vzrokov za nedoslednost v ugoto- vitvah so metodološke omejitve raziskav. Upoštevati je treba standardne vidike na- črtovanja raziskav, kot so testni protokoli, število udeležencev in metode za prever- janje faz menstrualnega cikla. Slednje velja za najpomembnejši dejavnik na področju raziskav menstrualnega cikla. Kot zlati stan- dard za določanje faz menstrualnega cikla velja metoda z merjenjem koncentracije estrogena in progesterona v krvi, urinu ali slini. Brez analize krvi ni jasno, katero hor- monsko okolje se preiskuje, zato je težko narediti natančne sklepe o vplivu menstru- alnega cikla na žensko telo in neposredne primerjave z drugimi raziskavami. Ženske z normalnim, ovulacijskim men- strualnim ciklom so pogosto izključene iz raziskav, zaradi možnega učinka hormon- skih sprememb med menstrualnim ciklom na rezultate. Po drugi strani pa izsledke raziskav, opravljenih na moškem vzorcu, ekstrapoliramo na ženski spol. Fiziološke razlike med spoloma so dejstvo, zato si s takšnim posploševanjem vsekakor ne dela- mo veliko uslug pri razumevanju menstru- alnega cikla. Za boljše razumevanje vpliva menstrualnega cikla, tako na mišično moč kot na druge parametre, je treba začeti sis- tematično vključevati ženske v raziskave, saj bomo le tako prišli do končnega odgovora. Ženski šport je v polnem razmahu. To nam dokazuje podatek, da se je število tekmo- valk na olimpijskih igrah s 34 % v Atlanti leta 1996 povečalo na 48 % v Tokiu leta 2021. Na olimpijskih igrah leta 2024 v Pari- zu pa se pričakuje enako število tekmovalk in tekmovalcev (The International Olympic Committee, 2022). Razumevanje vpliva menstrualnega cikla na vadbo pri ženskah je ključnega pomena tako za športne stro- kovnjake kot tudi za trenerje. Z upošteva- njem tega lahko zagotovimo optimalno zdravje in dobro počutje žensk, hkrati pa izberemo ustrezen vadbeni program. Treba pa se je zavedati, da je še prezgodaj daja- ti zaključke o tej temi, saj je metodološka kakovost izvedenih raziskav (pre)nizka. Z odgovorom na vprašanje iz naslova bomo morali še počakati, saj bi bilo na tej točki povsem napačno podajati kakršnekoli za- ključke. Kljub še vedno različnim mnenjem raziskovalcev o vplivu menstrualnega cikla na mišično moč pa je skupno mnenje vseh, da je na tem področju treba izvesti še veli- ko raziskav. „Literatura 1. Ansdell, P., Brownstein, C. G., Škarabot, J., Hicks, K. M., Simoes, D. C., Thomas, K., Ho- watson, G., Hunter, S. K. in Goodall, S. (2019). Menstrual cycle-associated modulations in neuromuscular function and fatigabili- ty of the knee extensors in eumenorrheic women. Journal of Applied Physiology, 126(6), 1701–1712. https://doi.org/10.1152/ja- pplphysiol.01041.2018 2. Ansdell, P., Thomas, K., Hicks, K. M., Hunter, S. K., Howatson, G. in Goodall, S. (2020). Physi- ological sex differences affect the integrati- ve response to exercise: Acute and chronic šport in zdravje 63 implications. Experimental Physiology, 105(12), 2007–2021. https://doi.org/10.1113/EP088548 3. Armour, M., Parry, K. A., Steel, K. in Smith, C. A. (2020). Australian female athlete perceptions of the challenges associated with training and competing when menstrual symptoms are present. International journal of sports sci- ence & coaching, 15(3), 316–323. https://doi. org/10.1177/1747954120916073 4. Blagrove, R. C., Bruinvels, G. in Pedlar, C. R. (2020). Variations in strength-related mea- sures during the menstrual cycle in eume- norrheic women: A systematic review and meta-analysis. Journal of science and medi- cine in sport, 23(12), 1220–1227. https://doi. org/10.1016/j.jsams.2020.04.022 5. Bowen, R. S., Turner, M. J., in Lightfoot, J. T. (2011). Sex hormone effects on physi- cal activity levels. Sports Medicine, 41(1), 73–86. https://doi.org/10.2165/11536860- 000000000-00000 6. Brown, N., Knight, C. J. in Forrest, L. J. (2021). Elite female athletes’ experiences and per- ceptions of the menstrual cycle on train- ing and sport performance. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 31(1), 52–69. https://doi.org/10.1111/sms.13818 7. Carmichael, M. A., Thomson, R. L., Moran, L. J. in Wycherley, T. P. (2021). The impact of men- strual cycle phase on athletes’ performance: A narrative review. International journal of en- vironmental research and public health, 18(4), 1667. https://doi.org/10.3390/ijerph18041667 8. Chidi-Ogbolu, N. in Baar, K. (2019). Effect of estrogen on musculoskeletal performance and injury risk. Frontiers in physiology, 9(1834). 10.3389/fphys.2018.01834 9. Colenso-Semple, L. M., D‘souza, A. C., Elli- ott-Sale, K. J. in Phillips, S. M. (2023). Current evidence shows no influence of women‘s menstrual cycle phase on acute strength performance or adaptations to resistance exercise training. Frontiers in Sports and Active Living, 5. 10.3389/fspor.2023.1054542 10. Constantini, N. W., Dubnov, G. in Lebrun, C. M. (2005). The menstrual cycle and sport performance. Clinics in sports medicine, 24(2), e51–e82. https://doi.org/10.1016/j. csm.2005.01.003 11. Costello, J. T., Bieuzen, F. in Bleakley, C. M. (2014). Where are all the female participants in sports and exercise medicine research?. European Journal of Sport Science, 14(8), 847– 851. https://doi.org/10.1080/17461391.2014.9 11354 12. Dam, T. V., Dalgaard, L. B., Sevdalis, V., Bi- bby, B. M., De Jonge, X. J., Gravholt, C. H. in Hansen, M. (2022). Muscle Performance during the Menstrual Cycle Correlates with Psychological Well-Being, but Not Fluctuati- ons in Sex Hormones. Medicine & Science in Sports & Exercise, 54(10), 1678–1689. 10.1249/ MSS.0000000000002961 13. Davis, H. C. in Hackney, A. C. (2017). The hypothalamic–pituitary–ovarian axis and oral contraceptives: Regulation and func- tion. V A. C. Hackney (ur.), Sex hormones, exercise and women: Scientific and clinical aspects (str. 1–17). Springer, Cham. https:// doi.org/10.1007/978-3-319-44558-8_1 14. De Jonge, X. J., Boot, C. R. L., Thom, J. M., Ruell, P. A. in Thompson, M. W. (2001). The influence of menstrual cycle phase on ske- letal muscle contractile characteristics in humans. The Journal of physiology, 530(1), 161–166. 10.1111/j.1469-7793.2001.0161m.x 15. de Jonge, X. J., Thompson, B. in Han, A. (2019). Methodological recommendati- ons for menstrual cycle research in sports and exercise. Medicine and Science in Sports and Exercise, 51(12), 2610–2617. 10.1249/ MSS.0000000000002073 16. Dieli-Conwright, C. M., Spektor, T. M., Rice, J. C., Sattler, F. R. in Schroeder, E. T. (2009). In- fluence of hormone replacement therapy on eccentric exercise induced myogenic gene expression in postmenopausal women. Journal of applied physiology, 107(5), 1381– 1388. https://doi.org/10.1152/japplphysi- ol.00590.2009 17. Elliot-Sale, K.S. (2014). The relationship be- tween oestrogen and muscle strength: A current perspective. The Brazilian Jour- nal of Physical Education and Sport, 28(2), 339–349. https://doi.org/10.1590/1807- 55092014000200339 18. Elliott-Sale, K. J., Minahan, C. L., de Jonge, X. A., Ackerman, K. E., Sipilä, S., Constantini, N. W., Lebrun, C. M. in Hackney, A. C. (2021). Methodological considerations for studies in sport and exercise science with women as participants: A working guide for stan- dards of practice for research on women. Sports Medicine, 51(5), 843–861. https://doi. org/10.1007/s40279-021-01435-8 19. Emmonds, S., Heyward, O. in Jones, B. (2019). The challenge of applying and underta- king research in female sport. Sports Medi- cine-Open, 5(1), 1–4. https://doi.org/10.1186/ s40798-019-0224-x 20. Enns, D. L. in Tiidus, P. M. (2010). The in- fluence of estrogen on skeletal muscle. Sports medicine, 40(1), 41–58. https://doi. org/10.2165/11319760-000000000-00000 21. Ergin, E. in Kartal, A. (2020). Menstrual Cycle and Sporting Performance Perceptions of Elite Volleyball Players. International journal of applied exercise physiology, 9(10), 57–64. 22. Findlay, R. J., Macrae, E. H., Whyte, I. Y., Easton, C. in Forrest, L. J. (2020). How the menstru- al cycle and menstruation affect sporting performance: Experiences and perceptions of elite female rugby players. British journal of sports medicine, 54(18), 1108–1113. http:// dx.doi.org/10.1136/ bjsports-2019-101486 23. Fink, J. S. (2015). Female athletes, women‘s sport, and the sport media commercial complex: Have we really “come a long way, baby”?. Sport management review, 18(3). 331– 342. https://doi.org/10.1016/j.smr.2014.05.001 24. García-Pinillos, F., Bujalance-Moreno, P., Jérez-Mayorga, D., Velarde-Sotres, Á., Anaya- -Moix, V., Pueyo-Villa, S. in Lago-Fuentes, C. (2021). Training habits of eumenorrheic ac- tive women during the different phases of their menstrual cycle: A descriptive study. International Journal of Environmental Rese- arch and Public Health, 18(7). 3662. https:// doi.org/10.3390/ijerph18073662 25. Giacomoni, M., Bernard, T., Gavarry, O., Altare, S. in Falgairette, G. (2000). Influence of the menstrual cycle phase and menstrual symp- toms on maximal anaerobic performance. Medicine & Science in Sports & Exercise, 32(2), 486–492. 26. Gordon, D., Hughes, F., Young, K., Scruton, A., Keiller, D., Caddy, O., Baker, J. in Barnes, R. (2013). The effects of menstrual cycle phase on the development of peak torque under isokinetic conditions. Isokinetics and Exercise Science, 21(4), 285–291. 10.3233/IES-130499 27. Greeves, J. P., Cable, N. T., Luckas, M. J., Reil- ly, T. in Biljan, M. M. (1997). Effects of acute changes in oestrogen on muscle function of the first dorsal interosseus muscle in hu- mans. The Journal of Physiology, 500(1), 265– 270. https://doi.org/10.1113/jphysiol.1997. sp022016 28. Haggstrom, M. (2014). Reference ranges for estradiol, progesterone, luteinizing hormo- ne and follicle-stimulating hormone during the menstrual cycle. WikiJournal of Medicine, 1(1), 1–5. 10.15347/wjm/2014.001 29. Holesh, J. E., Bass, A. N. in Lord, M. (2017). Physiology, ovulation. Europe PMC. https:// europepmc.org/article/NBK/nbk441996 30. Jacobi, M. P. (1877). The question of rest for women during menstruation. GP Putnamʾs Sons. 31. Julian, R., Skorski, S., Hecksteden, A., Pfeifer, C., Bradley, P. S., Schulze, E. in Meyer, T. (2021). Menstrual cycle phase and elite female so- ccer match-play: Influence on various physi- cal performance outputs. Science and Medici- ne in Football, 5(2), 97–104. https://doi.org/10. 1080/24733938.2020.1802057 32. Kissow, J., Jacobsen, K. J., Gunnarsson, T. P., Jessen, S. in Hostrup, M. (2022). Effects of follicular and luteal phase-based menstrual cycle resistance training on muscle strength and mass. Sports Medicine, 52, 2813–2819. https://doi.org/10.1007/s40279-022-01679-y 33. Kitajima, Y. in Ono, Y. (2016). Estrogens ma- intain skeletal muscle and satellite cell func- tions. The journal of endocrinology, 229(3), 267–275. 10.1530/JOE-15-0476 34. Lebrun, C. M., Joyce, S. M. in Constantini, N. W. (2013). Effects of female reproductive 64 hormones on sports performance. V A. C. Hackney in N. W. Constantini (ur.), Endocri- nology of physical activity and sport (str. 281– 322). Humana Press, Totowa, NJ. https://doi. org/10.1007/978-1-62703-314-5_16 35. Lebrun, C. M., McKenzie, D. C., Prior, J. C. in Ta- unton, J. E. (1995). Effects of menstrual cycle phase on athletic performance. Medicine & Science in Sports & Exercise, 27(3), 437–444. 36. Lowe, D. A., Baltgalvis, K. A. in Greising, S. M. (2010). Mechanisms behind estrogens’ be- neficial effect on muscle strength in fema- les. Exercise and sport sciences reviews, 38(2), 61–67. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/ articles/PMC2873087/ 37. Markofski, M. M. in Braun, W. A. (2014). Influ- ence of menstrual cycle on indices of con- traction-induced muscle damage. The Jour- nal of Strength & Conditioning Research, 28(9), 2649–2656. 10.1519/JSC.0000000000000429 38. McNulty, K. L., Elliott-Sale, K. J., Dolan, E., Swinton, P. A., Ansdell, P., Goodall, S., Thomas, K. in Hicks, K. M. (2020). The effects of men- strual cycle phase on exercise performan- ce in eumenorrheic women: A systematic review and meta-analysis. Sports Medicine, 50(10), 1813–1827. https://doi.org/10.1007/ s40279-020-01319-3 39. Mihm, M., Gangooly, S. in Muttukrishna, S. (2011). The normal menstrual cycle in women. Animal reproduction science, 124(3– 4), 229–236. https://doi.org/10.1016/j.anire- prosci.2010.08.030 40. Moran, A. L., Nelson, S. A., Landisch, R. M., Warren, G. L. in Lowe, D. A. (2007). Estradiol replacement reverses ovariectomy-induced muscle contractile and myosin dysfunction in mature female mice. Journal of applied physiology, 102(4), 1387–1393. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.01305.2006 41. Moran, A. L., Warren, G. L. in Lowe, D. A. (2006). Removal of ovarian hormones from mature mice detrimentally affects muscle contractile function and myosin structural distribution. Journal of applied physiology, 100(2), 548–559. https://doi.org/10.1152/ja- pplphysiol.01029.2005 42. Morton, R. W., Oikawa, S. Y., Wavell, C. G., Mazara, N., McGlory, C., Quadrilatero, J., Bae- chler, B. L., Baker, S. K. in Phillips, S. M. (2016). Neither load nor systemic hormones deter- mine resistance training-mediated hyper- trophy or strength gains in resistance-train- ed young men. Journal of applied physiology, 121(1), 129–138. https://doi.org/10.1152/ja- pplphysiol.00154.2016 43. Mumtaz, T., Roohi, N. in Iqbal, M. A. (2018). A census of premenstrual syndrome in young adolescent girls: Facts about women health in developing country. Medical Reports & Case Studies, 3(2). 10.4172/2572-5130.1000159 44. Nworie, K. M., Aluh, D. O. in Onyekwum, C. A. (2018). Assessment of premenstrual syn- drome among female students in Southeast Nigeria. Journal of Obstetrics and Gynecolo- gical Investigations, 1(1), 55–61. https://doi. org/10.5114/jogi.2018.79426 45. Oosthuyse, T., Strauss, J. A. in Hackney, A. C. (2022). Understanding the female athlete: molecular mechanisms underpinning men- strual phase differences in exercise metabo- lism. European Journal of Applied Physiology, 1–28. https://doi.org/10.1007/s00421-022- 05090-3 46. Patricio, B. P. in Sergio, B. G. (2019). Normal menstrual cycle. V O. I. Lutsenko (ur.), Men- strual cycle, 10.5772/intechopen.79876 47. Phillips, S. K., Sanderson, A. G., Birch, K., Bru- ce, S. A. in Woledge, R. C. (1996). Changes in maximal voluntary force of human adduc- tor pollicis muscle during the menstrual cycle. The Journal of physiology, 496(2), 551– 557. https://doi.org/10.1113/jphysiol.1996. sp021706 48. Reed, B. G. in Carr, B. R. (2015). The normal menstrual cycle and the control of ovulation. Europe PMC. https://europepmc.org/article/ nbk/nbk279054 49. Reis, E., Frick, U. in Schmidtbleicher, D. (1995). Frequency variations of strength training sessions triggered by the phases of the men- strual cycle. International journal of sports me- dicine, 16(8), 545–550. 10.1055/s-2007-973052 50. Rodrigues, P., de Azevedo Correia, M. in Wharton, L. (2019). Effect of menstrual cycle on muscle strength. Journal of Exercise Physi- ology Online, 22(5). 51. Romero-Moraleda, B., Del Coso, J., Gutiérrez- -Hellín, J., Ruiz-Moreno, C., Grgic, J. in Lara, B. (2019). The influence of the menstrual cycle on muscle strength and power performan- ce. Journal of human kinetics, 68, 123–133. 10.2478/hukin-2019-0061 52. Sakamaki-Sunaga, M., Min, S., Kamemoto, K. in Okamoto, T. (2016). Effects of menstru- al phase–dependent resistance training frequency on muscular hypertrophy and strength. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 30(6), 1727–1734. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000001250 53. Sarwar. R., Niclos. B. B. in Rutherford. O. M. (1996). Changes in muscle strength, relaxa- tion rate and fatiguability during the human menstrual cycle. Journal of Physiology, 493(1), 267–72. https://doi.org/10.1113/jphysiol.1996. sp021381 54. Schaumberg, M. A., Jenkins, D. G., de Jonge, X. A. J., Emmerton, L. M. in Skinner, T. L. (2017). Three-step method for menstrual and oral contraceptive cycle verification. Journal of Science and Medicine in Sport, 20(11), 965–969. https://doi.org/10.1016/j.jsams.2016.08.013 55. Schmalenberger, K. M., Tauseef, H. A., Baro- ne, J. C., Owens, S. A., Lieberman, L., Jarczok, M. N., Girdler, S. S., Kiesner, J., Ditzen, B. in Ei- senlohr-Moul, T. A. (2021). How to study the menstrual cycle: Practical tools and recom- mendations. Psychoneuroendocrinology, 123, 104895. doi:10.1016/j.psyneuen.2020.104895 56. Smith, G. I., Reeds, D. N., Hall, A. M., Cham- bers, K. T., Finck, B. N. in Mittendorfer, B. (2012). Sexually dimorphic effect of aging on skeletal muscle protein synthesis. Bio- logy of sex differences, 3(1), 1–11. https://doi. org/10.1186/2042-6410-3-11 57. Solli, G. S., Sandbakk, S. B., Noordhof, D. A., Ihalainen, J. K. in Sandbakk, Ø. (2020). Changes in self-reported physical fitness, performance, and side effects across the phases of the menstrual cycle among com- petitive endurance athletes. International journal of sports physiology and performan- ce, 15(9), 1324–1333. https://doi.org/10.1123/ ijspp.2019-0616 58. Su, H. W., Yi, Y. C., Wei, T. Y., Chang, T. C. in Cheng, C. M. (2017). Detection of ovulation, a review of currently available methods. Bioen- gineering & translational medicine, 2(3), 238– 246. https://doi.org/10.1002/btm2.10058 59. Sung, E., Han, A., Hinrichs, T., Vorgerd, M., Manchado, C. in Platen, P. (2014). Effects of follicular versus luteal phase-based strength training in young women. Springerplus, 3(1), 1–10. https://doi.org/10.1186/2193-1801-3- 668 60. Tenan, M. S. (2017). Sex hormone effects on the nervous system and their impact on muscle strength and motor performance in women. V A. C. Hackney (ur.), Sex hormo- nes, exercise and women (str.59–70). Springer, Cham. https://doi.org/10.1007/978-3-319- 44558-8_4 61. The International Olympic Committee (2022, oktober). Gender equality through time: At the Olympic games. https://olympics.com/ioc/ gender-equality/gender-equality-through- -time/at-the-olympic-games 62. Thompson, B., Almarjawi, A., Sculley, D. in Janse de Jonge, X. (2020). The effect of the menstrual cycle and oral contraceptives on acute responses and chronic adaptations to resistance training: a systematic review of the literature. Sports Medicine, 50(1), 171–185. https://doi.org/10.1007/s40279-019-01219-1 63. Vitzthum, V. J. (2021). Field methods and strategies for assessing female reproductive functioning. American Journal of Human Bio- logy, 33(5). https://doi.org/10.1002/ajhb.23513 64. Wikström-Frisén, L., Boraxbekk, C. J. in He- nriksson-Larsen, K. (2017). Effects on power, strength and lean body mass of menstrual/ oral contraceptive cycle based resistance training. Journal of Sports Medicine and Physi- cal Fitness, 57(1–2), 43–52. 10.23736/S0022- 4707.16.05848-5 Manca Glušič, mag. kin. manglusic@gmail.com šport in zdravje 65 The effect of sleep on athlete’s health and performance Abstract Sleep has a significant effect on athlete’s health and performance. Nevertheless, sleep in sports often remains neglected and poorly researched. Athletes often do not get enough nocturnal sleep and can have poor sleep quality. In addition to training and competitions (intensity, load, schedule, travel), athlete’s sleep is also affected by: electronic devices, environmental factors (alti- tude, heat/cold) and by menstrual cycle in female athletes. In addition to general sleep deprivation, other sleep disorders present among athletes include obstructive sleep apnea, insomnia, and circadian rhythm disorders. There are several practical and afford- able ways to monitor and measure athlete’s sleep. The latter include questionnaires, sleep diary and the use of applications and devices. With good sleep hygiene and by education athletes about sleep, athlete’s sleep can be improved. With the aim of raising awareness about the effect of sleep on athlete’s health and performance, in this paper, we researched sleep among athletes in greater detail and present practical tools for measuring, monitoring and improving athlete’s sleep. Keywords: sleep, chronotype, exercise performance, sleep disorders, athletes Izvleček Spanje pomembno vpliva na zdravje in telesno pripravljenost športnikov. Kljub temu področje spanja v športu pogosto ostaja zapostavljeno in slabo raziskano. Na spanje športnikov poleg treningov in tekmovanj (intenzivnost, količina, urnik, potovanja) vplivajo uporaba elektronskih naprav in okoljski dejavniki (nadmorska višina, vročina oz. mraz), pri športnicah pa tudi men- strualni ciklus. Športniki pogosto ne spijo dovolj in imajo slabšo kakovost spanja. Poleg pomanj- kanja spanja je med športniki zaznati tudi druge motnje spanja, med njimi so najpogostejše ob- struktivna spalna apneja, nespečnost in motnje cirkadianega ritma. Za spremljanje in merjenje spanja športnikov je na voljo več praktičnih in dostopnih načinov. Med slednje sodijo vpra- šalniki, dnevnik spanja ter uporaba aplikacij in pripomočkov. Z dobro spalno higieno ter izo- braževanjem športnikov in trenerjev o tej temi se spanje športnikov lahko izboljša. S ciljem ozaveščanja o vplivu spanja na zdravje in tele- sno pripravljenost športnikov smo v prispevku podrobneje raziskali področje spanja športnikov ter navedli praktična priporočila za spremljanje, merjenje in izboljšanje spanja športnikov. Ključne besede: spanje, kronotip, telesna pripravlje- nost, motnje spanja, športniki Nika Kožar, Tanja Kajtna, Vedran Hadžić, Shawnda Morrison Vpliv spanja na zdravje in telesno pripravljenost športnikov 66 „Uvod Spanje Spanje je pomemben del človekovega zdravja, saj podpira delovanje številnih telesnih sistemov, vključno z imunskim sis- temom, presnovo, kognicijo in emocional- nim ravnovesjem (Tubbs idr., 2019). Spanje ni odvisno le od enega hormona ali fiziolo- škega mehanizma, temveč od množice fizi- oloških in okoljskih dejavnikov (Cheung idr., 2022). V možganih ni posamičnih centrov za budnost oziroma spanje. Na nevrobiolo- ško stanje spanja in budnosti namreč vpli- va usklajeno medsebojno delovanje več področij možganov, in sicer možganskega debla, hipotalamusa, talamusa in velikih možganov (Tubbs idr., 2019). Cirkadiani ritem je naravni biološki ritem telesa, ki poleg uravnavanja spanja in bu- dnosti vpliva na telesno temperaturo, izlo- čanje hormonov (melatonin, kortizol, rastni hormon) ter na delovanje srčno-žilnega sistema (Malhotra, 2017). Suprakiazmatično jedro (SCN) leži v sprednjem delu hipotala- musa in ima glavno vlogo pri narekovanju cirkadianega ritma, saj poleg ritma spanja in budnosti nadzoruje tudi ritem telesne temperature ter ritem izločanja določenih hormonov, kot sta melatonin in kortizol (Berry, 2011). Delovanje cirkadianega ritma telesne temperature je usklajeno in pove- zano z delovanjem cirkadianega ritma spa- nja in budnosti (Cheung idr., 2022). Zvečer, preden zaspimo, se temperatura telesa zni- ža, prav tako se telesna temperatura zniža med 14. in 16. uro (UCLA Sleep Disorders Center, b. d.). Po nastopu spanja in v prvih urah spanja se telesna temperatura zniža za približno 0,3 °C v primerjavi z budnostjo. Približno dve uri pred prebujanjem je tele- sna temperatura najnižja (Berry, 2011). Ta v zadnjih urah spanja, tik pred tem, preden se zbudimo, začne naraščati (UCLA Sleep Disorders Center, b. d.). Normalno spanje človeka sestavljata dve osnovni fazi, faza hitrega očesnega premi- kanja (angleško Rapid Eye Movement ali REM) in faza nehitrega očesnega premika- nja (angleško Non Rapid Eye Movement ali NREM). Fazi se ciklično izmenjujeta, in sicer od 4- do 6-krat na noč vsakih 90 do 110 mi- nut (Korelič, 2017). Potreba po spanju Ob normalnem ritmu spanja in budnosti zvečer postanemo zaspani. Na to vplivata dva glavna dejavnika, in sicer mentalna in telesna utrujenost, ki se nabere čez dan, ter cirkadiani ritem (Tubbs idr., 2019). Potreba po spanju je glavni motiv za spanje in stal- no zanikanje te potrebe lahko pripelje do srčnih in presnovnih bolezni ter poslabša- nja kognitivnih funkcij, ob tem se poveča tudi tveganje za nastanek psihičnih težav (Tubbs idr., 2019). Minimalna količina spanja, ki jo telo potre- buje za obnovo in pripravo na naslednji dan, je genetsko in fiziološko določena. Žal standardizirane metode za merjenje količi- ne spanja, ki jo človek potrebuje, ni. Epide- miološke raziskave navajajo, da zdrav odra- sel človek potrebuje od 7 do 8 ur spanja na noč, kljub temu pa nekateri ljudje (otroci, mladostniki) potrebujejo več in drugi manj spanja (Tubbs idr., 2019). Prav tako ni jasnih priporočil o tem, koliko spanja potrebujejo športniki. Kljub temu sta zaradi vpliva spa- nja na presnovno, hormonsko in kognitiv- no regeneracijo po aktivnostih v budnem stanju ustrezna kakovost in količina spanja za športnike še pomembnejši kot sicer (Kol- ling idr., 2019). V raziskavi, ki so jo opravili Sargent idr. (2021), so preverjali mnenja športnikov o potrebni količini spanja, ugotavljali pa so tudi, koliko časa dejansko spijo, kakšne so razlike med individualnimi in ekipnimi športi ter kakšne med športnicami in špor- tniki. Ugotovili so, da športniki spijo veliko manj, kot sami menijo, da bi bilo potrebno. Čeprav menijo, da bi potrebovali 8,3 ure spanja na noč, spijo le 6,7 ure. Ugotovili so tudi, da športniki iz individualnih športov zvečer prej zaspijo in zjutraj prej vstanejo ter manj spijo kot športniki iz ekipnih špor- tov. Poleg tega so ugotovili, da športnice zvečer prej zaspijo, vendar razlik v skupni količini spanja med spoloma niso ugoto- vili. Kot so povzeli, športniki v povprečju potrebujejo 8,3 ure spanja na noč, vendar večina športnikov (približno 71 %) spanju nameni veliko manj časa (Sargent idr., 2021). Podobno tudi Charest in Grandner (2020) navajata, da športniki v povprečju spijo 6,5 ure na noč. Prevalenca pomanjkanja spanja je med športniki s spremenljivim urnikom trenin- gov in tekmovanj ter omejeno priložnostjo za spanje visoka (Walsh idr., 2021). Poleg nezadostne količine spanja je med športni- ki pogosteje zaznati nezadovoljstvo s spa- njem in spanje, po katerem se športniki ne počutijo spočiti (Walsh idr., 2021). Merjenje in spremljanje spanja Pri merjenju spanja se osredotočamo na merjenje kontinuitete spanja in arhitekture spanja, pri čemer uporabljamo subjektivne in objektivne metode merjenja. Subjektivne metode merjenja spanja, kot so vprašalniki in dnevnik spanja, uporablja- mo za merjenje kontinuitete spanja. Ta za- jema skupni čas spanja, spalno latenco (čas, ki ga potrebujemo, da zaspimo) ter število in trajanje prebujanj ponoči. Poleg tega kontinuiteta spanja obsega tudi efektiv- nost spanja, ki je opredeljena kot razmerje med skupnim časom spanja in časom, pre- živetim v postelji (Tubbs idr., 2019). Objektivne metode merjenja spanja upo- rabljamo za merjenje arhitekture spanja. Ta vključuje elektrofiziološke spremembe, ki se dogajajo med posameznimi fazami in stopnjami spanja (Tubbs idr., 2019). Po- lisomnografija (PSG) je zlati standard za merjenje in analizo arhitekture spanja ter diagnosticiranje motenj spanja (Gnidovec Stražišar, 2014). Poleg polisomnografije med objektivne metode merjenja konti- nuitete spanja uvrščamo tudi aktigrafijo (angleško Actigraphy). Gre za manj natanč- no metodo merjenja spanja, kot je poliso- mnografija. Temelji na premikanju telesa, zaradi česar lahko preceni količino spanja in je manj uporabna pri ljudeh z omejeno mobilnostjo. Poleg tega aktigrafija ne bele- ži posameznih faz spanja. Za večjo natanč- nost analize in diagnosticiranja se pogosto uporablja v kombinaciji z dnevnikom spa- nja (Pacheco in Singh, 2022). Na trgu se pojavlja vse več komercialnih pripomočkov in aplikacij za merjenje spa- nja, ki so zaradi svoje dostopnosti vse po- gosteje v uporabi. Halson (2019) navaja, da kljub enostavni uporabi in cenovni dosto- pnosti tovrstnih pripomočkov in aplikacij ni dovolj dokazov o njihovi natančnosti in zanesljivosti. „Metode Pri pisanju prispevka smo si pomagali z do- mačimi in tujimi viri iz različnih medijev ter lastnimi izkušnjami. „Razprava Motnje spanja med športniki Poleg pomanjkanja spanja so med špor- tniki razširjene tudi druge motnje spanja. Nedelec idr. (2018) navajajo, da je prevalen- ca motenj spanja višja pri estetskih športih, medtem ko je pri nevarnejših športih (drsa- nje, letalstvo, motošport) nižja kot v drugih športih. šport in zdravje 67 Pomanjkanje spanja zniža raven naravnih celic ubijalk in zviša raven interlevkina (IL- 6) (Reilly in Edwards, 2007). Tako zmanjša delovanje imunskega sistema, povečuje tveganje za nastanek bolezni in lahko ne- gativno vpliva na telesno pripravljenost športnikov. Kot navaja Halson (2014), lahko s podaljšanjem spanja ponoči ali z dodat- kom krajšega spanja čez dan izboljšamo delovanje imunskega sistema. Pomanjkanje spanja je povezano z višjo ravnijo katabolnih in nižjo ravnijo anabol- nih hormonov, kar negativno vpliva na sintezo beljakovin, prilagajanje na trening in na regeneracijo (Doherty idr., 2019). Po- manjkanje spanja namreč negativno vpliva na osi hipotalamus-hipofiza-nadledvične žleze ter hipotalamus-hipofiza-gonade, zaradi česar se poveča izločanje katabolnih hormonov (kortizol) in zmanjša izločanje anabolnih hormonov (testosteron, inzulinu podoben rastni faktor 1) (Halson, 2014). Kronično pomanjkanje spanja lahko spre- meni presnovo glukoze in delovanje ne- vroendokrinega sistema, to pa vpliva na presnovo ogljikovih hidratov, apetit, vnos hrane in sintezo beljakovin. Vsi našteti de- javniki negativno vplivajo na hranilni, pre- snovni in endokrini status športnikov ter poslabšajo njihovo telesno pripravljenost (Halson, 2014). Raziskave kažejo, da na telesno pripravlje- nost vpliva predvsem kronično pomanj- kanje spanja, pri čemer ima največji vpliv na reakcijski čas ter na pozornost in kon- centracijo (Malhotra, 2017). Pomanjkanje spanja negativno vpliva na hitrost prenosa impulzov iz možganov v mišice, to pa na reflekse in reakcijski čas (Halson in Juliff, 2017). Raziskave kažejo tudi, da ima akutno pomanjkanje spanja večji vpliv pri vzdržlji- vostnih športih in ne toliko pri anaerobnih športih oziroma športih, pri katerih je naj- pomembnejša moč (Cheung idr., 2022). Na voljo so jasni dokazi, da pomanjkanje spanja poveča tveganje za nesreče in po- škodbe pri splošni populaciji (Cheung idr., 2022). Takšnih dokazov v športu sicer ni ve- liko, vendar nekatere raziskave kljub temu kažejo jasno povezavo med pomanjka- njem spanja in večjo dovzetnostjo športni- kov za poškodbe. V eni izmed raziskav so namreč dokazali, da je spanje manj kot 6 ur na noč ali premalo počitka povezano s poškodbami mladih športnikov (Malhotra, 2017). To je potrdila tudi druga raziskava, v kateri so dokazali, da so adolescenti, ki spijo manj kot 8 ur na noč, bolj dovzetni za po- škodbe (Malhotra, 2017). Motnje spanja lahko povzročajo motnje razpoloženja ter vodijo v depresijo in an- ksioznost. Športniki, ki so bolj nagnjeni k motnjam razpoloženja ali pa se z njimi že spoprijemajo, lahko zaradi motenj spanja občutijo poslabšanje motenj razpoloženja. Prav tako pa so tudi motnje spanja lahko posledica motenj razpoloženja (Samuels in Alexander, 2013). Med najpogostejšimi motnjami spanja, ki se poleg pomanjkanja spanja pojavljajo v športu, so obstruktivna spalna apneja, nespečnost, motnje cirkadianega ritma, sindrom nemirnih nog in druge (Malhotra, 2017). Tabela 1 povzema najpogostejše motnje spanja med športniki in dejavnike tveganja, ki so značilni za posamezno motnjo spanja ter jih je mogoče opaziti pri športnikih. Obstruktivna spalna apneja Za obstruktivno spalno apnejo so značilne motnje dihanja med spanjem. Tisti, ki tr- pijo za to motnjo, ponoči (med spanjem) večkrat delno ali popolnoma nehajo dihati (Malhotra, 2017). Prekinitve dihanja vodijo v manjšo nasičenost krvi s kisikom, pove- čan tonus simpatičnega živčnega sistema in povečano vzburjenost (Emsellem in Murtagh, 2005). Dihanje se lahko prekine tudi do stokrat na noč, zaradi pogostega prebujanja pa se močno poslabša kakovost spanja (Ho in Brass, 2011). Nezdravljena ob- struktivna spalna apneja poveča tveganje za nastanek hipertenzije, srčno-žilnih bo- lezni, kapi, kognitivnih težav in motenj raz- položenja, saj poleg zniževanja kakovosti in količine spanja vpliva tudi na presnovne funkcije in poveča oksidativni stres (Emsel- lem in Murtagh, 2005). Obstruktivna spalna apneja je pogosta tudi med športniki. Kot navaja Malhotra (2017), je večje tveganje za pojav obstruktivne spalne apneje pri športnikih z višjim inde- ksom telesne mase in večjim obsegom vratu. Višji indeks telesne mase in večji ob- seg vratu imajo pogosto igralci nogometa, ragbija in kriketa, dvigovalci uteži, roko- borci ter boksarji (Emsellem in Murtagh, 2005). Pojavi se lahko tudi pri športnikih z nenavadno strukturo spodnje čeljustnice (Emsellem in Murtagh, 2005). Emsellem in Murtagh (2005) navajata, da je pri športni- kih z večjim tveganjem za pojav obstruk- tivne spalne apneje priporočljivo spremljati dejavnike tveganja (smrčanje, indeks tele- sne mase, obseg vratu, struktura čeljusti, dnevna zaspanost, utrujenost) ter ob sumu na obstruktivno spalno apnejo izvesti na- daljnje preiskave za diagnosticiranje (poli- somnografija). Nespečnost Za nespečnost so kljub priložnosti za spa- nje značilne težave s spanjem ter posledič- no slabše dnevno delovanje (Berry, 2011). Lahko je pridružena drugim oblikam mo- tenj spanja, kot so spalna apneja, motnje cirkadianega ritma in sindrom nemirnih nog (Berry, 2011). Pri športnikih je zaradi psihološkega in fi- ziološkega stresa večje tveganje za pojav nespečnosti. Tesnoba in skrbi pred tekmo- vanjem so za spanje pogosto velika ovira. Raziskava je pokazala, da ima več kot 60 % športnikov težave z nespečnostjo pred tek- movanjem (Malhotra, 2017). Pogosta poto- vanja in bolečine ter težave, značilne tudi za splošno populacijo, lahko prav tako pov- zročajo nespečnost športnikov. Kot navaja- ta Charest in Grandner (2020), osebnostne značilnosti športnikov, ki vključujejo veliko osredotočenost na uspeh (perfekcionizem), najverjetneje pomenijo večjo nagnjenost športnika k nespečnosti. Poleg kognitivne vedenjske terapije se za zdravljenje nespečnosti uporabljajo tudi druge sprostitvene tehnike. Osredotočajo se na globoko dihanje in mišično sprostitev (Leger idr., 2005). Motnje cirkadianega ritma Pojavijo se lahko zaradi dolgotrajnih ali pogostih sprememb zunanjega okolja in Tabela 1 Najpogostejše motnje spanja med športniki in dejavniki tveganja Motnja spanja Dejavniki tveganja pri športnikih Obstruktivna spalna apneja Visok indeks telesne mase, povečan obseg vratu, moški spol. Nespečnost Stresne situacije (anksioznost), pogosta potovanja, bolečina, spanje v nepoznanem okolju. Motnje cirkadianega ritma Pogosta potovanja, spremenljiv urnik treningov. Pomanjkanje spanja Slaba higiena spanja, naporen urnik. Opomba. Povzeto po „Sleep, recovery, and performance in sports“, avtor R. K. Malhotra, 2017, Neu- rologic Clinics, 35(3), 549. 68 posledično neujemanja z notranjim cir- kadianim ritmom ali zaradi sprememb v delovanju notranjega cirkadianega ritma (Reid in Zee, 2009). V športu pogosta mo- tnja cirkadianega ritma je t. i. jet lag, saj športniki pogosto potujejo na treninge in tekmovanja v oddaljene kraje. Težavo za slepe športnike lahko pomeni motnja cirkadianega ritma zaradi neusklajenosti notranjega ritma z ritmom dneva (Non-24 Sleep Wake Disorder), saj imajo moteno za- znavanje svetlobe (Zisapel, 2001). Simptomi »jet laga« se običajno pojavijo v prvih dveh dneh po prihodu na novo lo- kacijo, trajanje in intenzivnost simptomov pa sta med drugim odvisna od smeri poto- vanja (vzhod ali zahod) in od števila časov- nih pasov, ki jih športniki prečkajo (Zisapel, 2001). Na spanje športnikov vpliva več dejavni- kov. Poleg treningov in tekmovanj vplivajo potovanja, dolžina budnosti pred spanjem, urejen in reden ritem spanja in budnosti (»socialni jet lag«), spalno okolje, izposta- vljenost svetlobi (Nedelec idr., 2018) ter tudi drugi v nadaljevanju obravnavani dejavniki. Vpliv telesne vadbe na spanje športnikov Mišična utrujenost in bolečine lahko ovirajo spanje športnikov, saj vnetni citokini motijo normalno spanje (Doherty idr., 2019). Velika količina ter visoka intenzivnost treningov in tekmovanj, velike psiho-fiziološke zahteve, stres ter urnik treningov in tekmovanj lahko negativno vplivajo na spanje športnikov. To je značilno zlasti v obdobju pred tekmova- nji, v obdobju visoko intenzivnih treningov in v času daljših potovanj na tekmovanje (Nedelec idr., 2018). Da preveč intenzivna vadba, premalo počitka in premalo kakovostnega spanja slabšajo tudi kognitivne in presnove funk- cije športnikov ter slabijo imunski sistem, so dokazali tudi Hausswirth idr. (2014). V raziskavi, ki je vključevala 27 triatloncev, so ugotovili, da pretreniranost slabša kakovost spanja ter skrajša skupni čas spanja. Ugoto- vili so tudi, da so pretrenirani športniki bolj dovzetni za okužbe zgornjih dihalnih poti (Hausswirth idr., 2014). Vpliv tekmovanj na spanje špor- tnikov Tekmovanje je za športnike fiziološki in psihološki stres, kar skupaj z urnikom tek- movanj pripomore k motnjam spanja pred tekmovanjem (Kölling idr., 2019). Športniki namreč pogosto poročajo o motnjah spa- nja pred tekmovanji, običajno so povezane s tesnobo, vzburjenostjo in skrbmi (Kölling idr., 2019). Juliff idr. (2015) so v raziskavi, ki so jo z uporabo dveh vprašalnikov (Competitive Sport and Sleep questionnaire in Pitts- burgh Sleep Quality Index) izvedli na 283 avstralskih športnikih, ugotavljali težave s spanjem pred tekmovanjem vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih. Rezultati raziskave so pokazali, da ima največ športnikov (82,1 %) pred tekmovanjem težave z začetkom spa- nja. Kot glavni razlog za to navajajo misli o tekmovanju (83,5 %) in nervozo (43,8 %). V raziskavi so ugotovili tudi, da imajo težave s spanjem pred tekmovanjem tudi špor- tniki, ki sicer v obdobju brez tekmovanj nimajo težav s spanjem. Več kot polovica športnikov, vključenih v raziskavo, je poro- čala tudi o težavah s spanjem po večernem tekmovanju ali treningu. Manj športnikov je v raziskavi poročalo o težavah s spanjem v obdobju težjih treningov in ob dnevih po- čitka (Juliff idr., 2015). Da predtekmovalni stres vpliva na spanje športnikov, so pokazali tudi rezultati drugih raziskav. Tako Nedelec idr. (2018) navajajo, da je spanje športnikov pred tekmovanjem zaradi misli na tekmovanje in nervoze mo- teno. Poleg predtekmovalnega stresa na spanje vpliva tudi urnik treningov in tekmovanj. To velja zlasti takrat, ko se trening ali tekmova- nje odvija v poznem popoldanskem oziro- ma večernem času, kar je tudi zaradi večje gledanosti (zlasti v ekipnih športih) sicer zelo pogosto. Zvišana telesna temperatura po vadbi ter utrujenost in bolečine po tek- movanju pogosto motijo spanje (Driller idr., 2018). Poleg povišane telesne temperature, povečane mišične napetosti in utrujenosti po treningu in tekmovanju spanje moti tudi izpostavljenost močni svetlobi, hrupu in psihološkemu stresu zaradi tekmovanja (O‘Donnell in Driller, 2017). Vendar Monma idr. (2018) navajajo, da tudi jutranji trening moti spanje, saj športniki, ki trenirajo zjutraj, pogosto ne zadovoljijo potrebe po ustre- zni količini spanja. Treningi in tekmovanja v poznih večernih urah so povezani s poznejšim začetkom spanja, krajšim časom v postelji in krajšim skupnim časom spanja, kar je priporočlji- vo upoštevati pri načrtovanju treningov in tekmovanj (Walsh idr., 2021). Slabo načrto- vanje namreč lahko moti spanje športnikov ter negativno vpliva na regeneracijo med treningi in poveča tveganje za pojav pre- treniranosti (Walsh idr., 2021). Vpliv menstruacije na spanje športnic Baker in Driver (2007) navajata, da raziska- ve, izvedene na podlagi dnevnikov spa- nja, kažejo na pogostejše motnje spanja v tednu pred menstruacijo in v prvih dneh menstruacije kot v drugih delih menstru- alnega ciklusa pri ženskah, starih od 18 do 50 let. Koikawa idr. (2020) so v raziskavi, ki je vključevala mlade športnice z urejenim menstrualnim ciklusom, ugotovili, da ima- jo športnice v času menstruacije težave z začetkom spanja in da v tem času manj spijo. Kot navajajo, je vzrok lahko v znakih in skrbeh, povezanih z menstruacijo in/ali s higienskimi pripomočki, uporabljenimi v času menstruacije. Koikawa idr. (2020) opo- zarjajo, da je treba spanju športnic v obdo- bju menstruacije nameniti več pozornosti, uvesti intervencije in preveriti, ali te pripo- morejo k izboljšanju spanja športnic v času menstruacije. Vpliv elektronskih naprav na spanje športnikov Dosedanje raziskave so pokazale, da lahko uporaba elektronskih naprav pred spanjem negativno vpliva na spanje, saj izpostavitev modri kratkovalovni svetlobi elektronskih naprav zvečer zavre izločanje melatonina (povzroči zakasnitev cirkadianih ritmov) in poveča vzdraženost (Jones idr., 2018). Znano je, da to podaljša čas, potreben za začetek spanja, ter povzroča motnje v kon- tinuiteti spanja (Jones idr., 2019). Jones idr. (2019) so v raziskavi ugotavljali, kako se- demdnevna uporaba elektronskih naprav vpliva na spanje avstralskih športnikov. Re- zultati so pokazali, da športniki, ki dve uri pred spanjem uporabljajo več elektronskih naprav, težje zaspijo. Vplivi elektronskih na- prav na druge spremenljivke spanja so bili majhni in neznačilni, zaradi česar so za ja- snejše dokaze o vplivu elektronskih naprav na spanje športnikov potrebne nadaljnje raziskave (Jones idr., 2019). Vpliv »socialnega jet laga« na spanje športnikov Za »socialni jet lag«, značilen za »večerni tip« športnikov in adolescente, je značilna neusklajenost notranje telesne ure z uro okolja, kar se kaže v različnem ritmu spanja in budnosti med delovnimi dnevi in dela prostimi dnevi (Nedelec idr., 2018). Adole- scenti so nagnjeni k poznejšemu začetku šport in zdravje 69 spanja in poznejšemu jutranjemu prebu- janju, kar pa jim je ob delovnih dneh po- gosto onemogočeno ter povzroča razlike v ritmu spanja in budnosti med delovnimi dnevi in dela prostimi dnevi. Športnike v času adolescence zato težje prepričamo, naj gredo spat prej. Nedelec idr. (2018) na- vajajo, da je verjetno učinkovitejša strategi- ja za povečanje količine spanja športnikov v adolescenci ta, da se zjutraj pozneje pre- budijo. Nedelec idr. (2018) še poudarjajo, da nekonsistentnost spanja, ki je posledica spremenljivega urnika treninga, tekmovanj ter drugih dejavnosti športnikov, lahko povzroča motnje cirkadianih ritmov špor- tnikov. Vpliv nadmorske višine na spa- nje športnikov Khodaee idr. (2016) navajajo, da športniki na visoki nadmorski višini pogosto poro- čajo o nespečnosti, pogostem prebuja- nju in spanju, pri katerem se ne naspijo. Športniki, ki niso aklimatizirani na visoko nadmorsko višino, imajo pogosteje slabšo kakovost spanja. To je običajno povezano z občutkov dušenja in apnejo, zaradi česar se športniki ponoči pogosteje prebudijo in naredijo nekaj globljih vdihov (Khodaee idr., 2016). Izmenjevanju obdobij hitrega in globokega dihanja ter obdobij prekinitve dihanja (apneja), ki se periodično ponavlja- jo, pravimo periodično dihanje (Heinzer idr., 2016). Periodično dihanje slabša kako- vost spanja, saj povzroča pogosta vzburje- nja in prebujanja (Weil, 2004). Apneji, ki se pojavi pri spanju na visoki nadmorski višini, pravimo centralna apne- ja (Weil, 2004). Zanjo ni značilno smrčanje. Pogosteje se pojavlja v zgodnjem spanju in v prvih fazah NREM (Weil, 2004). V REM-fazi so motnje dihanja manj pogoste, saj je v tej fazi spanja zmanjšana občutljivost za oglji- kov dioksid (Heinzer idr., 2016). Khodaee idr. (2016) navajajo, da je za spanje športnikov na visoki nadmorski višini po- membna ustrezna spalna higiena. Za zdra- vljenje motenj spanja na visoki nadmorski višini lahko športniki in drugi posežejo po zdravilih, kot je acetazolamid, z dokazano učinkovitostjo. Kot učinkovita so se izkazala tudi nekatera druga zdravila za spanje, ven- dar slednja lahko povzročajo ataksijo, po- slabšanje kognitivnih sposobnosti in utru- jenost, zaradi česar je pred jemanjem treba pretehtati smiselnost jemanja omenjenih zdravil (Khodaee idr., 2016). Vpliv termalnega okolja na spanje športnikov Previsoka ali prenizka temperatura prostora lahko vpliva tudi na spanje sicer zdravega človeka brez motenj spanja (Okamoto-Mi- zuno in Mizuno, 2012). Človeško telo je na- mreč občutljivo tudi za manjše spremem- be okolja (Buguet, 2007). Faza REM je bolj občutljiva za spremem- be temperature prostora. V tej fazi spanja sposobnost termoregulacije ni popolnoma onemogočena, vendar je občutljivost za mraz ali vročino zelo omejena. V REM-fazi se znojenje pojavi pozneje, sposobnost znojenja je slabša. Zmanjšana je tudi spo- sobnost oddajanja toplote z evaporacijo, slabša je toleranca na vročino. Ob ekstre- mnem mrazu ali vročini se količina spanja v REM-fazi zmanjša. V globokem spanju 3. in 4. stopnje NREM-faze spanja (počasno možgansko valovanje) je sposobnost zno- jenja boljša kot v preostalih fazah spanja. V mrazu se tresenje pojavi le v 1. in 2. stopnji NREM-faze spanja, v 3. in 4. stopnji NREM- -faze in v REM-fazi se tresenje ne pojavi (Okamoto-Mizuno in Mizuno, 2012). Razi- skave kažejo, da vročina negativno vpliva tudi na skupno količino in kakovost spanja ter povečuje latenco spanja (Lan idr., 2017). Mraz povečuje budnost, vendar če posa- meznik spi oblečen, nima tako motečega vpliva na spanje kot vročina. Pomembnej- ši vpliv ima mraz na srčno-žilno delovanje med spanjem, zaradi česar pomembno vpliva za zdravje človeka (Okamoto-Mizu- no in Mizuno, 2012). Glede vpliva termal- nega okolja na spanje športnikov nismo zasledili raziskav. Vpliv prehrane na spanje špor- tnikov Raziskave kažejo, da lahko beljakovinska hrana, bogata s triptofanom, izboljša ka- kovost spanja (Doherty idr., 2019). Hrana, bogata z beljakovinami, izboljšuje kakovost spanja. Poleg izboljšanja kakovosti spanja raziskave kažejo tudi, da lahko manjše koli- čine triptofana (1 g) skrajšajo latenco spanja (Halson, 2014). Halson (2014) navaja, da je omenjene količine triptofana mogoče po- kriti z zaužitjem približno 300 g puranjega mesa ali 200 g bučnih semen. Hrana, bogata z ogljikovimi hidrati (testeni- ne, riž, kruh, krompir), lahko skrajša latenco spanja in izboljša spanje. Vendar Halson (2014) navaja, da je za izboljšanje spanja hrano z veliko ogljikovimi hidrati treba zaužiti več kot uro pred spanjem. Hrana z visoko vsebnostjo maščob pred spanjem negativno vpliva na skupni čas spanja. Pre- majhen skupni kalorični vnos negativno vpliva na spanje, saj slabša kakovost spanja (Halson, 2014). Prevelika količina hrane po- zno zvečer prav tako negativno vpliva na spanje, zaradi prebave oziroma termičnega učinka hrane (Doherty idr., 2019). Uživanje kofeina poveča latenco spanja, zmanjša skupno količino in kakovost spanja. Kofein se veže na receptorska mesta za adenozin in omejuje zmožnost za začetek spanja ter poveča vzdraženost (Doherty idr., 2019). Praktična priporočila za izbolj- šanje spanja športnikov Jones idr. (2019) navajajo, da je za ustrezno in zadostno spanje treba vzdrževati do- bro higieno spanja. Ta obsega konstantno vzdrževanje ritma budnosti in spanja, izogi- banje kofeinu 6 ur pred spanjem ter spanje v temnem in udobnem prostoru. Pripo- ročljiv je tudi krajši spanec (do 30 minut) po kosilu (Jones idr., 2019). Krajši spanec je priporočljiv med 14. in 16. uro, pozneje po- poldansko spanje ni priporočljivo. Spanje je mogoče izboljšati z rednimi spal- nimi navadami in z ohranjanjem optimal- nega okolja za spanje (Vitale idr., 2019). Pred spanjem (po 18. uri) ni priporočljivo upo- rabljati elektronskih naprav (TV, mobilni te- lefon, računalnik) ali drugih zaslonov. Spro- ščujoče dejavnosti, kot so branje, kopel ali meditacija, lahko pripomorejo k lažjemu in boljšemu spanju (Fry in Rehman, 2022). Če je mogoče, je priporočljivo, da športniki ne trenirajo in ne tekmujejo ob zelo zgo- dnjih jutranjih ali poznih večernih urah ter da urnik treningov uskladijo s kronotipom (Walsh idr., 2021). Prav tako je pomembno, da se s spremljanjem in načrtovanjem tre- ningov in tekmovanj izognejo pretrenira- nosti (Fry in Rehman, 2022). Walsh idr. (2021) priporočajo ustrezno ko- ličino spanja. Ta za odrasle znaša 7–9 ur, za mladostnike pa 8–10 ur. Športniki za ustrezno telesno in psihično regeneracijo najverjetneje potrebujejo večjo količino spanja kot splošna populacija, ki pa se spreminja glede na intenzivnost treninga in tudi glede na starost športnikov (Walsh idr., 2021). Po nekaterih priporočilih je priporočljiva temperatura sobe za spanje 15–21 °C. Pri tem je pomembno ohranjanje toplih dlani in stopal (Vitale idr., 2019), kar lahko špor- tniki dosežejo z nošenjem nogavic med spanjem. Priporočljivo je, da je prostor za 70 spanje temen, tih ter prijetne temperature in vlage. Ob morebitnem hrupu ali svetlobi je priporočljiva uporaba čepkov za ušesa in spalne maske. Prav tako je priporočljiva uporaba ustrezne vzmetnice (Samuels in Alexander, 2013). Hrana z visoko vsebnostjo ogljikovih hidra- tov lahko pripomore k boljšemu spanju. Prav tako ima podoben učinek na spanje hrana z visoko vsebnostjo beljakovin, ki vsebujejo aminokislino triptofan. Hrana z visoko vsebnostjo maščob pred spanjem in nezadosten kalorični vnos čez dan lah- ko negativno vplivata na spanje (Vitale idr., 2019). Pred spanjem ni priporočljivo piti ve- čjih količin tekočine. Priporočljivo je, da se za ustrezen vnos tekočine poskrbi čez dan (Vitale idr., 2019). Ozaveščanje in izobraževanje športnikov, trenerjev in drugih članov športnih or- ganizacij z namenom izboljšanja spanja športnikov pomembno vpliva na zdrav- je, telesno pripravljenost ter druge vidike športnika (Charest in Grandner, 2020). Wal- sh idr. (2021) priporočajo, da je izobraževa- nje športnikov osredotočeno na kakovost in količino spanja, čas spanja in na spre- mljanje oziroma merjenje spanja. Praktična priporočila za spre- mljanje in merjenje spanja športnikov Spremljanje in merjenje spanja postaja vse pogostejše tudi med športniki. V ta na- men se pogosto uporabljajo vprašalniki in druge naprave za merjenje spanja, vendar vprašalniki, oblikovani za splošno populaci- jo, pogosto za merjenje spanja športnikov niso ustrezni (Driller idr., 2018). Trenutno ni jasnih priporočil o tem, kateri načini za mer- jenje spanja športnikov so najboljši, saj ima vsak izmed njih svoje prednosti in slabosti (Halson, 2019). Driller idr. (2018) so oblikovali vprašalnik (Athlete Sleep Behavior Questionnaire ali ASBQ), ki na podlagi vprašanj o obnašanju in navadah, povezanih s spanjem, prepo- zna možnosti za izboljšanje spanja špor- tnikov. Športnike sprašujejo o pogostosti določenega obnašanja ali navadah, pove- zanih s spanjem, odgovori so tudi ustrezno ovrednoteni. Večji končni seštevek odgo- vorov kaže slabše obnašanje in navade, povezane s spanjem. Vprašalnik omogoča prepoznavanje ključnih težav, povezanih s spanjem športnikov. Poleg tega omogoča spremljanje sprememb spalnih navad skozi daljše časovne obdobje ter za preverjanje uvedenih ukrepov za izboljšanje spalne higiene športnikov. Za merjenje kakovosti spanja so na voljo tudi drugi vprašalniki. Med drugimi pogosto uporabljeni vprašal- nik je pittsburški vprašalnik o kakovosti spa- nja (angl. Pittsburgh Quality Index ali PSQI). Dnevnik spanja predstavlja enostaven in cenovno dostopen način za spremljanje in merjenje spanja (Halson, 2019). V dnev- nik spanja športniki vsaj teden dni beležijo, kdaj gredo zvečer spat in kdaj zjutraj vsta- nejo, skupni čas spanja, spanec čez dan, raven zaspanosti in budnosti, vnos kofeina ali alkohola, telesno aktivnost, uporabo elektronskih naprav in podobno. Dnevnik spanja je mogoče prilagajati potrebam športnika. Kot navaja Halson (2019), je dnevnik spanja priporočljivo uporabiti sku- paj z drugimi načini za merjenje spanja, kot je aktigrafija. Med aplikacijami za spremljanje in mer- jenje spanja, uporabnimi za športnike, so Sleep Cycle, Sleep Score, Sleep Tracker, Pil- low in Sleep As Android (Built for athletes, 2020). Za določanje kronotipa športnika je pri- poročljiva uporaba t. i. Morning-Evening questionnaire ali MEQ. Ta na podlagi odgo- vorov določi kronotip športnika. Kronotip predstavlja genetsko določeno nagnjenost posameznika k jutranji ali večerni aktivno- sti (Cheung idr., 2022). Med posamezniki je namreč mogoče opaziti razlike v delovanju in obnašanju čez dan (Lastella idr., 2016). Vprašalnik za določanje kronotipa je prosto dostopen na spletu (angl. Morning Evening Questionnaire ali MEQ). Lastella idr. (2016) navajajo, da je ta vprašalnik priporočljivo uporabiti v procesu selekcije športnikov. Poleg tega je na podlagi rezultatov pripo- ročljivo oblikovati in uvesti spremembe v urniku treninga, tako da je slednji kar naj- bolje usklajen s kronotipom športnika ali bližajočega se tekmovanja (Lastella idr., 2016). Športniki in trenerji lahko za spremljanje in merjenje spanja uporabijo katerega od omenjenih načinov ali – še bolje – kombi- nacijo različnih načinov. „Zaključek Spanje ima zelo pomembno vlogo pri zdravju in telesni pripravljenosti športnikov. Raziskave kažejo, da športniki v povprečju spijo premalo ter da imajo slabšo kakovost spanja. Poleg tega je pri veliko športnikih zaznati motnje spanja, med temi so najpo- gostejše spalna apneja, nespečnost in mo- tnje cirkadianega ritma. Motnje negativno vplivajo na zdravje, kognitivne sposobnosti in telesno pripravljenost športnikov. Z oza- veščanjem in izobraževanjem športnikov, trenerjev in drugih članov športnih ekip o pomenu spanja in o spalni higieni je mo- goče izboljšati spanje športnikov, kar pozi- tivno vpliva na zdravje, telesno pripravlje- nost ter druge vidike športnika (Charest in Grandner, 2020). V Sloveniji o spanju špor- tnikov še ni veliko znanega. V prihodnosti bi lahko nove raziskave na področju spanja športnikov ter izobraževanje trenerjev in športnikov pripomogli k večji ozavešče- nosti ter izboljšanju spanja športnikov v Sloveniji. „Literatura 1. Baker, F. C. in Driver, H. S. (2007). Circadian rhythms, sleep, and the menstrual cycle. Sleep Medicine, 8(6), 613–622. https://www. sciencedirect.com/science/article/abs/pii/ S1389945706006216 2. Berry, R. B. (2011). Fundamentals of sleep medi- cine. Elsevier Health Sciences. 3. Buguet, A. (2007). Sleep under extreme envi- ronments: Effects of heat and cold exposure, altitude, hyperbaric pressure and micro- gravity in space. Journal of the Neurological Sciences, 262(1-2), 145–152. https://www.sci- encedirect.com/science/article/abs/pii/ S0022510X07004571 4. Built for athletes. (2020, 14. oktober). 5 of the best sleep tracking apps. https://builtforathle- tes.com/blogs/news/5-of-the-best-sleep- -tracking-apps 5. Charest, J. in Grandner, M. A. (2020). Sleep and athletic performance: Impacts on physical performance, mental performance, injury risk and recovery, and mental health. Sleep Medicine Clinics, 15(1), 41–57. https:// www.sleep.theclinics.com/article/S1556- 407X(19)30093-1/fulltext 6. Cheung, S. S., Ainslie, P. N. in Morrison, S. A. (2022). Chronobiology. V S. S. Cheung in P. N. Ainslie (ur.), Advanced environmental exercise physiology series (str. 211–226). Human Kine- tics 7. Doherty, R., Madigan, S., Warrington, G. in Ellis, J. (2019). Sleep and nutrition interacti- ons: Implications for athletes. Nutrients, 11(4), 822. https://www.mdpi.com/2072-6643/11/ 4/822 8. Driller, M. W., Mah, C. D. in Halson, S. L. (2018). Development of the athlete sleep behavior questionnaire: A tool for identi- fying maladaptive sleep practices in elite athletes. Sleep Science, 11(1), 37–44. https:// w w w.ncbi .nlm.nih .gov/pmc /ar t icles/ PMC5916575/ šport in zdravje 71 9. Emsellem, H. A. in Murtagh, K. E. (2005). Sleep apnea and sports performance. Clini- cs in Sports Medicine, 24(2), 329–341. https:// www.sportsmed.theclinics.com/article/ S0278-5919(05)00003-7/fulltext 10. Fry, A. in Rehman, A. (2022, 13. april). Sleep, athletic performance and recovery. Sleep Fo- undation. https://www.sleepfoundation. org/physical-activity/athletic-performance- -and-sleep 11. Gnidovec Stražišar, B. (2014). Polisomno- grafija. Slovenska pediatrija, 21(1), 18–21. http://www.slovenskapediatrija.si/pdf_ datoteka?revija=6&clanek=170 12. Halson, S. L. (2014). Sleep in elite athletes and nutritional interventions to enhance sleep. Sports Medicine, 44(1), 13–23. https://link. springer.com/article/10.1007/S40279-014- 0147-0 13. Halson, S. L. (2019). Sleep monitoring in at- hletes: Motivation, methods, miscalculations and why it matters. Sports Medicine, 49(10), 1487–1497. https://link.springer.com/article/ 10.1007/s40279-019-01119-4 14. Halson, S. L. in Juliff, L. E. (2017). Sleep, sport, and the brain. Progress in Brain Re- search, 234, 13–31. https://www.scien- cedirect .com/science/ar t icle/abs/pii/ S0079612317300560 15. Hausswirth, C., Louis, J., Aubry, A., Bonnet, G., Duffield, R. O. B. in Le Meur, Y. (2014). Evidence of disturbed sleep and increased illness in overreached endurance athletes. Medicine and Science in Sports and Exerci- se, 46(5), 1036–1045. https://opus.lib.uts. edu.au/handle/10453/34282 16. Heinzer, R., Saugy, J. J., Rupp, T., Tobback, N., Faiss, R., Bourdillon, N., Rubio, J. H. in Millet, G. P. (2016). Comparison of sleep disorders between real and simulated 3,450-m altitu- de. Sleep, 39(8), 1517–1523. https://academic. oup.com/sleep/article/39/8/1517/2706333?lo gin=true 17. Ho, M. L. in Brass, S. D. (2011). Obstructi- ve sleep apnea. Neurology International, 3(3), 60–67. https://www.mdpi.com/2035- 8377/3/3/e15 18. Jones, M. J., Dawson, B., Gucciardi, D. F., Eastwood, P. R., Miller, J., Halson, S. L., Du- nican, I. C. in Peeling, P. (2019). Evening electronic device use and sleep patterns in athletes. Journal of Sports Sciences, 37(8), 864–870. https://www.tandfonline.com/ doi/abs/10.1080/02640414.2018.1531499 19. Jones, M. J., Peeling, P., Dawson, B., Hal- son, S., Miller, J., Dunican, I., Clarke, M., Goodman, C. in Eastwood, P. (2018). Eve- ning electronic device use: The effects on alertness, sleep and next-day physical performance in athletes. Journal of Sports Sciences, 36(2), 162–170. https://www.tan- dfonline.com/doi/abs/10.1080/02640414. 2017.1287936 20. Juliff, L. E., Halson, S. L. in Peiffer, J. J. (2015). Understanding sleep disturbance in athletes prior to important competitions. Journal of Science and Medicine in Sport, 18(1), 13–18. https://www.sciencedirect.com/science/ar- ticle/abs/pii/S1440244014000358 21. Khodaee, M., Grothe, H. L., Seyfert, J. H. in VanBaak, K. (2016). Athletes at high alti- tude. Sports Health, 8(2), 126–132. https:// journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/ 1941738116630948 22. Koikawa, N., Takami, Y., Kawasaki, Y., Kawana, F., Shiroshita, N., Ogasawara, E. in Kasai, T. (2020). Changes in the objective measures of sleep between the initial nights of menses and the nights during the midfollicular pha- se of the menstrual cycle in collegiate fema- le athletes. Journal of Clinical Sleep Medicine, 16(10), 1745–1751. https://jcsm.aasm.org/doi/ full/10.5664/jcsm.8692 23. Kölling, S., Duffield, R., Erlacher, D., Venter, R. in Halson, S. L. (2019). Sleep-related issues for recovery and performance in athletes. International Journal of Sports Physiology and Performance, 14(2), 144–148. https://jo- urnals.humankinetics.com/view/journals/ ijspp/14/2/article-p144.xml 24. Korelič, T. (2017). Vpliv nočnega in izmen- skega dela na motnje spanja med izvajalci zdravstvene nege [Magistrsko delo, Uni- verza v Mariboru, Fakulteta za zdravstve- ne vede]. https://dk.um.si/Dokument. php?id=119803&lang=slv 25. Leger, D., Metlaine, A. in Choudat, D. (2005). Insomnia and sleep disruption: Relevance for athletic performance. Clinics in Sports Medicine, 24(2), 269–285. https://www. sportsmed.theclinics.com/article/S0278- 5919(04)00147-4/fulltext 26. Lan, L., Tsuzuki, K., Liu, Y. F. in Lian, Z. W. (2017). Thermal environment and sleep quality: A review. Energy and Buildings, 149, 101–113. https://www.sciencedirect. c o m / s c i e n c e / a r t i c l e / a b s / p i i / S0378778817317681 27. Lastella, M., Roach, G. D., Halson, S. L. in Sargent, C. (2016). The chronotype of elite athletes. Journal of Human Kinetics, 54(1), 219–225. https://www.researchgate.net/ publication/311296957_The_Chronotype_ of_Elite_Athletes 28. Malhotra, R. K. (2017). Sleep, recovery, and performance in sports. Neurologic Clinics, 35(3), 547–557. https://www.sci- encedirect.com/science/article/abs/pii/ S0733861917300245?via%3Dihub 29. Monma, T., Ando, A., Asanuma, T., Yoshitake, Y., Yoshida, G., Miyazawa, T., Ebine, N., Takeda, S., Omi, N., Satoh, M., Tokuyama, K. in Takeda, F. (2018). Sleep disorder risk factors among student athletes. Sleep medicine, 44, 76–81. https://www.sciencedirect.com/science/ar- ticle/abs/pii/S1389945717315733 30. Nedelec, M., Aloulou, A., Duforez, F., Me- yer, T. in Dupont, G. (2018). The variability of sleep among elite athletes. Sports Medi- cine-Open, 4(1), 1–13. https://link.springer. com/article/10.1186/s40798-018-0151-2 31. O’Donnell, S. in Driller, M. W. (2017). Sleep- -hygiene education improves sleep indices in elite female athletes. International Journal of Exercise Science, 10(4), 522–530. https:// w w w.ncbi .nlm.nih .gov/pmc /ar t icles/ PMC5466408/ 32. Okamoto-Mizuno, K. in Mizuno, K. (2012). Effects of thermal environment on sleep and circadian rhythm. Journal of Physiolo- gical Anthropology, 31(1), 1–9. https://link. s p r i n g e r . c o m / a r t i - cle/10.1186/1880-6805-31-14 33. Pacheco, D. in Singh, A. (2022, 10. maj). Ac- tigraphy. Sleep Foundation. https://www. sleepfoundation.org/sleep-studies/acti- graphy 34. Reid, K. J. in Zee, P. C. (2009). Circadian rhythm disorders. Seminars in Neuro- logy, 29(4), 393–405. https://www.thie- me-connect.com/products/ejournals/ abstract/10.1055/s-0029-1237120 35. Reilly, T. in Edwards, B. (2007). Altered sleep– wake cycles and physical performance in athletes. Physiology & Behavior, 90(2-3), 274–284. https://www.sciencedirect.com/ science/article/abs/pii/S0031938406003969 36. Samuels, C. H. in Alexander, B. N. (2013). Sleep, recovery, and human performance. Canadi- an Sport for Life. http://www.usyouthso- ccer.org/assets/968/15/sleep_recovery_ jan2013_en_web.pdf 37. Sargent, C., Lastella, M., Halson, S. L. in Ro- ach, G. D. (2021). How much sleep does an elite athlete need? International Journal of Sports Physiology and Performance, 16(12), 1746–1757. https://journals.humankinetics. com/view/journals/ijspp/16/12/article- p1746.xml 38. Tubbs, A. S., Dollish, H. K., Fernandez, F. in Grandner, M. A. (2019). The basics of sleep physiology and behavior. V M. A. Grandner (ur.), Sleep and Health (str. 3–10). Academic Press. https://www. sciencedirect.com/science/ar ticle/pii/ B9780128153734000010 39. UCLA Sleep Disorders Center. (b. d.). Circa- dian rhythms. https://www.uclahealth.org/ sleepcenter/circadian-rhythms 40. Vitale, K. C., Owens, R., Hopkins, S. R. in Mal- hotra, A. (2019). Sleep hygiene for optimizing recovery in athletes: Review and recom- mendations. International Journal of Sports Medicine, 40(08), 535–543. https://www. thieme-connect.com/products/ejournals/ abstract/10.1055/a-0905-3103 41. Walsh, N. P., Halson, S. L., Sargent, C., Ro- ach, G. D., Nédélec, M., Gupta, L., Leeder, J., Fullagar, H. H., Coutts, A. J., Edwards, B. J., 72 Pullinger, S. A., Robertson, C. M., Burniston, J. G., Lastella, M., Meur, Y. L., Hausswirth, C., Bender, A. M., Grandner, M. A. in Samuels, C. H. (2021). Sleep and the athlete: Narrative review and 2021 expert consensus recom- mendations. British Journal of Sports Medici- ne, 55(7), 356–368. https://bjsm.bmj.com/co ntent/55/7/356?ref=performancesporthacks 42. Weil, J. V. (2004). Sleep at high altitude. High Altitude Medicine & Biology, 5(2), 180– 189. https://www.liebertpub.com/doi/ abs/10.1089/1527029041352162 43. Zisapel, N. (2001). Circadian rhythm sleep disorders. CNS Drugs, 15(4), 311– 328. https://link.springer.com/arti- cle/10.2165/00023210-200115040-00005 Nika Kožar, mag. kin. Sušje 30, 1310 Ribnica nika8kozar@gmail.com šport in zdravje 73 Knee position during squat with elastic band Abstract The use of the elastic band placed over the distal part of the thighs as a proprioceptive aid in squats may be used in order to maintain a neutral knee position. The aim of this literature review was to investigate, whether placing the elastic band over the distal part of the thighs influence knee position and reduce knee valgus during squats. A literature search was conducted in the PubMed with the following key words: squat AND knee, elastic band AND squat, band loop AND knee kinematics, knee kinemat- ics AND squat, knee valgus AND squat, knee valgus AND elastic band, resistance band AND squat. Five studies met the inclusion criteria. Healthy subjects without knee valgus, aged between 20 and 29 years performed squats with and without elastic band, at different difficult levels, with their own weight and with an Olympic bar with an additional load. In one study, jumping was also included. The results of the studies indicated that the elastic band does not reduce knee valgus during squats. As the difficulty of the elastic band increases, the knee valgus during the squat also increases. The reviewed research only monitored the acute effects of the elastic band on the position of the knee during the squat, so in the future it would be necessary to perform the exercise for a longer period of time and monitor its long-term effects on knee valgus during the squat. Keywords: knee valgus, knee joint, elastic band, squat Izvleček Uporaba elastičnega traku, nameščenega prek di- stalnega dela stegen, se lahko kot proprioceptivna pomoč uporablja za ohranjanje nevtralnega polo- žaja kolen med izvajanjem počepa. Namen pregleda literature je bil raziskati, ali lahko z nameščanjem ela- stičnega traku prek distalnega dela stegen vplivamo na položaj kolen in zmanjšamo valgus kolen med počepom. Članke smo iskali v podatkovni zbirki Pub- Med s ključnimi besedami: squat, knee, elastic band, band loop, knee kinematics, knee valgus in resistan- ce band. Vključitvenim kriterijem je ustrezalo pet raziskav. Zdravi preiskovanci, stari med 20 in 29 let, ki niso imeli valgusa kolen, so izvajali počepe z ela- stičnimi trakovi z različnimi upori in brez njih, z lastno težo in z olimpijsko palico z dodatnim bremenom. V eni raziskavi so izvajali tudi skoke. Rezultati analizi- ranih raziskav so pokazali, da elastični trak ne pripo- more k zmanjšanju valgusa kolen med počepom. S povečevanjem upora elastičnega traku se povečuje tudi valgus kolen med počepom. Pregledane raziska- ve so spremljale le akutne učinke elastičnega traku na položaj kolen med počepom, zato bi bilo v prihodnje treba vadbo izvajati dlje časa in spremljati še njene dolgoročne učinke na položaj kolen med počepom. Ključne besede: valgus kolen, kolenski sklep, elastični trak, počep Polona Palma1, Anja Kavčič1 Položaj kolen med počepom z elastičnim trakom 1dr. Polona Palma, dipl. fiziot., prof. šp. vzg., Anja Kavčič, dipl. fiziot. 1Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana witseducation.com 74 „Uvod Počep z olimpijsko palico je vaja za krepi- tev m. quadriceps femoris v zaprti kinetični verigi. Hkrati se med počepom aktivirajo tudi sinergisti giba: m. biceps femoris, m. semitendinosus, m. semimembranosus, m. gluteus maximus, m. gastrocnemius, m. soleus in m. erector spinae (Slater in Hart, 2016; Isear idr. 1997). Pomanjkanje aktivnosti m. gluteus maximus je ključni mehanizem pri pojavu valgusa kolen, saj se kolčni sklep notranje rotira in olajša premik kolena v valgus (Bell idr., 2012; Hollman idr., 2014). Ena najpogostejših napak pri izvaja- nju počepa, zlasti pri začetnikih, je znana kot valgus kolen, ki se pogosteje pojavi med koncentrično fazo počepa (Bell idr., 2012; Forman idr., 2021). Gre za prekomer- no gibanje kolena v medialni smeri. Če to ni odpravljeno, lahko vodi do različnih po- škodb kolenskih struktur, kot so raztrganje sprednje križne vezi (Hewett idr., 2005), de- generacija meniskusa zaradi spremenjenih kompresijskih sil na stegnenico in pogačico (Bell idr., 2012) ter patelofemoralni bolečin- ski sindrom (Kritz idr., 2009; Hollman idr., 2014). Poševna usmerjenost stegnenice od kolčnega sklepa proti kolenskemu sklepu je posledica naravnega 125-stopinjskega kotnega nagiba proksimalnega dela ste- gnenice. Ker je sklepna površina proksi- malnega dela golenice usmerjena skoraj vodoravno, koleno na svoji lateralni strani tvori kot od približno 170° do 175°. Ta po- ložaj kolena v frontalni ravnini imenujemo valgus kolen. Odstopanja od teh vrednosti so pogost pojav. Lateralni kot, manjši od 170°, se imenuje prekomerni valgus kolen. Ko lateralni kot presega 180°, to imenujemo varus kolen (Neumann, 2002). Valgus kolen se pogosto pojavi pri vadbi proti uporu, kot je počep s palico, med eksplozivnim skaka- njem (Myer idr., 2006; Geiser idr., 2010), do- skoki (Ford idr., 2003; Geiser idr., 2010) in hi- trimi spremembami gibanja ter nenadnim zaustavljanjem (Myer idr., 2006). Nepravilno razmerje v jakosti sprednjih in zadnjih ste- genskih mišic, šibkost zadnjih stegenskih mišic (More idr., 1993) in/ali zmanjšana dorzalna fleksija gležnja (Macrum idr., 2012) lahko povečajo valgusno obremenitev kolena in zmanjšajo aktivacijo mišice qua- driceps femoris (Macrum idr., 2012). Kom- penzacijski gibi, ki se pojavijo zaradi pre- komerne pronacije subtalarnega sklepa, so notranja rotacija, fleksija in addukcija v kolčnem sklepu, valgus v kolenskem skle- pu, znižanje medialnega vzdolžnega loka v subtalarnem sklepu ter inverzija (supina- cija) v tarzalnem sklepu (Neumann, 2002). Trenerji in zdravstveni strokovnjaki vadečim svetujejo, da pri izvedbi počepa uporablja- jo elastični trak, nameščen prek distalnega dela stegen, ki služi kot proprioceptivna pomoč za ohranitev nevtralnega položaja kolen (Reece idr., 2020). V skladu s tem bi lahko domnevali, da bi med izvedbo poče- pa ali skoka elastični trak, nameščen prek distalnega dela stegen, spodbudil vadeče k nadzorovanju valgusa kolen (Gooyers idr., 2012). Cook idr. (1999) so preizkusili elastični trak pri športnikih s prekomernim valgu- som kolen in s poškodbo sprednje križne vezi z namenom, da sprožijo korektivne živčno-mišične odzive prek proprioceptiv- nih mehanizmov. V raziskavi so opisali, da naj bi pri pretiranem valgus položaju kolen med vadbo počepa ali skakanja elastični trak spodbudil vadeče, da nadzorujejo nji- hov položaj (Cook idr., 1999). Vendar aku- tni odziv na vadbo z elastičnim trakom še ni opredeljen. Prav tako še ni ugotovljena povezava med velikostjo upora elastične- ga traku in velikostjo odziva posameznika glede korekcije valgusa, če ta sploh obstaja. Ena od osnovnih predpostavk je, da mišice Tabela 1 Lastnosti preiskovancev in protokoli testiranj vključenih raziskav Avtorji Velikost vzorca in sta- rost preiskovancev Vključitveni kriteriji Protokoli testiranj Foley idr., 2017 N = 16 M; trenirani 25,4 ± 4,4 leta; netrenirani: 22,8 ± 1,6 leta Trenirani – v zadnjem letu so redno izvajali počepe s palico. Netrenirani – brez izkušenj s po- čepi s palico, so bili pa sposobni izvesti počep z lastno težo. Vsi so izpolnili vprašalnik PAR- -Q+ za ugotavljanje telesne pripravljenosti za vadbo in niso imeli mišično-skeletnih bolečin ali poškodb v zadnjih 12 mesecih. 1. meritev: počep z bremenom 3 RM in po- čep z lastno težo, do odpovedi brez elastičnega traku - 3–5 setov, vmes 4–5 minut odmora 2. meritev: počep z bremenom 3 RM in po- čep z lastno težo, do odpovedi z elastičnim trakom - 3–5 setov, vmes 4–5 minut odmora Forman idr., 2021 N = 10 M; 23,9 leta Zdravi posamezniki, ki so vadbo proti uporu izvajali vsaj eno leto. Počep s palico s 25 % teže telesa z elastičnim trakom in brez njega - 12 ponovitev za vsak pogoj, vmes 10 minut odmora Gooyers idr., 2012 N = 12 (4 M, 8 Ž); 19–24 let Zdravi, rekreativno aktivni študenti, z dominantno desno nogo, brez poškodb oz. disfunk- cij spodnjih udov v preteklosti. 3 vaje (počep z lastno težo, skok s predhodnim spustom v počep, skok iz počepa) brez elastičnega traku, z elastičnim trakom z manjšim in s srednjim uporom - 3 ponovitve vsake vaje, vmes 15–60 sekund odmora med ponovitvami in pogoji Reece idr., 2020 N = 26 (13 M, 13 Ž); 21,7 ± 1,3 leta Zdravi posamezniki, starejši od 18 let, ki so vsaj 6 mesecev izvajali počepe brez elastičnega traku. Počep s palico z 80 % bremena 1RM in s 40 % bremena 1RM brez elastičnega traku, z ela- stičnim trakom z manjšim in z velikim uporom - 3 ponovitve za vsak pogoj, vmes 5 minut odmora Vardy idr., 2020 N = 23 (12 M, 11 Ž); M 22,6 ± 2,4 leta; Ž 22,6 ± 2,9 leta Zdravi posamezniki, ki so vadbo proti uporu izvajali vsaj eno leto in so znali izvesti počep s palico. 1. meritev: Določanje obremenitve 2. meritev: Počep s palico s 85 % bremena 1RM brez elastičnega traku, z elastičnim trakom z najmanjšim, s srednjim in z velikim uporom - 3 ponovitve za vsak pogoj, vmes 5 minut odmora Opomba. N = število preiskovancev; M = moški; Ž = ženske; RM = ponovitveni maksimum. šport in zdravje 75 kolka nasprotujejo silam v smeri notranje rotacije in addukcije, ki zaradi elastičnega traku delujejo na distalni del stegen. Goo- yers idr. (2012) menijo, da naj bi to okrepilo zavedanje položaja nog in s tem nadzor nad položajem kolen v frontalni ravnini. Namen pregleda znanstvene literature je ugotoviti akutne učinke elastičnega traku, nameščenega prek distalnega dela stegen, na položaj kolen med počepom. „Metode Iskanje literature je potekalo v podatkovni zbirki PubMed. Uporabljene so bile nasle- dnje besede in besedne zveze v angle- škem jeziku: squat AND knee, elastic band AND squat, band loop AND knee kine- matics, knee kinematics AND squat, knee valgus AND squat, knee valgus AND elastic band, resistance band AND squat. V pre- gled literature so bile vključene raziskave, ki so ocenjevale valgus kolen med počepom, raziskave, v katerih so preiskovanci med počepom imeli nameščen elastični trak prek distalnega dela stegen, ter raziskave, v katerih so primerjali rezultate valgus po- ložaja kolen pri izvedbi počepa z elastičnim trakom in brez njega. Vsi vključeni članki so bili v polnem obsegu objavljeni v angle- škem jeziku. Besedila smo analizirali glede na vzorec preiskovancev, značilnosti razi- skav (mesto nameščanja elastičnega traku, gibalni vzorec, vključitveni kriteriji, protoko- li testiranj), uporabljena merilna orodja in merjene izide učinkov uporabe elastičnega traku na valgus kolenskega sklepa. „Rezultati Na podlagi ključnih besed je bilo najdenih 18 člankov. Vključitvenim in izključitvenim kriterijem je ustrezalo 5 raziskav, objavlje- nih med letoma 2012 (Gooyers idr., 2012) in 2021 (Forman idr., 2021), in te so bile vklju- čene v nadaljnjo analizo. Skupno število vseh preiskovancev v raziskavah je bilo 87, največ 26 preiskovancev (Reece idr., 2020) in najmanj 10 preiskovancev (Forman idr., 2021). V raziskavah so sodelovali zdravi pre- iskovanci, stari med 20 in 29 let, ki niso ime- li valgusa kolen. V treh raziskavah (Gooyers idr., 2012; Reece idr., 2020; Vardy idr., 2020) so bili preiskovanci moški in ženske, v preo- stalih dveh raziskavah (Foley idr., 2017; For- man idr., 2021) so bili preiskovanci le moški. Za vključitev v posamezno raziskavo so morali preiskovanci izpolnjevati določene pogoje, navedeni so v Tabeli 1. Prav tako je Tabela 2 Načini ocenjevanja valgusa kolen med počepom v posameznih raziskavah Avtorji in leto Postavitev markerjev in izračuni kinematičnih meritev valgusa kolen med počepom Foley idr., 2017 Postavitev markerjev: lateralno na stopalo, golen in stegno obojestransko ter medenico in prsni koš. Kot kolenskega sklepa so izračunali kot premik stegna glede na golen. Največji in najmanjši kot kolenskega sklepa so uporabili za določitev začetka koncentrične in eks- centrične faze počepa. Izračunali so indeks širine kolen v treh različnih položajih: začetek počepa, najgloblja točka počepa in končna točka koncentrične faze počepa. Forman idr., 2021 Postavitev markerjev: lateralno na stopalo, golen in stegno obojestransko ter posteriorno na prsni koš. Kot kolenskega sklepa so izračunali kot premik stegna glede na golen. Najmanjši in najve- čji kot kolenskega sklepa so uporabili za določitev začetka ekscentrične in koncentrične faze počepa. Izračunali so indeks širine kolen. Gooyers idr., 2012 Postavitev markerjev: na distalni del prve in pete metatarzalne kosti, medialno/lateralno na gleženj in kondila stegnenice in lateralno na veliki trohanter. V raziskavi so izračunali dve odvisni meritvi za primerjavo. Vključevali sta: (1) indeks širine kolen in (2) največja abdukcija kolena v frontalni ravnini za desni spodnji ud (tj. dominan- tni). Reece idr., 2020 Postavitev markerjev: na distalni del tretje metatarzalne kosti, posteriorno na petnico, medialno/lateralno na gleženj, lateralno na golen, medialno/lateralno na kondila stegne- nice, lateralno na stegno in na SIAS ter na SIPS obojestransko. Merjene parametre so analizirali v treh položajih: začetek počepa, najgloblja točka po- čepa in končna točka koncentrične faze počepa. Med ekscentrično in koncentrično fazo počepa pri 40 % in 80 % bremena 1 RM sta bila analizirana dva kinematična parametra spodnjega uda. Sestavljena sta iz kota kolenskega valgusa in največje rotacije golenice za levo in desno koleno. Vardy idr., 2020 Postavitev markerjev: na dorzalni strani stopala, na goleni in stegnu obojestransko ter na medenici in prsnem košu. Kot kolenskega sklepa so izračunali kot premik stegna glede na golen. Najmanjši in najve- čji kot kolenskega sklepa so uporabili za določitev začetka ekscentrične in koncentrične faze počepa. Izračunali so indeks širine kolen. Opomba. SIAS = spina iliaca anterior superior; SIPS = spina iliaca posterior superior; RM = ponovi- tveni maksimum. Tabela 3 Indeks širine kolen za trenirane in netrenirane preiskovance za izvedbo počepa z bremenom 3 RM in počepa z lastno težo Foley idr., 2017 INDEKS ŠIRINE KOLEN p-vrednost (razlike trenirani in netrenirani, z elastičnim trakom in brez njega Elastični trak Brez elastičnega traku Trenirani (povp. ± SO) Netrenirani (povp. ± SO) Trenirani (povp. ± SO) Netrenirani (povp. ± SO) KONCENTRIČNA FAZA 3 RM / / / / 0,046* Lastna teža / / / / EKSCENTRIČNA FAZA 3 RM 0,69 ± 0,12 0,79 ± 0,08 0,71 ± 0,14 0,81 ± 0,07 0,482 Lastna teža 0,76 ± 0,08 0,77 ± 0,70 0,73 ± 0,08 0,75 ± 0,13 0,670 Opomba. RM = ponovitveni maksimum; SO = standardni odklon; / = ni podatka; * statistična po- membnost (p < 0,05). Tabela 4 Indeks širine kolen pri izvedbi počepa s 25 % teže telesa Forman idr., 2021 Obremenitev Indeks širine kolen Elastični trak Brez elastičnega traku p-vrednost KONCENTRIČNA FAZA 25 % teže telesa povprečen 0,97 ± 0,06 0,99 ± 0,05 0,017* največji 1,01 ± 0,06 1,04 ± 0,05 0,031* EKSCENTRIČNA FAZA 25 % teže telesa povprečen 0,97 ± 0,05 1,00 ± 0,06 0,012* največji 1,01 ± 0,05 1,04 ± 0,06 0,025* Opomba. Indeks širine kolen (povprečje ± standardni odklon), * statistična pomembnost (p < 0,05). 76 v Tabeli 1 podrobneje predstavljen vzorec preiskovancev v posamezni raziskavi. Podatki so bili v treh raziskavah (Forman idr., 2021; Gooyers idr., 2012; Reece idr., 2020) zbrani pri eni meritvi in v dveh raz- iskavah (Foley idr., 2017; Vardy idr., 2020) pri dveh ločenih meritvah. Preiskovanci so v vseh raziskavah (Foley idr., 2017; For- man idr., 2021; Gooyers idr., 2012; Reece idr., 2020; Vardy idr., 2020) izvajali počepe z elastičnim trakom, nameščenim prek di- stalnega dela stegen, in brez elastičnega traku, z lastno težo in z olimpijsko palico z dodatnim bremenom. V treh raziskavah (Gooyers idr., 2012; Reece idr.; 2020, Vardy idr., 2020) so bili uporabljeni elastični trako- vi različnih težavnosti. V eni raziskavi (Goo- yers idr., 2012) so preiskovanci izvajali tudi skoke. Podrobnejši protokoli testiranj so predstavljeni v Tabeli 1. Za kinematično analizo gibanja v sklepih skozi celoten počep so v treh raziskavah (Gooyers idr., 2012; Reece idr., 2020; Vardy idr., 2020) uporabili Vicon Nexus system (Vicon, Oxford, Velika Britanija) in v dveh raziskavah (Foley idr., 2017; Forman idr., 2021) 3D Investigator active motion captu- re systems (Northern Digital Inc., Waterloo, ON, Canada). Za ocenjevanje valgusa kolen med počepom z elastičnim trakom ali brez njega so v raziskavah uporabili markerje. Postavitev markerjev v posamezni raziska- vi je podrobneje opisana v Tabeli 2. Valgus kolen so izračunali z indeksom širine kolen (angl. Knee width index), ki pomeni razdaljo med lateralnima epikondiloma stegnenice, deljeno z razdaljo med lateralnima gležnje- ma (Foley idr., 2017; Forman idr., 2021; Goo- yers idr., 2012; Vardy idr., 2020), oziroma so izmerili kot največjega valgusa kolen (Ree- ce idr., 2020). Foley idr. (2017) so ugotovili, da elastični trak med ekscentrično fazo počepa ni vpli- val na položaj kolen pri počepu z lastno težo in pri počepu z bremenom 3 ponovi- tvenih maksimumov (RM) (angl. repetition maximum) ne v skupini treniranih preisko- vancev ne v skupini netreniranih preisko- vancev. Statistično pomembne razlike so se pojavile med koncentrično fazo počepa, tako v skupini treniranih kot v skupini ne- treniranih preiskovancev, kjer je bil indeks širine kolen nižji pri počepu z bremenom 3RM v primerjavi s počepom z lastno težo. V raziskavi Forman idr. (2021) se je indeks širine kolen z uporabo elastičnega traku statistično pomembno zmanjšal, kar po- meni večji valgus kolen med obema faza- ma (koncentrično in ekscentrično) počepa. Preiskovanci so imeli bolj nevtralen položaj kolen pri počepu brez elastičnega traku. Rezultati so prikazani v Tabeli 4. Gooyers idr. (2012) so ugotovili, da se je valgus kolen z uporabo elastičnega traku v koncentrični fazi počepa z lastno težo in skoka s predhodnim spustom v počep statistično pomembno povečal, in sicer ve- čji je bil upor elastičnega traku, večji je bil tudi valgus kolen. Rezultati so prikazani v Tabeli 5. Reece idr. (2020) so ugotovili, da je bil val- gusni kot največji med koncentrično in ekscentrično fazo počepa s 40 % in z 80 % bremena 1RM, ko je bil uporabljen elastični trak z velikim uporom, in najmanjši, ko je bil počep izveden brez elastičnega traku in so bile razlike tudi statistično značilne tako na levem kot desnem spodnjem udu. Na le- vem spodnjem udu je bil valgusni kot med koncentrično in ekscentrično fazo počepa s 40 % in z 80 % bremena 1RM statistično značilno manjši, ko je bil počep izveden brez elastičnega traku v primerjavi s poče- pom z elastičnim trakom z manjšim upo- rom. Podrobnejši rezultati so prikazani v Ta- beli 6 z največjim valgusnim kotom kolen. Vardy idr. (2020) ugotavljajo, da je med ženskami in moškimi prišlo do statistično pomembnih razlik pri vseh težavnostnih stopnjah trakov ter tudi pri izvedbi počepa brez elastičnega traku. Ženske so v povpre- čju imele večji valgus kolen v primerjavi z moškimi, ta se je s povečevanjem upora elastičnega traku večal. Pri obeh spolih se je z uporabo elastičnega traku med po- čepom valgus kolen povečal – večji je bil upor elastičnega traku, večji je bil valgus kolen. Podrobnejši rezultati so prikazani v Tabeli 7. „Razprava Namen članka je bil na podlagi pregleda literature ugotoviti, ali lahko z namešča- Tabela 5 Indeks širine kolen pri počepu z lastno težo, skoku s predhodnim spustom v počep in skoku iz počepa Goyers idr., 2012 Kot kolena v sagitalni ravnini (⁰) INDEKS ŠIRINE KOLEN p-vrednost Elastični trak s srednjim uporom (1) (povp. ± SO) Elastični trak z manjšim uporom (2) (povp. ± SO) Brez elastične- ga traku (3) (povp. ± SO) Pogoj Statistična pomemb- nost KO N C EN TR IČ N A F A ZA Počep z lastno težo 75–55 0,85 ± 0,04 0,84 ± 0,04 0,87 ± 0,04 / / 55–35 0,83 ± 0,01 0,82 ± 0,02 0,84 ± 0,03 1 3 2 3 0,003* < 0,05* < 35 0,79 ± 0,01 0,79 ± 0,01 0,80 ± 0,01 / / Skok s predhodnim spustom v počep 75–55 0,82 ± 0,02 0,81 ± 0,03 0,88 ± 0,02 1 3 2 3 < 0,05* < 0,05* 55–35 0,82 ± 0,02 0,82 ± 0,02 0,87 ± 0,02 1 3 2 3 < 0,05* < 0,05* < 35 0,79 ± 0,02 0,79 ± 0,02 0,81 ± 0,02 1 3 < 0,05* Skok iz počepa 75–55 0,83 ± 0,02 0,82 ± 0,02 0,84 ± 0,02 / / 55–35 0,82 ± 0,02 0,81 ± 0,02 0,83 ± 0,02 / / < 35 0,80 ± 0,01 0,78 ± 0,02 0,79 ± 0,02 / / EK SC EN TR IČ N A F A ZA Počep z lastno težo < 35 0,79 ± 0,01 0,79 ± 0,01 0,79 ± 0,01 / / 35–55 0,84 ± 0,03 0,83 ± 0,03 0,85 ± 0,04 / / 55–70 0,89 ± 0,02 0,88 ± 0,03 0,90 ± 0,03 / / > 75 0,96 ± 0,04 0,95 ± 0,05 0,97 ± 0,04 / / Skok s predhodnim spustom v počep < 35 0,78 ± 0,01 0,78 ± 0,01 0,79 ± 0,01 / / 35–55 0,80 ± 0,02 0,80 ± 0,02 0,82 ± 0,01 1 3 < 0,05* 55–70 0,82 ± 0,02 0,82 ± 0,03 0,87 ± 0,02 / / > 75 0,90 ± 0,03 0,92 ± 0,04 0,93 ± 0,02 / / Skok iz počepa < 35 / / / / / 35–55 / / / / / 55–70 / / / / / > 75 0,88 ± 0,02 0,89 ± 0,02 0,90 ± 0,02 / / Opomba. 1 = elastični trak s srednjim uporom; 2 = elastični trak z manjšim uporom; 3 = brez elastič- nega traku; SO = standardni odklon; * statistična pomembnost (p < 0,05). šport in zdravje 77 njem elastičnega traku prek distalnega dela stegen vplivamo na položaj kolen in zmanjšamo valgus med počepom. Avtorji so v analiziranih raziskavah spremljali vpliv elastičnega traku med koncentrično in eks- centrično fazo počepa na položaj kolena v smeri valgusa. Raziskave so si bile metodo- loško podobne, saj so preiskovanci v vseh raziskavah izvajali počepe z lastno težo in z dodatnim bremenom ali skoke z elastičnim trakom in brez njega. Foley idr. (2017) so ugotovili, da elastični trak ne poveča valgus položaja kolen v ek- scentrični fazi počepa z bremenom 3 RM in počepa z lastno težo pri trenirani in ne- trenirani skupini. Med koncentrično fazo pa je bil indeks širine kolen nižji pri počepu z bremenom 3 RM neodvisno od elastične- ga traku tako pri skupini treniranih preisko- vancev kot tudi netreniranih preiskovancev. Forman idr. (2021) ter Vardy idr. (2020) pa so prišli do drugačnih ugotovitev, saj se je indeks širine kolen z uporabo elastičnega traku zmanjšal, kar pomeni večji valgus ko- len med obema fazama (koncentrično in ekscentrično) počepa. Torej, večji je upor elastičnega traku, manjši je indeks širine ko- len in večje je lahko tveganje za poškodbo kolen. Preiskovanci so imeli bolj nevtralen položaj kolen pri počepu brez elastičnega traku (Forman idr., 2021; Vardy idr., 2020). Prav tako tudi Reece idr. (2020) ugotavljajo, da je bil valgusni kot največji med koncen- trično in ekscentrično fazo počepa, ko je bil uporabljen elastični trak z velikim uporom, in najmanjši, ko je bil počep izveden brez elastičnega traku. V obeh fazah počepa je elastični trak povečal največji valgusni kot in notranjo rotacijo tibije pri počepu s 40 % in z 80 % bremena 1 RM. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Gooyers idr. (2012), ki menijo, da elastični trak ne spodbuja nevtralnega položaja kolen med počepom in različnimi skoki. Elastični trak s srednjim uporom je povzročil prekomeren medial- ni potisk kolen med koncentrično fazo pri skoku s predhodnim spustom v počep. Ta odziv je bil enoten pri vseh preiskovancih ne glede na spol. V nasprotju s tem so Var- dy idr. (2020) ugotovili, da so ženske med počepom imele večji valgus kolen kot mo- ški pri vseh pogojih, ne glede na to, ali so uporabili elastični trak ali ne. Prav tako so tudi Wallace idr. (2008) ugotovili, da imajo med počepanjem ženske večji valgus kolen v primerjavi z moškimi. Mehls idr. (2020) so dokazali, da moški bolj kot ženske aktivirajo m. biceps femoris med počepom s palico, kar bi lahko vplivalo na manjši valgus kolen med počepom. Preiskovanci so ob začetku testiranj dobi- li zelo malo informacij o načinu izvajanja gibalnih vzorcev, hkrati pa niso prejeli niti povratnih informacij med izvedbo. Morda bi bili izidi takojšnje biomehanske prila- goditve drugačni, če bi bila zagotovljena navodila za specifičen cilj naloge oziroma povratne informacije o izvedbi aktivnosti, zato bo v prihodnosti treba raziskati tudi vpliv povratnih informacij oziroma navodil o izvedbi aktivnosti v povezavi z živčno-mi- šičnimi in biomehanskimi prilagoditvami (Gooyers idr., 2012). Čeprav so preiskovanci Tabela 7 Primerjava indeksa širine kolen pri počepu med spoloma Vardy idr., 2020 INDEKS ŠIRINE KOLEN (povprečje ± SO) p-vrednost (razlike glede na upor elastičnega traku) Spol Obreme- nitev Elastični trak Brez elastič- nega traku (4) Pogoj Statistična pomembnostVelik upor (1) Srednji upor (2) Najmanjši upor (3) Ž 85 % 1 RM 0,92 ± 0,03 0,93 ± 0,03 0,94 ± 0,04 0,96 ± 0,03 1 2 1 3 1 4 2 4 0,004* < 0,001* <0,001* 0,005*M 85 % 1 RM 0,95 ± 0,03 0,98 ± 0,03 0,98 ± 0,03 0,99 ± 0,02 p-vrednost (razli- ke glede na spol) < 0,05* 0,015* 0,001* 0,001* Opomba. 1 = elastični trak z velikim uporom; 2 = elastični trak s srednjim uporom; 3 = elastični trak z najmanjšim uporom; 4 = brez elastičnega traku; Ž = ženske; M = moški; RM = ponovitveni maksi- mum; SO = standardni odklon; * statistična pomembnost (p < 0,05). Tabela 6 Največji valgus kolen pri počepu s 40 % in z 80 % bremena 1 RM za levi in desni spodnji ud Reece idr., 2020 Elastični trak z veli- kim uporom (1) (povp. ± SN) Elastični trak z manj- šim uporom (2) (povp. ± SN) Brez elastičnega traku (3) (povp. ± SN) Primerjava počepov s 40 % in z 80 % 1 RM (p-vrednost) Pogoj Statistična pomembnost KO N CE N TR IČ N A FA ZA 40 % 1RM Največji valgus kolena (⁰) L D 3,98 ± 0,70 3,98 ± 0,72 3,83 ± 0,75 3,54 ± 0,66 2,85 ± 0,61 2,95 ± 0,70 1 3 3 2 2 1 1 3 3 2 2 1 0,000* 0,001* 0,555 0,000* 0,018* 0,056 80 % 1RM L D 3,44 ± 0,82 4,75 ± 0,75 3,08 ± 0,84 4,18 ± 0,76 2,60 ± 0,85 3,81 ± 0,79 1 3 3 2 2 1 1 3 3 2 2 1 0,023* 0,045* 0,309 0,001* 0,169 0,007* EK SC EN TR IČ N A FA ZA 40 % 1RM Največji valgus kolena (⁰) L D 3,64 ± 0,70 3,98 ± 0,71 3,46 ± 0,75 3,55 ± 0,70 2,76 ± 0,66 3,24 ± 0,75 1 3 3 2 2 1 1 3 3 2 2 1 0,001* 0,017* 0,521* 0,004* 0,160 0,067 80 % 1RM L D 2,98 ± 0,79 4,63 ± 0,78 2,75 ± 0,83 4,05 ± 0,78 2,13 ± 0,89 3,70 ± 0,83 1 3 3 2 2 1 1 3 3 2 2 1 0,026* 0,033* 0,495 0,001* 0,156 0,003* Opomba. 1 = elastični trak z velikim uporom; 2 = elastični trak z manjšim uporom; 3 = brez elastične- ga traku; L = levi spodnji ud; D = desni spodnji ud; RM = ponovitveni maksimum; SN = standardna napaka; * statistična pomembnost (p < 0,05). 78 med počepom kolena potiskali navzven, je lahko elastični trak nudil prevelik upor, da bi to lahko dosegli. Zlasti zato, ker udele- ženci niso nikoli uporabljali elastičnega traku med izvedbo počepov, kar pomeni, da abduktorji kolka morda niso bili dovolj zmogljivi, da bi se zoperstavili silam, ki jih je povzročal elastični trak (Reece idr., 2020). Vardy idr. (2020) pa so poročali o postavi- tvi stopal, ki so jo morali preiskovanci do- seči, in sicer je bilo navodilo, da stopala postavijo nekoliko širše od širine ramen, kar pomeni, da je široka stoja preiskovan- cev povzročila večji upor elastičnega traku med počepom, kot bi jo sicer, v primerjavi s stojo, kjer so stopala v širini ramen, kar pa je lahko vplivalo tudi na rezultate raziskave. Omejitev v raziskavi Reece idr. (2020) je bila nenadzorovana globina počepa, kar pome- ni, da so preiskovanci lahko dosegali različ- no globino pri različnih pogojih izvedbe počepa in s tem ustvarili možnost vpliva na izid raziskave. Dodati je treba tudi omejitve našega izbora in analize literature, saj smo iskali samo raziskave v angleškem jeziku in pregledali le eno podatkovno zbirko. Po pregledu vključenih raziskav lahko za- ključimo, da se z večanjem bremena pri počepu povečuje tudi valgus kolen, kot se poveča tudi z uporabo elastičnega traku. To pomeni, da je valgus kolen največji pri kombinaciji dodatnega bremena med po- čepom in uporabo elastičnega traku. Če- prav je elastični trak povečal valgusni kot kolen, je lahko še vedno deloval kot pro- prioceptivni pripomoček, zato bi bilo treba spremljati dolgoročne učinke (Reece idr., 2020), saj so pregledane raziskave do zdaj spremljale le akutne učinke elastičnega tra- ku na položaj kolen med počepom. Trener- ji, ki želijo uporabljati elastične trakove za spodbujanje nevtralnega položaja kolen, lahko dosežejo več pozitivnih rezultatov, če uporabijo elastične trakove z manjšim uporom in zahtevnost elastičnih trakov pri- lagajajo posameznikom (Forman idr., 2021). „Zaključek Vsi avtorji pregledanih raziskav so spremlja- li le akutne učinke elastičnega traku na po- ložaj kolen med počepom. Če primerjamo rezultate o izvedbi počepa z lastno težo in dodatnim bremenom ali skoki brez elastič- nega traku, ugotovimo, da težje ko je bre- me med počepom, večji je valgus kolen, kljub temu, da so preiskovanci do zdaj že izvajali počepe oziroma vadbo proti uporu. Če pa primerjamo rezultate med izvedbo počepa z elastičnim trakom in brez njega, ugotovimo, da se z uporabo elastičnega traku valgus kolen poveča. Velja pa tudi: ve- čji je upor elastičnega traku, večji je valgus kolen. Morda je razlog v tem, da preisko- vanci niso imeli izkušenj z uporabo elastič- nih trakov med izvajanjem počepa in niso dobili povratnih informacij oziroma navo- dil o izvedbi aktivnosti. Če povzamemo vse rezultate pregledanih raziskav, lahko zaključimo, da se z večanjem bremena pri počepu povečuje tudi valgus kolen, kot se poveča tudi pri uporabi elastičnega traku. To pomeni, da je valgus kolen največji pri kombinaciji dodatnega bremena med po- čepom in uporabi elastičnega traku, kar je izrazitejše predvsem v koncentrični fazi po- čepa. Ker so dosedanje raziskave spremljale le akutne učinke elastičnega traku, bi bilo smiselno v prihodnje raziskati dolgoročne učinke vadbe z elastičnim trakom na po- ložaj kolena med počepom, saj bi bili izidi lahko drugačni od trenutno predstavljenih rezultatov. „Literatura 1. Bell, D. R., Vesci, B. J., DiStefano, L. J., Guski- ewicz, K. M., Hirth, C. J. in Padua, D. A. (2012). Muscle activity and flexibility in individuals with medial knee displacement during the overhead squat. Athletic Training & Sports He- alth Care, 4(3), 117–125. 2. Cook, G., Burton, L. in Fields, K. (1999). Re- active neuromuscular training for the an- terior cruciate ligament-deficient knee: A case report. Journal of Athletic Training, 34(2), 194–201. 3. Foley, R. C. A., Bulbrook, B. D., Button, D. C. in Holmes, M. W. R. (2017). Effects of a band loop on lower extremity muscle activity and kinematics during the barbell squat. Interna- tional Journal of Sports Physical Therapy, 12(4), 550–559. 4. Ford, K. R., Myer, G. D. in Hewett, T. E. (2003). Valgus knee motion during landing in high school female and male basketball players. Medicine & Science in Sports & Exercise, 35(10), 1745–1750. 5. Forman, D. A., Forman, G. N., Button, D. C. in Holmes, M. W. R. (2021). Therabandtm® clx gold reduces knee-width index and range of motion during overhead, barbell squat- ting. Sports Biomechanics, 20(2), 198–212. doi: 10.1080/14763141.2018.1537371 6. Geiser, C. F., O’Connor, K. M. in Earl, J. E. (2010). Effects of isolated hip abductor fatigue on frontal plane knee mechanics. Medicine & Science in Sports & Exercise, 42(3), 535–545. 7. Gooyers, C. E., Beach, T. A. C., Frosti, D. M. in Callaghan, J. P. (2012). The influence of resis- tance bands on frontal plane knee mecha- nics during body-weight squat and vertical jump movement. Sports Biomechanics, 11(3), 391–401. doi: 10.1080/14763141.2012.654503 8. Hewett, T. E., Myer, G. D., Ford, K. R., Heidt, R. S., Colosimo, A. J., McLean, S. G., van den Bo- gert, A. J., Paterno, M. V. in Succop, P. (2005). Biomechanical measures of neuromuscular control and valgus loading of the knee pre- dict anterior cruciate ligament injury risk in female athletes: A prospective study. The American journal of sports medicine, 33(4), 492–501. 9. Hollman, J. H., Galardi, C. M., Lin, I. H., Voth, B. C. in Whitmarsh, C. L. (2014). Frontal and transverse plane hip kinematics and gluteus maximus recruitment correlate with frontal plane knee kinematics during single-leg squat tests in women. Clinical Biomechanics, 29(4), 468–474. 10. Isear, J. J., Erickson, J. C. in Worrell, T. W. (1997). EMG analysis of lower extremity muscle recruitment patterns during an unloaded squat. Medicine and Science in Sports and Exercise, 29(4), 532–539. 11. Kritz, M., Cronin, J. in Hume, P. (2009). The bodyweight squat: A movement screen for the squat pattern. Strength & Conditioning Journal, 31(1), 76–85. 12. Macrum, E., Bell, D. R., Boling, M., Lewek, M. in Padua, D. (2012). Effect of limiting ankle dor- siflexion range of motion on lower extremity kinematics and muscle activation patterns during a squat. Journal of Sport Rehabilitati- on, 21(2), 144–150. 13. Mehls, K., Grubbs, B., Jin, Y. in Coons, J. (2020). Electromyography comparison of sex dif- ferences during the back squat. Journal of strength and conditioning research, 20(10), 1–4. 14. More, R. C., Karras, B. T., Neiman, R., Fritschy, D., Woo, S. L. in Daniel, D. M. (1993). Hamstrin- gs - an anterior cruciate ligament protago- nist. An in vitro study. The American Journal of Sports Medicine, 21(2), 231–237. 15. Myer, G. D., Ford, K. R., Mclean, S. G. in Hewett, T. E. (2006). The effects of plyome- tric versus dynamic stabilization and balance training on lower extremety biomechanics. The American Journal of Sports Medicine, 34(3), 445–455. 16. Neumann, D. A. (2002). Kinesiology of the musculoskeletal system: foundations for physical rehabilitation (1st ed.). Mosby. 17. Reece, M. B., Arnold, G. P., Nasir, S., Wang, W. W. in Abbound, R. (2020). Barbell back squat: how do resistance bands affect muscle ac- tivation and knee kinematics?. BMJ Open Sport and Exercise Medicine, 6(1), 1–9. doi: 10.1136/bmjsem-2019-000610 18. Slater, L. V. in Hart, J. M. (2016). Muscle acti- vation patterns during different squat tech- niques. The Journal of Strength and Conditi- šport in zdravje 79 oning Research, 31(3), 667–676. doi: 10.1519/ JSC.0000000000001323 19. Vardy, L. C., Alizadeh, S., Forman, G., Holmes, M. in Button, D. C. (2020). Theraband™ CLX gold reduces knee-width index but increa- ses gluteus medius activity during the bar- bell back squat [Magistrsko delo]. Memorial University of Newfoundland, School of Human Kinetics and Recreation, 31–61. Pridobljeno s https://research.library.mun.ca/14875/1/ thesis.pdf 20. Wallace, B. J., Kernozek, T. W., Mikat, R. P., Wri- ght, G. A., Simons, S. Z. in Wallace, K. L. (2008). A comparison between back squat exercise and vertical jump kinematics: implications for determining anterior cruciate ligament injury risk. The Journal of Strength and Condi- tioning Research, 22(4), 1249–1258. dr. Polona Palma, dipl. fiziot., prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana polona.palma@zf.uni-lj.si 80 The impact of kinesiological treatment on patient with knee osteoarthritis and associated chronic non-communicable diseases Abstract Knee osteoarthritis is a highly prevalent disease that significantly impacts the quality of life of patients due to its accompanying symptoms. It has a high incidence of associated chronic non-communicable diseases, with obesity and type 2 diabetes being among the most common. Lifestyle changes in terms of physical activity are crucial for achieving long-term treatment outcomes. The purpose of the study was to determine whether individual kinesiological treatment of a 60-year-old patient with knee osteo- arthritis, obesity, and type 2 diabetes would improve the results of selected tests. The results showed that the patient improved the muscle strength of knee flexors and extensors, knee flexibility, and the quantitative performance of tests such as chair stand test, timed up and go test, forty-meter fast-paced walk test, stair climb test, and six-minute walk test. The questionnaire results demonstrated an improvement in the quality of life, physical function in daily activities, sports and recreation, as well as a reduc- tion in disease symptoms and pain. Keywords: knee osteoarthritis, obesity, type 2 diabetes, kinesiotherapy Izvleček Artroza kolena je zelo razširjena bolezen, ki zaradi spremljajočih simptomov močno vpliva na kako- vost življenja pacientov. Zanjo je značilna visoka prevalenca pridruženih kroničnih nenalezljivih bolezni, med najpogostejšimi sta debelost in slad- korna bolezen tipa 2. Sprememba življenjskega sloga na področju telesne dejavnosti je ključne- ga pomena za doseganje dolgoročnih rezultatov zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali individualna kineziološka obravnava 60-letnega pacienta z artrozo kolena, debelostjo in sladkor- no boleznijo tipa 2 izboljša rezultate pri izbranih testih. Rezultati so pokazali, da je pacient izbolj- šal mišično jakost upogibalk in iztegovalk kolena, gibljivost kolena in kvantitativno izvedbo testov vstajanje s stola, vstani in pojdi, štiridesetmetrski test hitre hoje, vzpon po stopnicah in šestminu- tni test hoje. Rezultati vprašalnikov so pokazali izboljšanje kakovosti življenja, telesne funkcije pri vsakodnevnih aktivnostih, športu in rekreaciji ter zmanjšanje simptomov bolezni in bolečine. Ključne besede: artroza kolena, debelost, sladkorna bolezen tipa 2, kinezioterapija Aleša Pleško1, Klemen Stražar2,3, Vedran Hadžić1, Iztok Štotl2, Primož Pori1 Vpliv kineziološke obravnave na pacienta z artrozo kolena in s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi Iz »Understanding knee osteoarthritis«, Cardiovascular health clinic (https://cvhealthcli- nic.com/conditions-treated/knee-pain/). 1Fakulteta za šport, 2Univerzitetni klinični center Ljubljana, 3Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani šport in zdravje 81 „Uvod Artroza (AR) kolena je zelo razširjena dege- nerativna bolezen sklepov, ima jo približno tretjina oseb, starejših od 60 let. Povzroča bolečino, izgubo funkcije in invalidnost ter zniža kakovost življenja (Chen idr., 2019). Osebe z AR imajo več pridruženih kronič- nih nenalezljivih bolezni (PKNB) in so bolj sedeče od tistih, ki te bolezni nimajo. Dol- goročna pridružena zdravstvena stanja lahko privedejo do zmanjšanja telesne de- javnosti in slabše telesne funkcije, kar po- slabša vnetje in pripelje do vse več PKNB. S tem se ustvari začarani krog dolgoročnega vnetja. Nezadostna telesna dejavnost vodi v izgubo mišične jakosti, to pa poslabša simptome AR, zmanjša telesno zmogljivost in poveča tveganje za strukturne spre- membe v sklepu (Hinman idr., 2023; Katz idr., 2021; Muckelt idr., 2020). Drugače od drugih tkiv ima sklepni hrustanec omeje- no sposobnost celjenja zaradi edinstvenih lastnosti hrustančnih celic (hondrocitov) in pomanjkanja prekrvavitve. Patogeneza AR je zapleten proces, ki se začne na sklepnem hrustancu. Klinični znaki bolezni se poka- žejo zaradi neravnovesja med mehanskimi obremenitvami in sposobnostjo hrustanca, da se prilagodi na obremenitve. V zadnji fazi je zaradi izgube hrustančnega tkiva obremenitvam izpostavljena kost in nasta- nejo spremembe v sklepni kapsuli, sinoviji, ligamentih, živčnem sistemu, vezivnem tkivu in mišicah (Mijatović in Moličnik, 2021; Sun idr., 2021). Telesna dejavnost in telesna vadba sta z dokazi podprta sestavna dela obravnave pacientov z AR kolena. Telesna vadba povzroči, da se hrustanec v kolenu stiska, sklepna tekočina pa nenehno vsto- pa in izstopa iz matriksa. To spodbuja rast hrustanca in obnavlja sklep ter posledično zmanjša bolečino. Povečata se prekrvavitev in presnova vnetnih dejavnikov, s tem pa se zmanjšata vnetje in bolečina (Chen idr., 2019; Hinman idr., 2023). Četrtina oseb z AR ima tri ali več PKNB hkra- ti. Povezane so z večjo bolečino in mišično šibkostjo, večjimi funkcionalnimi težavami in omejitvami vsakodnevnih aktivnosti ter slabšo prognozo zaradi teh omejitev (Ben- nel idr., 2012; de Rooij idr., 2014; Hinman idr., 2023). Debelost in hiperglikemija pomeni- ta tveganje za nastanek AR in vplivata na njeno napredovanje (Sirše in Krajnc, 2018). Zaradi pridružene debelosti in sladkorne bolezni (SB) tipa 2 se potreba po zamenja- vi sklepa pojavi hitreje, pri čemer so izidi slabši (Bennell idr., 2020; Sun idr., 2021). Pri AR, povzročene zaradi debelosti, ima kro- nično vnetje nizke stopnje osrednjo vlogo. Nenehne spremembe v homeostazi za- radi vnetja potencialno zavrejo možnost razrešitve vnetja in vodijo do neuspešne regeneracije tkiva. Na začetek in napredo- vanje AR vpliva tudi povečana mehanska obremenitev nosilnih sklepov, ki prizadene hrustanec in subhondralno kost. Pospeši kroženje vnetnih citokinov, s čimer se po- speši cikel patoloških sprememb v sinovi- alnem sklepu (Sun idr., 2021). Bolečina je pri osebah z AR kolena in pridruženo SB tipa 2 delno nociceptivna, saj se poškodba tki- va razvije zaradi vnetja in zoženja sklepne kapsule, ter delno nevropatska, ker je lahko posledica neposredne poškodbe živca. SB tipa 2 ima patogeni učinek na AR po dveh glavnih poteh. Prva je kronična hiperglike- mija, ki povzroča oksidativni stres ter pre- komerno proizvodnjo provnetnih citokinov in napredovalnih končnih produktov glika- cije v sklepnih tkivih. Druga je inzulinska rezistenca, ki skupaj z vnetjem nizke sto- pnje sodeluje pri nastanku kroničnih lezij (Csonka idr., 2023; Raud idr., 2020; Veronese idr., 2019). Za zmanjšanje potrebe po operaciji je ki- nezioterapija nujno potrebna. Priporočena je tako za osebe z AR kolena kot osebe s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, te so pri osebah z AR kolena visoko prevalentne in lahko vplivajo na potek bolezni. Vadba je varna za večino pacientov s PKNB, ki so zdravstveno stabilni in si želijo sodelovati v programu z nizko do zmerno intenzivno- stjo. Priporočeno je sodelovanje z zdravniki specialisti, če imajo pacienti PKNB, ki ome- jujejo njihovo udeležbo na vadbi (Ameri- can College of Sports Medicine [ACSM], 2018; de Rooij idr., 2014; Sun idr., 2021). Trenutno z dokazi podprtega vadbenega protokola za paciente z AR kolena in PKNB ni. Pri sestavi vadbenega programa je tre- ba upoštevati pacientove želje in cilje ter začeti z najbolj konservativnimi vadbenimi priporočili. Nujno je redno spremljanje zna- kov in simptomov bolezni ter poznavanje obsega in časovnega poteka zdravstvenih odzivov na vadbo, ki so posledica predpi- sane obremenitve. Tako se lahko zagotovi- jo napredek, varnost in ustrezno stopnjeva- nje vadbenega programa (ACSM, 2018; de Rooij idr., 2014). Več raziskav potrjuje koristi vadbe za moč in vzdržljivost, zato imata pri osebah z AR kolena prednost pred vajami za gibljivost. Vadba za moč izboljša mišično jakost, telesno funkcijo, kakovost življenja in objektivne mere telesne pripravljenosti ter zmanjša bolečino. Izbira vaj obsega mišič- ne skupine spodnjih okončin, ki so vezane na prizadeti sklep, in vključuje tudi druge individualne okvare. Namen vadbe za vzdržljivost je izboljšanje srčno-žilne spo- sobnosti in telesne funkcije ter zmanjšanje bolečine. Vključitev vaj za ravnotežje je smiselna pri osebah z AR kolena in zgodo- vino padcev oziroma ugotovljenim tvega- njem za padce – to se pri starejših osebah s tovrstno vadbo lahko zmanjša za 23 % (Bennell idr., 2012; Hinman idr., 2023). Pred začetkom vadbenega programa z lahko do zmerno intenzivnostjo pri pacientih s pri- druženo debelostjo in SB tipa 2 večinoma ni treba izvesti kliničnega obremenitve- nega testiranja. Obremenitveno testiranje z elektrokardiogramom je treba izvesti pri načrtovanju visoko intenzivne vadbe ali vadbe za predhodno sedeče posamezni- ke. Previdnost je potrebna pri testiranju in izvedbi vadbenega programa za paciente s PKNB, povezanimi s tveganjem za srčno-žil- ne zaplete. Pri tem je treba upoštevati čas jemanja zdravil (predvsem beta zaviralcev in zdravil za zdravljenje SB). Z vidika varno- sti in kalibracije je za minimizacijo napačnih meritev treba izbrati primerno opremo za vadbo in testiranje, npr. uporaba primerne velikosti manšete pri meritvah krvnega tla- ka (KT). Pri pacientih, ki so odvisni od inzu- lina, je treba spremljati vrednost glukoze v krvi pred vadbeno enoto in po njej ter zve- čer. Pri vrednosti glukoze v krvi ≤ 5 mmol/L ali ≥ 15 mmol/L je treba vadbeno enoto prestaviti. Pri pacientih z avtonomno ne- vropatijo je za oceno intenzivnosti vadbe treba uporabiti oceno zaznanega napora (RPE), ker lahko pride do oslabljenega od- ziva frekvence srčnega utripa in KT zaradi oslabljene avtonomne funkcije. Pri hudi stopnji retinopatije se je treba izogibati intenzivni vadbi za moč in vzdržljivost, ska- kanju, Valsalvovemu manevru ter položaju telesa z glavo navzdol. Ob periferni nevro- patiji je paciente pred začetkom vadbene enote treba redno pregledovati za rane in prisotnost senzoričnih okvar, da se zmanjša tveganje za amputacijo. Za preprečevanje žuljev na stopalih je treba uporabiti ustre- zno zračno obutev. Ob morebitnih razje- dah na stopalih se je treba izogibati vaj s prenašanjem telesne mase in vadbe v vodi (ACSM, 2018; de Rooij idr., 2014). Namen raziskave je bil ugotoviti, ali indivi- dualna kineziološka obravnava 60-letnega pacienta z artrozo kolena, debelostjo in sladkorno boleznijo tipa 2 izboljša mišično jakost iztegovalk in upogibalk kolena, gi- bljivost kolenskega sklepa, telesno sestavo, kvantitavne rezultate pri testih vstajanje s stola, štiridesetmetrski test hitre hoje, vsta- 82 ni in pojdi, vzpon po stopnicah in šestmi- nutni test hitre hoje ter izid vprašalnikov WOMAC in KOOS. „Metode Raziskavo smo izvedli kot študijo primera, v kateri je sodeloval pacient starosti 60 let z AR kolena, debelostjo in SB tipa 2. V času izvedbe meritev in vadbenega programa je imel zdravstvene omejitve, ki so vplivale na potek izvedbe programa. Prve klinične preglede in meritve smo opravili junija 2022. Vadbeni program je bil izveden med 27. 6. in 18. 9. 2022. Septembra 2022 smo po zaključenem programu opravili druge klinične preglede in meritve. Ortoped je in- diciral RTG-slikanje, izmeril mišično atrofijo (obseg golenice in stegnenice), pasivno gi- bljivost kolenskega sklepa in valgus ter pre- veril prisotnost ahilarnih in patelarnih refle- ksov. Specialist interne medicine je opravil pregled stopala in očesnega ozadja ter na podlagi krvne slike dal mnenje o varnosti in omejitvah pri telesni dejavnosti in vadbi. Zdravljenje z zdravili je prilagodil tako, da je pacientu zmanjšal odmerek zdravil. Za oceno bolečine, telesne funkcije in okorelosti sklepov smo izpolnili vprašalnik WOMAC (angl. Western Ontario and McMa- ster Universities Arthritis Index, 1988), za su- bjektivno mnenje o sposobnosti opravlja- nja vsakodnevnih aktivnosti pa vprašalnik KOOS (angl. Knee injury and Osteoarthritis Outcome Score, 2007, Slovenija). Za anali- zo telesne sestave smo uporabili tehtnico Tanita Pro (Body Composition Analyzer) v podjetju ZAP Fitcorp, Medicina dela, pro- meta in športa v Ljubljani mesec dni pred začetkom in teden dni po koncu vadbene- ga programa. Iz pridobljenih podatkov smo uporabili podatke o telesni, maščobni in mišični masi ter indeksu telesne mase (ITM). Za oceno pasivne gibljivosti smo uporabili program Kinovea (Joan Chartman, verzija 2021) in telefon za zajemanje videoposnet- kov. Opravili smo pasivni upogib kolena, izteg kolena in upogib kolka z iztegnjenim kolenom. Za merjenje mišične jakosti izte- govalk in upogibalk kolenskega sklepa smo uporabili izokinetični dinamometer (Bio- dex, ZDA), pri katerem smo nastavili hitrost 60°/s in obseg giba 90–30°. Preizkušanec je po 12 poskusnih submaksimalnih ponovi- tvah izvedel pet maksimalnih ponovitev. Za kvantitativno oceno testov vstajanje s stola, vzpon po stopnicah, štiridesetmetr- ski test hitre hoje, šestminutni test hoje ter test vstani in pojdi smo uporabili: stabilen stol brez naslonjala za roke (višina 43 cm), merilnik frekvence srčnega utripa Polar H10 (Polar, Finska), obrazec, pisalo, 4 stož- ce, štoparico, meter, lepilni trak in telefon za spremljanje frekvence srca. S testom vstajanje s stola smo ocenili moč spodnje- ga dela telesa. Pacient je na znak merilca v 30 sekundah poskusil čim večkrat vstati s stola. Začetni položaj je bil pokončni sed na sredini stola z rokami, prekrižanimi na ramenih, stopala so bila plosko na podlagi. Izmed dveh ponovitev je bila upoštevana boljša. Ponovitev je bila upoštevana, če je pacient prenesel telesno maso na stol in iztegnil kolena do individualno mogočega obsega giba, medtem ko se je pri zadnji ponovitvi moral dvigniti vsaj za polovico. S testom vstani in pojdi smo ocenili agilnost in dinamično ravnotežje. Pacient je na znak merilca vstal s stola, šel okoli stožca, ki je bil od sprednjega roba sedala oddaljen 244 cm, in se ponovno usedel. Začetni položaj je bil sed na sredini stola z rokami na ste- gnih, trup rahlo v predklonu, stopala so bila plosko na podlagi. Izmed dveh ponovitev je bila upoštevana boljša. S testom vzpon po stopnicah smo ocenili moč spodnjega dela telesa ter ravnotežje med izvedbo vzpenjanja in spuščanja po stopnicah. Sto- pnic je bilo deset z višino 17 centimetrov. Pacient se je poskusil na znak merilca v hoji čim hitreje vzpeti in spustiti po stopnicah. Merjenje časa se je zaključilo, ko se je vrnil na dno stopnic in z obema nogama stopil na podlago. Izmed dveh ponovitev je bila upoštevana boljša. S štiridesetmetrskim testom hitre hoje smo ocenili sposobnost hitre hoje na kratkih razdaljah. Pacient je na znak merilca poskusil čim hitreje hoditi vzdolž desetmetrske sprehajalne poti, se obrnil okoli stožca, se vrnil na začetek in ponovil za skupno razdaljo 40 metrov. Mer- jenje časa se je ustavilo, ko je prečkal mejo desetih metrov, in se je nadaljevalo ob po- novnem prečkanju oznake desetih metrov. Razdalja desetih metrov je bila označena z lepilnim trakom. Dva metra pred koncem te razdalje in dva metra po njenem začetku je bil postavljen stožec, okoli katerega se je pacient lahko varno obrnil. Začetni položaj je bil stoja z obema nogama na štartni črti. Po poskusni ponovitvi je izvedel eno pono- vitev in ta je bila upoštevana za nadaljnjo analizo. Rezultat je bila hitrost. S šestminu- tnim testom hoje smo ocenili aerobne spo- sobnosti. Pacient je na znak merilca šest minut hodil okoli pravokotnika s stranica- ma 18,27 m in 4,57 m, označenega s stožci. Po šestih minutah je pacient še eno minuto korakal na mestu, da se je postopno ohla- dil. Po prvih meritvah smo začeli 12-tedenski vadbeni program na domu pacienta, vklju- čeval je vsakodnevne jutranje vaje, vadbo za vzdržljivost ter vaje za moč, gibljivost, ravnotežje in koordinacijo. Tabela 1 prika- zuje vadbene enote za vsak dan v 12 te- dnih. Pacienta smo seznanjali? o pozitivnih učinkih telesne dejavnosti, pomenu izgube telesne mase in možni bolečini v kolenu med izvedbo vaj. Med vadbo za moč in vzdržljivost smo spremljali frekvenco srčne- ga utripa z merilnikom frekvence srčnega utripa Polar H10, RPE in stopnjo bolečine po lestvici VAS – to je vsak dan zjutraj in zvečer vpisoval v dnevnik za spremljanje bolečine. Ob vztrajanju bolečine 24 ur po vadbi smo njeno intenzivnost zmanjšali. Pred in med telesno vadbo ter po njej smo skrbeli za zadostno hidracijo. Pacient je po prvih meritvah telesne sestave začel pisa- ti dnevnik prehrane, ob tem je prejel tudi nasvete o zdravi alternativni izbiri vnosa hranilnih snovi. Pri pacientu smo za nadzo- rovanje hipoglikemije v začetnem tednu in ob povišanju intenzivnosti vadbe spremljali vrednosti glukoze v krvi. Tabela 1 Razporeditev vadbenih enot Teden Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 1–4 JV JV G R M0 JV G V JV JV G R M0 JV V JV G V 5–12 JV S JV R M1 JV G V JV M2 JV R V JV M1 JV G V Opomba. JV = jutranje vaje; G = vaje za gibljivost; R = vaje za ravnotežje; M0 = vaje za moč od prvega do četrtega tedna; V = vadba za vzdržljivost; S = sprehod doma; M1 = vaje za moč od petega do dvanajstega tedna; M2 = vaje za moč od petega do dvanajstega tedna. šport in zdravje 83 Cilj jutranjih vaj je bilo zmanjšanje otekli- ne, bolečine in posledično jutranje oko- relosti. Po usvojitvi vaj jih je pacient prek videoposnetka izvajal samostojno na po- stelji primerne trdote. Po jutranjih vajah je izvedel vaje za ravnotežje, ko so bile te na razporedu. Nato je 10 minut kolesaril na sobnem kolesu pri intenzivnosti 45–50 % rezerve frekvence srčnega utripa (FS rez ). Namesto kolesarjenja je izvedel vadbo za vzdržljivost, ko je bila ta na razporedu. Vaje za gibljivost so bile usmerjene v izboljšanje mobilnosti kolenskega sklepa in telesne drže. V prvih štirih tednih smo jih v namen razvoja izvedli štiri dni v tednu, nato so bile v nadaljevanju vadbenega programa na razporedu dva dni v tednu. Zaradi višje starosti pacienta in PKNB smo v vadbeni program dodali vaje za ravnotežje, pri ka- terih smo stopnjevali zahtevnost izvedbe glede na pacientov odziv. Izbor je temeljil na tem, da je pacient med vajo ravnotež- je vzpostavljal, in ne le ohranjal. Vadbo za vzdržljivost smo izvedli na sobnem kolesu s stopnjevanjem zahtevnosti izvedbe s po- močjo povečanja intenzivnosti. V prvem tednu je bila intenzivnost vadbe 40 % FS rez , v zadnjem pa 60 % FS rez . V petem tednu smo v vadbeni program dodali sprehod v domačem okolju. Stopnjevanje zahtevnosti izvedbe sprehoda je temeljilo na podlagi trajanja. V petem tednu je sprehod trajal 60 minut, v zadnjem pa 90 minut. V prvih šti- rih tednih smo pred vadbo za moč izvedli miofascialno relaksacijo (1 serija, 8 pono- vitev) z uporabo masažne palice. Masirali smo m. triceps surae, m. tibialis anterior, m. quadriceps, iliotibialni trakt z m. tensior fascie latae, m. gluteus medius z m. pirifor- mis in zadnje stegenske mišice. Pacient si je z masažno žogo sam masiral stopalni lok. Zaradi pridružene debelosti in potencial- ne možnosti povečanja bolečine pri vajah s prenašanjem telesne mase smo v prvih štirih tednih vadbenih enot za moč (M0) izvedli vaje brez prenašanja telesne mase za stabilizatorje gležnja, kolena in kolka. V naslednjih tednih smo v vadbeni program dodali vaje za moč s prenašanjem telesne mase (M1). V Tabeli 2 je prikazan program dopoldanske (jutranje vaje, vaje za rav- notežje) in popoldanske vadbene enote, izvedene v petem tednu vadbenega pro- grama. Individualno stopnjevanje zahtev- nosti vaj za moč smo dosegli z elastičnimi trakovi različnih togosti ter številom serij in ponovitev, pri čemer smo upoštevali RPE pacienta – predvideni obseg te je bil 12–14. Bolečina med izvedbo vaj je bila dovolje- na do stopnje 5 po lestvici VAS. M2 so bile funkcionalne vaje, vključevale so dvige na prste z iztegnjenim kolenom, dvige na pr- ste s pokrčenim kolenom, dvigovanje bo- kov leže, vstajanje s stola, počepe, izpadne korake v stran in izpadne korake naprej. Izvedli smo 2–3 serije po 10–15 ponovitev. Njihov namen je bil posnemanje gibov, ki so pomembni v vsakdanjem življenju. V za- ključnih tednih vadbenega programa smo povečali zahtevnost vzdrževanja težišča telesa nad podporno površino, pri čemer se pacient ni držal opore in je imel v rokah utež. Podatke smo uredili in obdelali s program- sko opremo Microsoft Excel (Microsoft, ver- zija 2302, ZDA, Washington). Za spremen- ljivke smo izračunali odstotno spremembo. „Rezultati Pacient je brez zdravstvenih zapletov opra- vil individualno prilagojen 12-tedenski vadbeni program. Rezultati so pokazali, da se je izboljšala telesna sestava (Tabela 3). Telesna masa se je zmanjšala za 9,3 kg in maščobna masa za 5,1 kg, ITM se je znižal za 4,3. Mišična masa je upadla za 4 kg. Iz Tabele 4 je razvidno, da se je število vsta- janj s stola povečalo za 5 ponovitev, čas pri testu vstani in pojdi se je skrajšal za 2,2 s in pri vzponu po stopnicah za 1,74 s. Pri štiri- desetmetrskem testu hitre hoje se je hitrost hoje povečala za 0,24 m/s, razdalja pri testu šestminutni test hoje pa za 110 m. Tabela 2 Dopoldanska in popoldanska vadbena enota za torek (5. teden) VAJE V VADBENI ENOTI DOPOLDAN (JUTRANJE VAJE IN VAJE ZA RAVNO- TEŽJE) JUTRANJE VAJE: aktiven upogib kolena leže (2 seriji, 10 ponovitev) pasiven izteg kolena sede (3 serije, 60 sekund) izometrična kontrakcija m. qua- driceps (2 seriji, 10 ponovitev) VAJE ZA RAVNOTEŽJE (4 serije, 30 sekund): stoja na eni nogi na trdi podlagi s seganjem z drugo po barvnih točkah na podlagi sonožna stoja na trdi pod- lagi z zaprtimi očmi tandemska stoja na mehki podlagi s potiski rok iz priročenja skrčeno v predročenje 10 minut kolesarjenja na sobnem kolesu (45–50 % FSrez). POPOLDAN (VAJE ZA MOČ – M1) OGREVANJE (POLIGON Z RAZLIČNIMI OVIRAMI IN DI- MAMIČNE RAZTEZNE VAJE) poligon: hoja čez nizke ovire naprej, bočno in nazaj, mehko blazino, s počepi na vsak tretji korak ter tandemska hoja naprej in nazaj dinamične raztezne vaje (1 serija, 10 ponovitev): krani- ocervikalni upogib glave v polčepu ob steni, protrakcija/ retrakcija lopatic stoje z oporo spredaj ob steni, izteg trupa (komolci nazaj in izteg vratu) in upogib trupa (komolci naprej in upogib vratu) z dlanmi na ramah, odkloni trupa, kroženje v kolku navzven in navznoter (sede/stoje z oporo spredaj), zasuk medenice naprej in nazaj v izpadnem koraku naprej, dinamično raztezaje gastrocne- miusa in dinamično raztezanje soleusa, izmeničen dvig na prste in dvig na pete (stoje ob steni) ter predklon sede z iztegnjeno eno nogo KROŽNA VADBA PO OGREVANJU (2 seriji, 40 sekund) opora spredaj na stolu opora bočno na stolu bočno stopanje na stopni- co z dvigi medenice stopanje naprej na stopnico VADBA ZA MOČ PO PO- STAJAH (elastični trak) odmik kolka stoje (2 seriji, 12 ponovitev) odmik in zunanja rotacija kolka stoje (1 serija, 12 ponovitev) primik kolka stoje (2 seriji, 12 ponovitev) izteg kolka stoje z izte- gnjenim kolenom (2 seriji, 12 ponovitev) izteg kolka stoje s pokrče- nim kolenom (1 serija, 12 ponovitev) izteg kolena sede (3 serije, 12 ponovitev) upogib kolena sede (3 serije, 12 ponovitev) 84 Tabela 5 prikazuje rezultate meritev pasiv- ne gibljivosti. Pri pacientu se je obseg giba pasivnega upogiba kolka z iztegnjenim ko- lenom desne noge povečal za 17° in leve noge za 19°. Obseg giba pasivnega upogi- ba kolena desne noge se je povečal za 33° in leve noge za 25°. Obseg giba pasivnega iztega kolena desne noge se je povečal za 1° in leve noge za 3°. Rezultati izokinetike kolena so prikazani v Tabeli 6. Pri pacientu je prišlo do poveča- nja navora iztegovalk kolena desne noge za 28,0 Nm in leve noge za 42,5 Nm. Navor upogibalk kolena desne noge se je povečal za 7,3 Nm in leve noge za 25,1 Nm. Tabela 7 prikazuje izid vprašalnikov WOMAC in KOOS pred intervencijo s tele- sno vadbo in po njej. Po izvedbi vadbene intervencije se je število točk pri vprašal- niku WOMAC zmanjšalo za 41. Pri vprašal- niku KOOS pa se je izboljšala podlestvica, povezana s simptomi (za 35 točk), bolečino (za 52 točk), vsakdanjimi aktivnostmi (za 35 točk), športom in rekreacijo (za 45 točk) ter kakovostjo življenja (za 31 točk). „Razprava Prevladujoč simptom AR kolena je bole- čina – z napredovanjem bolezni postane dolgotrajnejša in pacienta vse bolj ome- juje. To vodi do zmanjšane telesne funkci- je in kakovosti življenja (Bennell idr., 2019). Farmakološke terapije imajo pogosto ne- želene stranske učinke, kar omejuje njiho- vo uporabo pri pacientih s PKNB, zato so v zgodnejših fazah pomembne konserva- tivne metode zdravljenja. Kinezioterapija je pomembna in varna terapevtska mo- žnost, saj lahko podobno kot analgetiki in nesteroidna protivnetna zdravila zmanjša simptome. Priporočena je kot prva izbira zdravljenja (Krauss idr., 2016) ne glede na starost, PKNB ter stopnjo bolečine in in- validnosti, ker vpliva na simptomatsko in funkcionalno izboljšanje, ki traja do enega leta. Prav tako se zmanjša incidenca popol- ne zamenjave sklepa ter jemanje zdravil in intraartikularnih injekcij (Bennell idr., 2020; Deyle idr., 2016). Pri oblikovanju vadbenega programa je treba upoštevati morebiten negativen vpliv vadbe za AR kolena na zdravljenje sočasne bolezni, ker smernic za vadbo pacientov z AR kolena, prilagojeno PKNB, še ni. Z vadbeno intervencijo so se izboljšali re- zultati pri testih vstajanje s stola, vstani in pojdi, vzpon po stopnicah, štiridesetme- Tabela 3 Rezultati meritev telesne sestave Meritve TM [kg] MM [kg] MIM [kg] ITM Pred 87,9 25,4 59,4 32,3 Po 78,6 20,3 55,4 28,9 Sprememba –9,3 –5,1 –4 –4,3 Odstotna sprememba [%] –11 –20 –7 –11 Opomba. TM = telesna masa; MM = maščobna masa, masa; MIM = mišična masa; ITM = indeks telesne mase. Tabela 4 Rezultati meritev izbranih testov Meritve Vstajanje s stola (št. ponovitev) Vstani in pojdi [s] Vzpon po stopnicah [s] 40m test hitre hoje [m/s] Šestminutni test hoje [m] Pred 13 6,8 10,3 1,9 530 Po 18 4,6 8,6 2,1 640 Sprememba 5 –2,2 –1,74 0,24 110 Odstotna sprememba [%] 38 –32 –17 13 21 Tabela 5 Rezultati meritev pasivne gibljivosti Test pasivne gibljivosti UK_D [°] UK_L [°] IK_D [°] IK_L [°] UKO_D [°] UKO_L [°] Pred [°] 99 97 3 6 54 49 Po [°] 132 122 2 3 71 68 Sprememba [°] 33 25 1 3 17 19 Odstotna sprememba [%] 33 26 33 50 31 39 Opomba. UK_D = upogib kolena desne noge; UK_L = upogib kolena leve noge; IK_D = izteg kolena desne noge; IK_L = izteg kolena leve noge; UKO_D = upogib kolka z iztegnjenim kolenom desne noge; UKO_L = upogib kolka z iztegnjenim kolenom leve noge. Tabela 6 Rezultati meritev izokinetičnega testiranja kolena Meritve I_D [Nm] U_D [Nm] I_L [Nm] U_L [Nm] Pred 94,4 36,3 75,8 28,7 Po 122,4 73,6 118 53,8 Sprememba 28 37,3 42,5 25,1 Odstotna sprememba [%] 30 103 56 87 Opomba. I_D = izteg desna noga; U_D = upogib desna noga; I_L = izteg leva noga; U_L = upogib leva noga. Tabela 7 Rezultati vprašalnikov WOMAC in KOOS Meritve KOOS – simptomi KOOS – bolečina KOOS – vsakdanje aktivnosti KOOS – šport in rekreacija KOOS – kakovost življenja WOMAC Pred [%] 29 36 49 30 50 57 Po [%] 64 78 84 75 81 16 Sprememba (točke) 35 52 35 45 31 –41 Odstotna sprememba [%] 125 115 73 150 62 –72 šport in zdravje 85 trski test hitre hoje, šestminutni test hoje ter jakost iztegovalk in upogibalk kolena. Poleg vaj za izboljšanje jakosti iztegovalk kolena smo v vadbeni program dodali vaje za moč stabilizatorjev trupa, gležnja in kolka. To je lahko pripomoglo k povečanju hitrosti hoje pri štiridesetmetrskem testu hitre hoje in prehojene razdalje pri šestmi- nutnem testu hoje po izvedeni intervenciji telesne vadbe. Hinman idr. (2023) so ugo- tovili, da se pri osebah z AR kolena z vajami za stabilizatorje kolka in iztegovalke kolena v večji meri izboljša hoja v primerjavi z izo- lacijskimi vajami za iztegovalke kolena. Go- mes-Neto idr. (2016) so pri pacientih z AR kolena in pridruženo debelostjo ugotovili slabše rezultate pri testu vstani in pojdi in šestminutnem testu hoje ter manjšo hi- trost hoje. Po vadbeni intervenciji se je pri pacientu znižal ITM, zmanjšali sta se tudi telesna in maščobna masa. Z zmanjšanjem telesne mase za več kot 5 % so klinične ko- risti večje (Kolasinski idr., 2020), saj se zaradi redukcije mediatorjev vnetja in mehanske obremenitve na nosilnih sklepih zmanjša kronično vnetje (Raud idr., 2020). Pomembno vlogo pri zdravem staranju ima mišična masa (Hawley idr., 2023). Ta se je pri pacientu v naši raziskavi po inter- venciji s telesno vadbo zmanjšala. Frimel idr. (2008) so ugotovili, da se pri starejših s pridruženo debelostjo z vadbo za moč in sočasnim namernim hujšanjem kljub po- večanju mišične jakosti zmanjša mišična masa. Hawley idr. (2023) navajajo, da ustre- zno strukturirana vadba za moč učinkovito poveča velikost in jakost mišic. Kolasinski idr. (2020) so ugotovili, da se učinkovitost intervencije telesne vadbe poveča s kom- binacijo prehranskih intervencij. V raziskavi je pacient dobil le napotke za prilagoditev prehrane na podlagi napisanega dnevnika. V nadaljevanju bi bilo treba vključiti tudi prehransko intervencijo ter poudariti po- men interdisciplinarnega pristopa in pove- zovanja s kliničnimi dietetiki. V skladu z rezultati meritev telesne sestave, izbranih testov in mišične jakosti iztego- valk kolena se je izboljšal izid vprašalnikov KOOS in WOMAC. Mišična šibkost je pove- zana z višjimi stopnjami zaznavanja boleči- ne in zmanjšano funkcijo pri pacientih z AR kolena (Bennell idr., 2012). Pri osebah s po- trjeno AR kolena je manjša mišična jakost iztegovalk kolena povezana z večjim tve- ganjem za poslabšanje bolečine in zmanj- šanje telesne funkcije, kot je sposobnost hoje (Hinman idr., 2023). Raud idr. (2020) so ugotovili, da je telesna funkcija, ocenjena z vprašalnikom WOMAC, pri pacientih z AR kolena povezana s stopnjo debelosti. Z naraščajočo stopnjo debelosti se telesna funkcija zmanjša. Pridružena debelost po- veča oksidativni stres, ki pomeni tveganje za srčno-žilne zaplete. Izidi vprašalnikov so pokazali, da se je po intervenciji s telesno vadbo izboljšala telesna funkcija. To bi bilo lahko povezano z izboljšanjem telesne se- stave pacientov, saj ima pridružena debe- lost velik vpliv na funkcionalno zmogljivost. Gomes-Neto idr. (2016) poročajo, da imajo osebe z AR kolena in pridruženo debelostjo višjo stopnjo bolečine pri opravljanju težkih hišnih opravil, hoji po stopnicah navzdol, sklanjanju do tal in vstajanju s postelje. Po- gosteje se srečujejo s težavami pri hoji po stopnicah navzdol, vstajanju s stola in stoji ter usedanju na straniščno školjko in vsta- janju z nje. Pri pacientu se je izboljšala pasivna giblji- vost upogiba kolena. Zeng idr. (2021) so ugotovili, da je togost sklepa zaradi ome- jene gibljivosti upogiba kolena povezana z večjo bolečino, togostjo in invalidnostjo. Zmanjšana gibljivost sklepa je posledica simptomov AR kolena. Pacienti z AR kolena imajo pogosto omejeno gibljivost upogiba in iztega kolena tudi zaradi mišične oslabe- losti. Povečanje mišične jakosti pri pacientu je lahko vplivalo na boljšo gibljivost kolen- skega sklepa. „Zaključek Večina pacientov zaradi simptomov AR kolena ne doseže minimalne količine te- lesne dejavnosti, priporočene za ohranja- nje zdravja srca in ožilja. S tem se poveča tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. Patogeneza AR, ki jo povzročata debelost in SB tipa 2, je bolj zapletena in destruktivna v primerjavi s patogenezo AR pri osebah z normalno telesno maso in brez SB tipa 2. Čeprav mehanizem AR, ki jo povzroča debelost, ni povsem znan, kom- binacija prekomerne mehanske obremeni- tve in vnetnega stanja prispeva k njenemu nastanku in pospešitvi bolezni. Pridružene kronične nenalezljive bolezni pri AR kolena vplivajo na slabše začetno stanje pacienta ter narekujejo potrebo po dodatnih testiranjih in zdravniških pregle- dih, nižji intenzivnosti telesne dejavnosti in drugačnih ciljih vadbe. Nizko do zmerno intenzivna telesna vadba je varna za večino pacientov s kroničnimi nenalezljivimi bole- znimi, ki so zdravstveno stabilni. Priporo- čeno je, da se kinezioterapevti o pacientih s PKNB, ki omejujejo njihovo udeležbo na vadbi, posvetujejo z zdravniki specialisti. Ustrezno strukturiran in individualno prila- gojen vadbeni program je pozitivno vplival na izboljšanje kakovosti življenja in telesno funkcijo pri pacientu z AR kolena, debelo- stjo in SB tipa 2. „Literatura 1. American College of Sports Medicine. (2018). ACSM’s Guidelines for Exercise Testing and Pre- scription (Tenth edition). LWW. 2. Bennell, K. L., Egerton, T., Bills, C., Gale, J., Kolt, G. S., Bunker, S. J., Hunter, D. J., Brand, C. A., Forbes, A., Harris, A. in Hinman, R. S. (2012). Addition of telephone coaching to a physi- otherapist-delivered physical activity pro- gram in people with knee osteoarthritis: A randomised controlled trial protocol. BMC Musculoskeletal Disorders, 13(1). https://doi. org/10.1186/1471-2474-13-246 3. Bennell, K. L., Nelligan, R. K., Kimp, A. J., Schwartz, S., Kasza, J., Wrigley, T. V., Metcalf, B., Hodges, P. W. in Hinman, R. S. (2020). What type of exercise is most effective for people with knee osteoarthritis and Co- -morbid obesity?: The TARGET randomized controlled trial. Osteoarthritis and Cartilage, 28(6), 755–765. https://doi.org/10.1016/j. joca.2020.02.838 4. Bennell, K. L., Nelligan, R. K., Kimp, A. J., Wri- gley, T. V., Metcalf, B., Kasza, J., Hodges, P. W. in Hinman, R. S. (2019). Comparison of weight bearing functional exercise and non-weight bearing quadriceps strengthening exercise on pain and function for people with knee osteoarthritis and obesity: Protocol for the TARGET randomised controlled trial. BMC Musculoskeletal Disorders, 20(1). https://doi. org/10.1186/s12891-019-2662-5 5. Chen, H., Zheng, X., Huang, H., Liu, C., Wan, Q. in Shang, S. (2019). The effects of a home-ba- sed exercise intervention on elderly patients with knee osteoarthritis: A quasi-experimen- tal study. BMC Musculoskeletal Disorders, 20(1). https://doi.org/10.1186/s12891-019-2521-4 6. Csonka, V., Varjú, C. in Lendvay, M. (2023). Di- abetes mellitus-related musculoskeletal di- sorders: Unveiling the cluster of diseases. Pri- mary Care Diabetes. https://doi.org/10.1016/j. pcd.2023.08.003 7. De Rooij, M., Van der Leeden, M., Avezaat, E., Häkkinen, A., Klaver, R., Maas, T., Peter, W. F., Roorda, L. D., Lems, W. F. in Dekker, J. (2014). Development of comorbidity-adapted exer- cise protocols for patients with knee oste- oarthritis. Clinical Interventions in Aging, 9, 829–842. https://doi.org/10.2147/CIA.S55705 8. Deyle, G. D., Gill, N. W., Rhon, D. I., Allen, C. S., Allison, S. C., Hando, B. R., Petersen, E. J., Dusenberry, D. I. in Bellamy, N. (2016). A mul- 86 ticentre randomised, 1-year comparative ef- fectiveness, parallel-group trial protocol of a physical therapy approach compared to cor- ticosteroid injections. BMJ Open, 6(3). https:// doi.org/10.1136/bmjopen-2015-010528 9. Frimel, T. N., Sinacore, D. R. in Villareal, D. T. (2008). Exercise attenuates the weight-loss- -induced reduction in muscle mass in frail obese older adults. Medicine and science in sports and exercise, 40(7), 1213–1219. https:// doi.org/10.1249/MSS.0b013e31816a85ce 10. Gomes-Neto, M., Araujo, A. D., Junqueira, I. D. A., Oliveira, D., Brasileiro, A. in Arcanjo, F. L. (2016). Comparative study of functional ca- pacity and quality of life among obese and non-obese elderly people with knee oste- oarthritis. Revista Brasileira de Reumatologia (English Edition), 56(2), 126–130. https://doi. org/10.1016/j.rbre.2015.08.014 11. Hawley, S. E., Bell, Z. W., Huang, Y., Gibbs, J. C. in Churchward-Venne, T. A. (2023). Evalu- ation of sex-based differences in resistance exercise training-induced changes in muscle mass, strength, and physical performance in healthy older (≥60 Y) adults: A systematic review and meta-analysis. Ageing Research Reviews, 102023. https://doi.org/10.1016/j. arr.2023.102023 12. Hinman, R. S., Hall, M., Comensoli, S. in Ben- nell, K. L. (2023). Exercise & Sports Science Australia (ESSA) updated Position Statement on exercise and physical activity for people with hip/knee osteoarthritis. Journal of Scien- ce and Medicine in Sport, 26(1), 37–45. https:// doi.org/10.1016/j.jsams.2022.11.003 13. Katz, J. N., Arant, K. R. in Loeser, R. F. (2021). Diagnosis and Treatment of Hip and Knee Osteoarthritis: A Review. Journal of the Ame- rican Medical Association, 325(6), 568–578. https://doi.org/10.1001/jama.2020.22171 14. Kolasinski, S. L., Neogi, T., Hochberg, M. C., Oatis, C., Guyatt, G., Block, J., Callahan, L., Copenhaver, C., Dodge, C., Felson, D., Gellar, K., Harvey, W. F., Hawker, G., Herzig, E., Kwoh, C. K., Nelson, A. E., Samuels, J., Scanzello, C., White, D., … Reston, J. (2020). 2019 American College of Rheumatology/Arthritis Foundati- on Guideline for the Management of Osteo- arthritis of the Hand, Hip, and Knee. Arthritis Care and Research, 72(2), 149–162. https://doi. org/10.1002/acr.24131 15. Krauss, I., Mueller, G., Haupt, G., Steinhilber, B., Janssen, P., Jentner, N. in Martus, P. (2016). Effectiveness and efficiency of an 11-week exercise intervention for patients with hip or knee osteoarthritis: A protocol for a control- led study in the context of health services research. BMC Public Health, 16(1). https://doi. org/10.1186/s12889-016-3030-0 16. Mijatović, M. in Moličnik, A. (2021). Artroza velikih sklepov: epidemiologija, etiologija in patofiziologija. Artroza in endoprotetika velikih sklepov (izbrana poglavja iz Ortope- dije) : XVII. Mariborsko Ortopedsko srečanje (str. 13-18). Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za ortopedijo 17. Muckelt, P. E., Roos, E., Stokes, M., McDo- nough, S., Grønne, D., Ewings, S. in Skou, S. (2020). Comorbidities and their link with individual health status: A cross-sectio- nal analysis of 23,892 people with knee and hip osteoarthritis from primary care. Journal of Comorbidity, 10. https://doi. org/10.1177/2235042x20920456 18. Raud, B., Gay, C., Guiguet-Auclair, C., Bonnin, A., Gerbaud, L., Pereira, B., Duclos, M., Boirie, Y. in Coudeyre, E. (2020). Level of obesity is directly associated with the clinical and functional consequences of knee osteo- arthritis. Scientific Reports, 10(1). https://doi. org/10.1038/s41598-020-60587-1 19. Sirše, M. in Kranjc, Z. (2018). Osteoartroza kolena: epidemiologija, etiologija, patofizio- logija. Koleno v ortopediji (zbornik predavanj): XIV. Mariborsko Ortopedsko srečanje (str. 95- 100). Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za ortopedijo 20. Solmaz, I., Deniz, S. in Cifci, O. T. (2014). Tre- atment of advanced stage gonarthrosis with prolotherapy: Case report. Anesthe- siology and Pain Medicine, 4(1). https://doi. org/10.5812/aapm.9171 21. Sun, A. R. J., Udduttula, A., Li, J., Liu, Y., Ren, P. G. in Zhang, P. (2021). Cartilage tissue en- gineering for obesity-induced osteoarthritis: Physiology, challenges, and future prospec- ts. Journal of Orthopaedic Translation, 26, 3–15. https://doi.org/10.1016/j.jot.2020.07.004 22. Veronese, N., Cooper, C., Reginster, J. Y., Ho- chberg, M., Branco, J., Bruyère, O., Chapurlat, R., Al-Daghri, N., Dennison, E., Herrero-Be- aumont, G., Kaux, J. F., Maheu, E., Rizzoli, R., Roth, R., Rovati, L. C., Uebelhart, D., Vlasko- vska, M. in Scheen, A. (2019). Type 2 diabe- tes mellitus and osteoarthritis. Seminars in Arthritis and Rheumatism, 49(1), 9–19. https:// doi.org/10.1016/j.semarthrit.2019.01.005 23. Zeng, C. Y., Zhang, Z. R., Tang, Z. M. in Hua, F. Z. (2021). Benefits and Mechanisms of Exer- cise Training for Knee Osteoarthritis. Fronti- ers in Physiology, 12. https://doi.org/10.3389/ fphys.2021.794062 Aleša Pleško, mag. kin. alesa.plesko@gmail.com šport in zdravje 87 Physical exercise and the male reproductive system Abstract The male reproductive system is influenced by many factors, which may be external or lifestyle-related. Certain factors can affect sperm parameters acutely, while others have more lasting effects. It is well known that certain lifestyle habits have a negative effect on the reproductive system, but it is less well known that excessive and insufficient physical activity can also have a severe impact on reproduction. In the article, we presented the anatomical and physiological features of the male reproductive system and the problem of male infertility. We described the influence of different types, volume and intensity of exercise on the hormonal profile and semen characteristics in men. In addition, we have shortly described the consequences of anabolic androgenic steroid use, the impact of intense physical activity on puberty and the development of young athletes, oxidative stress and its impact on infertility, the most common pathologies of the male reproductive system and the impact of diet on the reproductive system. Keywords: male reproductive system, exercise, sport, testosterone, male infertility, varicocele, anabolic androgenic steroids, erectile dysfunction Izvleček Na moški reproduktivni sistem vpliva veliko dejavnikov, ki lahko izhajajo iz zunanjega okolja ali pa iz življenjskega sloga posame- znika. Nekateri dejavniki lahko na parame- tre semena vplivajo akutno, nekateri pa imajo trajnejše posledice. Splošno znano je, da imajo določene življenjske navade nega- tiven učinek na reproduktivni sistem, manj znano pa je, da lahko hude posledice na reproduktivnem področju pustita tudi pre- tirana in nezadostna telesna dejavnost. V članku smo predstavili anatomske in fiziolo- ške posebnosti moškega reproduktivnega sistema in problematiko moške neplodno- sti. Opisali smo vpliv različnega tipa, obsega in intenzivnosti vadbe na hormonski profil ter lastnosti semena pri moških. Na kratko smo opisali še posledice uporabe anabol- nih androgenih steroidov, vpliv intenzivne telesne dejavnosti na puberteto in razvoj mladih športnikov, oksidativni stres in nje- gov vpliv na neplodnost, najpogostejše pa- tologije moškega reproduktivnega sistema ter vpliv prehrane na reproduktivni sistem. Ključne besede: moški reproduktivni sistem, telesna vadba, testosteron, moška neplo- dnost, varikokela, anabolni androgeni steroidi, erektilna disfunkcija Diona Šorli, Vedran Hadžić, Edvin Dervišević, Primož Pori Vpliv telesne vadbe na reproduktivni sistem moških https://www.vitalscend.com/top-9-full-body-mobility-exercises/ 88 Uvod Moški reproduktivni sistem je sistem orga- nov, ki imajo vlogo razmnoževanja. Nanj lahko vplivajo različni dejavniki iz okolja, sociološki dejavniki in tudi življenjski slog. Dejavniki, ki so povezani z življenjskim slo- gom ter vplivajo na kakovost semena in s tem na plodnost, so predvsem prekomer- no uživanje tobaka in alkohola, debelost, stres in telesna dejavnost. Vsi ti dejavniki lahko negativno vplivajo na število semen- čic, koncentracijo semena in raven testo- sterona ter lahko povzročijo zmanjšano plodnost. Problem moške neplodnosti je najverjetneje zaradi pomanjkanja očitnih kliničnih znakov dosti manj raziskan kot problem ženske neplodnosti. V zahodnih državah se je število semenčic pri moških v zadnjih 40 letih zmanjšalo za 50 odstotkov, prav tako pa so se znižale ravni testostero- na (Swan in Colino, 2021). Pod pojmom telesna dejavnost razumemo in k njemu prištevamo vse vrste gibanja, ki pri posamezniku izzovejo krčenje mišic. Telesna vadba je posebna oblika telesne dejavnosti. Gre za namensko in načrtova- no obliko telesne dejavnosti, ki jo izvajamo za izboljšanje zdravja, kakovosti življenja in telesne pripravljenosti. Dve glavni obliki telesne vadbe sta vadba za vzdržljivost in vadba za moč. Malo je znanega o škodlji- vih in koristnih učinkih telesne vadbe in športa na reproduktivno funkcijo moških. Telesna dejavnost je lahko koristna ali ško- dljiva, odvisno od naslednjih parametrov, neposredno povezanih z vadbo: vrsta, in- tenzivnost, volumen, cilj in programiranje. Med vzroki za moško neplodnost je lahko tako pretirano ukvarjanje s športom kot tudi premalo ukvarjanja s telesno vadbo in posledično prevelika telesna masa (Swan in Colino, 2021). Redna telesna dejavnost ima pozitivne učinke na zdravje in repro- duktivni sistem, pretiravanje s telesno de- javnostjo in športom pa lahko privede do neravnovesij v telesu in pretreniranosti, ki lahko negativno vplivajo na reproduktivni sistem moških. S športom in rekreativno telesno dejavnostjo so povezani tudi stres, prehrana, uporaba različnih prehranskih dodatkov in prepovedanih snovi, ki imajo prav tako lahko učinek na reproduktivni sistem moških. „Razprava Nekaj o anatomiji in fiziologiji moškega reproduktivnega sistema Moški reproduktivni sistem sestavljajo no- tranji in zunanji spolni organi ter spolne žleze. Razvijati se začne v maternici, deja- ven pa postane med puberteto. Glavni deli, ki sestavljajo moški reproduktivni sistem, vključujejo moda, epididimis, semenovod, dodatne žleze (semenski mešički, prostato in bulbouretralne žleze) ter penis. Moda proizvajajo seme in hormone, kot je testo- steron. Seme se prenaša skozi sistem cevk, vključno z epididimisom in semenovodom. Dodatne žleze prispevajo tekočine k seme- nu. Erekcija omogoča spolni odnos, med ejakulacijo pa se izloči seme. Te procese ureja in nadzoruje os hipotalamus-hipofi- za-spolne žleze. Puberteta se začne s povečanim izloča- njem hormona gonadoliberina (GnRH) iz hipotalamusa, ki ga spodbujata leptin in noradrenalin, medtem ko lahko nekateri drugi hormoni zavirajo njegovo izločanje. Gonadotropini (folikel stimulirajoči hor- mon – FSH in luteinizirajoči hormon – LH) so ključni za rast, razvoj in reproduktivno funkcijo. Spermatogeneza je proces, pri katerem nastajajo semenčice, odvisna pa je od hormonov ter Sertolijevih in Leydigovih celic. Seme je sestavljeno iz semenčic in semenske tekočine, ki prispeva k preživetju semenčic v ženskem reproduktivnem trak- tu. Kakovost semena, ki vpliva na moško plodnost, se ocenjuje glede na koncen- tracijo, vitalnost, gibljivost in morfologijo semenčic. Hormonsko nadzorovana os hipotalamus- -hipofiza-moda (HPT) uravnava proizvo- dnjo testosterona, ključnega moškega hor- mona. Testosteron ima vlogo pri rasti mišic, razvoju spolnih značilnosti in vzdrževanju libida (Hackney, 2020). Erekcija in ejakulacija sta nujni za spolni odnos, nadzoruje ju parasimpatični živčni sistem. Problematika moške neplodno- sti Neplodnost postaja vse bolj razširjen pro- blem, ki ne vpliva več le na ženske. V za- hodnih državah sta se v zadnjih štirih de- setletjih močno zmanjšala število semenčic in raven testosterona pri moških. Če se bo trend nadaljeval, bi to lahko ogrozilo člo- veško vrsto. Nizke ravni števila semenčic in koncentracije semena ter splošno zmanj- šanje plodnosti pomenijo tudi tveganje za zdravje zahodnih populacij, saj so poveza- ne z večjo verjetnostjo za nekatere bolezni ter zgodnejšo smrt tako pri moških kot pri ženskah, poleg tega pa lahko vodijo do manj rojstev. Normalna koncentracija semena pri mo- škem je od 15 milijonov do več kot 200 milijonov semenčic na mililiter semena. Ka- kovost semena vpliva na moško plodnost in je eden od vzrokov za reproduktivne te- žave parov. Raziskave kažejo na upad kon- centracije semena pri moških v zahodnih državah v obdobju od 1973 do 2011, kar lahko vpliva na plodnost moških. Število semenčic je pomembno za javno zdravje iz več razlogov. Tesno je povezano s plodnostjo moških in je ključno za ugota- vljanje moške neplodnosti. Breme družbe zaradi moške neplodnosti se vsako leto povečuje in ima pomembne ekonomske posledice. Zmanjšano število semenčic je povezano z večjo smrtnostjo in večjim tve- ganjem za različne bolezni. Poleg tega je povezano tudi s prirojenimi težavami, kot so kriptorhizem, hipospadija in rak mod, kar nakazuje skupne prenatalne vzroke. Število Iz »Zanositev, Moška plodnost – reproduktivni spolni organi, 2022. (https://zanositev.si/plodnost/ moska/reprodukcija/reproduktivni-organi-fiziologija/) šport in zdravje 89 semenčic in druge značilnosti semena so občutljive za vplive okolja, vključno z endo- krinimi motilci, vročino in življenjskim slo- gom (prehrana, stres, kajenje, telesna teža, telesna aktivnost). To pomeni, da se lahko v številu semenčic kažejo vplivi sodobnega okolja na zdravje moških. Vzroki moške neplodnosti Moško neplodnost lahko povzroči vrsta de- javnikov, ki izhajajo iz okolja ali življenjskega sloga posameznika. Nekateri lahko vpliva- jo na parametre semena akutno, drugi pa imajo dolgoročnejše učinke. Na kakovost semena lahko vplivajo bolezni z vročino, uporaba prepovedanih drog, zdravila, spolno prenosljive bolezni, izpostavljenost delovnim ali okoljskim tveganjem, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, pomanj- kanje hranil, pregrevanje in sedeči način življenja. Življenjski slog in prehrana lahko močno vplivata na reproduktivni sistem in kakovost semena. Znano je, da kajenje in prekomerno uživanje alkohola škodita srč- no-žilnemu, dihalnemu in kostnemu siste- mu, manj pa je znano, da lahko imata hude posledice tudi na področju reprodukcije. Prehrana, telesna masa in življenjski slog imajo ključno vlogo pri vplivu na moško reproduktivno zdravje. Debelost, ki je po- sledica visokokalorične prehrane in po- manjkanja telesne aktivnosti, negativno vpliva na kakovost semena, kar je opazno v zmanjšanju števila, gibljivosti in pravilne oblike semenčic. Povezava med upadom števila semenčic in naraščajočo debelostjo v zahodnih državah ni naključna (Swan in Colino, 2022). Dejavniki, ki vplivajo na moško plodnost: – kajenje (tako aktivno kot pasivno) škodu- je moškemu reproduktivnemu sistemu. Cigaretni dim zmanjšuje število semen- čic, njihovo gibljivost in obliko. Tudi ka- jenje marihuane ima negativen učinek na seme; – uživanje alkohola je lahko blagodejno v zmernih količinah, vendar pretirano pitje negativno vpliva na kakovost semena ter raven testosterona in lahko vodi v erektil- no disfunkcijo; – prehranske navade in telesna aktivnost imajo pomembno vlogo pri plodnosti moških. Visok indeks telesne mase in neustrezna prehrana lahko negativno vplivata na parametre semena; – sedeč način življenja in pomanjkanje telesne aktivnosti prav tako vplivata na koncentracijo semena. Raziskave kažejo, da ima redna zmerno intenzivna vadba pozitiven učinek na reproduktivni sis- tem; – stres ima lahko negativne posledice za proizvodnjo semena, saj lahko visoke ravni stresa zmanjšajo koncentracijo se- mena; – uporaba nekaterih zdravil, kot so hor- monska zdravila in opioidi, lahko škoduje reproduktivni funkciji moških (Swan in Colino, 2022). Večina škodljivih učinkov na moško repro- dukcijo je obrnljivih, ko se spremenijo ži- vljenjske navade, kot je opustitev kajenja, zmanjšanje uživanja alkohola in povečanje telesne dejavnosti. Številne raziskave kaže- jo, da je mogoče s spremembo življenjske- ga sloga izboljšati reproduktivno zdravje moških. Izsledki raziskav s področja vpliva telesne vadbe in z njo povezanih dejavnikov na repro- duktivni sistem moških Telesna dejavnost je pomembna za splo- šno zdravje in lahko vpliva na reproduk- tivni sistem. Različni dejavniki določajo, ali bo vadba koristna ali škodljiva za plodnost posameznika, vključno s tipom, intenzivno- stjo, trajanjem, cilji in načrtovanjem vadbe. Nedavne raziskave so pokazale, da lahko vi- soka intenzivnost vadbe poveča oksidativ- ni stres in poškodbe DNK semena pri špor- tnikih. Hkrati so na voljo dokazi, da redna telesna dejavnost lahko izboljša parametre semenske tekočine in ravni reproduktivnih hormonov pri fizično aktivnih posamezni- kih v primerjavi s tistimi s sedečim načinom življenja. V nadaljevanju smo opisali vpliv vadbe za vzdržljivost na reproduktivni sistem, vpliv vadbe za moč in anabolnih androgenih steroidov, pogoste moške patologije, pove- zane z moškim reproduktivnim sistemom, in vpliv telesne vadbe nanje, vpliv telesne vadbe na puberteto in razvoj mladih špor- tnikov ter vpliv prehrane in pomanjkanja energije na reproduktivni sistem. Vadba za vzdržljivost Učinki akutne vadbe za vzdržljivost lah- ko zavirajo endokrine funkcije na ravni hipotalamusa in mod. To lahko vpliva na spremembe moškega reproduktivnega sistema. Z vidika vadbe za vzdržljivost se zdi, da je volumen vadbe najpomembnejši parameter, zato se najpogosteje pojavlja v razpoložljivih raziskavah in literaturi. Večina literature razlikuje med nizkim do zmernim obsegom vadbe in velikim obsegom vad- be. Ker raziskav o tej temi ni veliko, je ka- tegorizacija glede na specifične parametre (npr. obseg vadbe) velikokrat nepopolna. Rezultati nekaterih raziskav so sporni, saj nekateri poročajo o tem, da se spremem- be na osi HPT ne pojavijo oz. se pojavijo le pri nekaterih hormonih. Vsekakor se zdi očitno, da se spremembe testosterona po- javijo, kadar je športnik akutno ali pa dlje časa podvržen velikim obsegom treninga. Nekatere raziskave so zato oblikovale hi- potezo o pragu obsega vadbe, ki povzroči spremembe na ravni osi HTP in v količini testosterona. Razmerje med vadbo in moškim repro- duktivnim zdravjem je kompleksno, za po- polno razumevanje te povezave pa potre- bujemo več raziskav. Kljub temu se zdi, da ima zmerna telesna dejavnost potencialno pozitiven vpliv na moško reproduktivno funkcijo. Vadba zmoti homeostazo telesa s pove- čanjem reaktivnih kisikovih spojin (ROS) in oksidativnega stresa. Telesno dejavni po- samezniki so zato bolj nagnjeni k razvoju težav, ki jih ROS povzročajo na parametre semena (gibljivost, morfologija, DNK) in ki povzročajo neplodnost pri moških. Uči- nek je odvisen od načina, intenzivnosti in trajanja vadbe, prav tako pa je odvisen od antioksidativne zmogljivosti posameznika. Opaženo je bilo, da ima vadba lahko učinek na oksidativni stres, odvisno od obremeni- tve, specifičnosti treninga in bazalne ravni treniranosti posameznika (Niess in Simon, 2007). Nekatere raziskave kažejo, da telesna vadba nima negativnih učinkov na parametre se- menske tekočine, predvsem če obremeni- tev ni prevelika. Pozitivni in negativni učinki vadbe in oksidativni potencial bi lahko bili odvisni od ravni treniranosti vsakega po- sameznika (Dekany idr., 2006; Tartibian in Maleki, 2012). Učinek obsega in intenzivnosti vadbe na endokrini sistem moških v literaturi še zmeraj ni dobro opisan. Potrebnih je več raziskav, da bi natančneje določili, kdaj je nevroendokrini sistem in s tem reproduk- tivni potencial moških ogrožen. Na hormonski odziv po telesni vadbi vpli- vata tako intenzivnost kot obseg vadbe. Kompleksnost hormonskih povratnih me- hanizmov in raznolikost rezultatov do zdaj 90 opravljenih raziskav zahtevata oblikovanje posebnih konsenzov in protokolov za izva- janje nadaljnjih raziskav na tem področju. Heterogenost, opaženo v do zdaj opra- vljenih raziskavah, v zvezi z vrsto športnika (sedeča oseba, rekreativec, profesionalen športnik) in vrsto intervencije je treba čim bolj zmanjšati. Večina raziskav se osredoto- ča na analizo akutnega odziva endokrine- ga sistema na vzdržljivostne obremenitve, vzdolžne raziskave, pri katerih se raziskuje dolgoročen odziv na vadbo za vzdržlji- vost, pa so redkejše. Čeprav večina raziskav kaže začetno povišanje ravni androgenih hormonov kot akutni odziv na vadbeno obremenitev, lahko pri športnikih opazimo znižane bazalne ravni teh hormonov. Vadba za moč Pri potencialnih učinkih na posameznike, ki izvajajo vadbo za moč (weightlifting, powerlifting, bodybuilding, crossfit), mora- mo razlikovati med tistimi, ki jih povzroča vadba ter so odvisni od njene vrste in in- tenzivnosti, in tistimi, ki so povezani z nava- dami, ki so značilne za to obliko vadbe in so nezaželene (uporaba dopinga). Hormonski odziv je eden najpomembnej- ših mehanizmov, ki se aktivirajo v procesu adaptacije kot posledica vadbe za moč. Akutna vadba za moč izzove akutne hor- monske odzive takoj po vadbi, medtem ko ima reden trening vadbe za moč vpliv na bazalne koncentracije hormonov in kon- centracije hormonov v mirovanju. Ustrezno anabolno-katabolno ravnovesje omogoča aktivacijo sinteze beljakovin in povečanje mišične hipertrofije, ki je eden glavnih ci- ljev vadbe za moč. Hormoni, kot so inzulin, inzulinu podoben rastni faktor (IGF), rastni hormon (GH) in testosteron, so predvsem anabolni hormoni, medtem ko so kortizol, progesteron in miostatin katabolni hormo- ni in zavirajo sintezo beljakovin. Stopnja in razmerje teh hormonov v krvnem obtoku po treningu moči sta odvisna od obreme- nitve (volumna in intenzivnosti), količine uporabljene mišične mase in učinka, ki ga ima vadbena enota na organizem. Značilnosti vadbe za moč vodijo do izje- mno kompleksnega funkcionalnega od- ziva, ta pa do specifičnih prilagoditvenih procesov, ki se pojavijo kot odziv na vrsto uporabljene obremenitve. Te prilagoditve temeljijo na presnovi beljakovin, ki pogoju- je presnovo drugih snovi v telesu. Diferen- cialna sinteza beljakovin glede na različne tipe obremenitve se pojavi kot posledica presnovkov beljakovin, ki nastanejo med športno vadbo in kot posledica razvitega nevroendokrinega odziva. Pri nekaj raziskavah so opazili povečane ravni testosterona v mirovanju kot prilago- ditev na vadbo za moč. Če vadba za moč postane pretirana in se športnik približa pretreniranosti, lahko raven testosterona ostane blizu ali pa se spusti nižje od izho- diščne (bazalne) ravni (Dekany idr., 2006; Tartibian in Maleki, 2012). Trenutno raziskav na temo vadbe za moč in negativnega učinka na kakovost semena pod fiziološkimi pogoji (brez uporabe ste- roidov) ni oz. jih je zelo malo. Večina razi- skav, ki je preučevala vpliv vadbe za moč na kakovost semena, je vključevala posa- meznike, ki so uporabljali tudi anabolne androgene steroide (AAS). Upoštevati je treba tudi dejstvo, da veliko posamezni- kov, ki uporabljajo AAS, tega ne priznava, hkrati pa jemljejo tudi druge snovi (antie- strogene, zaviralce aromatoze in hCG – hu- mani horionski gonadotropin), da bi omi- lili neželene učinke jemanja steroidov, kot sta hipogonadotropni hipogonadizem in ginekomastija, in morda s tem tudi prikrili uporabo AAS (Kanayama idr., 2009). Suprafiziološke ravni eksogenih AAS izzo- vejo negativno povratno zanko osi HPT in zmanjšajo koncentracijo FSH, LH in te- stosterona v modih. Te hormonske spre- membe lahko vodijo do azoospermije, oligospermije, atrofije mod, hipogonado- tropnega hipogonadizma in povečanega odstotka nenormalnega semena (Bonetti idr., 2008; Torres Calleja idr., 2001). Uporabo AAS in njene stranske učinke je izjemno težko preučevati, saj so razlike v odmerjanju in tipu AAS prevelike. Običajno spermatogeneza okreva sponta- no, 4–6 mesecev po prenehanju uporabe AAS. Pri nekaterih raziskavah pa so zaznali, da je bilo za okrevanje spermatogeneze po prenehanju uporabe AAS potrebno tudi do 3 leta. To je mogoče pripisati različnim kombinacijam in tipom uporabljenih AAS (Karila idr., 2004). Erektilna disfunkcija S kontinuirano in naporno vadbo je po- vezana tudi erektilna disfunkcija oz. impo- tenca. Utrujenost (tiredness) in izmučenost (fatigue) lahko spolno slo in libido toliko zmanjšata, da erekcije ni mogoče doseči ali pa je ni mogoče obdržati. Ta fenomen je povezan predvsem s kolesarjenjem, pri veliko raziskavah so ugotovili povečano tveganje za erektilno disfunkcijo pri kole- sarjih. Ti namreč utrpijo več mikrotravm in kompresij, ki so posledica trenja med ge- nitalijami in kolesarskim sedežem. Jasno je, da imajo pri ocenjevanju vpliva vadbe na neplodnost veliko vlogo parametri vadbe, kot so tip, volumen in intenzivnost. Ti mo- rajo biti previdno in natančno analizirani. Enako kot v raziskavah o vplivu telesne vadbe na hormonski profil je imel tudi v raziskavah o kakovosti semenske tekoči- ne pomembno vlogo volumen treninga. Izkazalo se je, da so se spremembe poka- zale pri posameznikih z večjim volumnom treninga. Upoštevati moramo, da pri tistih športnikih, ki že dlje časa trenirajo na visoki ravni ali pa so začeli trenirati v času puber- tete, škodljivi učinki niso nujno reverzibilni (Vaamonde idr., 2016). Derby in sodelavci so odkrili, da lahko erek- tilno disfunkcijo izboljšamo s spremembo nezdravih življenjskih navad. Fizična dejav- nost (vsaj 200 kcal/dan) je značilno zmanj- šala možnost za pojav erektilne disfunkcije pri prej sedečih posameznikih. Pri posame- znikih, ki so izvajali telesno dejavnost, se je tveganje za erektilno disfunkcijo zmanjšalo v primerjavi s tistimi, pri katerih je še naprej prevladoval sedeči način življenja. Tudi dru- ge raziskave so pokazale, da je pri telesno aktivnih posameznikih manj možnosti za pojav erektilne disfunkcije. Pomembno je omeniti, da so bili posamezniki v preuče- vanih raziskavah srednjih let, redno telesno dejavni in neprofesionalni športniki (Derby idr., 2000). Atrofija mod Atrofija mod je dobro znana značilnost staranja, opredeljuje jo veliko histoloških sprememb, na katere lahko pozitivno vpli- va vadba. V raziskavi, v kateri so preuče- vali vpliv telesne vadbe na funkcijo mod, so kritično analizirali objavljene podatke predhodnih raziskav, opravljenih tako na ljudeh kot na živalih. Ugotovili so, da so učinki telesne vadbe na os HPT odvisni od vrste, intenzivnosti in trajanja vadbenega programa, za ugotavljanje učinkov pa so potrebne analize skupnega in prostega testosterona, FSH, LH in parametrov se- mena. Visoko intenzivna vadba spodbuja zmanjšanje teh parametrov in negativno vpliva na delovanje mod. Podatki o zmer- no intenzivni vadbi pa potrjujejo njene ko- risti za preprečevanje pojava in poslabšanja delovanja mod zaradi staranja, debelosti in zdravil za zdravljenje raka. Pozitiven učinek zmerno intenzivne telesne vadbe je verje- šport in zdravje 91 tno posledica zmanjšanega oksidativnega stresa in vnetnega stanja (Matos idr., 2019). Veliko do zdaj opravljenih raziskav je poka- zalo, da so imeli posamezniki srednjih let ali celo starejši posamezniki, ki so telesno aktivni, višje bazalne ravni testosterona kot posamezniki s sedečim načinom življenja, ki niso telesno dejavni. Pri tem je treba ra- zumeti, da so učinki vadbe takšni le takrat, kadar telesna vadba ni pretirano dolgotraj- na, ni pretirano intenzivna in ne povzroča prevelike utrujenosti. Prav tako je treba upoštevati, da hormonski odziv starejših oseb ni tako intenziven kot pri mlajših, zato lahko sklepamo, da imajo slednji ugodnejši anabolni odziv. Za zagotavljanje ugodnega hormonskega odziva so ključnega pomena zdrave življenjske navade. Varikokela Varikokela se lahko pojavi kot posledica nenormalno razširjenih žil v pampinifor- mnem pleksusu. Že dolgo jo povezujemo z moško neplodnostjo glede na raziskave, ki so pokazale, da je bila pojavnost te pa- tologije visoka pri neplodnih moških. Vari- kokela se pogosto pojavlja tudi pri splošni populaciji, s prevalenco 4–22 %, lahko pa doseže incidenco do 80 % pri moških s se- kundarno neplodnostjo. Učinki varikokele na parametre semenske tekočine so nasle- dnji: spremenjena koncentracija, gibljivost in morfologija semena. Kar nekaj raziskav je ugotavljalo, kako varikokela vodi do osla- bljene spermatogeneze. Večina jih je prišla do zaključka, da se to zgodi zaradi spreme- njene prekrvavitve in temperature v mo- dih. Čeprav raziskovalci niso enotni, dokazi kažejo, da ima popravljanje in odpravljanje varikokele pozitiven učinek na izboljšanje parametrov semenske tekočine in odpra- vljanje moške neplodnosti (Vaamonde idr., 2016). V raziskavi, v kateri so ugotavljali vlogo športne medicine pri diagnostiki andro- loških bolezni, so odkrili visoko incidenco varikokele pri športnikih – 29 % (Di Luigi idr., 1994). Diagnoza in obravnavanje vari- kokele sta izrednega pomena pri moških, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi. Riga- no idr. (2004) so preučevali učinek telesne vadbe na prevalenco varikokele pri mladih športnikih in ugotovili, da telesna vadba ne vpliva na prevalenco varikokele, lahko pa povzroči napredovanje varikokele iz subkli- ničnega v klinično stanje. Di Luigi idr. (2001) pa so preverjali, kako telesna vadba vpliva na parametre semena pri moških športni- kih z varikokelo, in ugotovili, da telesna vad- ba pri posameznikih z varikokelo poslabša parametre semenske tekočine. Vnetje prostate Ocenjuje se, da prostatitis ali vnetje pro- state prizadene 2–10 % moških in je tretja najpogostejša diagnoza pri moških, starih manj kot 50 let, ki letno obiskujejo urologa (Habermacher idr., 2006). Glede na trenutni zdravniški konsenz o ugotavljanju etiologi- je prostatitisa lahko stanje povzroči več de- javnikov, kot so nevronski, vnetni, hormon- ski in psihološki dejavniki. Najpogosteje uporabljen biomarker za bolezni prostate je za prostato specifičen antigen (prostate- -specific antigen PSA), v širši uporabi kot biomarker za raka prostate. Več vrst dokazov kaže, da telesna vadba lahko vodi do izboljšanja občutljivosti za bolečino ter sprememb v imunski, nevro- endokrini in avtonomni funkciji. Telesna vadba je torej lahko vzročni dejavnik in ima lahko vlogo pri etiologiji prostatitisa. Ko- lesarjenje je eden od tipov telesne vadbe, ki vključuje tako naporno telesno dejav- nost kot neposreden pritisk na presredek in prostato. Ti učinki so lahko hormonski, kot posledica naporne telesne dejavnosti, lokalni, kot so mehanski stres na prostato, ki nastane kot posledica gibanja medeničnih mišic, ali neposredni pritisk na presredek, ki ga povzroči sedalo. Dokazi potrjujejo, da imajo vrhunski športniki nižjo bazalno koncentracijo testosterona v obtoku kot netrenirani moški. To se lahko kaže v manj- šem tveganju za razvoj bolezni prostate pri treniranih moških. Čeprav raziskave na tem področju niso zadostne in niso prinesle doslednih rezultatov, se zdi, da je interak- cija med telesno aktivnostjo in nekaterimi motnjami prostate lahko odvisna od fizio- loških in presnovnih dejavnikov, povezanih s telesno vadbo (intenzivnost, trajanje, na- čin vadbe in raven treniranosti športnika). Za natančno določanje povezanosti med vadbo in boleznimi prostate so potrebne nadaljnje raziskave (Vaamonde idr,, 2016). Vpliv telesne vadbe na puber- teto Podatkov o vplivu telesne vadbe na puber- tetni razvoj dečkov je malo in so pomanj- kljivi. Na splošno fantje, ki se ukvarjajo s športom, dozorijo tako hitro ali pa hitreje kot telesno manj dejavni sovrstniki. Hitrejše napredovanje skeletnega in spolnega do- zorevanja pri treniranih fantih lahko pripiše- mo izboljšani moči in telesni zmogljivosti, ki pa sta lahko povezani s pristranskostjo pri predizboru posameznikov za določen šport, telesno zrelejših od drugih posa- meznikov iste starosti. Športi, pri katerih so potrebne velike telesne dimenzije za uspeh (npr. plavanje, tenis), izbirajo športni- ke, ki so nagnjeni k hitrejšemu spolnemu dozorevanju. Pri športih, kjer lahko pride do stanja pomanjkanja energije, učinki na pubertetni razvoj niso znani. V povezavi z moško gimnastiko, športom, pri katerem predpubertetno stanje omogoča prednost pri uspešnosti, so raziskave pokazale pozno dozorevanje, medtem ko druge raziskave niso poročale o pomembnem vplivu inten- zivne vadbe na pubertetni razvoj dečkov. Te razlike je treba pripisati metodološkim razlikam, predvsem pri ravni tekmovalnosti preučevanih športnikov in metodah oce- njevanja pubertetnega razvoja (Vaamonde idr., 2016). Prehrana športniki so pomembna skupina posame- znikov, ki je podvržena tveganju za doži- vljanje stanj subplodnosti in neplodnosti kot posledica nizke razpoložljivosti ener- gije. Pri športnikih je nizka razpoložljivost energije lahko posledica zmanjšanja vnosa energije zaradi omejevanja prehranjevanja in močno povečane porabe energije, po- vezane s telesno vadbo (Vaamonde idr., 2016). Izvor in obseg energijske krize, ki nastane v takšnih okoliščinah, sta pomembna pri pojasnjevanju intenzivnosti motenj plo- dnosti pri posamezniku. Različne raziskave, opravljene tako na živalih kot na ljudeh, so pokazale, da je omejevanje kaloričnega vnosa, in ne povečanje porabe energije, glavni dejavnik, odgovoren za nevroendo- krino disregulacijo. V skladu s tem je bila izvedena raziskava, v kateri so primerjali neodvisen učinek omejitve prehrane in telesne vadbe kot presnovnih stresorjev. Izkazalo se je, da je omejevanje pri vnosu kalorij povzročilo znatno večja nihanja v dnevnem izločanju leptina (Hilton in Loucks, 2000). To bi lahko pojasnilo preobrat v spremem- bah reproduktivnega sistema, ki se poja- vijo po ponovni vzpostavitvi ustreznega prehranskega vnosa pri ljudeh in živalih. Povezano bi bilo lahko tudi s tem, da je veliko različnih prenašalcev, ki sodelujejo v fiziologiji delovanja osi hipotalamus-hipo- fiza-spolne žleze, občutljivih za prebavne, postprandialne in presnovne signale. 92 Poleg tega je v praksi kombinacija obeh dejavnikov (omejevanje vnosa energije in eksponentno povečana poraba energije) najpogostejša situacija in je najverjetneje vzrok za klinično pomembno nizko razpo- ložljivost energije. Nizko do zmerno intenzivna vadba, ki jo spremlja omejevanje pri prehrani, lahko povzroči le majhno negativno energijsko bilanco in izgubo telesne teže ter celo majhno izpostavljenost steroidom, vendar pa ne bo povzročila dejanskih sprememb plodnosti posameznika. Pri osebah, ki so izvajale zmerno intenziven trening, so opazili, da se ob kratkotrajnem povečanju treninga z dodatkom omejevanja prehrane verjetnost motenj v reproduktivni osi, po- vezanih s pulziranjem LH, občutno pove- ča. Kombinacija obeh dejavnikov pri večji intenzivnosti lahko povzroči hud energijski primanjkljaj in zniža koncentracijo LH na raven, podobno tisti v predpubertetnem obdobju (Vaamonde idr., 2016). Nekateri športniki se odločijo za omejitve energijskega vnosa ali pa izločitev ene ali več skupin živil. Pri teh športnikih se lahko pojavi pomanjkanje antioksidantov, ki bi jih lahko zaužili s hrano. Najpogosteje se to zgodi pri športih, pri katerih ima pomemb- no vlogo telesna teža – določanje tekmo- valnih kategorij (boks, MMA), estetika (ples, gimnastika) ali splošna uspešnost (kolesar- jenje, smučarski skoki). Na podlagi trenutno razpoložljivih infor- macij lahko pri nekaterih športnikih zmanj- šano plodnost pripišemo posledici nizke razpoložljivosti antioksidantov, še posebej v času intenzivnih treningov. Obremenitev pri vadbi lahko deluje kot presnovni stresor, večplastni fiziološki vir reaktivnih kisikovih spojin, ki povečuje potrebo po antioksi- dantih. Nizka razpoložljivost antioksidantov lahko oslabi ali izčrpa obrambne mehaniz- me, kar vodi do oksidativnih poškodb v tki- vih, občutljivih za plodnost. „Zaključek Telesna vadba ima lahko veliko pozitivnih učinkov, kljub temu pa se moramo zaveda- ti, da lahko še zlasti ob pretiravanju nega- tivno vpliva na endokrini in reproduktivni sistem ter s tem na plodnost moških. Po- zitivni in negativni učinki vadbe ter oksi- dativni potencial (predvsem pri aerobnih oblikah telesne vadbe) so odvisni od ravni treniranosti športnika in njegovih izkušenj s treningom. Tako volumen kot intenzivnost vadbe vplivata na hormonski in semen- ski odziv na vadbo. Ta ima lahko skupaj z dobro urejenimi prehranskimi navadami pozitiven učinek na plodnost. Sprememba življenjskega sloga bi lahko bila v pomoč pri zanositvi pri parih, ki imajo težave s plo- dnostjo, zato bi morala biti priporočena. Tip športa ali telesne dejavnosti, s katero se posameznik ukvarja, pa tudi pretirano ukvarjanje z vadbo imata prav tako lahko negativen učinek na plodnost. Dokazi ka- žejo, da so hipogonadizem, spremembe v spolni funkciji, poslabšanje stanja variko- kele in spremembe parametrov semena možne posledice visokih ravni stresa, ki se pojavi kot posledica treninga. Dokazano je bilo, da uporaba androgenih anabol- nih steroidov povzroča jasne negativne učinke na moški reproduktivni sistem, kar dokazujejo hormonske spremembe in po- škodovana reproduktivna tkiva, pomožne žleze in spremenjena spermatogena proi- zvodnja. Prav tako lahko intenzivni športni treningi škodljivo vplivajo na puberteto in spolno dozorevanje. Čeprav je na voljo ve- liko literature o vadbi, oksidativnem stresu in reproduktivni disfunkciji, povezava med vsemi tremi dejavniki še ni do konca razi- skana. Nesporno drži, da je oksidativni stres škodljiv dejavnik za reproduktivni sistem. Pri večini raziskav, v katerih so preučevali telesno vadbo, so ugotovili, da je zmerna telesna vadba koristna za reproduktivni sistem, škodljivo pa nanj vpliva intenzivna dolgotrajna vadba. Čeprav sta intenzivnost in trajanje vadbe pomembna dejavnika pri pojavu zmanjšane razpoložljivosti energije, imajo pomembno vlogo tudi prehranske omejitve, ki še posebej vplivajo na motnje v delovanju osi hipotalamus-hipofiza-mo- da in povzročajo odstopanja v plodnosti. Ne glede na energijski vnos je razpoložlji- vost antioksidativnih spojin, ki preprečujejo nastajanje oksidativnega stresa, bistvenega pomena za ohranjanje ustrezne reproduk- tivne zmogljivosti. Potrebne so dodatne raziskave, da bi lahko čim bolj natančno določili vpliv vadbe na reproduktivni sistem. Dodatne informacije potrebujemo tudi na področju vpliva dru- gih dejavnikov, kot so uporaba prehranskih dodatkov, kajenje, alkohol, specifične diete in uporaba androgenov na reproduktivni sistem. Primerno bi bilo, da bi raziskave usmerili tudi na raziskovanje dolgoročnih učinkov telesne vadbe. „Literatura 1. Bonetti, A., Tirelli, F., Catapano, A., Dazzi, D., Dei Cas, A., Solito, F., ... Magnati, G. (2008). Side effects of anabolic androgenic steroids abuse. International journal of sports medici- ne, 29(08), 679-687. http://doi.org/ 10.1055/s- 2007-965808 2. Di Luigi, L., Gentile, V., Pigozzi, F., Parisi, A., Giannetti, D. in Romanelli, F. (2001). Physi- cal activity as a possible aggravating factor for athletes with varicocele: impact on the semen profile. Human Reproduction, 16(6), 1180–1184. https://doi.org/10.1093/hu- mrep/16.6.1180 3. Dekany, M., Nemeskeri, V., Györe, I., Harbula, I., Malomsoki, J. in Pucsok, J. (2006). Antio- xidant status of interval-trained athletes in various sports. International journal of sports medicine, 27(02), 112-116. http://doi.org/ 10.1055/s-2005-865634 4. Derby, C. A., Mohr, B. A., Goldstein, I., Feld- man, H. A., Johannes, C. B. in McKinlay, J. B. (2000). Modifiable risk factors and erectile dysfunction: can lifestyle changes modi- fy risk?. Urology, 56(2), 302–306. https://doi. org/10.1016/S0090-4295(00)00614-2 5. Habermacher, G. M., Chason, J. T. in Scha- effer, A. J. (2006). Prostatitis/chronic pe- lvic pain syndrome. Annu. Rev. Med., 57, 195–206. https://doi.org/10.1146/annurev. med.57.011205.135654 6. Hackney. (2020). Endocrinology of Physical Activity and Sport. Springer International Pu- blishing. 7. Kanayama, G., Brower, K. J., Wood, R. I., Hudson, J. I. in Pope Jr., H. G. (2009). Ana- bolic–androgenic steroid dependence: an emerging disorder. Addiction, 104(12), 1966–1978. https://doi.org/10.1111/j.1360- 0443.2009.02734.x 8. Karila, T., Hovatta, O. in Seppälä, T. (2004). Concomitant abuse of anabolic andro- genic steroids and human chorionic go- nadotrophin impairs spermatogenesis in power athletes. International journal of sports medicine, 25(04), 257–263. http://doi. org/10.1055/s-2004-819936 9. Naessens, G., DeSlypere, J. P., Dijs, H. in Dries- sens, M. (1995). Hypogonadism as a Cause of Recurrent Muscle Injury in a High Level So- ccer Player-A Case Report. International jour- nal of sports medicine, 16(06), 413–417. http:// doi.org/10.1055/s-2007-973030 10. Niess, A. M. in Simon, P. (2007). Response and adaptation of skeletal muscle to exer- cise–the role of reactive oxygen speci- es. Front Biosci, 12(12), 4826–38. https://doi. org/10.2741/2431 11. Rigano, E., Santoro, G., Impellizzeri, P., Anto- nuccio, P., Fugazzotto, D., Bitto, L. in Romeo, C. (2004). Varicocele and sport in the adole- scent age. Preliminary report on the effects šport in zdravje 93 of physical training. Journal of Endocrinologi- cal Investigation, 27(2), 130–132. https://doi. org/10.1007/BF03346257 12. Swan, S. H. in Colino, S. (2022). Count down: How our modern world is threatening sperm counts, altering male and female reproductive development, and imperiling the future of the human race. Simon and Schuster. 13. Šorli, D. (2022). Telesna vadba in reproduk- tivni sistem moških: magistrsko delo [[D. Šor- li]]. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=143551 14. Tartibian, B. in Maleki, B. H. (2012). Correlati- on between seminal oxidative stress bio- markers and antioxidants with sperm DNA damage in elite athletes and recreationally active men. Clinical Journal of Sport Medi- cine, 22(2), 132–139. http://doi.org/ 10.1097/ JSM.0b013e31823f310a 15. Torres-Calleja, J., Gonzalez-Unzaga, M., DeCelis-Carrillo, R., Calzada-Sanchez, L. in Pedron, N. (2001). Effect of androgenic ana- bolic steroids on sperm quality and serum hormone levels in adult male bodybuil- ders. Life sciences, 68(15), 1769–1774. https:// doi.org/10.1016/S0024-3205(01)00972-9 16. Vaamonde, D., du Plessis, S. S. in Agarwal, A. (2016). Exercise and human reproduction in- duced fertility disorders and possible therapies. Springer New York. Diona Šorli, magistrica kinezioterapije Športne storitve Diona Šorli S.P. diona.sorli@gmail.com 94 V SPOMIN Jože Kokole (1937 – 2023) Pri delu je bil marljiv, vztrajen, natančen in do- sleden. Nikoli ni bil glasen, vedno pa je znal za- deti žebljico na glavico. Mnogokrat tudi z veliko mero cinizma in humorja, a mu to štejemo v dobro, saj je vedno hotel delovati povezovalno, iskati rešitve in se izogibati žolčnim prepirom (pisanje zapisnikov sej strokovnega odbora je bila zame izjemna šola). Svoje družine si žal ni ustvaril, njegova družina so bili telovadci in njihove družine iz tako ime- novane zlate generacije, generacije Mira Cerar- ja. Tedensko druženje, piknike, domača hišna opravila ipd. so opravljali skupaj, tudi v zadnjem obdobju, ko je bil v domu, so ga prijatelji z Ja- nezom Brodnikom in Matjažem Kutinom na čelu pazili, mu pomagali pri opravkih ipd. Jože Kokole je imel vzdevek Koko, vsaj večina ljudi iz telovadnega okolja ga je imenovala tako. Tudi sam sem prej vedel za njegov vzdevek kot za pravo ime, zatorej, dragi Koko, hvala za vse, kar si naredil, in za to, ker si nas s svojo osebno- stjo obogatil. Ivan Čuk in član slovenske mlade vrste. Padec z droga in posledično poškodba ko- molca sta mu preprečila nadaljnjo uspešno telo- vadno pot. S telovadbo in telovadci je prijateljeval vse življenje. Po eni strani mu je poškodba prepre- čila tekmovalno pot, po drugi strani pa mu je zna- nje jezikov (diplomirani anglist in germanist, ob tem sem ga slišal, da se je s tujci sporazumeval tudi v francoščini, ruščini in srbohrvaščini) odprlo pot med telovadne sodnike. Po Milošu Strgarju je bil najboljši in najpomemb- nejši slovenski sodnik v obdobju od 1976 do 1989 in vedno je bil pri tem delu prostovoljec. Sodil je na največjih mednaro- dnih tekmovanjih, šolal mednarodne, zvezne in republiške sodnike v na- ših krajih ter bil tudi vodja sodnikov na Mediteranskih igrah v Splitu 1979, Balkanskem prvenstvu na Reki 1985 in na šte- vilnih tekmovanjih mednarodnega prvenstva Ljubljane. Na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi leta 1970 v Ljubljani je bilo z njegovo pomočjo prvič uporabljeno računalniško spre- mljanje ocen in rezultatov, nekaj, kar se je v tele- sni kulturi šele pozneje povsem razširilo. Znanje jezikov je bilo pomembno pri pripravi slovenskih pravil za ocenjevanje orodne telo- vadbe. Morda sem tudi sam prav iz tega sode- lovanja dobil več vzgibov za razmišljanje o slo- venskem strokovnem telovadnem besedišču. Najprej sodelovanje pri prevodih pravil, pozneje pa smo se skupaj z Doljano Novak in Marjeto Ko- vač skoraj desetletje redno dobivali pri pripravi knjige Izrazoslovje pri gimnastiki (prvi del), za- dnje skupno delo pa je Izrazoslovje pri telovad- bi. Na prvih sestankih nas je presenetil s fotoko- pijami vseh Murnikovih člankov o telovadnem izrazju, največ smeha je bilo, ko nam je razlagal Murnikov izraz »razkreka«. Ob odhodu v pokoj mi je fotokopije zapustil za nadaljnjo uporabo. Telovadni prijatelji pa smo vedeli, da si Jože mar- sikatero besedo tudi izmisli s humornim name- nom – tako je beseda pompozij bila sopomenka za simpozij, objekt prestižnega pomena je bila drvarnica ipd. Čeprav sva prehodila nekaj skupne poti na Gimnastični zvezi Slovenije (bil je predsednik moškega strokovnega odbora in jaz poklicni strokovni sodelavec za področje moške oro- dne telovadbe) in sem bil mnogokrat pri njem tako v službi (Narodni in univerzitetni knjižnici) kot doma, sem bil osupel nad mnogo podatki iz njegovega življenja. Govori Melite Ambrožič (žena našega mnogo prezgodaj pokojnega uči- telja metodologije na Fakulteti za šport Francija Ambrožiča), Miroslava Cerarja (govor sta skupaj pripravila Dragica Bužga in Janez Brodnik) ter predsednika Partizana Vič Janeza Zavrla so od- strli nekaj tančic o Jožetovem življenju. Melita je v govoru poudarila Jožetov pomen za slovensko knjižničarstvo, saj se je že leta 1967/68 izpopolnjeval v Veliki Britaniji, nato v sedemde- setih v Kongresni knjižnici v Washingtonu v ZDA. Bil je prvi predsednik Komisije za avtomatizacijo in mehanizacijo v knjižnicah pri Društvu bibliote- karjev Slovenije, ustanovljene leta 1972. Za delo »Bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji« je leta 1977 prejel nagrado Kalanovega sklada, in sicer kot njegov prvi nagrajenec. Leta 1988 je prejel še Čopovo diplomo, najvišje priznanje za izjemne uspehe na področju knjižničarstva. Ob 70-letnici delovanja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani je leta 2019 prejel spomin- sko priznanje častni član CTK. Od leta 1964 do 1974 je bil zaposlen v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, knjižnici, ki je sodila med vodilne ustanove na področju avtomatizacije in uvajanja računalnikov v knjižnično informacijsko dejavnost. Zaupano mu je bilo vodenje oddel- ka INDOK, ki je pod njegovim vodstvom beležil hiter razvoj dejavnosti. Bil je pobudnik nakupa različnih sekundarnih in terciarnih informacijskih virov ter uvedbe signalnih informacij in selektiv- nega razširjanja informacij (SDI), s katerim je knji- žnica obveščala uporabnike o najnovejši litera- turi glede na njihove individualne informacijske potrebe. V Narodni in univerzitetni knjižnici se je zaposlil leta 1976 kot vodja centralnega kataloga slovenskih knjižnic. Pod njegovim vodstvom so bili uresničeni računalniška obdelava centralne- ga kataloga monografskih publikacij, priprava in objavljanje seznama tujih periodičnih publikacij ter prehod na računalniško obdelavo Slovenske bibliografije. V študijskih letih od 1987/88 do 1990/91 je bil višji predavatelj informatike na ta- kratnem Oddelku za bibliotekarstvo na Filozof- ski fakulteti v Ljubljani. Govor telovadcev je bil usmerjen v njegovo te- lovadno življenje, ki ga je začel v TVD Partizan Vič (Jožetov oče je bil predvojni sokol, član So- kola Vič in je opravljal delo prosvetarja). Bil je nadarjen telovadec, odličen na konju z ročaji glas mladih 95 Parents‘ attitude towards sports activities of preschool children Abstract The purpose of the research was to determine whether there are differences in the opinions of parents in Bosnia and Herzegovina and Slovenia about sports activities in preschool age and to find out the differences in their children‘s involvement in additional forms of sports activities. We also wanted to get some information about why they involve their child in a sporting activity and parents‘ opinions about the role they play in their child‘s participation in sports. 701 parents who completely filled out the questionnaire participated in the research. Among them were 213 men (30.4 %) and 488 women (69.6 %). Their children are, on average, 4 years old. Approximately half of the respondents come from Slovenia (49.4 %), and half from Bosnia and Herzegovina (50.6 %). We sent the questionnaire in electronic form to kindergartens in Bosnia and Herzegovina and Slovenia. The obtained data was processed with the SPSS computer program, we used the Hi2 test to test the hypotheses. Statistical significance was determined based on a statistical risk of 5 %. In the comparison between these two countries, we found that Slovenian parents agreed to a statistically significantly higher extent with all statements about the positive impact of sports activities on their child than Bosnian parents and that Slovenian parents more often include their children in additional forms of sports. We also found that parents with a higher level of education statistically significantly more often include their children in additional forms of sports activities than parents with a lower level of education. Slovenian parents are more often active in sports and have higher education than Bosnian parents. Keywords: sports activities, preschool children, parents, kindergartens, Slovenia, Bosnia and Herzegovina Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med mne- njem staršev v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji o športnih dejav- nostih v predšolskem obdobju in razlike v vključevanju njihovih otrok v dodatno športno vadbo. Zanimali so nas tudi razlogi star- šev za vključevanje otrok v športno dejavnost ter njihovo mnenje o vlogi, ki jo imajo pri športnem udejstvovanju svojega otroka. V raziskavi je sodeloval 701 udeleženec, od tega 213 moških (30,4 %) in 488 žensk (69,6 %). Njihovi otroci so bili v povprečju stari 4 leta. Približno polovica anketirancev je bila iz Slovenije (49,4 %) ter polovica iz Bosne in Hercegovine (50,6 %). Vprašalnike smo v elektronski obliki poslali bosanskim in slovenskim vrtcem. Prido- bljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS, za preverjanje hipotez smo uporabili hi-kvadrat test. Statistično značilnost smo ugotovili na podlagi 5-odstotnega statističnega tveganja. Pri primerjavi obeh držav smo ugotovili, da se slovenski starši v primerjavi z bosanskimi v statistično značilno večji meri strinjajo z vsemi trditvami o pozitivnem vplivu športne aktivnosti na otro- ka, prav tako slovenski starši pogosteje vključujejo svoje otroke v dodatne oblike športne vadbe. Ugotovili smo tudi, da višje izo- braženi statistično značilno pogosteje vključujejo svoje otroke v dodatne oblike športne vadbe kot starši z nižjo stopnjo izobraz- be. Anketirani starši v Sloveniji se tudi sami pogosteje ukvarjajo s športom in imajo višjo izobrazbo kot starši v Bosni in Hercegovini. Ključne besede: športne dejavnosti, predšolski otroci, starši, vrtci, Slovenija, Bosna in Hercegovina Sara Rizvić, Mateja Videmšek, Ana Šuštaršič Odnos staršev do športnih dejavnosti predšolskih otrok v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini 96 „Uvod Državi Bosna in Hercegovina ter Slovenija sta leta 1999 v Ljubljani podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti. Spora- zum je bil namenjen sodelovanju držav pri vseh vprašanjih, povezanih z izobraževa- njem. Veliko poudarka je bilo namenjene- ga sodelovanju med Bosno in Hercegovino ter Slovenijo na področju šolstva, manj pa na področju predšolske vzgoje, kar je lah- ko posledica velike razlike med državama (Protokol med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o sodelovanju na področju izobraževanja, 2013). Dobrotić (2022) je v svoji raziskavi analizira- la politiko pravic staršev in otrok pri pred- šolski vzgoji v državah območju nekdanje Jugoslavije. Raziskava je pokazala, da so se zadnja tri desetletja v vseh državah, razen v Sloveniji, težave na področju človekovih pravic še poglobile (najbolj v Bosni in Her- cegovini), npr. cenovno dostopni vrtci za vse starše, zaposlenost žensk in materinske porodniške pravice, dostop do vrtcev v ru- ralnem okolju ipd. Raziskava je tudi poka- zala, da je v Bosni in Hercegovini najslabše stanje glede odziva staršev otrok za pred- šolski program in zakon, ki obstaja. Predšolska vzgoja v Sloveniji se izvaja ob upoštevanju načela, ciljev in smernic na- cionalnega Kurikuluma za vrtce (1999), normativa o številu otrok in odraslih v od- delku (Pravilnik o normativih za opravlja- nje dejavnosti predšolske vzgoje, 2014) ter strogih predpisov o prostorski ureditvi, ki je pomembna za zdravje in varnost otrok (Pravilnik o normativih in minimalnih teh- ničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, 2000; Eurydice, 2018). V Republiki Sloveniji okoli 95,0 % vrtcev izvaja program na pod- lagi kurikuluma, preostali vrtci pa po po- sebnih pedagoških načelih, kot so koncept Reggio Emilia, Waldorfski pristop, pristop Montessori. Veliko javnih vrtcev v Sloveniji izvaja različne nadstandardne programe (ekovrtci, vrtci z dodatno športno ponudbo itd.). Otroci so razdeljeni v prvo starostno obdobje (1–3 leta) in drugo starostno ob- dobje (3–6 let). Vrtci sprejemajo otroke od dopolnjenega enajstega meseca starosti do vstopa v šolo (Gomerčić, 2020). V primerjavi s Slovenijo je koncept predšol- ske vzgoje v Bosni in Hercegovini drugačen zaradi kompleksnosti državne/upravne ureditve. Bosno in Hercegovino namreč sestavljata dve avtonomni entiteti, in sicer Republika Srbska ter Federacija Bosna in Hercegovina z desetimi kantoni, vključuje pa tudi okrožje (okraj) Brčko. Za vzgojo in izobraževanje ni posebnega ministrstva, to področje je v pristojnosti ministrstva za upravne zadeve. To je eden ključnih razlogov, ki ustvarja precejšnje težave in dodatno upočasnjuje reforme v vzgoji in izobraževanju. Okvirni zakon (2007), ki ure- ja dejavnost predšolske vzgoje, je oktobra 2007 sprejela parlamentarna skupščina BiH. Ker se zakoni o predšolski vzgoji niso spre- jeli na območju celotne države, nekateri otroci zaradi oddaljenosti, socialnih in eko- nomskih težav v družini ali brezposelnosti staršev sploh nimajo možnosti vključevanja v predšolske programe (Gomerčić, 2020). V Bosni in Hercegovini so otroci razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer od 6. meseca do 3. let starosti in od 3. do 6. leta (Demo- grafija in socialne statistike, 2020). V večini kantonov v Bosni in Hercegovini je pred- šolska vzgoja obvezna za otroke, ki začnejo hoditi v šolo z naslednjim šolskim letom. Ta program se izvaja vse leto v obsegu 150–300 ur. V kantonih, v katerih še vedno niso sprejeli zakona, se izvajajo določene projektne aktivnosti za vključitev otrok v program predšolske vzgoje (Ministrstvo za upravne zadeve Bosne in Hercegovine, 2021). Bosna in Hercegovina ter Slovenija se raz- likujeta po pristopih v zvezi s predšolsko vzgojo. Slovenija izvaja predšolsko vzgojo po načelih kurikuluma za vrtce, Bosna in Hercegovina pa ima drugačne pristope pri vzgoji otrok, ki se izvajajo v skladu z njihovimi dokumenti izobraževalne politi- ke, vendar vsebina pristopa ni popolnoma jasna (Višnjić-Jevtić idr., 2022). Prav tako pa v Bosni in Hercegovini na državni ravni ni- majo nacionalnega dokumenta kurikuluma za predšolsko vzgojo, ampak so kurikulumu določeni le za posamezno enoto oziroma kanton. Vse enote, razen Unsko-sanskega kantona, kantona Sarajevo, Posavskega, Zahodnohercegovskega in Kantona 10, imajo podobno strukturo dokumentov za predšolsko vzgojo. Unsko-sanski kanton in Kanton Sarajevo imata tradicionalno struk- turo programskih vsebin, ki medsebojno niso povezane, kar otrokom dodatno oteži vzpostavljanje smiselnih povezav in razu- mevanja sveta okoli njih. Preostali trije kan- toni nimajo celovitega uradnega programa predšolske vzgoje, ampak se ta izvaja po postopku »zaprtega« letnega programa, ki ni dostopen vsem (Camović in Bećirović- -Karabegović, 2022). V Sloveniji število otrok v vrtcih iz leta v leto narašča, čeprav vključevanje v pred- šolsko vzgojo ni obvezno (Kozmelj, 2020; Eurydice, 2019). Zadnji podatek kaže, da je 84,6 % otrok, starih od 1 do 5 let, vključe- nih v predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih (Statistični urad Republike Slovenije, 2022/2023). Raziskava (UNICEF, 2013) je po- kazala, da je leta 2013 Bosna in Hercego- vina dosegla najmanjšo vključenost otrok v programe predšolske vzgoje v Evropi in osrednji Aziji. Evropska komisija (2015) je ugotovila, da je delež vključenih otrok v predšolske programe zelo nizek in daleč od evropskega cilja. Starši vključenih otrok so večinoma zaposleni in imajo boljši eko- nomski status (Camović, 2018). Cilji za ob- dobje od leta 2011 do 2015, ki so predvide- vali povečanje števila vpisa otrok v vrtce na 50,0 % ter za obvezni program (pred vsto- pom v šolo) na 100 %, niso bili doseženi. Zadnji podatki UNICEF (2020) kažejo, da je v Bosni in Hercegovini delež otrok dosegel le 25,0 % od 50,0 %. Slovenski vzgojitelji okolje za razvoj otrok in izvajanje programa predšolske vzgoje veči- noma vidijo kot primerno oziroma ustre- zno, medtem ko v Bosni in Hercegovini v večini primerov ne. Odgovori slovenskih in bosanskih vzgojiteljic so pokazali stati- stično značilno razliko med vzorci (Višnjić- -Jevtić idr., 2022). Topić (2021) je ugotavljala razlike med slovenskimi in bosanskimi vrtci v materialnih pogojih za gibanje otrok ter razlike v mnenjih med slovenskimi in bo- sanskimi vzgojitelji o izbranih kazalnikih materialnih pogojev za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu. Rezultati so pokazali, da se mnenja vzgojiteljic v slovenskih in bo- sanskih vrtcih razlikujejo. Bosanske vzgo- jiteljice so v primerjavi s slovenskimi zelo nezadovoljne z izbiro in številom športnih pripomočkov, zunanjim igriščem in po- manjkanjem igral. V primerjavi s slovenski- mi vzgojiteljicami bosanske ne obiskujejo zunanjih površin, ki niso sestavni del vrtca. Infrastruktura vrtcev v Bosni in Hercegovi- ni je neenakomerno porazdeljena in bolj usmerjena v mestna območja, najslabše je v ruralnem okolju. To je tudi eden iz- med razlogov za nizko vključenost otrok v predšolsko vzgojo. Ugotovimo pa lahko, da vrtce v Bosni in Hercegovini večinoma obiskujejo otroci z urbanih območij, otroci z ruralnih območij, ki živijo v bogatejših go- spodinjstvih, ter otroci, katerih matere ima- jo višjo stopnjo izobrazbe in so zaposlene (UNICEF, 2013). Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obsta- jajo razlike med mnenjem staršev v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji o športnih dejav- nostih v predšolskem obdobju. Želeli smo glas mladih 97 tudi ugotoviti razloge staršev za vključe- vanje otrok v dodatno športno dejavnost ter njihovo mnenje o vlogi, ki jo imajo pri športnem udejstvovanju svojih otrok. „Metode Preizkušanci V raziskavo je bil vključen 701 starš, od tega 213 moških (30,4 %) in 488 žensk (69,6 %). Polovica anketirancev je bila iz Slovenije (49,4 %), polovica iz Bosne in Hercegovine (50,6 %). Povprečna starost anketirancev iz Slovenije je bila 36 let, anketiranih iz Bosne in Hercegovine pa 33 let. Povprečna starost njihovih otrok je bila 4 leta. Pripomočki Raziskavo smo izvedli prek spletnega por- tala 1ka. Pripravili smo vsebinsko enaki anketi s 14 vprašanji v dveh jezikih (v slo- venščini in bosanščini). V prvem delu anke- tnega vprašalnika so se vprašanja nanašala neposredno na anketirance, v drugem delu pa na pogostost ukvarjanja s športom in njihovo mnenje o športu kot dejavniku, ki vpliva na razvoj otroka. Postopek Vprašalnike smo posredovali v elektronski obliki. Podatke smo statistično obdelali v programu IBM SPSS 25 (SPSS Inc., Armonk, NY, ZDA). Primerjavo med dvema opisnima spremenljivkama smo izračunali z dvo- smernim hi-kvadrat testom. Primerjavo med slovenskimi in bosanskimi starši v sto- penjskih trditvah o pomenu športne dejav- nosti smo izračunali z Mann-Whitneyjevim rang testom, medtem ko smo korelacijo med dvema ordinalnima spremenljivkama izračunali s Spearmanovim rang korelacij- skim koeficientom. Rezultati primerjav in povezav so bili interpretirani kot statistično značilni pri stopnji tveganja 5 %. „Rezultati Mnenje staršev predšolskih otrok o pomenu športnih dejav- nosti v predšolskem obdobju V Tabeli 1 je prikazana primerjava med slo- venskimi in bosanskimi starši pri izbranih trditvah o pomenu športne dejavnosti na otrokov razvoj. Slovenski starši se v primer- javi z bosanskimi v precej večji meri strinja- jo z vsemi trditvami o pozitivnem vplivu športne aktivnosti na njihovega otroka (p = 0,000-0,013), z izjemo trditve o vplivu špor- tne dejavnosti na razvoj otrokove samoza- vesti, kjer med slovenskimi in bosanskimi starši nismo ugotovili bistvenih razlik (p = 0,099). Vključevanje otrok v dodatno športno vadbo v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini V Tabeli 2 je prikazana primerjava med dr- žavama po vključenosti otrok v dodatne oblike športne vadbe. Slovenski starši svoje otroke statistično značilno pogosteje vklju- čujejo v dodatne oblike športne vadbe kot bosanski starši (p < 0,001). V Sloveniji je 63,87 % staršev vključilo svoje otroke v dodatno športno vadbo, medtem ko je bilo v Bosni in Hercegovini takšnih le 49,30 %. Tabela 1 Primerjava med slovenskimi in bosanskimi starši pri izbranih trditvah o pomenu športne dejavnosti N M SD Z p Športne dejavnosti vplivajo na čustveni razvoj otroka. SLO 346 4,44 0,74 –4,874 0,000 BIH 355 4,14 0,87 Športne dejavnosti vplivajo na intelektualni razvoj otroka. SLO 346 4,45 0,74 –5,274 0,000 BIH 355 4,16 0,81 Športne dejavnosti vplivajo na socialni razvoj otroka. SLO 346 4,52 0,69 –4,057 0,000 BIH 355 4,28 0,82 Športne dejavnosti vplivajo na zdravje otroka. SLO 346 4,83 0,46 –7,294 0,000 BIH 355 4,45 0,82 Športna dejavnost povečuje zaupanje vase. SLO 346 4,56 0,73 –5,556 0,000 BIH 355 4,26 0,82 Športne dejavnosti omogočajo spoznavanje novih prijateljev. SLO 346 4,56 0,70 –3,051 0,002 BIH 355 4,38 0,83 Športna dejavnost zagotavlja primerno preživljanje prostega casa. SLO 346 4,63 0,63 –5,258 0,000 BIH 355 4,33 0,83 Športna dejavnost zagotavlja otrokom pridobivanje dobrih navad. SLO 346 4,64 0,60 –5,738 0,000 BIH 355 4,31 0,84 Športna dejavnost odvrača od negativnih pojavov v današnji družbi. SLO 346 4,41 0,81 –2,715 0,007 BIH 355 4,23 0,92 Športna dejavnost navaja otroka na red in disciplino. SLO 346 4,59 0,66 –3,886 0,000 BIH 355 4,36 0,82 Športna dejavnost otrokom omogoča nekaj časa zase. SLO 346 4,05 0,99 –3,551 0,000 BIH 355 4,32 0,85 Športna dejavnost vpliva na pridobitev novih izkušenj, ki bodo otrokom koristile v prihodnosti. SLO 346 4,52 0,68 -2,599 0,009 BIH 355 4,36 0,81 Športna dejavnost pozitivno vpliva na otrokovo razpoloženje. SLO 346 4,63 0,63 –2,483 0,013 BIH 355 4,45 0,83 Športna dejavnost vpliva na razvoj samoza- vesti otroka. SLO 346 4,57 0,67 –1,647 0,099 BIH 355 4,43 0,84 Opomba. M = povprečje; SD = standardni odklon; Z = testna statistika; p = statistična značilnost; 1 = popolnoma se ne strinjam; 5 = popolnoma se strinjam. Tabela 2 Primerjava med državama po vključenosti otrok v dodatne oblike športne vadbe Vključenost otroka v doda- tno vadbo Skupno Χ² P da ne Država SLO f 221 125 346 15,148 0,000 f (%) 63,87 % 36,13 % 100,00 % BIH f 175 180 355 f (%) 49,30 % 50,70 % 100,00 % Skupno f 396 305 701 f (%) 56,4 % 43,51 % 100,00 % Opomba. Χ² = dvosmerni hi-kvadrat test; p = statistična značilnost. 98 Razlogi, zaradi katerih starši otrok ne vključujejo v dodatno športno dejavnost V Tabeli 3 je prikazana primerjava med slovenskimi in bosanskimi starši v razlogih za nevključevanje otrok v dodatne oblike športne dejavnosti. Iz Tabele 2 je razvidno, da 36,13 % slovenskih in 50,70 % bosanskih otrok ni vključenih v dodatno športno de- javnost. Med slovenskimi in bosanskimi starši smo ugotovili statistično značilne razlike pri razlogih za nevključevanje otrok v doda- tne oblike športne dejavnosti (p < 0,001). Bosanski starši v večji meri ne vidijo potre- be po dodatnem gibanju svojih otrok (za 36,1 %), nekateri pa menijo, da njihov otrok ni dovolj star in da bo dodatno športno vadbo obiskoval takrat, ko bo hodil v šolo (14,5 %). Slovenski starši v večji meri poro- čajo, da njihovi otroci ne želijo obiskovati dodatnih oblik športne dejavnosti (za 10,0 %), pod »drugo« pa jih je večina zapisala, da je otrok premlad za dodatne obveznosti ter da je ta čas namenjen družini in igri na prostem (25,0 %). Pogostost športnega udejstvo- vanja staršev v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini Tabela 4 nam kaže, kako pogosto se star- ši iz obeh državah ukvarjajo s športom. V Bosni in Hercegovini se kar 46,2 % staršev ne ukvarja s športom, medtem ko je bilo v Sloveniji takšnih le 16,8 %. Anketirani starši iz Slovenije se pogosteje oziroma večkrat na teden ukvarjajo s športom kot anketira- ni starši iz BiH. Vključevanje otrok v dodatno športno dejavnost glede na izobrazbo staršev V Tabeli 5 je prikazana primerjava vključe- nosti otrok v dodatne oblike športne de- javnosti z vidika izobrazbe staršev. Rezultati kažejo, da višje izobraženi starši statistično značilno pogosteje vključujejo svoje otroke v dodatne oblike športne vadbe kot starši z nižjo ravnijo izobrazbe (osnovna, poklicna ali srednja šola) (p < 0,001). Raziskava je pokazala, da je imela skoraj po- lovica slovenskih in bosanskih anketiranih staršev diplomo prve stopnje (SLO: 47,1 %; BiH: 45,4 %). Pri slovenskih starših po najvišji doseženi izobrazbi sledita srednješolska (24,0 %) in diploma 2. stopnje (19,3 %), pri bosanskih starših pa v veliki meri zaključe- na poklicna šola – 32,7 %. Anketirani slo- venski starši so imeli torej višjo izobrazbo kot bosanski starši. „Razprava Gibanje je osnovna otrokova potreba, ki mu omogoča, da se pravilno razvija in zraste v zdravo in družabno bitje, ki pozna osnovne življenjske vrednote. Potrebo po gibanju moramo spodbujati, saj je to ena izmed pomembnih poti k celostnemu otrokovemu razvoju. Starši so svojemu otroku vzor, in če so starši do športa pozi- tivno naravnani, bo tudi otrok pokazal željo in ustrezen odnos do športa (Gabrijelčič Blenkuš, 2013; Bučar Pajek idr., 2015; Jurak, 2020; WHO, 2021; Kasović idr., 2022). V raziskavi smo ugotovili, da se v Bosni in Hercegovini kar 46,2 % staršev predšol- skih otrok ne ukvarja s športom, medtem ko je v Sloveniji športno neaktivnih precej manj – le 16,8 %. V Bosni in Hercegovini se starši predšolskih otrok manj pogosto ukvarjajo s športom kot starši enako sta- rih otrok v Sloveniji. Prav tako je raziskava pokazala, da bosanski starši v primerjavi s slovenskimi svoje otroke precej manj vklju- čujejo v dodatno športno vadbo – v Bosni in Hercegovini je bilo takšnih staršev 50,7 %, v Sloveniji pa 36,1 %. Tudi številne druge raziskave so pokazale, da so otroci športno bolj aktivnih staršev tudi sami bolj aktivni (Videmšek idr., 2010; Debenec, 2013; Oblak, 2014; Modic, 2015; Plevnik in Pišot, 2017; Tabela 3 Primerjava med slovenskimi in bosanskimi starši v razlogih za nevključevanje otrok v dodatne oblike športne dejavnosti Država Skupno Χ² pSLO BIH f f (%) f f (%) f f (%) Razlog za nevklju- čitev otroka v športno vadbo Ni potrebe po doda- tnem gibanju v vrtcu 16 12,80 % 88 48,89 % 104 34,10 % 47,039 0,000 V bližini kraja ni organi- zirane nobene športne vadbe za otroke 22 17,60 % 23 12,78 % 45 14,75 % Prevelik finančni zalogaj 13 10,40 % 5 2,78 % 18 5,90 % Otrok ne želi obiskovati vadbe 25 20,00 % 18 10,00 % 43 14,10 % Nimam časa voziti otroka na vadbo 17 13,60 % 20 11,11 % 37 12,13 % Drugo 32 25,60 % 26 14,44 % 58 19,02 % Skupno 125 100,00 % 180 100,00 % 305 100,00 % Opomba. Χ² = dvosmerni hi-kvadrat test; p = statistična značilnost. Tabela 4 Pogostost ukvarjanja s športom staršev v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini Država SLO BIH POGOSTOST UKVARJANJA S ŠPORTOM Se ne ukvarjam f 58 164 f (%) 16,8 46,2 1–2-krat na teden f 199 151 f (%) 57,5 42,5 3–4-krat na teden f 69 35 f (%) 19,9 9,9 5-krat ali večkrat na teden f 20 5 f (%) 5,8 1,4 Skupno f 346 355 f (%) 100,0 100,0 glas mladih 99 Videmšek in Videmšek, 2017). Videmšek in Videmšek (2017) sta v svoji študiji navajali pomembnost vpliva staršev na otrokovo vključevanje v športne dejavnosti. Kot ugo- tavljata, imajo starši velik vpliv pri podpori otroka v športu, po drugi strani pa so v veli- ko primerih prav oni sami dejavnik, ki lahko otroka v športu tudi ovira. Crumbley idr. (2020) pojasnjujejo, da so starši vzor otro- kom, saj so otroci bolj športno dejavni, če se s športom ukvarjajo tudi njihovi starši. Zajec (2009), Tomšič (2010) in Dolar (2016) navajajo, da ima okolje eno od ključnih vlog pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga otroka. Tudi na Inštitutu Aspen (2018) so raziskovalci ugotovili, da starši najbolj vplivajo na vključevanje otrok v šport, saj ti zaradi finančnih razlogov, pomanjkanja časa in okolja, v katerem otrok živi, svojih otrok ne vključujejo v športne dejavnosti. Če starši nimajo veliko časa za kakovostno preživljanje časa z otroki, bodo ti večino časa preživljali pred zasloni, pasivno, kar je danes velik problem in lahko povzroči po- sledice na razvoju otroka (Wolfenden idr., 2016; Chambonniere idr., 2021; WHO, 2021). Izobrazba staršev je zelo pomembna, saj je od nje večinoma odvisen socialno-eko- nomski status družine. Otroci premožnejših staršev imajo največkrat več možnosti, da živijo v stimulativnem okolju, kot otroci, ki živijo v družini s slabšim socialno-ekonom- skim položajem. Izobrazba staršev pa lahko vpliva tudi na njihove interese, mnenje in status v družbi (Logaj, 2015; Mandarić Vu- kušić, 2018; Petrović in Zorić, 2019). Izobraz- ba staršev nedvomno vpliva tudi na način vzgoje otroka. Prav zato smo predvidevali, da bodo otroci višje izobraženih staršev v večji meri vključeni v dodatno športno dejavnost, kar smo z našo raziskavo potr- dili. Ugotovili smo tudi, da imajo anketirani starši iz Bosne in Hercegovine v povprečju nižjo izobrazbo kot slovenski anketiranci. Povezavo med ravnijo izobrazbe staršev in športnim udejstvovanjem njihovih otrok sta preučevala tudi Petrović in Zorić (2019), ki sta prav tako ugotovila, da so otroci star- šev z nižjo ravnijo izobrazbe manj vključeni v šport, medtem ko se otroci višje izobraže- nih staršev v večji meri ukvarjajo s športom. Oblak (2014) je ugotovila, da z vidika izo- brazbe staršev ni razlik med cilji, ki jih imajo ti za svoje otroke na področju športa. Logaj (2015) pa je v svoji študiji ugotovila, da višje izobraženi starši pogosteje vpisujejo svoje otroke v športne programe. Eden izmed ciljev raziskave je bil tudi ugo- toviti, ali se v mnenja bosanskih in sloven- skih staršev o športnih dejavnostih pred- šolskih otrok razlikujejo. Zaradi osebnih izkušenj smo pričakovali precejšnjo razliko med tema dvema državama. V raziskavi smo potrdili našo hipotezo; v trditvah, ki govorijo o pozitivnem vplivu športa na otrokov razvoj, so slovenski starši veliko bolj poudarjali pomen pozitivnega vpliva na otroka kot bosanski starši, z izjemo trditve o vplivu športne dejavnosti na razvoj otro- kove samozavesti, kjer med slovenskimi in bosanskimi starši nismo ugotovili bistve- nih razlik. Ugotavljamo, da so velike razlike med državama pri odnosu do športa; v Slo- veniji je pomembnost športa precej večja kot v Bosni in Hercegovini. Slovenci veliko več časa preživijo aktivno, medtem ko se v Bosni in Hercegovini prosti čas večinoma preživlja pasivno. Neaktivnost staršev v Bo- sni in Hercegovini potrjujemo tudi z našo raziskavo, saj smo ugotovili, da se jih skoraj polovica ne ukvarja s športom. Slovenski starši se statistično značilno razli- kujejo od bosanskih tudi v razlogih, zaradi katerih ne vključujejo svojega otroka v do- datno športno dejavnost. Ugotovili smo, da je bilo staršev, katerih otroci ne obisku- jejo dodatnih športnih dejavnosti, v Bosni in Hercegovini precej več kot v Sloveniji. Bosanski starši večinoma ne vidijo potre- be po dodatnem gibanju svojih otrok, medtem ko slovenski starši, katerih otroci niso vključeni v dodatno športno vadbo, v večji meri poročajo, da njihovi otroci te ne želijo obiskovati. S to ugotovitvijo se lahko vrnemo k pomembnosti zadovolje- vanja otrokovih potreb in odnosa staršev do teh; lahko rečemo, da se mnenja star- šev v teh dveh državah precej razlikujejo. To dokazuje tudi raziskava, ki je preučevala program predšolske vzgoje v Sloveniji ter Bosni in Hercegovini; slovenski vzgojitelji menijo, da vrtci ponujajo ustrezno okolje in da program predšolske vzgoje omogoča celosten razvoj otrok, medtem ko v Bosni in Hercegovini v večini primerov ne. Odgo- vori slovenskih in bosanskih vzgojiteljic so pokazali veliko statistično značilnih razlik med vzorci (Višnjić-Jevtić idr., 2022). Topić (2021) je ugotavljala razlike med slovenski- mi in bosanskimi vrtci glede materialnih pogojev za gibanje otrok ter razlike med mnenji slovenskih in bosanskih vzgojiteljev. Rezultati so pokazali, da se mnenja vzgoji- teljic v slovenskih vrtcih bistveno razlikuje- jo od mnenj vzgojiteljic v bosanskih vrtcih, saj so bosanske vzgojiteljice v primerjavi s slovenskimi zelo nezadovoljne z izbiro in s številom športnih pripomočkov, z zunanjim igriščem, s pomanjkanjem igral itd. „Sklep Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da so starši predšolskih otrok v Bosni in Herce- govini manj športno ozaveščeni kot starši v Sloveniji. Sodelovanje vrtcev v raziskavi za pridobitev podatkov za Bosno in Herce- govino je bilo pod pričakovanji, saj so bili vrtci v Bosni in Hercegovini v velikem šte- vilu zelo neodzivni. Ugotovili smo, da imajo ti vrtci v od osebnih kontaktnih podatkov le telefonske številke staršev, elektronskih naslovov pa ne, ter da ankete sploh ni mogoče posredovati po e-pošti. Anketne vprašalnike so izpolnjevali na podlagi navo- dil, posredovanih na roditeljskih sestankih. Uprava vrtcev na območju Bosne in Herce- Tabela 5 Primerjava vključenosti otrok v dodatne oblike športne vadbe z vidika ravni izobrazbe staršev Vključenost otroka še v kakšno drugo vadbo Skupno Χ² p da ne Raven izobrazbe Osnovna šola ali poklic- na šola f 15 32 47 60,608 0,000 f (%) 31,91 % 68,09 % 100,00 % Srednja šola f 73 121 194 f (%) 37,63 % 62,37 % 100,00 % Dodiplomski študij f 219 113 332 f (%) 65,96 % 34,04 % 100,00 % podiplomski študij f 89 39 128 f (%) 69,53 % 30,47 % 100,00 % Skupno f 396 305 701 f (%) 56,49 % 43,51 % 100,00 % Opomba. Χ² = dvosmerni hi-kvadrat test; p = statistična značilnost. 100 govine sploh ni sodelovala elektronsko, te- lefonsko pa zelo kratko in nezainteresirano. Eden od razlogov, da ankete niso želeli po- sredovati staršem, je bil po njihovem mne- nju ta, da je veliko staršev »računalniško neizobraženih« (osebna komunikacija, 30. januar, 2023). Na roditeljskem sestanku smo imeli priložnost ugotoviti, da so starši sami in brez težav izpolnjevali anketni vprašal- nik. Na območju Slovenije je sodelovanje potekalo veliko lažje. Uprava vrtcev in tudi starši so bili zelo odzivni, podatke smo pri- dobili v zelo kratkem času. Komunikacija je potekala le elektronsko, prek e-naslova. Pri izvajanju in posredovanju anketnih vpra- šalnikov v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji smo ugotovili, da so v primerjavi s Slove- nijo vrtci v Bosni in Hercegovini v manjši meri motivirani za delo, nova sodelovanja in nove načine izvajanja dejavnosti v vrtcu. Kot je v svoji raziskavi ugotovila že Dobro- tić (2022), in sicer da se izvajanje predšolske vzgoje v državah na območju nekdanje Jugoslavije precej razlikuje ter da ima Bo- sna in Hercegovina najslabše stanje glede odziva staršev, lahko to potrdimo tudi z našo raziskavo. Ugotovili smo veliko razlik pri pristopu ter med rezultati, pridobljeni- mi z anketnim vprašalnikom. Še posebej pa za področje predšolske vzgoje skrb vzbuja dejstvo, da število otrok v vrtcih v Sloveniji z leti narašča, medtem ko v Bosni in Her- cegovini ostaja enako ali je celo v upadu (Kozmelj, 2020; Eurydice, 2019). „Literatura 1. The Aspen Institute (2018). Project play: Sta- te of Play, trends and developments. https:// assets.aspeninstitute.org/content/uplo- ads/2018/10/StateofPlay2018_v4WEB_2-FI- NAL.pdf 2. Bučar Pajek, M., Starc, G., Kovač, M., Strel, J., Golja, P., Robič, T., Zdešar Kotnik, K., Kobal Grum, D., Filipčič, T., Sorić, M., Mišigoj Dura- ković, M., Šajber, D., Leskošek, B., Ulaga, M., Pinter, S., Hadžić, V., Zaletel, P., Zaletel-Kragelj, L., Djomba, J. K., ... Jurak, G. (2015). The ACD- Si 2014 – a decennial study on adolescents‘ somatic, motor, psychosocial development and healthy lifestyle. Društvo antropologov Slovenije, 21(3), 107–123. http://www.dlib.si 3. Camović, D. in Bećirović-Karabegović, J. (2022). Educational Quality of Early Child- hood Education in Bosnia and Herzegovina. European Journal of Educational Research, 11(4), 1923–1936. https://doi.org/10.12973/ eu-jer.11.4.1923 4. Camović, D., Bećirović-Karabegović J., Ćurak, H., Šabanović, I. in Štefanc, D. (2018). Pro- cesna kakovost predšolske vzgoje v Bosni in Hercegovini. Sodobna pedagogika, 69 = 135(4), 30–48, 178–198. http://www.dlib.si 5. Chambonniere, C., Lambert, C., Fearnbach, N., Tardieu, M., Fillon, A., Genin, P., Larras, B., Melsens, P., Bois, J., Pereira, B., Tremblay, A., Thivel, D. in Duclos, M. (2021). Effect of the COVID-19 lockdown on physical activity and sedentary behaviors in French chil- dren and adolescents: New results from the ONAPS national survey. European journal of integrative medicine, 43, 101–308. https://doi. org/10.1016/j.eujim.2021.101308 6. Debenec, E. (2013). Analiza vključevanja pred- šolskih otrok v plesne dejavnosti [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si 7. Demografija in socialne statistike (2020). Sta- tistika izobraževanja-predšolsko izobraževanje v 2019/2020. https://www.stat.si/StatWeb/ Field/Index/9/83 8. Dobrotić, I. (2022). The (in)equality dynamic of childcare-related policy development in post-Yugoslav countries. Journal of europe- an social policy, 32(3), 270–286. https://doi. org/10.1177/09589287221088167 9. Dolar, A. (2016). Gibalne dejavnosti predšol- skih otrok in njihovih staršev [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. https://repozitorij.uni-lj.si 10. European Commission. (2015). Early Child- hood Education and Care: Providing all our Children with the Best Start for the World of Tomorrow. Communication from Commission. https://bit.ly/3GGFWgd 11. Eurydice (2018). National Education Systems: Early childhood education and care. https:// www.eacea.ec.europa.eu/index_en 12. Eurydice (2019). Organizacija predsolske vzgo- je. https://eacea.ec.europa.eu/national-po- licies/eurydice/content/organisationpro- grammes-all-preprimaryeducation-5_sl 13. Gabrijelčič Blenkuš, M. (2013). Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mlado- stnikih v Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja RS. 14. Gomerčić, L. (2020). Predšolska vzgoja v dr- žavah članicah EU (Slovenija, Hrvaška) in ne- članicah (Bosna in Hercegovina, Srbija), 57–69. https://doi.org/10.32320/978-961-270-324- 0.57-69 15. Jurak, G., Leskošek, B., Kovač, M., Sorić, M., Kramaršič, J., Sember, V., Djuric, S., Meh, K., Morrison, S., Strel, J. in Starc, G. (2020). SLOfit surveillance system of somatic and motor development of children and adolescents: Upgrading the Slovenian sports educatio- nal chart. Auc kinanthropologica, 56, 28–40. https://doi.org/10.14712/23366052.2020.4 16. Kasović, M., Štefan, L., Piler, P. in Zvonar, M. (2022). Longitudinal associations betwe- en sport participation and fat mass with body posture in children: A 5-year follow- -up from the Czech ELSPAC study. Plos one, 17(4). https://doi.org/10.1371/journal. pone.0266903 17. Kozmelj, A. (2020). Udeleženci predterciarnega izobraževanja in tisti, ki so izobraževanje na teh ravneh končali, Slovenija, šolski leti 2019/2020 in 2018/2019. Statistični urad Republike Slo- venije. https://www.stat.si/statweb/News/ Index/8854 18. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: MŠŠ, Urad Republike Slovenije za šolstvo. 19. Logaj, T. (2015). Mnenje staršev o vključevanju predšolskih otrok v organizirano športno vadbo v Zagorju ob Savi [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana]. https://repozitorij.uni-lj.si 20. Mandarić Vukušić, A. (2018). Professional Development of Kindergarten and Ele- mentary School Teachers for Collaboration with Parents. Croatian Journal of Education, 20 (1), 73–94. https://doi.org/10.15516/cje. v20i0.3046 21. Ministarstvo civilnih poslova (2021). Infor- macija o izvršenju Okvirnog zakona o pred- školskom odgoju i obrazovanju u BiH za 2020. godinu. https://bit.ly/3xaL7BE 22. Modic N. (2015). Mnenje staršev predšolskih otrok o športni vadbi v mestnem in podežel- skem okolju [Diplomsko delo, Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij. uni-lj.si 23. Oblak, I. (2014). Analiza razlogov za vključe- vanje otrok v športno gimnastiko v športnem društvu GIB Šiška [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repo- zitorij.uni-lj.si 24. Petrović, J. in Zorić, J. (2019). Family Determi- nants of Sports Activities in Preschool Chil- dren. V B. Antala, G. Demirhan, A. Carraro, C. Oktar, H. Oz in A. Kaplanova (ur.), Physical Education in Early Childhood Education and Care Researches-Best Pravtices-Situation (str. 123–134). Slovak Scienific Society for Physical Education and Sport and FIEP. https://www. researchgate.net/ 25. Plevnik, M. in Pišot, R. (2017). Rast in razvoj otroka. V M. Plevnik in R. Pišot (ur.), Razvoj elementarnih gibalnih vzorcev v zgodnjem otroštvu (str. 13–28). Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziologijo. https://rfasper.fasper.bg.ac.rs/ handle/123456789/2600 Print preview 26. Pravilnik o normativih in minimalnih teh- ničnih pogojih za prostor in opremo vrt- ca. (2000). http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV3140 27. Pravilnik o normativih za opravlja- nje dejavnosti predšolske vzgoje. (2014). http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV12026 28. Protokol med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o sodelovanju na področju izobraževanja glas mladih 101 (2013). Uradni list Republike Slovenije. https:// www.uradni-list.si/ 29. Statistični urad Republike Slovenije (2022/2023). Predšolska vzgoja. https://www. stat.si/StatWeb/Field/Index/9/83 30. Tomšič, S. (2016). Razlogi staršev za vključe- vanje predšolskih otrok v plesno dejavnost [Di- plomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si 31. Topić, S. (2021). Razlike v materialnih pogojih za gibanje otrok med slovenskimi in bosanskimi vrtci. [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. https://repozitorij.uni- -lj.si 32. United Nations International Children‘s Emergency Fund. (2013). Istraživanje vi- šestrukih pokazatelja (MICS) za Bosnu i Her- cegovinu 2011.-2012. [Multiple indicator clu- ster survey (MICS) Bosnia and Herzegovina 2011.-2012]. https://bit.ly/3MdU2GK 33. UNICEF Bosnia and Herzegovina Country Office Annual Report 2020. (2020). https:// www.unicef.org/reports/country-regional- -divisional-annual-reports-2020/Bosnia-and- -Herzegovina 34. Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk, D., Meško, M. in Gregorc, J. (2010). Nekateri vidiki špor- tnih dejavnosti predšolskih otrok. Šport: 58(1/2), 11–17. http://www.dlib.si 35. Videmšek, M. in Videmšek, T. (2017). Vpliv staršev in trenerja na otrokovo športno udej- stvovanje. Šport, 65(3/4), 14–19. http://www. dlib.si 36. Višnjić-Jevtić, A., Lepičnik Vodopivec, J., Pribi- šev Beleslin, T. in Šindić, A. (2022). Unmasking Sustainability in Early Childhood Education: Teachers’ Voices from Bosnia and Herzegovi- na, Croatia, and Slovenia. International Jour- nal of Early Childhood, 54(1), 119–137. https:// doi.org/10.1007/s13158-022-00321-2 37. Wolfenden, L., Wiggers, J., Morgan, P., Ra- zak, L. A., Jones, J., Finch, M., Sutherland, R., Lecathelinais, C., Gillham, K. in Yoong, S. L. (2016). A randomised controlled trial of multiple periods of outdoor free-play to increase moderate-to-vigorous physical ac- tivity among 3 to 6 year old children atten- ding childcare: study protocol. BMC public health, 16(1), 926. https://doi.org/10.1186/ s12889-016-3604-x 38. World Health Organization – WHO. (2021). Guidelines on physical activity, sedentary be- haviour and sleep for children under 5 years of age. https://www.who.int/news-room/fact- -sheets/detail/physical-activity 39. Zajec, J. (2009). Povezanost športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja [Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. https://repozitorij.uni-lj.si Sara Rizvić, mag. prof. šp. vzg. OŠ Božidarja Jakca, Nusdorferjeva 10, Ljubljana sara.rizvic97@gmail.com 102 Validity of the Daily Activity Behaviours Questionnaire among university students Abstract Physical activity, sedentary behaviour, and sleep (i.e., 24-hour movement behaviours) have important impacts on students’ health and well-being. With the emergence of the 24-hour movement paradigm, there is a need for questionnaires that evaluate move- ment behaviours over the entire 24-hour cycle. The aim of this study was to test concurrent validity of the Daily Activity Behav- iours Questionnaire (DABQ) among university students. Thirty-seven (25 females, 25 ± 2 years) students wore activity monitor (ac- tivPAL accelerometer) for seven days (24 hours per day) and completed the DABQ. The amount of sleep, sedentary behaviour, low intensity physical activity (LPA) and moderate-to-vigorous intensity physical activity (MVPA) captured by the DABQ and activPAL was calculated using proprietary software. The mean difference (DABQ - activPAL) between the two tools was 7 min/day for sleep (95% CI: -6, 20), -75 min/day for sedentary behaviour (95% CI: -128, -21), 105 min/day for LPA (95% CI: 53, 157) and -38 min/day for MVPA (95% CI: -51, -24). The Spearman correlation coefficient between DABQ and activPAL was 0.71 for sleep, 0.48 for sedentary behaviour, 0.59 for LPA and 0.50 for MVPA. The results of the study suggest adequate validity of the DABQ for the assessment of 24-hour movement behaviours in large epidemiological studies on university students. Keywords: time-use questionnaire, time-use composition, 24-h movement behaviours, time-use epidemiology, DABQ Izvleček Telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje (tj. 24-urno gi- balno vedenje) pomembno vplivajo na zdravje in dobro počutje študentov. Z nastankom 24-urne paradigme se je pojavila potreba po vprašalnikih, ki vrednotijo gibalno vedenje v okviru celotnega 24-urnega cikla. Namen študije je bil preveriti sočasno veljavnost Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (angl. Daily Ac- tivity Behaviours Questionniare – DABQ) med študenti. Sedemin- trideset (25 žensk, 25 ± 2 leti) študentov je nosilo merilnik gibanja (pospeškometer activPAL) sedem dni (24 ur na dan) in izpolnilo vprašalnik DABQ. Z uporabo pripadajoče programske opreme smo izračunali količino spanja, sedentarnega vedenja, nizko intenzivne telesne dejavnosti (NTD) in zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti (ZVTD), zajete z vprašalnikom DABQ in activPAL. Pov- prečna razlika (DABQ – activPAL) med orodjema je za spanje zna- šala 7 min/dan (95 % IZ: –6, 20), za sedentarno vedenje –75 min/ dan (95 % IZ: –128, –21), za NTD 105 min/dan [95 % IZ: 53, 157] in za ZVTD –38 min/dan (95 % IZ: –51, –24). Spearmanov korelacijski koe- ficient med vprašalnikom DABQ in activPAL je za spanje znašal 0,71, za sedentarno vedenje 0,48, za NTD 0,59 in za ZVTD 0,50. Izsledki študije kažejo ustrezno veljavnost vprašalnika DABQ za vrednote- nje 24-urnega gibalnega vedenja v večjih epidemioloških študijah na študentih. Ključne besede: vprašalnik o porabi časa, kompozicija porabe časa, 24- urno gibalno vedenje, epidemiologija porabe časa, DABQ Anja Šuc1, Kaja Kastelic2,3, Lea Einfalt1, Nejc Šarabon1,3 Preverjanje veljavnosti Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti pri študentih 1Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija 2Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2, 6000 Koper, Slovenija 3InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola, Slovenija glas mladih 103 „Uvod Telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje pomembno vplivajo na zdravje (Chaput idr., 2020; Physical Activity Gui- delines Advisory Comitee, 2018; Saunders idr., 2020). Raziskave kažejo, da so večja količina ukvarjanja s telesno dejavnostjo, manjša količina sedentarnega vedenja – tj. vsakršno vedenje v času budnosti, ki ga za- znamuje nizka poraba energije (≤ 1,5 MET) in pri katerem je posameznik v sedečem položaju, se naslanja ali leži (Tremblay idr., 2017) – in zmerna količina spanja (npr. od sedem do devet ur na noč za odrasle (Ross idr., 2020)) povezane z boljšim zdravjem in dobrim počutjem. Na primer, raziskave kažejo na manjšo pojavnost kroničnih ne- nalezljivih obolenj, boljšo kakovost življenja in daljšo življenjsko dobo (Chaput idr., 2020; Patterson idr., 2018; Physical Activity Guide- lines Advisory Comitee, 2018; Saunders idr., 2020). Dnevna količina ukvarjanja s telesno de- javnostjo različnih intenzivnosti, npr. niz- ko intenzivna telesna dejavnost (NTD) in zmerno do visoko intenzivna telesna de- javnost (ZVTD) (Strath idr., 2013), količina sedentarnega vedenja in spanja v seštevku vedno rezultirajo v 24 ur. V vsakem danem trenutku je posameznik bodisi telesno dejaven bodisi sedentaren ali spi. Iz tega sledi, da vsaka sprememba količine enega od omenjenih gibalnih vedenj vodi v ne- izogibno spremembo količine enega ali več preostalih gibalnih vedenj. Na primer, večja količina sedentarnega vedenja vodi v manjšo količino telesne dejavnosti in/ali spanja (Rosenberger idr., 2019). Na podlagi dejstva, da so gibalna vedenja medseboj- no odvisna, jih je po nedavnem spoznanju smiselno obravnavati skupaj – kot dele celote (Chastin, Palarea-Albaladejo, Dontje in Skelton, 2015; Dumuid idr., 2020; Pedišić, Dumuid in Olds, 2017; Rollo, Antsygina in Tremblay, 2020)Palarea-Albaladejo J, Dontje ML, Skelton DA (2015. Iz potrebe po poime- novanju te celote je nastal izraz »24-urno gibalno vedenje« (Rosenberger idr., 2019; Tremblay idr., 2016). Za vrednotenje 24-urnega gibalnega ve- denja v raziskovanju se najpogosteje upo- rabljajo pospeškometri ali kombinacija več različnih vprašalnikov (Grgic idr., 2018; Rollo idr., 2020). Večina dosedanjih vprašal- nikov je namreč namenjena vrednotenju zgolj enega ali dveh gibalnih vedenj (npr. Mednarodni vprašalnik o telesni dejavnosti – IPAQ). V nedavno objavljenem pregle- dnem članku so ugotovili, da primanjkuje samoporočanih vprašalnikov, ki bi vredno- tili vsa gibalna vedenja v okviru 24-urnega cikla (Rodrigues idr., 2022). Uporaba vpra- šalnikov je cenejša in bolj praktična meto- da v primerjavi z merilniki gibanja (Strath idr., 2013), zato ostaja potreba po veljavnih vprašalnikih za vrednotenje 24-urnega gi- balnega vedenja (Rodrigues idr., 2022). Za to je bil pred kratkim razvit Vprašalnik o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (angl. Daily Activity Behaviours Questionnaire – DABQ), ki omogoča vrednotenje 24-urne- ga gibalnega vedenja (Kastelic in Šarabon, 2022b). Vprašalnik DABQ je izkazal ustrezno zanesljivost in veljavnost na vzorcu zapo- slenih odraslih Slovencev (Kastelic, Šara- bon, Burnard in Pedišić, 2022). Vprašalnik DABQ je namenjen tako delovno aktivni populaciji kot tudi tistim, ki niso za- posleni (npr. šolajoča se mladina, študenti, brezposelni, upokojenci). Vprašalnik DABQ je sestavljen iz štirih sklopov vprašanj o: spanju, gibalnem vedenju na delu, gibal- nem vedenju med potjo na delo in z dela ter gibalnem vedenju izven dela. Zaposleni anketiranec izpolni vse štiri sklope vprašanj, medtem ko nezaposleni anketiranec izpol- ni le prvi in četrti sklop vprašanj (preskoči drugi in tretji sklop vprašanj, ki sprašujeta po gibalnem vedenju, povezanem z de- lom). Slovenska različica vprašalnika DABQ je bila validirana na vzorcu zaposlenih odraslih (Kastelic idr., 2022), s čimer ostaja potreba po preverjanju veljavnosti vpra- šalnika na populaciji nezaposlenih. S tem namenom smo v študiji preverili sočasno veljavnost vprašalnika DABQ na vzorcu štu- dentov – ti predstavljajo podskupino odra- slih, ki večinoma še ni zaposlena. „Metode Načrt raziskave V študiji so sodelovali študenti dodiplom- skega in podiplomskega študija. Vzorčenje študentov je bilo priložnostno, pri čemer so bili vključitveni kriteriji status študenta, razumevanje slovenskega jezika in gibalna neoviranost. Na prvi dan raziskave so pre- iskovanci prejeli merilnik gibanja in ustna navodila za nošenje. Merilnik gibanja so nosili sedem dni (24 ur na dan). Na osmi dan so ga vrnili in samostojno izpolnili vprašalnik DABQ ter podali podatke o svoji starosti (leta), spolu (moški/ženski), telesni masi (kg), telesni višini (cm), stopnji študija (1. stopnja/2.stopnja/3.stopnja), smeri štu- dija (ime študijskega programa) in statusu študenta (redni študent/študij ob delu). Pred vključitvijo v raziskavo so vsi preiskovanci podpisali soglasje za prostovoljno sode- lovanje. Študija je bila izvedena v skladu s Helsinško deklaracijo, odobrila jo je Komisi- ja Republike Slovenije za medicinsko etiko (številka odobritve: 0120–557/2017/4). Vprašalnik o spanju, sedenju in telesni dejavnosti Vprašalnik o spanju, sedenju in telesni de- javnosti (angl. Daily Activity Behaviours Questionnaire – DABQ) sprašuje po spanju, sedentarnem vedenju, NTD in ZVTD v pre- teklih sedmih dneh. Validacijska študija na zaposlenih odraslih je pokazala ustrezno zanesljivost (ICC = 0,59–0,69) in veljavnost (ρ = 0,38–0,66) vprašalnika za namen epi- demiološkega raziskovanja (Kastelic idr., 2022). Vprašalnik je dostopen v angleškem, hrvaškem, nemškem in slovenskem jeziku (dostopno na https://healthytimeuse.com/ sl/pages/2). V naši študiji smo uporabili slo- vensko različico spletnega vprašalnika. Merilnik gibanja V študiji smo uporabili pospeškometer ac- tivPAL4micro (PAL Technologies Ltd., Gla- sgow, Škotska), ki se uporablja za veljavno vrednotenje količine spanja, sedentarnega vedenja, NTD in ZVTD (Carlson idr., 2021; Lyden, Keadle, Staudenmayer in Freed- son, 2017). Preiskovanci so nosili activPAL na sprednji strani stegna (nalepljen z me- dicinsko nalepko Tegaderm), na polovici razdalje med sprednjim zgornjim črevnič- nim robom in kolenom. Preiskovanci so activPAL nosili sedem dni (24 ur/dan) razen med plavanjem ali obiskom savne. V času nošenja activPAL so preiskovanci izpolnje- vali dnevnik spanja (Carlson idr., 2021). Po sedemdnevnem obdobju nošenja acti- vPAL smo podatke prenesli na računalnik z uporabo pripadajoče programske opreme (PALconnect, verzija 8.11.4.89, PAL Techno- logies Ltd.). Obdelava podatkov Podatke, zajete z vprašalnikom DABQ, smo vnesli v pripadajočo programsko opremo DABQanalyser 3.0 (Kastelic in Šarabon, 2022a), s katero smo izračunali spremenljiv- ke o samoporočanem 24-urnem gibalnem vedenju. Količina spanja je bila izračuna- na kot seštevek časa v postelji, ki smo mu odšteli čas budnosti med časom v postelji (tj. čas, potreben za uspavanje, in seštevek vseh zbujanj med spanjem) in prišteli čas dnevnih dremežev (Kastelic in Šarabon, 104 2022b). Količina sedentarnega vedenja je bila izračunana na podlagi poročanega deleža časa budnosti, preživetega sede ali leže (pri čemer je bil čas budnosti izra- čunan po enačbi: 24 ur – spanje). Količina ZVTD je bila izračunana kot vsota trajanja hitre hoje ter udejstvovanja v rekreacijskih/ športnih aktivnostih in drugih fizično na- pornejših aktivnostih, ki niso del rekreacije/ športa. Količina NTD je bila izračunana kot preostanek časa po enačbi: 24 ur – spanje – sedentarno vedenje – ZVTD. Podatki, pridobljeni s pospeškometrom activPAL, so bili obdelani s pripadajočo programsko opremo PALanalysis (verzija 8.11.4.61, PAL Technologies Ltd.). Uporabili smo algoritem CREA, ki omogoča izračun dnevnega časa spanja, sedentarnega ve- denja in telesne dejavnosti. Na podlagi podatkov iz pospeškometra in informacij iz dnevnika spanja smo v programu PA- Lanalysis natančneje določili začetek in konec spanja za vsak dan posebej, posto- pek je podrobneje opisan drugje (Carlson idr., 2021; Kastelic idr., 2022). Podatke smo nato izvozili v obliki .csv. Trajanje samo- poročanih dnevnih dremežev smo prišteli k času spanja in odšteli od časa sedentar- nega vedenja. Za oceno količine ZVTD iz pospeškometrskih podatkov smo uporabili R-skripto »activpalProcessing« (Lyden, 2016; Lyden idr., 2017). Količino NTD smo izraču- nali po enačbi: 24 ur – spanje – sedentarno vedenje – ZVTD. Statistična analiza Podatke smo analizirali s pomočjo progra- ma R in R studio ob uporabi skript »De- scTools« in »summarytools«. Podatke o lastnostih preiskovancev smo predstavili kot absolutne in relativne (%) frekvenčne vrednosti. Podatke o količini spanja, se- dentarnega vedenja, NTD in ZVTD, zajete z vprašalnikom DABQ in activPAL, smo pred- stavili kot povprečne vrednosti s standar- dnimi odkloni (SO). V nadaljevanju smo za vsako gibalno ve- denje posebej izračunali razliko med vpra- šalnikom in activPAL na ravni posameznika (npr. količina spanja, zajeta z vprašalnikom – količina spanja, zajeta z activPAL) ter iz- računali povprečje razlik s 95-odstotnim intervalom zaupanja (IZ) in SO razlik. Izra- čunano povprečje razlik ponuja vpogled v morebitne sistematične razlike med orod- jema, medtem ko SO razlik ponuja vpogled v morebitne naključne razlike med orodje- ma. Uporabili smo Spearmanov korelacijski koeficient (ρ) s 95-odstotnim IZ in izračunali korelacijo med podatki, zajetimi z vprašal- nikom DABQ in z activPAL, za vsako gibalno vedenje posebej. Korelacijski koeficient ≥ 0,3 smo interpretirali kot kazalnik ustrezne veljavnosti vprašalnika za namen epidemi- ološkega raziskovanja (Akoglu, 2018). „Rezultati V raziskavi je sodelovalo 37 študentov (25 žensk). Preiskovanci so bili stari med 22 in 30 let. Večina študentov (68 %) je študirala na magistrskem študijskem programu 2. stopnje in bila vpisana v redni študij (73 %) (Tabela 1). Tabela 1 Lastnosti preiskovancev (n = 37) Vzorec študentov Povprečna starost v letih (SO) 25 (2) Spol; n (%) Ženski 25 (68) Moški 12 (32) ITM; n (%) Normalna telesna masa (18,5–24,9 kg/m2) 29 (78) Prekomerna telesna masa (≥ 25,0 kg/m2) 8 (22) Stopnja študija; n (%) 1. stopnja 4 (11) 2. stopnja 25 (68) 3. stopnja 8 (22) Študijski program; n (%) Kineziologija 12 (32) Fizioterapija 11 (30) Edukacijske vede 6 (16) Medicinske vede 3 (8) Ekonomija 2 (5) Drugo (organizacija, turizem, materiali) 3 (8) Status; n (%) Redni študent 27 (73) Študij ob delu 10 (27) Opomba. N = število; SO = standardni odklon; ITM = indeks telesne mase. Povprečna razlika med količino spanja, zajeto z vprašalnikom DABQ in activPAL, je znašala 7 min/dan [95 % IZ: –6, 20]. Ko- ličina sedentarnega vedenja, ovredno- tena z vprašalnikom DABQ, je bila nižja v primerjavi s količino, zajeto z activPAL, pri čemer je povprečna razlika znašala –75 min/dan [95 % IZ: –128, –21]. Nasprotno je bila z vprašalnikom zajeta količina NTD višja, povprečna razlika med orodjema je znašala 105 min/dan [95 % IZ: 53, 157]. Količina ukvarjanja z ZVTD, ovrednotena z vprašalnikom DABQ, je bila nižja v primer- javi s količino, zajeto z activPAL, pri čemer je povprečna razlika znašala –38 min/dan [95 % IZ: –51, –24]. Spearmanov korelacijski koeficient med vprašalnikom DABQ in acti- vPAL je za spanje znašal 0,71, za sedentarno vedenje 0,48, za NTD 0,59 in za ZVTD 0,50 (Preglednica 2). „Razprava V študiji smo na vzorcu študentov prever- jali veljavnost vprašalnika DABQ ob primer- javi s pospeškometrom activPAL. Ugotovili smo, da so za vrednotenje količine spanja, sedentarnega vedenja, NTD in ZVTD kore- lacijski koeficienti znašali med 0,48 in 0,71. V primerjavi z activPAL je bila z vprašalni- kom zajeta količina sedentarnega vedenja in ZVTD v povprečju nižja in količina NTD v povprečju višja. Izsledki kažejo ustrezno veljavnost vprašalnika DABQ za vrednote- nje 24-urnega gibalnega vedenja v večjih epidemioloških študijah na študentih. Veljavnost vprašalnika DABQ za vrednote- nje količine spanja pri študentih (ρ = 0,71) je bila primerljiva s predhodno poročano ve- ljavnostjo pri odraslih (ρ = 0,66; Kastelic idr., 2022) in starejših odraslih (ρ = 0,69; Kastelic, Löfler, Matko in Šarabon, 2023). Vprašalnik DABQ je pokazal boljšo veljavnost za vre- dnotenje količine spanja kot nekateri drugi vprašalniki (Cespedes idr., 2016; Lee, 2022).V nedavni študiji so poročali o izjemno nizki povezanosti (ρ = 0,08) med samoporoča- no količino spanja (ovrednoteno z enim vprašanjem) in količino spanja, izmerjeno s pospeškometrom, na populaciji mlaj- ših odraslih (18–30 let) (Lee, 2022). V drugi študiji, v kateri so količino spanja vredno- tili posebej za delovne dni in dela proste dni (vprašanja so se nanašala na običajni čas odhoda v posteljo in čas prebujanja), so poročali o nekoliko boljši veljavnosti (ρ = 0,38) (Cespedes idr., 2016). Predlagano je bilo, da na veljavnost samoporočane ko- ličine spanja vpliva celovitost vprašalnika (Matricciani, 2013); vprašalniki, ki količino spanja vrednotijo zgolj z enim vprašanjem, navadno kažejo slabšo veljavnost, med- tem ko izčrpnejši vprašalniki kažejo boljšo veljavnost. Vprašalnik DABQ sprašuje po času odhoda v posteljo in času prebujanja (posebej za delovne dni in dela proste dni), času, ki je potreben, da preiskovanec zaspi, glas mladih 105 po trajanju zbujanja med spanjem in traja- nju dnevnih dremežev, s čimer ga štejemo med temeljitejše vprašalnike. Vprašanja so postavljena tako, da preiskovancu ni treba izračunati količine spanja (to opravi razi- skovalec), kar verjetno dodatno prispeva k boljši točnosti samoporočane količine spa- nja (Kastelic idr., 2023). Veljavnost vprašalnika DABQ za vrednote- nje sedentarnega vedenja pri študentih (ρ = 0,48) je bila nekoliko boljša od predho- dno poročane veljavnosti pri odraslih (ρ = 0,42; Kastelic idr., 2022) in starejših odraslih (ρ = 0,35; Kastelic idr., 2023). Podobno je bila veljavnost nekoliko boljša tudi v pri- merjavi z veljavnostjo drugih uveljavljenih vprašalnikov o sedentarnem vedenju pri odraslih (ρ = 0,35; Bakker idr., 2020; r = 0,23, Meh, Jurak, Sorić, Rocha in Sember, 2021; ρ = 0,32; Prince idr., 2020) in študentih (ρ = 0,17–0,28; Gao idr., 2022). Znano je, da vpra- šalniki v primerjavi s pospeškometri veči- noma podcenijo količino sedentarnega vedenja. V eni od metaanaliz so poročali, da odrasli v povprečju podcenijo količino sedentarnega vedenja za 105 min/dan (Prince idr., 2020). Za vprašalnik DABQ je bilo poročano, da odrasli podcenijo seden- tarno vedenje za 96 min/dan (Kastelic idr., 2022) in starejši odrasli za 135 min/dan (Ka- stelic idr., 2023). V naši študiji smo ugotovili, da študenti podcenijo sedentarno vedenje za 75 min/dan. Nekoliko boljša veljavnost in točnost vprašalnika DABQ za vrednote- nje sedentarnega vedenja v naši študiji je morda posledica tega, da so dve tretjini na- šega vzorca predstavljali študenti kinezio- logije in fizioterapije. Ti so bolje ozaveščeni o sedentarnem vedenju ter pozornejši na lastno sedentarno vedenje, kar prispeva k podajanju točnejših informacij. Hkrati si študenti pri oceni količine sedentarnega vedenja lahko pomagajo s priklicem urnika predavanj na fakulteti (med predavanji so sedentarni). Ker je activPAL zlati standard za vrednotenje sedentarnega vedenja (Kang in Rowe, 2015), je treba izsledek o podce- njevanju sedentarnega vedenja upoštevati pri interpretaciji podatkov, zajetih z vprašal- nikom DABQ. V naši študiji se je podcenjevanje sedentar- nega vedenja v večji meri izrazilo v prece- njevanju NTD (za 105 min/dan). Vprašalnik DABQ namreč ne sprašuje po NTD; ta je izračunana kot preostanek časa do 24 ur (NTD = 24 ur – spanje – sedentarno vede- nje – ZVTD). Kljub temu vprašalnik DABQ kaže boljšo veljavnost za vrednotenje NTD (ρ = 0,56 v naši študiji pri študentih; ρ = 0,45 pri odraslih; Kastelic idr., 2022; ρ = 0,24 pri starejših odraslih; Kastelic idr., 2023) v pri- merjavi z nekaterimi drugimi vprašalniki, ki sprašujejo po NTD (ρ = 0,07–0,21; China- paw, Slootmaker, Schuit, Van Zuidam in Van Mechelen, 2009; Kurtze, Rangul, Hustvedt in Flanders, 2007). Vprašalniki, ki sprašujejo po NTD, so izjemno redki (Tanaka, Yakushiji, Tanaka, Tsubaki in Fujita, 2023) in večinoma kažejo nižjo korelacijo s pospeškometri kot vprašalniki za vrednotenje ZVTD in seden- tarnega vedenja (Prince idr., 2020; Sember idr., 2020). Količino NTD je najverjetneje težje priklicati v spomin, saj je ukvarjanje z NTD izraziteje porazdeljeno čez celoten dan (Troiano, Stamatakis in Bull, 2020). Iz- sledki o boljši veljavnosti vprašalnika DABQ nakazujejo, da je veljavnost z vprašalnikom zajete NTD boljša ob uporabi opisane me- tode izračuna preostanka časa do 24 ur kot neposredno spraševanje po NTD. Veljavnost vprašalnika DABQ za vredno- tenje ZVTD pri študentih (ρ = 0,50) je pri- merljiva s številnimi drugimi vprašalniki (ρ = 0,25–0,52; Gao idr., 2022; Helmerhorst, Brage, Warren, Besson in Ekelund, 2012; Kastelic idr., 2023, 2022; Sember idr., 2020). Študenti so v povprečju poročali o manjši količini ZVTD, kot je bila ovrednotena s po- speškometrom activPAL, pri čemer je raz- lika znašala 38 min/dan. O podobni razliki (40 min/dan) so poročali tudi v validacijski študiji vprašalnika DABQ na populaciji za- poslenih odraslih (Kastelic idr., 2022). Ti iz- sledki so v nasprotju z drugimi študijami, v katerih so poročali, da ljudje v povprečju precenijo samoporočano količino ukvarja- nja z ZVTD (Dyrstad, Hansen, Holme in An- derssen, 2014; Hagstromer, Ainsworth, Oja in Sjostrom, 2010; Prince idr., 2008)). Predla- gano je bilo, da se zlasti visoko intenzivna telesna dejavnost zaradi izrazitejših ob- čutkov ob zaznavanju napora bolj vtisne v spomin in je zato dovzetnejša za precenje- vanje (Dyrstad idr., 2014; Hagstromer idr., 2010). Povprečna količina ZVTD, ovredno- tena z vprašalnikom DABQ, je bila torej niž- ja od količine, ovrednotene z activPAL. Po- speškometer activPAL je med najpogosteje uporabljenimi merilniki gibanja v študijah 24-urnega gibalnega vedenja (Stevens idr., 2020), treba pa je omeniti, da activPAL ne velja za zlati standard vrednotenja ZVTD. V naši študiji smo za oceno ZVTD iz podatkov activPAL uporabili priporočeno metodo (Ortega, Forseth, Hibbing, Steel in Carlson, 2023), uporabljeno tudi v dveh predhodnih validacijskih študijah vprašalnika DABQ (Kastelic idr., 2023, 2022), kar nam je omo- gočilo dobro primerljivost med študijami. Ugotovili smo, da na podlagi znanega ne moremo z gotovostjo zaključiti glede pod- cenjevanja oziroma precenjevanja količine ZVTD, ovrednotene z vprašalnikom DABQ. Omejitve študije Glavni omejitvi naše študije sta razmeroma majhen vzorec in slabša reprezentativnost vzorca študentov. V naši raziskavi je so- delovalo 37 preiskovancev, kar je zmerno velika in sprejemljiva velikost vzorca za va- lidacijske študije (Mokkink idr., 2010). Zaradi priložnostnega vzorčenja naš vzorec ne predstavlja popolnoma reprezentativnega vzorca slovenskih univerzitetnih študentov; zlasti zaradi večjega deleža študentov, ki študirajo na 2. bolonjski stopnji, ter dejstva, da so študenti kineziologije in fizioterapije predstavljali skoraj dve tretjini celotnega vzorca (Pečan, 2023). S tem imajo izsledki naše študije verjetno nekoliko manjšo po- splošljivost. Tabela 2 Podatki o veljavnosti Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (DABQ) na vzorcu študentov Povprečje DABQ (SO), min/dan Povprečje activPAL (SO), min/dan Povprečna razlika (95-% IZ), min/dan SO razlike, min/dan Spearmanov ρ (95-% IZ) Spanje 472 (58) 465 (45) 7 (–6 do 20) 38 0,71 (0,50 do 0,84) Sedentarno vedenje 529 (181) 604 (85) –75 (–128 do –21) 160 0,48 (0,18 do 0,70) NTD 398 (182) 293 (67) 105 (53 do 157) 157 0,56 (0,29 do 0,75) ZVTD 41 (37) 78 (32) –38 (–51 do –24) 40 0,50 (0,21 do 0,71) Opomba. DABQ = Vprašalnik o spanju, sedenju in telesni dejavnosti; SO = standardni odklon; IZ = interval zaupanja; NTD = nizko intenzivna telesna dejavnost; ZVTD = zmerno do visoko intenzivna telesna dejavnost. 106 „Zaključek Vprašalnik DABQ je eden redkih vprašal- nikov za vrednotenje 24-urnega gibalne- ga vedenja. Izsledki naše študije kažejo ustrezno veljavnost vprašalnika DABQ za uporabo v večjih epidemioloških študijah na študentih. V prihodnje bi bilo smiselno preveriti tudi zanesljivost vprašalnika DABQ na vzorcu študentov. „Zahvala Avtorji se zahvaljujejo Evropski komisiji za financiranje projekta InnoRenew CoE (Spo- razum o dodelitvi sredstev št. 739574) v okviru programa Obzorje 2020 (H2020 WI- DESPREAD-2-Teaming; #739574) in Republi- ki Sloveniji (Financiranje naložb Republike Slovenije in Evropske unije v okviru Evrop- skega sklada za regionalni razvoj). „Literatura 1. Akoglu, H. (2018). User’s guide to correlation coefficients. Turkish Journal of Emergency Me- dicine, 18(3), 91–93. https://doi.org/10.1016/j. tjem.2018.08.001 2. Bakker, E. A., Hartman, Y. A. W., Hopman, M. T. E., Hopkins, N. D., Graves, L. E. F., Dunstan, D. W., … Thijssen, D. H. J. (2020). Validity and reliability of subjective methods to assess se- dentary behaviour in adults: a systematic re- view and meta-analysis. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 17(1), 75. https://doi.org/10.1186/s12966-020- 00972-1 3. Carlson, J. A., Tuz-Zahra, F., Bellettiere, J., Rid- gers, N. D., Steel, C., Bejarano, C., … Natara- jan, L. (2021). Validity of Two Awake Wear-Ti- me Classification Algorithms for activPAL in Youth, Adults, and Older Adults. Journal for the Measurement of Physical Behaviour, 4(2), 151–162. https://doi.org/10.1123/jmpb.2020- 0045 4. Cespedes, E. M., Hu, F. B., Redline, S., Rosner, B., Alcantara, C., Cai, J., … Patel, S. R. (2016). Comparison of Self-Reported Sleep Duration With Actigraphy: Results From the Hispanic Community Health Study/Study of Latinos Sueño Ancillary Study. American Journal of Epidemiology, 183(6), 561–573. https://doi. org/10.1093/aje/kwv251 5. Chaput, J.-P., Dutil, C., Featherstone, R., Ross, R., Giangregorio, L., Saunders, T. J., … Ca- rrier, J. (2020). Sleep duration and health in adults: an overview of systematic reviews. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism = Physiologie Appliquee, Nutrition Et Metaboli- sme, 45(10 (Suppl. 2)), S218–S231. https://doi. org/10.1139/apnm-2020-0034 6. Chastin, S. F. M., Palarea-Albaladejo, J., Don- tje, M. L. in Skelton, D. A. (2015). Combined Effects of Time Spent in Physical Activity, Sedentary Behaviors and Sleep on Obesi- ty and Cardio-Metabolic Health Markers: A Novel Compositional Data Analysis Appro- ach. PLOS ONE, 10(10), e0139984. https://doi. org/10.1371/journal.pone.0139984 7. Chinapaw, M. J., Slootmaker, S. M., Schuit, A. J., Van Zuidam, M. in Van Mechelen, W. (2009). Reliability and validity of the Activity Questionnaire for Adults and Adolescents (AQuAA). BMC Medical Research Methodology, 9(1), 58. https://doi.org/10.1186/1471-2288-9- 58 8. Dumuid, D., Pedišić, Ž., Palarea-Albaladejo, J., Martín-Fernández, J. A., Hron, K. in Olds, T. (2020). Compositional Data Analysis in Ti- me-Use Epidemiology: What, Why, How. In- ternational Journal of Environmental Research and Public Health, 17(7), 2220. https://doi. org/10.3390/ijerph17072220 9. Dyrstad, S. M., Hansen, B. H., Holme, I. M. in Anderssen, S. A. (2014). Comparison of Self- -reported versus Accelerometer-Measu- red Physical Activity. Medicine & Science in Sports & Exercise, 46(1), 99–106. https://doi. org/10.1249/MSS.0b013e3182a0595f 10. Gao, H., Li, X., Zi, Y., Mu, X., Fu, M., Mo, T. in Yu, K. (2022). Reliability and Validity of Common Subjective Instruments in Assessing Physical Activity and Sedentary Behaviour in Chinese College Students. International Journal of En- vironmental Research and Public Health, 19(14), 8379. https://doi.org/10.3390/ijerph19148379 11. Grgic, J., Dumuid, D., Bengoechea, E. G., Shrestha, N., Bauman, A., Olds, T. in Pedisic, Z. (2018). Health outcomes associated with reallocations of time between sleep, se- dentary behaviour, and physical activity: a systematic scoping review of isotemporal substitution studies. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 15(1), 69. https://doi.org/10.1186/s12966-018- 0691-3 12. Hagstromer, M., Ainsworth, B. E., Oja, P. in Sjo- strom, M. (2010). Comparison of a Subjective and an Objective Measure of Physical Activi- ty in a Population Sample. Journal of Physical Activity and Health, 7(4), 541–550. https://doi. org/10.1123/jpah.7.4.541 13. Helmerhorst, H. H. J., Brage, S., Warren, J., Besson, H. in Ekelund, U. (2012). A systematic review of reliability and objective criterion- -related validity of physical activity question- naires. International Journal of Behavioral Nu- trition and Physical Activity, 9(1), 103. https:// doi.org/10.1186/1479-5868-9-103 14. Kang, M. in Rowe, D. A. (2015). Issues and Challenges in Sedentary Behavior Measure- ment. Measurement in Physical Education and Exercise Science, 19(3), 105–115. https://doi.org /10.1080/1091367X.2015.1055566 15. Kastelic, K., Löfler, S., Matko, Š. in Šarabon, N. (2023). Validity of the German Version of Daily Activity Behaviours Questionnaire Among Older Adults. Journal of Aging and Physical Activity, 1–7. https://doi.org/10.1123/ japa.2022-0417 16. Kastelic, K. in Šarabon, N. (2022a). SSTana- lizator 3.0: orodje za čiščenje in analizo po- datkov iz Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (SST). Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. Pridobljeno s https://healthytimeuse.com/ DABQ_Analizator.xlsx 17. Kastelic, K. in Šarabon, N. (2022b). Vprašal- nik o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (SST): priročnik za uporabo. Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju. Pridobljeno s https://healthytimeuse.com/ DABQ_SlovenianVersion.pdf 18. Kastelic, K., Šarabon, N., Burnard, M. D. in Pedišić, Ž. (2022). Validity and Reliability of the Daily Activity Behaviours Questionnai- re (DABQ) for Assessment of Time Spent in Sleep, Sedentary Behaviour, and Physical Activity. International Journal of Environmen- tal Research and Public Health, 19(9), 5362. https://doi.org/10.3390/ijerph19095362 19. Kurtze, N., Rangul, V., Hustvedt, B.-E. in Flan- ders, W. D. (2007). Reliability and validity of self-reported physical activity in the Nord- Trøndelag Health Study (HUNT 2). Europe- an Journal of Epidemiology, 22(6), 379–387. https://doi.org/10.1007/s10654-007-9110-9 20. Lee, P. H. (2022). Validation of the National Health And Nutritional Survey (NHANES) single-item self-reported sleep duration against wrist-worn accelerometer. Sleep and Breathing, 26(4), 2069–2075. https://doi. org/10.1007/s11325-021-02542-6 21. Lyden, K. (2016). activpalProcessing: Process activPAL Events Files, R Package Version 1.0.2. Pridobljeno s http://cran.nexr.com/ web/packages/activpal Processing/index. html 22. Lyden, K., Keadle, S. K., Staudenmayer, J. in Freedson, P. S. (2017). The activPALTM Accu- rately Classifies Activity Intensity Catego- ries in Healthy Adults. Medicine & Science in Sports & Exercise, 49(5), 1022–1028. https://doi. org/10.1249/MSS.0000000000001177 23. Matricciani, L. (2013). Subjective reports of children’s sleep duration: Does the questi- on matter? A literature review. Sleep Medici- ne, 14(4), 303–311. https://doi.org/10.1016/j. sleep.2013.01.002 24. Meh, K., Jurak, G., Sorić, M., Rocha, P. in Sember, V. (2021). Validity and Reliability of IPAQ-SF and GPAQ for Assessing Sedentary Behaviour in Adults in the European Union: A Systematic Review and Meta-Analysis. In- ternational Journal of Environmental Research and Public Health, 18(9), 4602. https://doi. org/10.3390/ijerph18094602 glas mladih 107 25. Mokkink, L. B., Terwee, C. B., Patrick, D. L., Alonso, J., Stratford, P. W., Knol, D. L., … De Vet, H. C. W. (2010). The COSMIN checklist for assessing the methodological quality of stu- dies on measurement properties of health status measurement instruments: an inter- national Delphi study. Quality of Life Rese- arch, 19(4), 539–549. https://doi.org/10.1007/ s11136-010-9606-8 26. Ortega, A., Forseth, B., Hibbing, P., Steel, C. in Carlson, J. (2023). Convergent Validity Between Epoch-Based activPAL and Acti- Graph Methods for Measuring Moderate to Vigorous Physical Activity in Youth and Adults. Journal for the Measurement of Physi- cal Behaviour, 6, 1–9. https://doi.org/10.1123/ jmpb.2022-0013 27. Patterson, R., McNamara, E., Tainio, M., de Sá, T. H., Smith, A. D., Sharp, S. J., … Wijndaele, K. (2018). Sedentary behaviour and risk of all- -cause, cardiovascular and cancer mortality, and incident type 2 diabetes: a systematic review and dose response meta-analysis. European Journal of Epidemiology, 33(9), 811–829. https://doi.org/10.1007/s10654- 018-0380-1 28. Pečan, P. (2023, maj 23). V terciarno izobra- ževanje vpisanih manj študentov kot leto prej. Pridobljeno 9. 9. 2023 s https://www.stat.si/ StatWeb/News/Index/11121 29. Pedišić, Ž., Dumuid, D. in Olds, T. S. (2017). Integrating sleep, sedentary behaviour, and physical activity research in the emerging field of time-use epidemiology: definitions, concepts, statistical methods, theoretical framework, and future directions. 30. Physical Activity Guidelines Advisory Comi- tee. (2018). Physical Activity Guidelines Advi- sory Committee Scientific Report. 31. Prince, S. A., Adamo, K. B., Hamel, M. E., Hardt, J., Connor Gorber, S. in Tremblay, M. S. (2008). A comparison of direct versus self-report measures for assessing physical activity in adults: a systematic review. International Jo- urnal of Behavioral Nutrition and Physical Ac- tivity, 5(56), 24. https://ijbnpa.biomedcentral. com/articles/10.1186/1479-5868-5-56 32. Prince, S. A., Cardilli, L., Reed, J. L., Saun- ders, T. J., Kite, C., Douillette, K., … Buckley, J. P. (2020). A comparison of self-reported and device measured sedentary behaviour in adults: a systematic review and meta- -analysis. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 17(1), 31. https:// doi.org/10.1186/s12966-020-00938-3 33. Rodrigues, B., Encantado, J., Carraça, E., So- usa-Sá, E., Lopes, L., Cliff, D., … Santos, R. (2022). Questionnaires measuring move- ment behaviours in adults and older adults: Content description and measurement pro- perties. A systematic review. PLOS ONE, 17(3), e0265100. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0265100 34. Rollo, S., Antsygina, O. in Tremblay, M. S. (2020). The whole day matters: Understan- ding 24-hour movement guideline adhe- rence and relationships with health indi- cators across the lifespan. Journal of Sport and Health Science, 9(6), 493–510. https://doi. org/10.1016/j.jshs.2020.07.004 35. Rosenberger, M. E., Fulton, J. E., Buman, M. P., Troiano, R. P., Grandner, M. A., Buchner, D. M. in Haskell, W. L. (2019). The 24-Hour Activity Cycle: A New Paradigm for Physical Activity. Medicine & Science in Sports & Exer- cise, 51(3), 454–464. https://doi.org/10.1249/ MSS.0000000000001811 36. Ross, R., Chaput, J.-P., Giangregorio, L. M., Janssen, I., Saunders, T. J., Kho, M. E., … Trem- blay, M. S. (2020). Canadian 24-Hour Move- ment Guidelines for Adults aged 18–64 years and Adults aged 65 years or older: an inte- gration of physical activity, sedentary beha- viour, and sleep. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 45(10 (Suppl. 2)), S57–S102. https://doi.org/10.1139/apnm-2020-0467 37. Saunders, T. J., McIsaac, T., Douillette, K., Gaulton, N., Hunter, S., Rhodes, R. E., … Healy, G. N. (2020). Sedentary behaviour and health in adults: an overview of systematic reviews. Applied Physiology, Nutrition, and Metaboli- sm, 45(10 (Suppl. 2)), S197–S217. https://doi. org/10.1139/apnm-2020-0272 38. Sember, V., Meh, K., Sorić, M., Starc, G., Rocha, P. in Jurak, G. (2020). Validity and Reliability of International Physical Activity Questionnai- res for Adults across EU Countries: Systema- tic Review and Meta Analysis. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(19), 7161. https://doi.org/10.3390/ ijerph17197161 39. Stevens, M. L., Gupta, N., Eroglu, E. I., Crowley, P. J., Eroglu, B., Bauman, A., … Stamatakis, E. (2020). Thigh-worn accelerometry for me- asuring movement and posture across the 24-hour cycle: a scoping review and expert statement. BMJ Open Sport & Exercise Medi- cine, 6(1), e000874. https://doi.org/10.1136/ bmjsem-2020-000874 40. Strath, S. J., Kaminsky, L. A., Ainsworth, B. E., Ekelund, U., Freedson, P. S., Gary, R. A., … Swartz, A. M. (2013). Guide to the As- sessment of Physical Activity: Clinical and Research Applications: A Scientific State- ment From the American Heart Association. Circulation, 128(20), 2259–2279. https://doi. org/10.1161/01.cir.0000435708.67487.da 41. Tanaka, R., Yakushiji, K., Tanaka, S., Tsubaki, M. in Fujita, K. (2023). Reliability and Validity of Light-Intensity Physical Activity Scales in Adults: A Systematic Review. Measurement in Physical Education and Exercise Science, 27(2), 136–150. https://doi.org/10.1080/109136 7X.2022.2120356 42. Tremblay, M. S., Aubert, S., Barnes, J. D., Sa- unders, T. J., Carson, V., Latimer-Cheung, A. E., … Chinapaw, M. J. M. (2017). Sedentary Behavior Research Network (SBRN) – Termi- nology Consensus Project process and out- come. International Journal of Behavioral Nu- trition and Physical Activity, 14(1), 75. https:// doi.org/10.1186/s12966-017-0525-8 43. Tremblay, M. S., Carson, V., Chaput, J.-P., Con- nor Gorber, S., Dinh, T., Duggan, M., … Zehr, L. (2016). Canadian 24-Hour Movement Gu- idelines for Children and Youth: An Integra- tion of Physical Activity, Sedentary Behavi- our, and Sleep. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 41(6 (Suppl. 3)), S311–S327. https://doi.org/10.1139/apnm-2016-0151 44. Troiano, R. P., Stamatakis, E. in Bull, F. C. (2020). How can global physical activity surveil- lance adapt to evolving physical activity guidelines? Needs, challenges and future directions. British Journal of Sports Medicine, 54(24), 1468–1473. https://doi.org/10.1136/ bjsports-2020-102621 Prof. dr. Nejc Šarabon Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Polje 42, 6310 Izola nejc.sarabon@fvz.upr.si 108 Prevalence of running injuries and the relationship with selected risk factors Abstract The aim of this paper was to investigate the incidence of injuries among runners in Slovenia and to examine whether select- ed habits (mainly regarding training) and characteristics of runners are associated with injuries. 205 subjects, 83 men and 122 women, participated in the survey-based research. We found that there were no gender differences in the incidence of injuries. Also, no associations were found between the occurrence of injuries and the category of training distance. The exception was lower back pain, which could be due to office work and not directly related to running. Lower limb injuries and lower back pain predominated. Running experience (years of training) and injury incidence were not related in our study. Resistance training has also not been found to reduce the incidence of injury. However, there were differences in the occurrence of pain in those doing interval training. Their implementation was associated with a higher incidence of shin and ankle/foot pain. Based on the findings, it would be reasonable to carry out several prospective studies in which certain training and physical variables would be specifi- cally compared between different groups of runners. Keywords: running, running injuries, running habits, runners characteristics Izvleček Namen raziskave je bil preučiti pojavnost po- škodb med tekači v Sloveniji in ugotoviti, ali so s poškodbami povezane izbrane navade (pred- vsem glede treningov) in lastnosti tekačev. V raz- iskavi v obliki ankete je sodelovalo 205 preisko- vancev, 83 moških in 122 žensk. Ugotovili smo, da v pojavnosti poškodb med spoloma ni bilo razlik. Prav tako nismo ugotovili povezav med pojavom poškodb in kategorijo trenažne razdalje. Izjema je bila bolečina v spodnjem delu hrbta, ki bi lah- ko bila posledica pisarniškega dela in morda ni neposredno povezana s tekom. Prevladovale so poškodbe spodnjih udov in bolečina v spodnjem delu hrbta. Izkušnje s tekom (leta treniranja) in pojavnost poškodb v naši raziskavi niso bile po- vezane. Prav tako nismo ugotovili, da bi trening proti uporu zmanjšal pojavnost poškodb. So se pa pojavile razlike v pojavu bolečine pri tistih, ki izvajajo intervalne treninge. Njihovo izvaja- nje je bilo povezano z višjo pojavnostjo bolečin v goleni in gležnju oziroma stopalu. Na podlagi ugotovitev bi bilo v nadaljevanju smiselno izve- sti več prospektivnih študij, v katerih bi primerjali določene trenažne in telesne spremenljivke med različnimi skupinami tekačev. Ključne besede: tek, tekaške poškodbe, navade tekačev, lastnosti tekačev Maja Pogorevc, Žiga Kozinc Prevalenca tekaških poškodb in povezava z izbranimi dejavniki tveganja glas mladih 109 „Uvod Tek je postal najbolj priljubljena športna dejavnost na svetu predvsem zaradi ce- novne dostopnosti in različnih koristi za zdravje. Zaradi vse večjega števila udele- žencev v tekaški dejavnosti se iz leta v leto povečuje pojavnost poškodb med tekači (Valliant, 1981; Fields idr., 2010; Yamato idr., 2015). Na pogostost in nastanek poškodb vplivajo različni dejavniki. Stopnje inciden- ce se lahko razlikujejo glede na vrsto po- škodbe in preučevano populacijo. Opozo- riti pa je treba, da je v literaturi večina študij opravljenih na rekreativnih tekačih, in ne na tekmovalnih ali vrhunskih tekačih, zato rezultatov ni mogoče povsem posplošiti na druge populacije. Letna prevalenca po- škodb se giblje med 19 in 79 % poškodo- vanih tekačev, kot navajajo različne študije. V primerjavi z rekreativnimi tekači se tekači začetniki spopadajo s precej večjo inciden- co za poškodbe na tisoč ur teka (van Gent idr., 2007). V raziskavi Sanfilippa in sode- lavcev (2021) je bilo ugotovljeno, da je o poškodbi v zadnjem letu poročalo 50,5 % tekačev, ki tečejo vsaj zadnjih 12 mesecev. Patelofemoralna bolečina je po ugotovi- tvah ene izmed pregledanih študij najpo- gostejša poškodba zaradi preobremenitve. Sledili so sindrom iliotibialnega trakta, pa- telarna tendinopatija, stresni sindrom go- lenice, ahilarna tendinopatija, stresni zlom golenice in poškodbe hrbtenice (Taunton idr., 2002). Akutne poškodbe so pri teku redkejše, zajemajo pa poškodbe meniskusa in mišic stegna, medenice ter kolka. Z vidi- ka lokacije poškodb jih je bilo največ pri ko- lenu (42,1 %), sledila sta stopalo in gleženj (16,9 %) ter golen (12,8 %). Manj pogoste so bile poškodbe stegna, medenice in kolka, najmanj pa je bilo poškodb spodnjega dela hrbtenice (2,2 %). Večja tedenska pogostost treninga in daljša tedensko pretečena raz- dalja v veliki meri povečujeta tveganje za nastanek poškodb (McKean idr., 2006; Fie- lds, 2011). Največjo študijo v slovenskem prostoru, ki je preučila poškodbe udeležencev Lju- bljanskega maratona, so leta 2017 opravili Vitez in sodelavci. V raziskavi je sodelova- lo 697 tekačev s povprečno starostjo 42 let, od tega 46 % udeležencev ni nikoli imelo tekaške poškodbe, 47 % jih je bilo poškodovanih redko, 4 % občasno in 2 % pogosto. Najpogostejše so bile poškodbe kolena (30 %), gležnja in ahilove tetive (24 %), stopala (15 %) in meč (12 %). Dejavniki tveganja za življenjsko tekaško poškodbo so bili moški spol, ukvarjanje s tekom eno do tri leta, zgodovina poškodb in indeks telesne mase. Ugotovljeno je bilo, da so za preprečevanje tekaških poškodb po- trebni programi s sekundarnim prepreče- vanjem poškodb. Športne organizacije bi morale zagotoviti informacije in ponuditi programe za preprečevanje poškodb, da bi omejili ponavljanje poškodb pri udele- žencih tekaških tekmovanj (Dallinga idr., 2019). Pogačar (2016) je v diplomskem delu med 1.324 slovenskimi tekači raziskoval dejavnike tveganja za tekaške poškodbe in ugotovil, da je prevalenca poškodb večja pri moških v primerjavi z ženskami, starost tekačev pa se ni pokazala kot pomembna. Pogostost tekaške vadbe in njen obseg (število pretečenih kilometrov) prav tako nista bila povezana s poškodbami tekačev. Manj tekmovalno usmerjeni tekači so bili poškodovani manjkrat kot tisti, ki so hitrejši in uspešnejši. Zaradi te ugotovitve skle- pajo, da je obseg treninga morda manjši dejavnik tveganja za nastanek poškodb v primerjavi z intenzivnostjo vadbe. Zaradi pomanjkanja podatkov o poškod- bah pri teku v Sloveniji je bil namen te raziskave preučiti pojavnost poškodb med tekači ter analizirati s tem povezane nava- de (predvsem glede treningov) in lastnosti tekačev. „Metode Za raziskavo smo pripravili vprašalnik z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. Osre- dnji del je temeljil na vprašalniku »Running assessment and questionnaire« z 12 vpra- šanji, dodali pa smo še tri sklope: osebne značilnosti (devet vprašanj), drugi treningi (šest vprašanj) in vprašalnik o zgodovi- ni poškodb. Predviden čas izpolnjevanja vprašalnika je bil 5 minut. S podatki smo skrbno ravnali v skladu s politiko GDPR. Osebnih podatkov (ime, priimek, datum rojstva) od preiskovancev nismo zahtevali. Raziskava je potekala od konca septembra do konca decembra 2022. Uporabljen je bil priložnostni namenski vzorec. V raziskavo so bili vključeni rekreativni in profesional- ni tekači v Sloveniji. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 269 anketirancev. Za anketiranje je bila uporabljena spletna anketa na por- talu 1KA, prošnjo za izpolnitev smo delili s slovenskimi tekači. Analiza podatkov je bila izvedena s programom SPSS. Izdelana je opisna statistika, z χ2-testi smo ocenili po- vezanost navad in lastnosti tekačev s po- javnostjo poškodb v primeru kategoričnih spremenljivk. „Rezultati V končno analizo smo po pregledu ustre- znosti od skupno 498 zabeleženih enot v obdobju anketiranja vključili 205 preisko- vancev, ki so ustrezno in v celoti izpolnili anketo. Povprečna starost preiskovancev je bila 26,9 ± 11,9 leta, povprečna telesna masa 66,4 ± 11,7 kg in povprečna telesna višina 173,8 ± 9,2 cm. Med preiskovanci je bilo 83 moških in 122 žensk. V starosti ni bilo razlik med spoloma (moški 27,5 ± 10,7 leta; ženske: 26,6 ± 12,6 leta; p = 0,621), medtem ko so bili moški statistično značil- no težji (moški 76,2 ± 8,9 kg; ženske: 59,8 ± 8,3 kg; p < 0,001) in višji (moški 181,7 ± 6,5 cm; ženske: 168,5 ± 6,6; p < 0,001). Večina (197 oziroma 96,6 %) preiskovancev je bila nekadilcev. Preiskovance smo povprašali po tekaških izkušnjah in disciplini. Od tega se jih je šest (2,9 %) s tekom ukvarjalo manj kot eno leto, 41 (20,1 %) jih je teklo med enim in pet let, 65 (31,9 %) med pet in 10 let, 73 (35,8 %) več kot 10 let in 19 (9,3 %) več kot 20 let. Največ tekačev (106 oziroma 52 %) je teklo na krajše razdalje (do 5 km), sledili so tekači na razdalji 5–10 km (48 oziroma 23,5 %). V manjšini so bili tekači v disciplini polmara- ton (osem tekačev ali 3,9 %), maraton (trije tekači ali 1,5 %) in ultramaraton (šest teka- čev ali 2,9 %), 33 tekačev (16,2 % ) pa je pri tem vprašanju izbralo možnost »drugo«. V zvezi s tedensko pogostostjo je 58 (28,4 %) preiskovancev odgovorilo, da tečejo enkrat do dvakrat na teden, 43 (31,1 %) jih teče trikrat do štirikrat na teden, 40 (19,6 %) štirikrat do petkrat na teden in 62 (30,4 %) preiskovancev šestkrat do sedemkrat na teden. O tipu tekaške vadbe jih je 96 (47,1 %) odgovorilo, da izvajajo tempo tek, 81 (39,7 %) jih je izvajalo intervalne tekaške treninge, 105 (51,5 %) tek v klanec in 113 (55,4 %) dolge teke. Pri vprašanju o najdaljši razdalji, ki jo pretečejo za trening, jih je 71 (34,8 %) izbralo odgovor < 5 km, 61 (29,9 %) jih opravi med 5 in 10 km, 33 (16,2 %) med 10 in 15 km, 23 (11,3 %) med 15 in 20 km, 12 (5,9 %) med 20 in 40 km ter trije (1,5 %) več kot 40 km. V zvezi s trajanjem najdaljših tekov je 69 preiskovancev (33,8 %) izbralo odgovor < 30 min, 77 (27,9 %) jih teče med 30 in 60 min, 42 (20,7 %) med 60 in 120 min, 12 (5,9 %) med 120 in 180 min ter trije (1,5 %) več kot 180 min. Večina (154 ali 75,5 %) tekačev je odgovorila, da med tekom pazi- 110 jo oziroma usmerjajo pozornost na tekaško formo oziroma tehniko. Pri vprašanju o najbolj priljubljeni površini za tek je bil najpogostejši odgovor stadi- on/tartan z 79 (38,7 %) odgovori, sledili so pločniki/asfalt (37 oziroma 18,1 %), maka- dam/pesek (36 oziroma 17,6 %) in gozdne poti (28 oziroma 13,7 %). Preostale površine so bile minimalno zastopane v odgovorih (travnate 4,4 %, gorske poti 2,0 %, steza v fitnesu 2,9 % in drugo 2,0 %). Največ teka- čev (99 oziroma 45,5 %) čevlje zamenja na eno leto, 65 (31,9 %) jih čevlje zamenja na šest mesecev, 24 (11,8 %) na dve leti in 12 (5,9 %) na več kot dve leti. Manjšina teka- čev (15 oziroma 7,4 %) uporablja ortoped- ske vložke za tek. Pri znamkah čevljev je bil na prvem mestu Nike z 82 (40,2 %) tekači, sledila sta Adidas s 24 (11,8 %) in Asics s 23 (11,3 %) tekači, preostale znamke so bile zanemarljivo zastopane. Preiskovance smo povprašali še, katera lastnost čevlja jim je najpomembnejša. Najpogostejši odgovor je bil stabilnost (72 oziroma 35,3 %), med- tem ko je oblazinjene športne copate iz- bralo 49 (24 %) tekačev. Precejšen delež (62 oziroma 30,4 %) tekačev je izbral odgovor »vse našteto«. Večina tekačev (172 oziroma 84,3 %) je po- ročala, da izvaja tudi vadbo proti uporu. Od tega jih 108 (52,9 %) to vadbo izvaja enkrat do dvakrat na teden, 49 (24 %) trikrat do šti- rikrat na teden in 15 (7,4 %) več kot štirikrat na teden. Največ (78 oziroma 38,2 %) jih najpogosteje uporablja proste uteži, 49 (24 %) jih vadi predvsem z lastno telesno maso, 32 (15,7 %) jih je odgovorilo, da vadijo na fi- tnes napravah, 13 (6,4 %) tekačev uporablja elastike. Velika večina (141 oziroma 69,1 %) jih izvaja vadbo za celotno telo, 20 (9,8 %) jih izvaja vadbo samo za spodnji del telesa. Vaje za gibljivost je 84 (41,2 %) tekačev iz- vajalo enkrat do dvakrat na teden, 24 (11,8 %) trikrat do štirikrat na teden in 45 (22,1 %) več kot štirikrat na teden, medtem ko 19 (9,3 % ) preiskovancev te vadbe ni izvajalo. Slika 1 prikazuje delež tekačev, ki so poro- čali o pojavu bolečine v posameznem delu telesa (zgornji graf), delež tekačev, ki so poročali o tem, da so bolečine vplivale na izvajanje tekaških treningov (srednji graf), in delež tekačev, ki so poročali o tem, da so se bolečine pojavile večkrat (spodnji graf). Spol preiskovancev ni vplival na pogostost poškodb pri nobenem telesnem segmen- tu (vsi p > 0,420). Prav tako v podskupinah tistih, ki so poročali o poškodbah, med spoloma ni bilo statistično značilnih razlik pri stopnji bolečine (vse p > 0,369). S po- javnostjo bolečin prav tako niso bile po- vezane ure spanja (vse p > 0,111), kajenje oziroma število pokajenih cigaret (vse p > 0,450) in uživanje alkohola (vse p < 0,052). Pri zadnjem dejavniku kaže omeniti trend (p = 0,052), da je bilo zelo pogosto (več kot enkrat na teden) uživanje alkohola pove- zano z višjo pojavnostjo bolečin v kolenu (60,0 %), medtem ko so bili deleži v drugih skupinah manjši (23,3–44,2 %). Vpliva izkušenj s tekom (leta treniranja) na pogostost poškodb ni bilo zaznati (vse p > Slika 1. Prikaz pojavnosti in resnosti bolečin po telesnih segmentih glas mladih 111 0,130). Za večino poškodb prav tako ni bila ugotovljena povezava s kategorijo trena- žne razdalje, razen bolečine v spodnjem delu hrbta (χ2 = 24,2; p = 0,007). Največja prevalenca (62,5 %) je bila v kategoriji pol- maraton, sledili so tekači z najkrajšo (< 5 km) razdaljo (54,7 %) in ultramaratonci (50,0 %) ter tekači v kategoriji 5–10 km (35,4 %). Izmed maratoncev o bolečini v spodnjem delu hrbta ni poročal nihče, vendar je tre- ba omeniti, da je bilo v tej kategoriji le šest tekačev. Tedenska pogostost teka je bila povezana s pojavnostjo bolečin v vratu (χ2 = 19,1; p = 0,004), pri čemer so bili deleži podobni v vseh skupinah (30,0–35,7 %), razen v skupi- ni z največjo tedensko frekvenco (šestkrat do sedemkrat na teden) (6,5 %). Tedenska pogostost je bila povezana tudi s pojavno- stjo bolečin v kolenu (χ2 = 15,1; p = 0,019). Pojavnost bolečine v kolenu je bila najniž- ja v skupini z najvišjo tedensko frekvenco vadbe (21,0 %), nekoliko višja pri tistih, ki so tekli trikrat do štirikrat na teden (30,2 %), ter še višja pri tistih, ki so tekli enkrat do dva- krat na teden (39,7 %) in štirikrat do petkrat na teden (40,0 %). Nazadnje je bila teden- ska pogostost teka povezana s pojavnostjo bolečin v gležnju oziroma stopalu (χ2 = 21,4; p = 0,002). V tem primeru je bila naj- manjša pojavnost pri tistih, ki so tekli naj- manj pogosto (19,0 %), in najvišja pri tistih, ki so tekli najpogosteje (50,0 %). Izvajanje intervalnih tekov je bilo povezano z višjo pojavnostjo bolečin v goleni (9,8 % v primerjavi z 1,2 %; χ2 = 7,6; p = 0,021) in pojavnostjo bolečin v gležnju oziroma sto- palu (41,8 % v primerjavi z 25,9 %; χ2 = 8,9; p = 0,011). Izvajanje tempo tekov in tekov v klanec ni bilo v povezavi s pojavnostjo bolečine na nobenem mestu. Izvajanje dolgih tekov je bilo na meji statistične po- vezanosti s pogostostjo bolečin v kolenu (p = 0,056; 25,7 % pri tistih, ki ne izvajajo, in 41,1 % pri tistih, ki izvajajo dolge teke). Pojavnost poškodb kolena je bila dodatno povezana tudi s tipom tekalne površine (χ2 = 30,6; p = 0,006). O bolečini v kolenu je poročalo največ (50 %) tistih, ki so tekli po gozdnih poteh, sledili so makadam/ pesek (44,4 %) in asfalt/pločnik (37,8 %) ter nazadnje stadion (22,8 %). Izmed tistih, ki so tekli po travi in gorskih poteh, ni bilo no- benega, ki bi poročal o poškodbi, vendar je treba opozoriti na majhno število tekačev v teh dveh podskupinah (devet oziroma štirje tekači). Osredotočanje na formo ozi- roma tehniko teka in uporaba ortopedskih vložkov nista bila povezana s pojavnostjo nobene poškodbe. Izvajanje vadbe proti uporu ni bilo pove- zano s pojavnostjo nobene poškodbe. V skupini, ki je vadbo proti uporu izvajala, je bila odkrita povezava med pogostostjo izvajanja vadbe in pojavnostjo bolečin v zgornjem delu hrbta (χ2 = 10,1; p = 0,038). Med tistimi, ki so izvajali vadbo redkeje (enkrat do dvakrat na teden), jih je o bole- činah v tem delu poročalo manj (21,3 %) v primerjavi s tistimi, ki so vadili večkrat (36,7 % pri tistih, ki so vadili trikrat do štirikrat na teden, in 33,3 % pri tistih, ki so vadili več kot štirikrat na teden). Pojavnost bolečin ni bila povezana z delom oziroma deli telesa, ki so jih preiskovanci na vadbi primarno ciljali. Pojavnost bolečin v zgornjem delu trupa (χ2 = 19,1; p = 0,004), kolenu (χ2 = 20,0; p = 0,003), goleni (χ2 = 23,1; p = 0,001) in gle- žnju (χ2 = 23,2; p = 0,001) je bila povezana s tipom bremen, ki so ga tekači uporabili. O bolečinah v zgornjem delu trupa so naj- večkrat poročali tisti, ki so vadili s prostimi utežmi (39,7 %), nekoliko manj tisti, ki so va- dili na fitnes napravah (21,9 %), in najmanj tisti, ki so uporabljali elastike (15,4 %) ali la- stno telesno maso (12,2 %). O bolečinah v kolenu so v največjem deležu poročali tisti, ki so vadili z lastno telesno maso (42,9 %) in elastikami (38,5 %), nekoliko manj tisti, ki so vadili s prostimi utežmi (30,8 %), in najmanj tisti, ki so vadili na fitnes napravah (12,5 %). O bolečinah v goleni so najpogosteje poročali tisti, ki so vadili z lastno telesno maso, manj tisti, ki so vadili z elastikami (7,7 %) in prostimi utežmi (5,1 %), in nihče izmed tistih, ki so vadili na fitnes napravah. O bolečinah v gležnju so izrazito redkeje poročali tisti, ki so vadili z elastikami (15,4 %), preostale tri skupine so poročale o višji pojavnosti bolečin (37,5–42,5 %). „Razprava Namen raziskave je bil preučiti pojavnost poškodb med tekači v Sloveniji ter s tem povezane navade in lastnosti tekačev. V članku so povzeti podatki o prevalenci bo- lečin v posameznih delih telesa ter analiza povezanosti pojavnosti bolečin z izbranimi navadami in lastnostmi tekačev. Med izvajanjem vadbe proti uporu pri te- kačih ni bilo povezave s tveganjem za po- škodbe, čeprav je v študijah izkazana korist za tekače, ki jo izvajajo. V prospektnivnih študijah pa je v nasprotju s tem, kar kaže naša raziskava, jakost mišic ena od redkih spremenljivk, ki kaže jasne povezave s tve- ganjem za poškodbe (Peterson idr., 2022). Šuc in sodelavci (2022) so v preglednem članku ugotovili, da je najučinkovitejša me- toda za izboljšanje ekonomičnosti teka in zmogljivosti vadba proti uporu. Spremeni lahko nekatere vidike kinematike sklepov in pomaga pri zmanjševanju tveganja za po- škodbe, povezane s tekom. Snyder in sode- lavci (2009) so preučevali učinke povečane moči kolka na vpliv mehanike spodnjih okončin med tekom in ugotovili ugodne spremembe kinematike teka. Literatura tako kaže, da lahko vadba proti uporu vpli- va na biomehanske značilnosti teka, večja zmogljivost mišic pa prispeva k manjšemu tveganju za poškodbe. V naši raziskavi smo zajeli le pogostost izvajanja vadbe proti uporu, medtem ko mišična zmogljivost ni bila analizirana. Za dodatno razjasnitev bi bila potrebna prospektivna raziskava z večjim vzorcem, v kateri bi podrobneje po- pisali navade tekačev z vidika vadbe proti uporu in njihovo mišično zmogljivost ter nato spremljali pojav poškodb. Razen pri bolečini v spodnjem delu hrb- ta pri večini poškodbi ni bila ugotovljena povezava s kategorijo trenažne razdalje. Med poškodbami tekačev ter pogostostjo izvajanja tekaške vadbe in njenim obse- gom (številom pretečenih kilometrov) prav tako nismo zaznali povezave, kot je v svoji raziskavi ugotovil Pogačar (2016). Hitrost treninga in predhodna pojavnost poškodb pa sta povezani s pojavnostjo poškodb (Hespanhol Junior idr., 2013). Van der Worp in sodelavci (2016) navajajo, da je več kot 30 pretečenih km na teden pomemben napovednik poškodbe, povezane s tekom, pri ženskah, ki trenirajo za pet- ali 10-kilo- metrski tekaški dogodek. Poškodbe zaradi preobremenitve (0,07/1.000 km) so po ugo- tovitvah Knoblocha in sodelavcev (2008) pogostejše od akutnih poškodb (0,01/1.000 km). Tedenska pogostost teka je bila v naši raziskavi povezana s pojavnostjo bolečin v vratu (χ2 = 19,1; p = 0,004), kolenu (χ2 = 15,1; p = 0,019) ter gležnju in stopalu (χ2 = 21,4; p = 0,002). Trend zmanjševanja bole- čine z večjim številom treningov na teden je bil zaznan pri bolečinah v vratu in kole- nu. Pojavnost bolečin v obeh omenjenih predelih je bila namreč najnižja v skupini z najvišjo tedensko frekvenco vadbe. Pojav- nost bolečin v gležnju in stopalu pa je bila v nasprotju s trendom, saj je bila najvišja pri tistih, ki so tekli najpogosteje. Iz tega lahko domnevamo, da večja frekvenca teka ugo- dno vpliva na bolečino v vratu in kolenu. 112 Čeprav tega za zdaj ni mogoče zanesljivo potrditi, se zdi, da je bolečina v vratu pri ne- katerih anketirancih posledica pisarniškega dela – tek je tako pri njih deloval nasprotno oziroma zdravilno, čeprav tega v anketnem vprašalniku nismo spraševali. Prav tako bi po rezultatih iz naše študije lahko sklepa- li, da bi tek lahko bil eden od načinov za odpravo negativnih učinkov pisarniškega dela, kot navajajo tudi Jun in sodelavci (2017). Spol v naši raziskavi ni bil povezan s pogo- stostjo poškodb pri nobenem telesnem se- gmentu (vsi p > 0,420). Ravno tako v pod- skupinah tistih, ki so poročali o poškodbah, med spoloma ni bilo statistično značilnih razlik pri stopnji bolečine (vse p > 0,369). V nasprotju s tem so Vitez in sodelavci (2017) v slovenski študiji moški spol navedli kot dejavnik tveganja za tekaško poškodbo. V pregledu študij so Hollander in sodelavci (2021) poročali o podobni stopnji poškodb pri ženskah (20,8 %) in moških (20,4 %). Naj- verjetneje se incidenca poškodb po spolu pomembneje ne razlikuje; ob tem pa ne moremo izključiti, da je etiologija poškodb med moškimi in ženskami različna. Ferber in sodelavci (2003) so analizirali 20 moških in 20 žensk ter med tekom primerjali razlike v mehaniki spodnjih okončin. Rekreativne tekačice so v primerjavi z moškimi pokazale precej večji primik kolka, notranjo rotacijo kolka in abdukcijski kot kolena. Prav tako so rekreativne tekačice pokazale značilno večje negativno delo v sprednji in prečni ravnini kolkov v primerjavi z rekreativnimi tekači. Najpogostejša mesta poškodb so se med moškimi in ženskami prav tako neko- liko razlikovala. Pogostejši pojav poškodb kosti je bil ugotovljen pri ženskah, večje tveganje za tendinopatijo ahilove tetive pa je bilo pri moških. Koleno (28 %), gleženj oziroma stopalo (26 %) in golen (16 %) po ugotovitvah Francis in sodelavcev (2019) obsegajo največji delež poškodb pri mo- ških in ženskah, čeprav je bil delež poškod- be kolena večji pri ženskah (40 % proti 31 %). V primerjavi z ženskami je bil pri moških večji delež poškodb gležnja (26 % proti 19 %) in golenice (21 % proti 16 %). Patelofe- moralna bolečina (17 %), ahilova tendino- patija (10 %) in medialni stresni sindrom golenice (8 %) pomenijo največji delež spe- cifičnih patologij na splošno. Za razdelitev specifične patologije med spoloma niso zbrali dovolj podatkov. Nekoliko pogosteje poškodovan sklep pri tekačicah je koleno, medtem ko imajo moški bolj enakomerno porazdeljene poškodbe med kolenom, go- lenico in kompleksom gleženj-stopalo. Za spodnji del hrbta je bila opažena najve- čja prevalenca bolečine. Ker pa je v raziska- vi sodelovalo veliko rekreativnih tekačev, lahko domnevamo, da vzrok za bolečine v spodnjem delu hrbta ni tek, ampak obre- menitve v službi. V raziskavi Kakourisa in sodelavcev (2021) je bilo ugotovljeno, da so koleno, gleženj in spodnji del noge ob- segali največji delež incidence poškodb, medtem ko so koleno, spodnji del noge in stopalo oziroma prsti zajemali največji delež razširjenosti poškodb. Največji delež incidence poškodb predstavljajo ahilova tendinopatija, medialni stresni sindrom golenice, patelofemoralna bolečina, plan- tarna fasciopatija in zvini gležnja. Vitez in sodelavci (2017) so v raziskavi ugotovili, da so med tekači najpogostejše poškodbe gležnja in ahilove tetive, stopala in meč. Najpogostejši dejavniki tveganja za boleči- no v spodnjem delu hrbta, ki so jih opre- delili Maselli in sodelavci (2020), so tek več kot šest let, indeks telesne mase > 24, višja telesna višina, neizvajanje tradicionalne ae- robike vsak teden, omejen obseg gibanja fleksije kolka, razlika med dolžino noge, slabo raztegnjene stegenske mišice in sla- ba gibljivost hrbta. Tendinopatija ahilove tetive je najpogostejša tekaška tendinopa- tija, ki se je pojavila v raziskavi Knoblocha in sodelavcev (2008), sledi tendinopatija kolena in golena. Izvajanje intervalnih tekov je bilo povezano z višjo pojavnostjo bolečin v goleni (9,8 % v primerjavi z 1,2 %; χ2 = 7,6; p = 0,021) in pojavnostjo bolečin v gležnju oziroma sto- palu (41,8 % v primerjavi z 25,9 %; χ2 = 8,9; p = 0,011). V nasprotju s tem so Hespanhol Junior in sodelavci (2013) ugotovili, da je izvajanje intervalnih treningov povezano z manjšim tveganjem za tekaške poškodbe. Schache in sodelavci (2011) so ocenjevali učinek hitrosti teka na kinetiko spodnjih okončin. Ugotovili so, da so se v vseh večjih mišičnih skupinah spodnjih okončin med končnim zamahom pokazale najizrazitejše biomehanske obremenitve mišic iztego- valk kolka in upogibalk kolena takrat, ko je hitrost teka napredovala proti maksimalne- mu sprintu. Na temelju navedenih ugoto- vitev lahko domnevamo, da je tako tudi pri udeležencih v naši raziskavi. Omejitve raziskave Kljub raziskovanju poškodb pri teku smo v anketnem vprašalniku vprašanja postavi- li tako, da so udeleženci ocenjevali pojav bolečine po telesnih segmentih. Nismo spraševali o določenih poškodbah, ker bi ljudje brez izvida zdravnika težko odgovar- jali, kakšne poškodbe so imeli. V anketnem vprašalniku bi bilo smiselno vprašati še o pretečeni razdalji na tedenski ali mesečni ravni, vendar se nam je zdelo, da to mar- sikdo (predvsem tisti, ki tečejo rekreativno) težko oceni. Zaradi načina vzorčenja (na- menski vzorec) smo v določenih skupinah imeli majhno število tekačev, zato nekate- rih ugotovitev ne moremo posploševati. „Zaključek V raziskavi smo preučevali pojavnost po- škodb med tekači v Sloveniji ter morebitne dejavnike tveganja. Ugotovili smo, da razlik med spoloma v pojavnosti poškodb ni bilo. Med pojavom poškodb in kategorijo trena- žne razdalje prav tako nismo ugotovili po- vezave. Izjema je bila bolečina v spodnjem delu hrbta, ki pa morda ni neposredno po- vezana s tekom, saj bi lahko bila posledica pisarniškega dela. Prevladovale so poškod- be spodnjih udov in bolečina v spodnjem delu hrbta. Prav tako v naši raziskavi ni bilo povezave med izkušnjami s tekom (leta treniranja) in pojavnostjo poškodb. Tip te- kaške površine ni vplival na pojav bolečine pri tekačih. V raziskavi nismo ugotovili, ali je vadba proti uporu zmanjšala pojavnost poškodb. Vendar so se pojavile razlike pri pojavu bolečine pri tistih, ki izvajajo inter- valne treninge. Višja pojavnost bolečin v goleni in gležnju oziroma stopalu se je na- mreč pokazala pri tistih, ki so ta trening iz- vajali. Na podlagi ugotovitev bi bilo v nada- ljevanju smiselno izvesti več prospektivnih študij, ki bi primerjale izbrane trenažne in telesne parametre med različnimi skupina- mi tekačev, denimo med tistimi, ki izvajajo intervalne treninge, in tistimi, ki jih ne. Teka- če bi prav tako lahko razdelili po pretečeni razdalji in vrsti tekaške površine. Smiselno bi bilo izvesti tudi intervencijsko študijo s kontrolno skupino, v kateri bi intervencijska skupina izvajala vadbo proti uporu, kontrol- na pa ne. Primerjali bi lahko pojav bolečine in poškodb med tekom. Teh študij je v slo- venskem prostoru in tudi širše malo, zato bi lahko pomembno pripomogle k izbolj- šanju tekaških praks. „Literatura 1. Dallinga, J., van Rijn, R., Stubbe, J. in Deu- tekom, M. (2019). Injury incidence and risk factors: a cohort study of 706 8-km or 16- km recreational runners. BMJ open sport & exercise medicine, 5(1), e000489. https://doi. org/10.1136/bmjsem-2018-000489 glas mladih 113 2. Ferber, R., Davis, I. M. in Williams, D. S. 3rd. (2003). Gender differences in lower extremi- ty mechanics during running. Clinical biome- chanics (Bristol, Avon), 18(4), 350–357. https:// doi.org/10.1016/s0268-0033(03)00025-1 3. Fields, K. B. (2011). Running injuries – chan- ging trends and demographics. Current sports medicine reports, 10(5), 299–303. https://doi. org/10.1249/JSR.0b013e31822d403f 4. Fields, K. B., Sykes, J. C., Walker, K. M. in Jackson, J. C. (2010). Prevention of running injuries. Current sports medicine reports, 9(3), 176–182. 5. Hespanhol Junior, L. C., Pena Costa, L. O. in Lopes, A. D. (2013). Previous injuries and some training characteristics predict run- ning-related injuries in recreational run- ners: a prospective cohort study. Journal of physiotherapy, 59(4), 263–269. https://doi. org/10.1016/S1836-9553(13)70203-0 6. Hollander, K., Rahlf, A. L., Wilke, J., Edler, C., Steib, S., Junge, A. in Zech, A. (2021). Sex-spe- cific differences in running injuries: a syste- matic review with meta-analysis and meta- -regression. Sports medicine, 51(5), 1011–1039. https://doi.org/10.1007/s40279-020-01412-7 7. Jun, D., Zoe, M., Johnston, V. in O’Leary, S. (2017). Physical risk factors for developing non-specific neck pain in office workers: a systematic review and meta-analysis. Inter- national archives of occupational and enviro- nmental health, 90, 373–410. 8. Kakouris, N., Yener, N. in Fong, D. T. P. (2021). A systematic review of running-related muscu- loskeletal injuries in runners. Journal of sport and health science, 10(5), 513–522. https://doi. org/10.1016/j.jshs.2021.04.001 9. Knobloch, K., Yoon, U. in Vogt, P. M. (2008). Acute and overuse injuries correlated to ho- urs of training in master running athletes. Foot & ankle international, 29(7), 671–676. https://doi.org/10.3113/FAI.2008.0671 10. Maselli, F., Storari, L., Barbari, V., Colombi, A., Turolla, A., Gianola, S., … Testa, M. (2020). Prevalence and incidence of low back pain among runners: a systematic review. BMC musculoskeletal disorders, 21(1), 343. https:// doi.org/10.1186/s12891-020-03357-4 11. McKean, K. A., Manson, N. A. in Stanish, W. D. (2006). Musculoskeletal injury in the masters runners. Clinical journal of sport medicine: official journal of the Canadian academy of sport medicine, 16(2), 149–154. https://doi. org/10.1097/00042752-200603000-00011 12. Peterson, B., Hawke, F., Spink, M., Sadler, S., Hawes, M., Callister, R., & Chuter, V. (2022). Biomechanical and musculoskeletal mea- surements as risk factors for running-related injury in non-elite runners: a systematic revi- ew and meta-analysis of prospective studies. Sports medicine-open, 8(1), 1–26. https://doi. org/10.1186/s40798-022-00416-z 13. Pogačar, M. (2016). Dejavniki tveganja tekaških poškodb (diplomska naloga). Ljubljana: Uni- verza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 14. Sanfilippo, D., Beaudart, C., Gaillard, A., Bor- nheim, S., Bruyere, O. in Kaux, J. F. (2021). What are the main risk factors for lower extremity running-related injuries? A re- trospective survey based on 3669 respon- dents. Orthopaedic journal of sports medi- cine, 9(11), 232596712110434. https://doi. org/10.1177/23259671211043444 15. Schache, A. G., Blanch, P. D., Dorn, T. W., Brown, N. A., Rosemond, D. in Pandy, M. G. (2011). Effect of running speed on lower limb joint kinetics. Medicine and science in sports and exercise, 43(7), 1260–1271. https://doi. org/10.1249/MSS.0b013e3182084929 16. Snyder, K. R., Earl, J. E., O’Connor, K. M. in Ebersole, K. T. (2009). Resistance training is accompanied by increases in hip strength and changes in lower extremity biome- chanics during running. Clinical biomecha- nics (Bristol, Avon), 24(1), 26–34. https://doi. org/10.1016/j.clinbiomech.2008.09.009 17. Šuc, A., Šarko, P., Pleša, J. in Kozinc, Ž. (2022). Resistance exercise for improving running economy and running biomechanics and decreasing running-related injury risk: a nar- rative review. Sports (Basel, Switzerland), 10(7), 98. https://doi.org/10.3390/sports10070098 18. Taunton, J. E., Ryan, M. B., Clement, D. B., McKenzie, D. C., Lloyd-Smith, D. R. in Zum- bo, B. D. (2002). A retrospective case-control analysis of 2002 running injuries. British jour- nal of sports medicine, 36(2), 95–101. https:// doi.org/10.1136/bjsm.36.2.95 19. Valliant, P. M. (1981). Personality and injury in competitive runners. Perceptual and motor skills, 53(1), 251–253. https://doi.org/10.2466/ pms.1981.53.1.251 20. van der Worp, M. P., de Wijer, A., van Cingel, R., Verbeek, A. L., Nijhuis-van der Sanden, M. W. in Staal, J. B. (2016). The 5- or 10-km Marikenloop run: a prospective study of the etiology of running-related injuries in women. The journal of orthopaedic and sports physical therapy, 46(6), 462–470. https://doi. org/10.2519/jospt.2016.6402 21. van Gent, R. N., Siem, D., van Middelkoop, M., van Os, A. G., Bierma-Zeinstra, S. M. in Koes, B. W. (2007). Incidence and determinants of lower extremity running injuries in long distance runners: a systematic review. Briti- sh journal of sports medicine, 41(8), 469–480. https://doi.org/10.1136/bjsm.2006.033548 22. Vitez, L., Zupet, P., Zadnik, V. in Drobnič, M. (2017). Running injuries in the participants of Ljubljana Marathon. Zdravstveno varstvo, 56(4), 196–202. https://doi.org/10.1515/sjph- 2017-0027 23. Yamato, T. P., Saragiotto, B. T., Hespanhol Ju- nior, L. C., Yeung, S. S. in Lopes, A. D. (2015). Descriptors used to define running-related musculoskeletal injury: a systematic review. Journal of orthopaedic & sports physical the- rapy, 45(5), 366–374. https://doi.org/10.2519/ jospt.2015.5750 Doc. dr. Žiga Kozinc Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju Inštitut Andrej Marušič ziga.kozinc@fvz.upr.si 114 Association between flexibility and muscle stiffness: the case of hamstrings Abstract Flexibility is an essential component of physical fitness. It is affected by several factors, that can be divided into central and peripheral mecha- nisms. Peripheral mechanisms, among others, include muscle stiffness. Recently, ultrasound shear wave elastography has been established as a reliable method to assess muscle stiffness. In our study, we aimed to discern any potential correlation between the stiffness of hamstrings (assessed in relaxed position) and the range of motion in the hip and knee among healthy participants (n = 16). We employed ultrasound elas- tography to determine muscle stiffness and used the passive straight leg raise test (SLR) and active knee extension test (AKE) to assess flexibility. The results showed that there was no statistically significant correlation between the range of motion and biceps femoris stiffness (AKE: r = 0.02; p = 0.932; SLR: r = –0.06; p = 0.809) nor between the range of motion and semitendinosus muscle stiffness (AKE: r = –0.17; p = 0.536; SLR: r = –0.17; p = 0.536). The flexibility tests were in high positive correlation (r = 0.79; p < 0.001). Based on the results, we conclude that muscle stiffness assessed in relaxed position has a negligible effect on range of motion. We assume that flexibility is influenced by the stiffness of the muscles when stretched, the stiffness of surrounding non-muscular tissues and more importantly, by central mechanisms such as tolerance to stretch. Additional research is needed to confirm our assumptions and to explain the mechanisms underlying flexibility. Keywords: ultrasound elastography, range of motion, hamstrings, muscle stiffness Izvleček Gibljivost je pomembna komponenta telesne pripravlje- nosti. Nanjo vpliva več dejavnikov, razdelimo jih lahko na centralne in periferne. Periferni mehanizmi med dru- gim vključujejo mišično togost, za ocenjevanje katere se čedalje bolj uveljavlja metoda ultrazvočne elastografije s strižnimi valovi. Namen naše raziskave je bil ugotoviti mo- rebitno povezavo med mišično togostjo zadnjih stegen- skih mišic (merjeno v sproščenem položaju) ter gibljivostjo kolčnega in kolenskega sklepa pri zdravih preiskovancih (n = 16). Mišično togost v sproščenem položaju smo izmerili z ultrazvočno elastografijo, gibljivost pa ovrednotili s te- stom pasivnega dviga iztegnjene noge (angl. straight-leg raise; SLR) in aktivnim iztegom kolena (angl. active knee extension; AKE). Rezultati so pokazali, da ni bilo statistično pomembne povezanosti med obsegom gibljivosti ter mi- šično togostjo dvoglave stegenske mišice (AKE: r = 0,02; p = 0,932; SLR: r = –0,06; p = 0,809) in polkitaste mišice (AKE: r = –0,17; p = 0,536; SLR: r = –0,17; p = 0,536). Testa giblji- vosti sta bila sicer v visoki, pozitivni korelaciji (r = 0,79; p < 0,001). Na podlagi rezultatov sklepamo, da mišična togost v sproščenem položaju zanemarljivo vpliva na obseg giba v sklepu. Predvidevamo, da na gibljivost vplivata pred- vsem togost mišice, ko je ta v raztegnjenem položaju, ter togost drugih, nemišičnih tkiv okoli obravnavanega skle- pa, še pomembnejši pa so verjetno centralni mehanizmi, kot je toleranca za razteg. Za potrditev domnev in boljše razumevanje mehanizmov v ozadju gibljivosti so potrebne dodatne raziskave. Ključne besede: ultrazvočna elastografija, obseg gibljivosti, zadnje stegenske mišice, mišična togost Petra Železnik, Amadej Jelen, Klemen Kalc, Žiga Kozinc Povezava med gibljivostjo in mišično togostjo na primeru zadnjih stegenskih mišic Image by Racool_studio on Freepik glas mladih 115 „Uvod Z zdravjem povezana telesna pripravlje- nost poleg srčno-dihalne funkcije, tele- sne sestave, mišične jakosti in vzdržljivosti vključuje tudi gibljivost (Caspersen, Powell in Christenson, 1985). Ta je definirana kot sposobnost izvedbe giba v celotnem mo- žnem obsegu brez omejitev in bolečin (ACSM, 2022), na kar pomembno vplivajo mišice, sklepi in okoliška tkiva, kot so liga- menti, fascije, žile in živci (Kisner, Colby in Borstad, 2018). Prožnost tkiv se spreminja s starostjo, med drugim je odvisna tudi od spola, genetskih predispozicij in telesne temperature (Díaz-Soler, Vaquero-Cristóbal, Espejo-Antúnez in López-Miñarro, 2015). Pogosto je gibljivost najbolj zapostavljena komponenta telesne pripravljenosti, kljub temu da ustrezna prožnost mišic izboljša kakovost življenja (ACSM, 2022). Ustrezna gibljivost omogoča izvedbo vsakodnevnih opravil in pripomore k boljši športni zmo- gljivosti (Yu idr., 2022; Díaz-Soler idr., 2015). Ohranjanje optimalne mišične raztegljivo- sti je še posebej pomembno pri mišičnih skupinah, nagnjenih k skrajšavam, med katere sodijo tudi zadnje stegenske mišice (Díaz-Soler idr., 2015). Nezadostna gibljivost teh mišic je dejavnik tveganja za nastanek različnih akutnih in kroničnih poškodb, kot so nateg zadnjih stegenskih mišic, ki je ena izmed najpogostejših športnih poškodb, patelarna tendinopatija in patelofemoral- na bolečina (Kawai, Takamoto in Bito, 2021; Medeiros, Cini, Sbruzzi in Lima, 2016). Za- radi vpliva na mehaniko gibanja ledveno- -medeničnega predela so skrajšane zadnje stegenske mišice povezane tudi z bolečino v ledvenem delu (Díaz-Soler idr., 2015; Me- deiros idr., 2016). Avtorji poročajo o povečanem obsegu giba (OG) in zmanjšani mišično-tetivni to- gosti po raztezanju, hkrati pa tudi o nega- tivnih akutnih učinkih dolgotrajnega sta- tičnega raztezanja (≥ 60 s) na maksimalno mišično zmogljivost (Behm, Blazevich, Kay in McHugh, 2016; Kay in Blazevich, 2012). Predvideva se, da je povečanje OG posle- dica enega ali kombinacije obeh možnih mehanizmov – perifernega ali centralnega značaja (Behm idr., 2016). Periferni meha- nizmi vključujejo zmanjšanje mišične in kitne togosti, kar lahko negativno vpliva na mehansko stabilnost sklepa. Centralni me- hanizmi povečanja OG po raztezanju pa se nanašajo na spremembe na ravni živčnega sistema, pri čemer aferentni prilivi iz mišic in sklepov zavrejo nociceptivne signale, kar skupaj s sproščanjem enkefalinov z analge- tičnim učinkom iz internevronov v hrbte- njači zviša bolečinski prag in s tem poveča toleranco za razteg (Ham, Kim, Choi, Lee Y. in Lee H., 2020; Miyamoto, Hirata, Miyamo- to-Mikami, Yasuda in Kanehisa, 2018; Yu idr., 2022). Objektivno vrednotenje gibljivosti je osno- va za načrtovanje in vrednotenje vadbe- nega ali rehabilitacijskega programa, pri čemer lahko merimo aktivni ali pasivni obseg giba (Kisner idr., 2018; Miyamoto idr., 2018). Oceno pasivne gibljivosti definirata raztegljivost mehkih tkiv in oblika sklepnih površin, navadno je večja od aktivne in predstavlja predpogoj za aktivno gibljivost, za katero pa je potrebna sposobnost zave- stne mišične kontrakcije (Kisner idr., 2018). Izmerjen OG zajema celostno oceno gi- bljivosti obravnavanega sklepa, vključujoč togost mišic, vezi, sklepne ovojnice in tole- rance za razteg, ne omogoča pa izolirane ocene posameznega tkiva. Zato se vse bolj uveljavlja metoda ultrazvočne elastografije s strižnimi valovi, ki omogoča objektivno vrednotenje togosti posameznega tkiva (Roots, Trajano in Fontanarosa, 2022). Gre za diagnostično metodo, pri kateri je di- namičen ultrazvočni impulz doveden pra- vokotno na opazovano strukturo in v njej generira strižne valove. Ti se po strukturi širijo pravokotno na ultrazvočni žarek ozi- roma vzporedno po opazovani strukturi. Hitrost širjenja strižnih valov določa togost tkiva – o njej se lahko poroča kot o dejan- ski hitrosti širjenja (m/s) ali pa se z upora- bo Youngovega modulusa pretvori v kPa in poroča kot strižni modul (Djurić, Pleša, Kozinc in Šarabon, 2022; Sigrist, Liau, Kaf- fas, Chammas in Willmann, 2017). Čeprav je elastografiji v zadnjih letih v znanstveni literaturi namenjene precej pozornosti, ni povsem jasno, kakšna je povezava med gibljivostjo oziroma OG in togostjo mišic. V naši raziskavi zato želimo ugotoviti more- bitno povezavo med izoliranim merjenjem mišične togosti zadnjih stegenskih mišic (v sproščenem položaju) z ultrazvočno ela- stografijo s strižnimi valovi in gibljivostjo, izraženo kot obseg giba v sklepu. Glede na številne druge dejavnike, ki prispevajo k gibljivosti sklepa, predvidevamo, da bo mišična togost v sproščenem položaju v majhni ali zanemarljivi korelaciji z obse- gom giba. Ker pa bi tudi izhodiščna togost (torej togost, merjena v sproščenem polo- žaju) lahko vplivala na togost v nadaljnjem obsegu giba, je smiselno preveriti, ali dolo- čena povezava vendarle obstaja. Rezultati raziskave bodo pripomogli k razumevanju osnovnih mehanizmov gibljivosti ter poja- snjevanju pomena perifernih in centralnih sprememb. „Metode Preizkušanci Izvedli smo raziskavo med mladimi, zdravi- mi prostovoljci z merjenjem obsega giblji- vosti kolka in kolena ter merjenjem mišične togosti zadnjih stegenskih mišic (dvoglave stegenske mišice in polkitaste mišice) do- minantnega spodnjega uda. V raziskavi je sodelovalo 16 mladih in rekreativno tele- sno dejavnih prostovoljcev (9 žensk; starost: 24 ± 1,22 leta; telesna višina: 168,7 ± 6,3 cm; telesna masa: 61,8 ± 7,4 kg; in 7 moških; sta- rost: 24,3 ± 1,38 leta; telesna višina: 181,4 ± 7,73 cm; telesna masa: 81,8 ± 16,3 kg). Vklju- čeni so bili preiskovanci brez predhodnih ali trenutnih poškodb zadnjih stegenskih mišic, kakršnih koli trenutnih poškodb spodnjih udov ali trupa, miopatij, živčno- -mišičnih in nevroloških motenj. Vnaprej so bili seznanjeni s potekom in namenom raziskave, kar so pisno potrdili. Naproše- ni so bili, da vsaj dva dni pred meritvami ne izvajajo intenzivne vadbe proti uporu. Uporabljene preiskovalne metode in inter- vencije so neinvazivne in neškodljive ter v skladu s Helsinško deklaracijo in odobritvijo Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (št.: 0120-321/2017-4). Potek eksperimenta Pred izvedbo meritev smo pridobili osnov- ne demografske podatke in določili domi- nantnost noge z vprašanjem: »Če bi želeli brcniti žogo v gol, s katero nogo bi to stori- li?«, ki je zanesljivo pri določanju dominan- tnosti spodnjega uda v bilateralnih giba- njih (van Melick, Meddeler, Hoogeboom, Nijhuis-van der Sanden in van Cingel, 2017). Pri vseh preiskovancih smo ugotovili dominantnost desnega spodnjega uda. Pred meritvami so preiskovanci 5 min mir- no ležali na terapevtski mizi z namenom izničenja vplivov predhodnih aktivnosti. V tem času smo določili natančno lokacijo merjenja togosti – na polovici med sednič- no grčo in lateralnim kondilom golenice za dvoglavo stegensko mišico ter na polovici med sednično grčo in medialnim kondilom golenice za polkitasto mišico, upoštevajoč priporočila SENIAM za meritev EMG (Her- mens et al. 2000)most methodological developments have taken place locally, re- sulting in different methodologies among 116 the different groups of users.A specific objective of the European concerted acti- on SENIAM (surface EMG for a non-invasive assessment of muscles. Togost smo izme- rili z uporabo diagnostičnega ultrazvoč- nega sistema (Resona 7, Midray, Shenzhen, Kitajska) z metodo elastografije s strižnimi valovi. Preiskovanci so sproščeno ležali na terapevtski mizi, obrnjeni s trebuhom nav- zdol. Kota v kolenih in kolkih sta bila tako ~ 0°. Sistem je bil nastavljen na mišično- -skeletni način, ob predpostavki gostote mišičnega tkiva 1000 kg/m3. Uporabljena je bila srednje velika linearna sonda (mo- del L11-3U, Midray, Shenzhen, Kitajska) z vodotopnim hipoalergenim ultrazvočnim gelom (AquaUltra Basic – Ultragel, Budim- pešta, Madžarska). Velikost območja zani- manja je bila 1 × 1 cm, globina merjenja pa je bila določena individualno. Mišično togost smo izrazili kot strižni modul (enota: kPa). Končna vrednost meritve je povpre- čje dveh serij, ki sta vsebovali zaporednih osmih meritev, kar je maksimalna zmoglji- vost shranjevanja naprave. Slika 1 prikazuje primer ultrazvočne meritve. Meritve gibljivosti so obsegale dva te- sta – pasivni dvig iztegnjene noge (angl. »Straight Leg Raise« – v nadaljevanju SLR) in aktivni izteg kolena (angl. »Active Knee Extension« – v nadaljevanju AKE). Oba testa sta bila izvedena v položaju leže na hrbtu, z uporabo inklinometra, pritrjenega tik nad gležnji. Preiskovanci so pred izvedbo SLR prejeli navodila, naj bodo med izvedbo te- sta čim bolj sproščeni in naj ne dvigujejo noge sami. Preiskovalec je dvignil preisko- vančev iztegnjeni spodnji ud do prvega občutka blagega nelagodja ob raztegu, v tem položaju je bila odčitana vrednost z inklinometra. Izvedbo testa SLR prikazuje Slika 2. Med testom AKE je izhodiščni polo- žaj predstavljalo 90° upogiba v kolku in ko- lenu, preiskovancem je bilo naročeno, naj maksimalno iztegnejo koleno v zrak, tam je bila odčitana vrednost. Oba testa gibljivo- sti sta bila ponovljena dvakrat, netestiran spodnji ud pa je v obeh primerih iztegnjen počival na podlagi. Meritve so bile izvede- ne v klimatiziranem prostoru s temperaturo med 22 in 23 °C. Metode obdelave podatkov Statistična analiza je bila opravljena v programu SPSS (IMB, Armonk, NY, ZDA). Podatki opisne statistike so predstavlje- ni kot povprečje in standardni odklon. Normalnost podatkov je bila preverjena s Shapiro-Wilkovim testom in vizualno oce- no histogramov. Povezava med obsegom giba in togostjo je bila ovrednotena s Pear- sonovim korelacijskim koeficientom (r), pri čemer smo moč povezanosti definirali kot zelo šibko (r < 0,1), šibko (r = 0,1–0,4), zmer- no (r = 0,4–0,7), močno (r = 0,7–0,9) in zelo močno (r = 0,9). Statistično značilne razlike in povezave smo potrdili pri stopnji zaupa- nja α < 0,05.Slika 1. Meritev mišične togosti z ultrazvočno elastografijo Slika 2. Test gibljivosti – SLR glas mladih 117 „Rezultati V Tabeli 1 je zbrana opisna statistika odvi- snih spremenljivk. Statistična analiza je pokazala, da med mi- šično togostjo in obsegom gibljivosti ni statistično pomembne povezanosti. Rezul- tati testa SLR niso bili v korelaciji ne s togo- stjo dvoglave stegenske mišice (r = –0,06; p = 0,809) ne s togostjo polkitaste mišice (r = –0,14; p = 0,591). Prav tako ni bilo sta- tistično značilnih korelacij niti med testom AKE in togostjo dvoglave stegenske mišice (r = 0,02; p = 0,932) niti togostjo polkitaste mišice (r = –0,17; p = 0,536). Rezultati so prikazani na Sliki 3. Testa gibljivosti sta bila med seboj v visoki pozitivni in statistično značilni korelaciji (r = 0,79; p < 0,001). Vre- dnosti togosti ene in druge mišice so bile v pozitivni, a zmerni in statistično neznačilni korelaciji (r = 0,49; p = 0,054). gibljivosti sta bila sicer v visoki, pozitivni in statistično značilni korelaciji. Večina že opravljenih raziskav, skladno z našimi ugotovitvami, poroča o odsotno- sti povezave med OG in mišično togostjo (Brandenburg idr., 2015; Hirata, Yamadera in Akagi, 2020; Konrad in Tilp, 2014; Miya- moto idr., 2018; Nakamura idr., 2021; Salsich, Brown in Mueller, 2000). Raziskave se med seboj precej razlikujejo, tako po proučeva- uporabile metodo ultrazvočne elastografi- je, proučevali pa so mečne mišice. Zaradi razlik v mišični arhitekturi, kot sta delež mi- šičnih vlaken tipa I in II ter vsebnost kola- gena, rezultati niso popolnoma primerljivi z našo raziskavo. Raziskava, opravljena na zadnjih stegenskih mišicah, je pokazala negativno povezanost gibljivosti z mišično togostjo (Magnusson idr., 1997), česar naši rezultati niso potrdili. Za vrednotenje gibljivosti so uporabili test predklona stoje, mišično togost pa so vre- dnotili z vidika odnosa med pasivnim na- vorom in kotom, pri čemer pasivni navor ni najbolj veljavna metoda za vrednotenje mišične togosti, saj ne poda informacij le o togosti mišic, temveč zajema upor vseh okoliških tkiv (Ichihashi idr., 2016). Na OG pomembno vplivajo tako centralni (tole- ranca na razteg) kot periferni mehanizmi (mišična togost) (Behm idr., 2016; Ham idr., 2020; Miyamoto idr., 2018; Yu idr., 2022). K mišični togosti prispevajo prečni mostički, ki jih sestavljata aktin in miozin, citoskelet in znotrajmišično vezivno tkivo, kot so epimi- zij, perimizij in endomizij (Gajdosik, 2001). Poleg mišičnega tkiva periferni dejavniki zajemajo tudi vsa okoliška vezivna tkiva, kot so fasije in živci, ki pa so bolj toga od mišič- nega (Hirata, Miyamoto-Mikami, Kanehisa in Miyamoto, 2016), kar dodatno pojasni odsotnost korelacije med mišično togostjo in OG. V potrditev teorije o pomembnem vplivu nemišičnih tkiv priča tudi raziska- va avtorja Andrade idr. (2018), v kateri so pokazali, da raztezanje ishiadičnega živca povzroči povečanje OG brez sprememb v mišični togosti. Drugi izmed dejavnikov, s katerimi lahko razložimo odsotnost povezave med mi- šično togostjo v sproščenem položaju in OG, so centralni mehanizmi. Veliko raziskav namreč poroča o povečanju OG po razte- zanju zaradi povečanja tolerance za razteg (Konrad in Tilp, 2014; Yu idr., 2022; Miyamo- to idr., 2018). Predvideva se, da aferentni signali iz mišic med raztezanjem zavrejo nociceptivne signale, kar zviša bolečinski Tabela 1 Opisna statistika Spremenljivka Povprečje SO Minimum Maksimum Dvig iztegnjene noge (SLR) 85,7 11,9 66 107 Aktivni izteg kolena (AKE) 74,2 10,1 59 95 Togost BF (kPa) 9,9 1,9 5,7 12,8 Togost ST (kPa) 11,2 3,1 7,1 19,7 Opomba. SO = standardni odklon; BF = m. biceps femoris; ST = semitendinosus. Slika 3. Prikaz korelacijskih analiz Opomba. BF = m. biceps femoris; ST = m. semitendinosus; SLR = straight leg raise (dvig iztegnjene noge); AKE = active knee extension (aktivni izteg kolena). „Razprava Z raziskavo smo želeli ugotoviti morebitno povezavo med gibljivostjo in togostjo na primeru zadnjih stegenskih mišic v spro- ščenem položaju. Rezultati so pokazali, da statistično pomembne povezanosti med obsegom gibljivosti (tako AKE kot SLR) ter izolirano mišično togostjo (v sproščenem položaju) dvoglave stegenske mišice in polkitaste mišice ni, na podlagi česar lah- ko potrdimo našo domnevo, da je mišična togost v sproščenem položaju v majhni oziroma zanemarljivi korelaciji z OG. Testa nem vzorcu, mišični skupini in načinu vre- dnotenja mišične togosti. Glede na starost rezultati niso skladni – Brandenburg idr. (2015) povezave niso zaznali pri otrocih, starih med 2 in 12,6 leta, Hirata idr. (2020) pa o povezanosti poročajo prav med mla- dimi, medtem ko je pri starejših preiskovan- cih niso zaznali, kar potrjujejo tudi Nakamu- ra idr. (2021). Avtorji poročajo tudi o razlikah glede na spol. Miyamoto idr. (2018) pove- zave niso odkrili pri ženskah, pri moških pa poročajo o negativni korelaciji. Omenjene raziskave so za vrednotenje mišične togosti 118 prag, hkrati pa se iz internevronov sprošča- jo enkefalini, ki delujejo analgetično (Yu idr., 2022). To povzroči višjo toleranco za razteg, kar omogoča večji OG ob enakih mehan- skih lastnostih mišice. Teorijo centralnih mehanizmov podpira tudi ugotovitev av- torja Heimburga (2022), da raztezanje živca zmanjša živčno vzdražnost in s tem refle- ksno inhibicijo. Za popolno razumevanje prispevka perifernih in centralnih meha- nizmov h gibljivosti so potrebne nadaljnje raziskave. Naša raziskava ima nekaj omejitev, med njimi je majhen vzorec mladih preiskovan- cev, kar onemogoča posplošitev rezultatov na druge populacije. Prav tako smo togost merili le na enem delu mišice in le v nje- nem sproščenem položaju. Togost razte- gnjene mišice, merjene pri skrajnem obse- gu giba, bi morda pokazala povezanost z OG. Veliko predhodno izvedenih raziskav je za vrednotenje mišične togosti uporabi- lo manj veljavne metode, ki ne omogočajo izoliranega vrednotenja mišične togosti. V večini dosedanjih študij so se osredotočili na mečne mišice oziroma gibljivost gležnja v bočni ravnini. V prihodnosti bi bilo zato smiselno izmeriti mišično togost z ultraz- vočno elastografijo s strižnimi valovi na večjem in starostno bolj pestrem vzorcu, na več mestih mišice, pri različnih kotih v sklepu in različnih mišičnih skupinah, kar bi omogočilo posplošitev rezultatov na širšo raven. „Zaključek Na obseg giba kot merilo gibljivosti vpliva veliko dejavnikov. Naša raziskava je pokaza- la, da je mišična togost le zanemarljiv del teh, saj povezanosti med mišično togostjo v sproščenem položaju in obsegom gi- bljivosti nismo zaznali. Domnevamo, da h gibljivosti pomembneje pripomorejo cen- tralni mehanizmi, kot je toleranca za raz- teg, in togost drugih okoliških tkiv, kot so fascije in živci. Ker je raziskava vključevala merjenje togosti zadnjih stegenskih mišic ter gibljivost kolka in kolena, rezultatov ne moremo posplošiti na druge mišične sku- pine. Za boljše razumevanje mehanizmov v ozadju gibljivosti in potrditev domnev so zato potrebne dodatne raziskave, ki bodo vključevale tudi meritve togosti drugih tkiv in omogočale hkratno spremljanje cen- tralnih sprememb ter akutnih in kroničnih sprememb togosti mišice in obsega giba kot posledico raztezanja. Zaključimo lahko, da uporaba elastografije (vsaj za merjenje mišične togosti v sproščenem položaju) v športni praksi najverjetneje ni smiselna v kontekstu ocenjevanja gibljivosti, lahko pa je uporabno orodje v raziskavah, katerih cilj je razumeti dejavnike gibljivosti in meha- nizme v ozadju sprememb OG. „Literatura 1. American College of Sports Medicine (ACSM). (2022). Acsm‘s guidelines for exerci- se testing and prescription (1th ed.). Wolters Kluwer. 2. Andrade, R. J., Freitas, S. R., Hug, F., Le Sant, G., Lacourpaille, L., Gross, R., … Nordez, A. (2018). The potential role of sciatic nerve stiffness in the limitation of maximal ankle range of motion. Scientific reports, 8(1), 14532. https://doi.org/10.1038/s41598-018-32873-6 3. Behm, D. G., Blazevich, A. J., Kay, A. D. in McHugh, M. (2016). Acute effects of muscle stretching on physical performance, range of motion, and injury incidence in healthy active individuals: a systematic review. Ap- plied physiology, nutrition, and metabolism = Physiologie appliquee, nutrition et meta- bolisme, 41(1), 1–11. https://doi.org/10.1139/ apnm-2015-0235 4. Brandenburg, J. E., Eby, S. F., Song, P., Zhao, H., Landry, B. W., Kingsley-Berg, S., … An, K. N. (2015). Feasibility and reliability of quan- tifying passive muscle stiffness in young children by using shear wave ultrasound ela- stography. Journal of ultrasound in medicine : official journal of the American Institute of Ul- trasound in Medicine, 34(4), 663–670. https:// doi.org/10.7863/ultra.34.4.663 5. Caspersen, C. J., Powell, K. E. in Christenson, G. M. (1985). Physical activity, exercise, and physical fitness: definitions and distinctions for health-related research. Public health re- ports (Washington, D.C. : 1974), 100(2), 126–131. 6. Díaz-Soler, M. A., Vaquero-Cristóbal, R., Espe- jo-Antúnez, L. in López-Miñarro, P. Á. (2015). EFECTO DE UN PROTOCOLO DE CALEN- TAMIENTO EN LA DISTANCIA ALCANZADA EN EL TEST SIT-AND-REACH EN ALUMNOS ADOLESCENTES [The effect of a warm-up protocol on the sit-and-reach test score in adolescent students]. Nutricion hospitala- ria, 31(6), 2618–2623. https://doi.org/10.3305/ nh.2015.31.6.8858 7. Djurić, D., Pleša, J., Kozinc, Ž. in Šarabon, N. (2022). Uporaba ultrazvočne elastografije za ocenjevanje mišične togosti pri športnikih: ponovljivost, medmišične in znotrajmišične razlike. Šport, 70(1/2), 188–194. 8. Gajdosik R. L. (2001). Passive extensibility of skeletal muscle: review of the literature with clinical implications. Clinical biomecha- nics (Bristol, Avon), 16(2), 87–101. https://doi. org/10.1016/s0268-0033(00)00061-9 9. Ham, S., Kim, S., Choi, H., Lee, Y. in Lee, H. (2020). Greater Muscle Stiffness during Con- traction at Menstruation as Measured by Shear-Wave Elastography. The Tohoku jour- nal of experimental medicine, 250(4), 207–213. https://doi.org/10.1620/tjem.250.207 10. Heimburg T. (2022). The effect of stretching on nerve excitability. Human movement sci- ence, 86, 103000. https://doi.org/10.1016/j. humov.2022.103000 11. Hermens, H. J., Freriks, B., Disselhorst-Klug, C. in Rau G. (2000). Development of recom- mendations for SEMG sensors and sensor placement procedures. J Electromyogr Ki- nesiol 10:361–374. https://doi.org/10.1016/ S1050-6411(00)00027-4 12. Hirata, K., Miyamoto-Mikami, E., Kanehisa, H. in Miyamoto, N. (2016). Muscle-specific acu- te changes in passive stiffness of human tri- ceps surae after stretching. European journal of applied physiology, 116(5), 911–918. https:// doi.org/10.1007/s00421-016-3349-3 13. Hirata, K., Yamadera, R. in Akagi, R. (2020). Associations between Range of Motion and Tissue Stiffness in Young and Older Peo- ple. Medicine and science in sports and exerci- se, 52(10), 2179–2188. https://doi.org/10.1249/ MSS.0000000000002360 14. Ichihashi, N., Umegaki, H., Ikezoe, T., Naka- mura, M., Nishishita, S., Fujita, K., … Ibuki, S. (2016). The effects of a 4-week static stret- ching programme on the individual muscles comprising the hamstrings. Journal of sports sciences, 34(23), 2155–2159. https://doi.org/10 .1080/02640414.2016.1172725 15. Kawai, T., Takamoto, K. in Bito, I. (2021). Pre- vious hamstring muscle strain injury alters passive tissue stiffness and vibration sen- se. Journal of bodywork and movement the- rapies, 27, 573–578. https://doi.org/10.1016/j. jbmt.2021.05.002 16. Kay, A. D. in Blazevich, A. J. (2012). Effect of acute static stretch on maximal muscle performance: a systematic review. Me- dicine and science in sports and exerci- se, 44(1), 154–164. https://doi.org/10.1249/ MSS.0b013e318225cb27 17. Kisner, C., Colby, L. A. in Borstad, J. (2018). Therapeutic exercise: foundations and tech- niques (7th ed.). McGraw-Hill Education LLC. 18. Konrad, A. in Tilp, M. (2014). Increased range of motion after static stretching is not due to changes in muscle and tendon structu- res. Clinical biomechanics (Bristol, Avon), 29(6), 636–642. https://doi.org/10.1016/j.clinbio- mech.2014.04.013 19. Magnusson, S. P., Simonsen, E. B., Aagaard, P., Boesen, J., Johannsen, F. in Kjaer, M. (1997). Determinants of musculoskeletal flexibility: viscoelastic properties, cross-sectional area, EMG and stretch tolerance. Scandinavian jo- urnal of medicine & science in sports, 7(4), 195– glas mladih 119 202. https://doi.org/10.1111/j.1600-0838.1997. tb00139.x 20. Medeiros, D. M., Cini, A., Sbruzzi, G. in Lima, C. S. (2016). Influence of static stretching on hamstring flexibility in healthy young adults: Systematic review and meta-analysis. Physi- otherapy theory and practice, 32(6), 438–445. https://doi.org/10.1080/09593985.2016.1204 401 21. Miyamoto, N., Hirata, K., Miyamoto-Mikami, E., Yasuda, O. in Kanehisa, H. (2018). Associ- ations of passive muscle stiffness, muscle stretch tolerance, and muscle slack angle with range of motion: individual and sex dif- ferences. Scientific reports, 8(1), 8274. https:// doi.org/10.1038/s41598-018-26574-3 22. Nakamura, M., Sato, S., Kiyono, R., Yahata, K., Yoshida, R., Fukaya, T., … Konrad, A. (2021). Association between the Range of Motion and Passive Property of the Gastrocnemius Muscle-Tendon Unit in Older Population. He- althcare (Basel, Switzerland), 9(3), 314. https:// doi.org/10.3390/healthcare9030314 23. Roots, J., Trajano, G. S. in Fontanarosa, D. (2022). Ultrasound elastography in the asses- sment of post-stroke muscle stiffness: a sys- tematic review. Insights into imaging, 13(1), 67. https://doi.org/10.1186/s13244-022-01191-x 24. Salsich, G. B., Brown, M. in Mueller, M. J. (2000). Relationships between plantar flexor muscle stiffness, strength, and range of mo- tion in subjects with diabetes-peripheral neuropathy compared to age-matched con- trols. The Journal of orthopaedic and sports physical therapy, 30(8), 473–483. https://doi. org/10.2519/jospt.2000.30.8.473 25. Sigrist, R. M. S., Liau, J., Kaffas, A. E., Cham- mas, M. C. in Willmann, J. K. (2017). Ultraso- und Elastography: Review of Techniques and Clinical Applications. Theranostics, 7(5), 1303– 1329. https://doi.org/10.7150/thno.18650 26. van Melick, N., Meddeler, B. M., Hooge- boom, T. J., Nijhuis-van der Sanden, M. W. G. in van Cingel, R. E. H. (2017). How to de- termine leg dominance: The agreement between self-reported and observed per- formance in healthy adults. PloS one, 12(12), e0189876. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0189876 27. Yu, S., Lin, L., Liang, H., Lin, M., Deng, W., Zhan, X., … Liu, C. (2022). Gender difference in effects of proprioceptive neuromuscular facilitation stretching on flexibility and stiff- ness of hamstring muscle. Frontiers in physi- ology, 13, 918176. https://doi.org/10.3389/ fphys.2022.918176 Petra Železnik Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju Polje 42, 6310 Izola 97210503@student.upr.si 120 The Influence of Ball Handling Exercises of Different Intensities performed during the between sets rest period on Plyometric Training output in Female Basketball Players Abstract This study investigated the acute effect of active rests with different ball handling exercises on the effectiveness of plyometric training of fe- male basketball players. Eighteen female basketball players (mean age 18.72 ± 2.44 years) participated in the study. We found that active rests consisting of high-intensity ball-handling exercises significantly affected the reduction in jump heights and reactive strength index (RSI) (p < 0.0001), with higher-intensity rests having a greater negative effect than lower-intensity and passive ones. This shows that passive rests are the best choice for achieving improvements of plyometric training exclusively. However, considering that active rests involving low and medium intensity ball handling exercises, have an influence of less than 10% on jump height and RSI compared to passive rests, the choice of these forms of rests could be reasonable in polyvalent structure of basketball training. On the other hand, high intensity active rests are not appropriate during plyometric training sets as they had the most negative effects on the key parameters studied. The results of our cross-sectional study undoubtedly showed the acute impact of active rest of varying intensity on the height of the jumps, however further research should confirm potential long-term effects. Keywords: Plyometric training, basketball, interset rest intervals Izvleček Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv aktivnega odmora v obliki različno intenzivnih vaj rokovanja z žogo na učinkovitost pliome- tričnega treninga pri košarkaricah. V raziskavo je bilo vključenih 18 košarkaric (starost 18,72 ± 2,44 leta), ki igrajo v 1. SKL v kategoriji članic ter selekcijah U20 in U18. Ugotovili smo, da aktivni odmor v obliki rokovanj z žogo največje intenzivnosti vpliva na zmanjšanje višine poskokov in indeks reaktivne moči (p < 0,001) ter da višje intenzivnosti odmorov vplivajo bolj kot nižje. Ugotavljamo, da je pri pliometričnem treningu, pri katerem želimo izrecno vplivati na razvoj višine skokov in izboljšanje indeksa reaktivne moči, med serijami bolj smiselno izbrati pasivni odmor. Ker aktivni odmor v obliki rokovanja z žogo nizke in srednje intenzivnosti na višino skokov in indeks reaktivne moči vplivata manj kot 10 % v primer- javi s pasivnim odmorom, bi bila izbira omenjenih oblik odmora v okviru košarkarskega treninga lahko sprejemljiva, vendar zahte- va nadaljnje raziskave. Rezultati naše prečno-presečne študije so nedvomno pokazali akutni vpliv različno intenzivnega aktivnega odmora na višino poskokov v posameznih serijah. Z nadaljnjim raziskovanjem bi bilo smiselno preveriti, ali ima lahko tak pristop k treningu pliometrije tudi dolgoročni vpliv. Ključne besede: pliometrični trening, košarka, medserijski odmor David Drame, Frane Erčulj, Igor Štirn Vpliv različno intenzivnih vaj rokovanja z žogo na učinke pliometričnega treninga košarkaric glas mladih 121 „Uvod Košarka je dinamičen šport, ki od igralk in igralcev zahteva mnogo hitrih pospeše- vanj, zaustavljanj, sprememb smeri, sko- kov in drugih gibanj s košarkarske žoge ali brez nje, za kar je treba imeti dobro razvito hitro moč predvsem v pogojih ekscentrič- no-koncentričnega naprezanja (Nikolič, 2018). Sredstvo, s katerim lahko vplivamo na izboljšanje živčnega delovanja pri ek- scentrično-koncentričnih mišičnih na- prezanjih, so metode za razvoj reaktivnih sposobnosti, imenovane tudi pliometrični trening (Štirn idr., 2017). Gre za uveljavlje- no sredstvo za izboljšanje športnikovih zmogljivosti, s katerim lahko neposredno vplivamo na izboljšanje višine vertikalnih skokov (Slimani idr., 2016), čas šprinta (Voi- sin in Scohier, 2019) in agilnost (Asadi, 2013), prav tako pa z njim vplivamo na adaptacijo senzomotoričnega sistema in regulacijo nepravilnih tehnik skoka in doskoka (Haff in Tripplet, 2016). Pliometrični trening temelji na sposobnosti izkoriščanja elastične energije za dosega- nje večje hitrosti gibanja in večje mehan- ske učinkovitosti. Strojnik, Štirn in Dolenec (2017) ločijo dve vrsti ekscentrično-kon- centričnih akcij: z nasprotnim gibanjem in z udarcem (tipa poskok). Ekscentrično-kon- centrične akcije z nasprotnim gibanjem izkoriščajo elastično energijo, pridobljeno pri ekscentričnem naprezanju (npr. skok z nasprotnim gibanjem), ekscentrično-kon- centrične akcije tipa poskok pa poleg ela- stične energije izkoriščajo še mehanizem togosti na kratki razdalji in refleksno aktiva- cijo (refleks na nateg) (Štirn idr., 2017). Re- fleks na nateg je odziv živčnega sistema na nepričakovano podaljšanje mišice, ki zaradi spremembe dolžine intrafuzalnih vlaken s pomočjo refleksov poveča aktivacijo mi- šice v koncentričnem delu mišičnega na- prezanja (Haff in Triplett, 2016). Deluje tudi kot obrambni mehanizem mišice pred ne- nadnimi spremembami položaja telesa ali telesnih segmentov, prav tako pa pomaga mišici pri ustrezni kontroli mišične togosti. Učinkovitost enega in drugega mehaniz- ma zagotavlja začetna togost mišice, ki jo določa število aktivnih prečnih mostičkov v trenutku začetka raztezanja. Pri ekscentrič- nem naprezanju se s hitrostjo raztezanja mišice zmanjšuje število sklenjenih preč- nih mostičkov, ker pa se miozinske glavice obračajo v nasprotno smer, to omogoči večjo silo prečnih mostičkov in posledično večjo togost mišice oziroma večjo skupno mišično silo v ekscentričnem in nato kon- centričnem delu (Strojnik, 2010). Ustrezno začetno togost mišice pri ekscentrično- -koncentričnih naprezanjih nam omogoča aktivacija mišice pred stikom s podlago, ki jo imenujemo predaktivacija. Namen predaktivacije je torej pripraviti mišice na razteg, kar se odraža v večjem številu sklenjenih prečnih mostičkov in v pove- čani vzdraženosti mišičnega vretena prek mehanizma alfa-gama koaktivacije (Komi in Nicol, 2011). Omenjeno je ključnega po- mena za zagotovitev močnega refleksnega odziva, ki omogoča večje pospeške in več shranjene elastične energije pri ekscentrič- no-koncentričnih naprezanjih. Vertikalni skoki so pogost element, ki ga izvajajo košarkarice in košarkarji na trenin- gu in tekmah, bodisi v obrambi (obrambni skok, blokiranje metov in prestrezanje po- daj) ali pa v napadu (skok v napadu, različni meti na koš, podaje iz skoka itd.), zato so metode za razvoj reaktivnih sposobnosti nujen sestavni del trenažnega procesa v košarki (Khlifa idr. 2010). Pomen skokov v košarki simbolično nakazuje že sam za- četek igre, ki se začne s skokom ob zače- tnem sodniškem metu (Erčulj, Dežman in Vučković, 2004). Svilar idr. (2019) so v svoji študiji ugotovili, da profesionalni košarkarji na tekmi izvedejo 1,11 ± 0,53 skoka na mi- nuto. Medtem ko so Štirn idr. (2022) v svoji raziskavi pri igralcih košarke 3 x 3 ugotovi- li, da košarkarice in košarkarji izvedejo na minuto 1,05–1,63 skoka. V povprečju naj bi košarkarji na tekmo izvedli 41–49 skokov (Abdelkrim idr., 2007), košarkarice pa neko- liko manj, tj. 35 ± 11 (Matthew in Delextrat, 2009). Povezane skoke oziroma poskoke lahko izvajamo v horizontalni ali vertikalni smeri. Slednje običajno izvajamo sonožno. Glede na položaj telesa ter delo nog in rok pa so zelo podobni globinskim skokom, le da je začetna višina pri poskokih določena z višino odriva prejšnjega poskoka (Dolenec idr., 2017). Poskoki pomenijo veliko obre- menitev za mišično-skeletni sistem, zato se je nanje treba dobro pripraviti, predvsem pa mora vadeči biti spočit in mentalno pri- pravljen (Štirn idr., 2017). Prav zaradi velikih obremenitev in tipa tre- ninga, pri katerem je treba vaje izvajati ma- ksimalno, moramo pri treningu pliometrije posebno pozornost nameniti odmoru med serijami, ki neposredno vpliva na izvedbo aktivnosti v naslednji seriji (Haff in Tripplet, 2016). Skeletne mišice, vključene v vadbo, se zaradi velikih ekscentrično-koncentrič- nih naprezanj hitro utrudijo, zato mora biti odmor dovolj dolg, da se obnovijo viri energije (ATP in kreatinfosfat), odstranijo odpadni metaboliti in povrne proizvodnja sile (Willardson, 2006), ki obsega vse meha- nizme vzdolž ukazne verige, od generacije akcijskih potencialov v motoričnem kor- teksu do živčnega in nato mišičnega pre- vajanja in nazadnje mehanizmov sklaplja- nja prečnih mostičev. Dolenec idr. (2017) priporočajo daljše odmore, pri čemer naj bi celoten cikel dela in odmora trajal 5 mi- nut. Willardson (2006) prav tako priporoča daljše odmore (2–5 minut) med serijami pri ponavljajočih se maksimalnih naprezanjih, saj naj bi dlje časa trajajoči odmori omo- gočili enakovrednejše pogoje za izvedbo ponovitev v vsaki seriji. Trening košarke zajema razvoj številnih gibalnih spretnosti in sposobnosti, ki ne- posredno vplivajo na uspešnost igranja košarke. Med temi imajo najpomembnejšo vlogo tehnično-taktični elementi košarkar- ske igre (Erčulj, 2018). Ker so ti v močni so- odvisnosti z ustrezno kondicijsko pripravo, je treba obema vidikoma nameniti zado- stno število časa, kar pa je pogosto pro- blem. Zaradi napornega ritma tekmovanj velikokrat ni mogoče nameniti ustreznega časa za vzdrževanje, kaj šele razvoj gibalnih sposobnosti, pomembnih za košarko (Ja- kše, 2008). Prav zaradi težave s pomanjkanjem časa za razvoj omenjenih sposobnosti smo želeli ugotoviti, ali so posamezne sestavine tre- ninga med seboj združljive. Zaradi dolgo trajajočih odmorov, ki jih zahteva pliome- trični trening med serijami, se postavlja logično vprašanje, ali bi lahko ta odmor izkoristili za izvajanje tehnično-taktičnih elementov košarke in s tem povezali obe pomembni sestavini košarkarskega trenin- ga, s tem pa tudi bolj učinkovito in ekono- mično izkoristili čas, ki je na voljo za trena- žni proces. Namen našega dela je bil ugotoviti, kakšno intenzivnost aktivnega odmora med po- sameznimi serijami pliometričnih vaj je še mogoče izvajati, ne da bi pri tem vplivali na kakovost poskokov oziroma učinkovitost pliometričnega treninga. Preučevali smo vpliv treh različno intenzivnih vaj rokovanja z žogo, ki se v praksi košarkarskega trenin- ga razmeroma pogosto uporabljajo. Želeli smo ugotoviti razlike v višini skokov in kon- taktnih časih pri ponavljajočih se poskokih med aktivnimi odmori v obliki rokovanj z žogo največje intenzivnosti, srednje inten- zivnosti in nizke intenzivnosti ter kontrol- nim, pasivnim odmorom. 122 „Metode Preizkušanke V raziskavi je na začetku prostovoljno so- delovalo 22 deklet, vendar jih je meritve v celoti opravilo 18. Preizkušanke so bile stare 17–24 let (18,72 ± 2,44 leta). Vse so bile iz Ženskega košarkarskega društva Maribor (ŽKD Maribor), ki igrajo v 1. SKL v katego- riji članic, U20 in U18. Izključitveni kriteriji so bile poškodbe spodnjih ekstremitet, ki bi na kakršenkoli način vplivale na izved- bo poskokov in različnih oblik rokovanja z žogo. Vse preizkušanke so imele izkušnje s pliometrično vadbo. Merjenke so dobile navodilo, da dva dni pred meritvami ne iz- vajajo visoko intenzivne vadbe za spodnje ekstremitete. Pred začetkom eksperimenta so bile seznanjene s postopkom in morebi- tnimi zapleti. Raziskava je bila opravljena v skladu s Helsinško-tokijsko deklaracijo. Postopek Meritve so bile izvedene v Športni dvora- ni Tabor v Mariboru. Meritve smo izvedli v štirih terminih, merjenke so vsakič izve- dle 5 serij po 10 maksimalnih zaporednih poskokov (»iz gležnja«) z zamahi. Višino skokov in trajanje kontaktnih časov smo iz- merili z uporabo plošče za merjenje skokov in kontaktnih časov Boscosystem® Chrono- jump (Barcelona, Španija), za spremljanje povprečne srčne frekvence in kontrolo intenzivnosti aktivnih odmorov pa smo uporabljali sistem Polar Team. Med dvema zaporednima meritvama je minilo najmanj tri dni. Začetna višina skoka je bila od pod- lage dvignjena za 20 centimetrov. Celoten cikel je trajal 5 minut, v tem so poleg po- skokov preizkušanke imele pasivni odmor ali pa izvajale tri različno intenzivne sklope vaj rokovanj z žogo. Med pasivnim odmorom (odmor intenziv- nosti 0) smo merjenkam naročili, da morajo med petminutnimi cikli mirovati. V okviru aktivnega odmora nizke inten- zivnosti so merjenke izvajale rokovanja z žogo na mestu (odmor intenzivnosti 1). To je vključevalo 20 sekund rokovanja z žogo, sestavljenega iz ponavljajočega se gibanja: enkratno vodenje z desno roko, menjave roke spredaj, enkratno vodenje z levo roko, menjave roke spredaj (Slika 1). Slika 1 prikazuje rokovanje z žogo pri aktiv- nem odmoru nizke intenzivnosti (intenziv- nost odmora 1). Aktivni odmor srednje intenzivnosti (od- mor intenzivnosti 2) je zajemal tri prodore po poljubni spremembi smeri iz treh raz- ličnih pozicij v višini črte meta za tri točke (Slika 2). Preizkušanke so po prvem prodoru in metu iz dvokoraka skočile za žogo, se s hitrim vodenjem žoge vrnile za črto višine meta za tri točke pred naslednji stožec in ponovno izvedle prodor po poljubni spre- membi smeri. Enako gibanje so ponovile še enkrat pri tretjem stožcu, pri katerem so po metu iz dvokoraka in skoku za žogo zaključile aktivno obliko odmora srednje intenzivnosti. Slika 2 prikazuje skico gibanja preizkušank pri aktivnem odmoru srednje intenzivnosti (intenzivnost odmora 2). Slika 1. Rokovanje z žogo pri aktivnem odmoru nizke intenzivnosti Slika 2. Potek gibanja pri aktivnem odmoru sre- dnje intenzivnosti Slika 3. Potek gibanja pri aktivnem odmoru vi- soke intenzivnosti glas mladih 123 Aktivni odmor visoke intenzivnosti (inten- zivnost 3) je bil sestavljen iz meta v tablo in skoka za žogo v obrambni polovici ko- šarkarskega igrišča, prenosa žoge v polni hitrosti z vijugastim vodenjem okoli štirih stožcev v napadalno polovico, kjer so izve- dle met iz dvokoraka, sledilo je vračanje do sredinske črte v košarkarski preži brez žoge, hitra sprememba smeri v napadalno polo- vico, sprejem žoge po podaji in ponoven met iz dvokoraka (Slika 3). Slika 3 prikazuje skico gibanja preizkušank pri aktivnem odmoru visoke intenzivnosti (intenzivnost odmora 3). Vse oblike rokovanj z žogo v okviru aktiv- nega odmora so trajale 20 sekund. Aktivni odmori so bili za vsako preizkušanko ob vsakem obisku (merjenju) randomizirani. Intenzivnost smo spremljali s sistemom za spremljanje srčne frekvence Polar Team. Srčno frekvenco smo začeli meriti minu- to pred prvo serijo poskokov in merjenje končali minuto po začetku zadnje serije poskokov (skupaj 22 minut). V obdelavo podatkov smo vključili zadnjih sedem sko- kov vsake serije, prve tri skoke smo izključili. Pred vsakim testiranjem so preizkušanke izvedle standardizirano 12-minutno ogre- vanje, sestavljeno iz treh sklopov (dvig tem- perature, dinamični razteg in aktivacijske vaje). Prvi sklop je bil sestavljen iz rahlega teka in tekaških vaj (atletske abecede), pri čemer so merjenke ves čas vodile košarkar- sko žogo z dominantno in nedominantno roko. Sledil je sklop dinamičnih razteznih vaj, ki je vseboval predvsem vaje za spo- dnje okončine (vaje za razteg sprednjih in zadnjih stegenskih mišic, upogibalk kolka, primikalk, zadnjičnih mišic in mečnih mi- šic). Sklop aktivacijskih vaj je bil sestavljen iz dveh vaj za aktivacijo trupa in dveh vaj za aktivacijo spodnjih okončin. Pred začet- kom testiranja so merjenke naredile še 10 poskokov. „Statistična analiza Izračunali smo osnovno deskriptivno sta- tistiko (povprečje z aritmetično sredino in standardni odklon). Za vse spremenljivke smo preverili normalnost porazdelitve z D‘Agostino-Pearsonovim testom (p > 0,05). Ker smo med seboj najprej primerjali več skupin in ponavljajoče se meritve, smo naj- prej izvedli test ANOVA za povezane po- novljene meritve (angl. Repeated Measures ANOVA). Po potrditvi statistično značilnega vpliva intenzivnosti odmora na odvisne spre- menljivke smo pare meritev medsebojno primerjali z izvedbo Bonferronijevega ozi- roma post-hoc t-testa, pri čemer smo med- sebojno primerjali povprečja vseh 5 serij posamezne preizkušanke pri posamezni intenzivnosti odmora. V obdelavo podatkov smo vključili rezulta- te 18 preizkušank, ki so meritve opravile v celoti. Obdelava podatkov je bila opravlje- na na zadnjih sedmih skokih vsake serije, prvih treh skokov zaradi nestabilne izvedbe (dokler preizkušanka ni ujela ritma) nismo upoštevali. „Rezultati in razprava Srčni utrip Povprečne vrednosti srčnih utripov (Slika 4) sovpadajo z načrtovanimi intenzivnostmi aktivnih oblik odmorov. Pred raziskavo smo namreč s poskušanjem ugotavljali, kakšna in kako intenzivna naj bodo gibanja med odmorom, da se bo frekvenca srčnega utri- pa (kot kazalec intenzivnosti) razlikovala. Izmerjeni rezultati povprečnih srčnih utri- pov pričakovano postopno naraščajo od najnižje vrednosti (106,1 ± 3,96 utripa na minuto) pri pasivnem odmoru do najvišje vrednosti (170,3 ± 4,51 utripa na minuto) pri aktivnem odmoru visoke intenzivnosti (Slika 4). Višina skoka Analizirali smo povprečne vrednosti višine skokov pri različnih intenzivnostih odmora med pliometričnim treningom. Ugotovili smo, da so višine skokov statistično značil- no različne glede na intenzivnost odmora, ni pa statistično značilnih razlik glede na serijo. Analiza je pokazala, da povprečna vi- šina skoka z intenzivnostjo odmora posto- pno upada ter je najvišja pri intenzivnosti odmora 0, kjer je bila povprečna višina sko- ka 27,75 cm ± 4,30 cm (pasivni odmor), in najnižja pri intenzivnosti odmora 3, kjer je bila povprečna višina skoka 22,72 cm ± 5,41 cm (aktivni odmor visoke intenzivnosti), kar je v skladu z našimi pričakovanji (Slika 5). Če primerjamo vrednosti povprečnih višin skokov v vseh 5 serijah, lahko opazimo, da je povprečna višina prve serije pri vseh in- tenzivnostih odmora, razen intenzivnosti odmora 3, manjša od povprečne višine preostalih serij, vendar razlika ni statistično značilna. Glede na to, da smo pred vsakim začetkom meritev izvedli standardizirano 12-minutno ogrevanje, ki je na koncu tudi vključevalo 10 poskokov tipa poskok, tega ne moremo pripisati premalo intenzivne- mu ogrevanju. Razlog za opaženo pove- čanje povprečne višine skokov v naslednjih serijah bi lahko bil učinek, ki mu pravimo živčno-mišična potenciacija ali postakti- vacijska potenciacija (angl. PAPE). Gre pre- prosto za pozitivni učinek, ki predstavlja skupek izboljšanja delovanja različnih me- 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 I O 0 I O 1 I O 2 I O 3 SR ČN I U TR IP INTENZIVNOST ODMORA Slika 4. Rezultati meritev srčnega utripa pri vseh intenzivnostih Opomba. IO 0 = pasivni odmor; IO 1 = nizka intenzivnost odmora; IO 2 = srednja intenzivnost odmo- ra; IO 3 = visoka intenzivnost odmora. 124 hanizmov vzdolž celotne verige generira- nja mišične sile (živčni in mišični mehaniz- mi) in ima največji učinek okrog 2–5 min po predhodni aktivaciji mišic. Čeprav razlike niso statistično potrjene, lahko opazimo trend, da se višine skokov pri protokolih z nizko intenzivnim (IO 1) in srednje intenzivnim odmorom (IO 2) v vsaki naslednji seriji bolj opazno zvišujejo v pri- merjavi s protokolom vadbe, pri katerem je bil odmor pasiven (IO 0). Ali to morda pomeni, da aktivni odmor celo potencira mehanizme postaktivacije, bi lahko bilo vprašanje pri naslednjih raziskavah. Nasproti postaktivacijskim učinkom deluje- jo mehanizmi utrujenosti. Ti so se pri nizki in srednje visoki intenzivnosti aktivnih od- morov izrazili v manjši meri (skoki so bili v povprečju nižji kot pri pasivnem odmoru), so bili pa še vedno iz serije v serijo višji. Zelo očitno pa so se učinki utrujenosti pokaza- li pri protokolu reaktivne vadbe z najbolj intenzivnim aktivnim odmorom (IO 3). Ta aktivni odmor je bil zelo intenziven (pov- prečna srčna frekvenca je bila okrog 170 ud/min), učinki utrujenosti so se pokazali takoj po prvi seriji in vplivali na zmanjšane višine skokov v vseh nadaljnjih serijah razen zadnji. Intenzivnost odmora je vplivala na viši- no skokov in s tem na kakovost pliome- tričnega treninga. Povprečne višine vseh opravljenih skokov v enem protokolu (50 skokov) so se pri protokolu, kjer so se med serijami izvajala nizko intenzivna košarkar- ska gibanja, zmanjšale za 5 %, v serijah s srednje intenzivnim aktivnim odmorom pa za 8 % glede na višine, izmerjene v proto- kolu s pasivnim odmorom. Pri največji in- tenzivnosti odmora, kjer so bile povprečne vrednosti srčnega utripa okoli 85 % maksi- malnega srčnega utripa, pa smo izmerili kar 18-odstotni upad višine skoka. Kontaktni čas Rezultati so pokazali, da kontaktni čas ni statistično značilno različen glede na in- tenzivnost, serijo ali kombiniran učinek. Povprečne vrednosti kontaktnega časa so podobne tako med intenzivnostmi kakor tudi med serijami in intenzivnostmi (Slika 6). Povprečja vseh serij so bila približno 0,200 sekunde z majhnimi standardnimi odkloni, kar nakazuje na dobro izvedbo poskokov, pri katerih so preizkušanke do- sledno vzdrževale kakovost izvedbe skokov skozi celotne meritve. Konstanten kontaktni čas lahko nakazuje na učinkovito tehniko poskokov z dobro telesno kontrolo, ki je pomemben dejavnik uspešnosti izvedbe poskokov. Iz rezultatov lahko sklepamo, da so preizkušanke kljub utrujenosti bile sposobne dovolj kakovo- stno in varno izvesti poskoke. Indeks reaktivne moči Ugotovili smo, da je indeks reaktivne moči statistično značilno različen glede na inten- zivnost in serijo, ni pa statistično značilnih razlik glede na kombiniran učinek. Analiza je pokazala, da povprečen indeks reaktivne moči z intenzivnostjo postopno upada ter je najvišji pri pasivnem odmoru (IO 0), kjer je bilo povprečje 138,99 cm/s ± 24,90 cm/s, in najnižji pri intenzivnosti IO 3, kjer je bilo povprečje 113,99 cm/s ± 27,47 cm/s (aktivni odmor visoke intenzivnosti) (Slika 7). Rezultati so pričakovani, saj je indeks reak- tivne moči mera, ki jo dobimo z izračunom razmerja med višino skoka in kontaktnim časom. Na zvišanje indeksa reaktivne moči lahko vpliva dvig višine skoka, zmanjšanje kontaktnega časa ali kombinacija obojega (Flanagan in Comyns, 2008). Na podlagi Slika 5. Višina skoka po posamezni intenzivnosti in seriji Opomba. IO 0 = pasivni odmor; IO 1 = nizka intenzivnost odmora; IO 2 = srednja intenzivnost odmo- ra; IO 3 = visoka intenzivnost odmora. Slika 6. Kontaktni čas po posamezni intenzivnosti in seriji Opomba. IO 0 = pasivni odmor; IO 1 = nizka intenzivnost odmora; IO 2 = srednja intenzivnost odmo- ra; IO 3 = visoka intenzivnost odmora. glas mladih 125 ugotovitev, da so povprečne vrednosti kontaktnega časa podobne tako med in- tenzivnostmi kakor tudi med serijami, lahko sklepamo, da je na indeks reaktivne moči naših preizkušank vplivala predvsem višina skoka. Preizkušanke, ki so dosegle nadpov- prečne rezultate v višini skokov, so dosegle tudi nadpovprečne vrednosti indeksa re- aktivne moči. Na podlagi zapisanega lahko sklepamo, da preizkušanke, ki skačejo višje, tudi bolje izvedejo ekscentrično-koncen- trično gibanje. „Zaključek Za košarkarsko igro so značilni visoko in- tenzivni teki z vmesnimi prekinitvami, ki pogosto zahtevajo načrtovane ali nepred- vidljive spremembe smeri, različne speci- fične tehnično-taktične spretnosti in dobro razvito skakalno sposobnost. Skok je zelo pomemben element košarkarske igre. Od igralcev se zahteva, da ne skočijo le visoko, temveč tudi višje kot njihovi nasprotniki, saj jim to prinese prednost tako v napadalnem kot obrambnem delu igre. Eden izmed po- gosteje želenih ciljev košarkaric in košarkar- jev, ne glede na igralni položaj, je izboljšati sposobnost skakanja. Zaradi omenjenih razlogov se v košarki veliko pozornosti namenja razvoju in izboljšanju živčnega delovanja pri ekscentrično-koncentričnih mišičnih naprezanjih, ki izboljšajo refleksno aktivacijo mišice in mišično togost, kar se kaže v boljši odrivni moči (Štirn idr., 2017). Z raziskavo smo želeli ugotoviti razlike v višini skokov, kontaktnih časih in indeksu reaktivne moči pri zaporednih poskokih pri različnih intenzivnostih aktivnih odmorov v obliki rokovanj z žogo in pasivnim od- morom. Priporočeni odmori med serijami pliometričnega treninga so med 2 in 5 minutami v obliki pasivnega odmora. Kot kažejo naši rezultati, je najboljša izbira, če želimo izključno vplivati na razvoj višine skokov, pasivni odmor. Zapisano velja tudi za indeks reaktivne moči, saj so preizku- šanke dosegle nadpovprečne vrednosti in- deksa reaktivne moči prav pri protokolih s pasivnim odmorom. Višina skoka in indeks reaktivne moči statistično značilno upada- ta z večanjem intenzivnosti odmora. Glede na to, da je upad višine skoka manj kot 10-odstoten % za odmor nizke in sre- dnje intenzivnosti, bi uporaba aktivnega odmora potencialno lahko bila primerna oblika izvajanja pliometričnega treninga med tekmovalno sezono, ko so trenerji za- radi napornega tekmovalnega urnika ome- jeni s številom kondicijskih treningov. Tako bi lahko izkoristili čas, namenjen odmoru, hkrati pa bi morda trening pliometrije po- stal bolj priljubljen med košarkaricami in košarkarji, saj bi lahko v trening vključili tudi tehnično-taktične elemente košarke. Pomembno je poudariti, da je velikost vzor- ca, uporabljenega v raziskavi, omejitev, zato je treba rezultate razlagati ob upoštevanju tega dejstva. To bi lahko v prihodnosti re- šili z izvedbo raziskave na večjem in bolj selekcioniranem vzorcu košarkaric, idealno profesionalnih članskih košarkaric na najviš- ji ravni. Čeprav različne študije navajajo, da zanesljivost rezultatov pri pliometričnem treningu ni toliko odvisna od spola, temveč bolj od stopnje treniranosti, izkušenj s tre- ningom pliometrije, vrste športa in starosti športnik, predvidevamo, da bi se rezultati raziskave (predvsem parametri poskokov) nekoliko razlikovali, če bi raziskavo izvedli na vrhunskih košarkarjih moškega spola. Ne glede na spol sklepamo, da bi se rezultati raziskave razlikovali tudi po igralnih položa- jih, saj so karakterizirane z različnimi telesni- mi značilnostmi in gibalnimi sposobnostmi košarkarjev in košarkaric. Razlike v smeri slabših parametrov skoka bi pričakovali predvsem na položaju centra, kjer opravlja- jo to vlogo predvsem višji, težji, počasnejši in slabše koordinirani igralci in igralke. Na parametre poskokov bi lahko vplivala tudi raven vzdržljivosti športnika, saj lahko po- samezniki z bolje razvito vzdržljivostjo dalj časa prenašajo obremenitve s sorazmerno enako intenzivnostjo, posledično pa so bolj odporni proti utrujenosti (Dežman in Erčulj, 2005). Previdnost pri interpretaciji rezultatov zah- teva tudi ugotovitev, da so bile povprečne višine skokov prvih serij najvišje pri proto- kolu s pasivnim odmorom, čeprav se – ob tem, da so bile izvedene randomizirano (za vsako igralko) in po enakih ogrevalnih pro- tokolih – ne bi smele razlikovati in razlogov za to nam ni uspelo najti. Potrdili smo, da se za zagotavljanje naj- večjih učinkov pliometričnega treninga z uporabo reaktivnih metod priporoča pasiv- ni odmor in 100-odstotno usmerjena po- zornost na izvedbo skokov. Po drugi strani vpeljava nizko intenzivnega ali srednje intenzivnega aktivnega odmora zmanjša višine skokov za »samo« 5–8 %, hkrati pa omogoča izvedbo določenega obsega drugih vsebin, kot so elementi tehnični- -taktičnega treninga. Drugače povedano, za razvoj reaktivnih sposobnosti je nujen pasivni odmor med serijami, za ohranjanje teh sposobnosti (npr. v tekmovalnem ob- dobju) pa si trenerji, v kontekstu izkoristka časa in izvedbe drugih vsebin, lahko privo- ščijo nizke in morda celo srednje intenzivne aktivne odmore med serijami poskokov. Slika 7. Indeks reaktivne moči (IRM) po posamezni intenzivnosti odmora in seriji (v centimetrih na sekundo) Opomba. IO 0 = pasivni odmor; IO 1 = nizka intenzivnost odmora; IO 2 = srednja intenzivnost odmo- ra; IO 3 = visoka intenzivnost odmora. 126 „Literatura 1. Abdelkrim, B.N., El Fazaa, S. in El Ati, J. (2007). Time-motion analysis and physiological data of elite under-19-year-old basketball players during competition. British journal of sports medicine, 41(2), 69–75. https://pubmed.ncbi. nlm.nih.gov/17138630/ 2. Cavanagh, P. R. in Komi, P. V. (1979). Electro- mechanical delay in human skeletal muscle under concentric and eccentric contracti- ons. European journal of applied physiology and occupational physiology, 42(3), 159–163. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/527577/ 3. Dežman, B. in Erčulj, F. (2005). Kondicijska pri- prava v košarki. Ljubljana: Univerza v Ljublja- ni, Fakulteta za šport. 4. Dolenec, A., Štirn, I. in Strojnik, V. (2017). Me- tode vadbe moči. Šport, 65(1/2), 159–164. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc- -6SQULFCJ 5. Erčulj, F., Bergant, B., Gašparin, D. in Sila, A. (2019). Košarka v obdobju osnovne šole. Uni- verza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 6. Erčulj, F., Dežman, B. in Vučković, G. (2004). Differences between basic types of yo- ung basketball players in terms of different jumps height and ground contact time. Kinesiologia Slovenica, letnik 10, številka 1, str. 5–15. https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-K7WKM2PL/c3f63d99- 2143-4000-878d-fd33ce11f863/PDF 7. Flanagan, S. P. in Comyns, T. M. (2008). The use of contact time and the reactive strength index to optimize fast stretch-shor- tening cycle training. Strength in Conditioning Journal, 30(5), 32-38. https://doi.org/10.1519/ SSC.0b013e318187e25b 8. Haff, G. in Triplett, T. (2016). Essentials of strength training and conditioning (4th edi- tion). United States: Human Kinetics. 9. Jakše, B. (2005). Kondicijska priprava v službi vrhunske klubske košarke. Šport, 53, 10–15. https://kosarkarski-trenerji.com/ftp/trener/ kondicija/Jakse_vrhunska%20kondicij- ska%20priprava.pdf 10. Khlifa, R., Aouadi, R., Hermassi, S., Chelly, M. S., Jlid, M. C., Hbacha, H. in Castagna, C. (2010). Effects of a plyometric training pro- gram with and without added load on jum- ping ability in basketball players. Journal of Strength and Conditioning Research, 24(11), 2955–2961. https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/20938357/ 11. Kolar, J. (2016). Vpliv odmora na mišični prira- stek. Šport, 64(1/2), 104–108. http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZW3UDZJG53 12. Komi, P. V. in Nicol, C. (2011). Stretch-Shorte- ning Cycle of Muscle Function. Neuromuscu- lar Aspects of Sport Performance, 17. https:// doi.org/10.1002/9781444324822.ch2 13. Matthew, D. in Delextrat, A. (2009). Heart rate, blood lactate concentration, and time- -motion analysis of female basketball players during competition. Journal of Sports Scien- ces, 27(8), 813–821. https://pubmed.ncbi. nlm.nih.gov/19551549/ 14. Nikolic, A. (2018). Plyometric basketball tra- ining. Turkish Journal of Kinesiology, 4(4), 101–105. https://www.researchgate.net/pu- blication/330004340_Plyometric_basket- ball_training 15. Slimani, M., Chamari, K., Miarka, B., Del Ve- cchio, F. B. in Chéour, F. (2016). Effects of Plyo- metric Training on Physical Fitness in Team Sport Athletes: A Systematic Review. Journal of Human Kinetics, 53, 231–247. https://pub- med.ncbi.nlm.nih.gov/28149427/ 16. Strojnik, V., Štirn, I. in Dolenec, A. (2017). Struktura moči kot izhodišče vadbe za moč. Šport, 65(1/2), 153–158. http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WMM5Y0J 17. Strojnik, V. (2010). Živčno-mehanske osnove gibanja, modul 1 [izročki predavanj]. 18. Svilar, L. (2020). Essential of physical perfor- mance in elite basketball: testing, training, load monitoring, periodization and recovery. Beograd: Data Status d.o.o. 19. Štirn, I., Brišnik, T. in Erčulj, F. (2022). Vertical load assessment in men and women 3x3 basketball. Kinesiologia Slovenica, letnik 28, številka 1, str. 5–18. http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1SIMRYEX55 20. Štirn, I., Dolenec, A. in Strojnik, V. (2017). Sku- pne značilnosti posameznih skupin metod vadbe moči. Šport, 65, 1/2, 165–169. http:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQUL- FCJ 21. Voisin, M. P. J. in Scohier, M. (2019). Effect of an 8-Week Plyometric Training Program with Raised Forefoot Platforms on Agility and Vertical Jump Performance. International Journal of Exercise Science, 12(6), 491–504. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC6413841/ 22. Willardson, J. M. (2006). A brief review: fac- tors affecting the length of the rest interval between resistance exercise sets. Journal of strength and conditioning research, 20(4), 978–984. https://doi.org/10.1519/R-17995.1 David Drame, mag. kin. ŽKD Maribor david.drame@gmail.com raziskovalna dejavnost 127 Structure of push-off power of elite slovenian male and female ski jumpers Abstract The aim of the study was to investigate the differences in the structure of push-off power between the best Slovenian male and female ski jump- ers. Six members of the Slovenian men’s national team and eight members of the women’s national team were included in the study in 2022. The men’s team members were top ski jumpers with the highest ski jumping achievements in the world. Most of the members of the women’s team had already achieved the highest sporting results. Among them were Olympic medal winners, a World Cup winner, a world champion, a world record holder in ski-flying, winners of World Cup competitions, etc. The subject of research was the push-off force measured when performing a vertical take-off in sports shoes. The study subjects performed three repetitions. The best performance of each subject was included in the subsequent analysis. Performance on the selected push-off power variables was generally and on average significantly lower for female jump- ers, both in terms of absolute jumping power and the explosive component of push-off power. The analysis of the structure of the correlation showed high similarity in the structure of the push-off power variables for both teams. This was confirmed by factor analysis, which, on a sample of 19 manifest variables for both teams, extracted three significant factors with a fairly similar amount of total variance. The structure of the first and third factors was quite similar. Greater differences were recorded on the second factor. On the first factor, the explosive power variables dominated, with fairly similar factor loadings for the women’s and men’s teams. Key words: ski jumping, vertical take-off, push-off power Izvleček Namen raziskovalne študije je bil ugotoviti razlike v struk- turi odrivne moči med najboljšimi slovenskimi smučarji skakalci in smučarkami skakalkami. V raziskavo je bilo v letu 2022 vključenih šest članov slovenske moške reprezentan- ce in osem članic ženske reprezentance. Člani moške repre- zentance so bili vrhunski skakalci z najvišjimi svetovnimi dosežki v smučarskih skokih. Tudi v ženski ekipi je večina članic že dosegla najvišje športne dosežke. Med njimi sta bili nosilki olimpijskih kolajn, zmagovalka svetovnega po- kala, svetovna prvakinja, nosilka svetovnega rekorda v po- letih, zmagovalci tekem za svetovni pokal itd. Predmet razi- skovanja je predstavljala odrivna moč, izmerjena pri izvedbi vertikalnega odskoka v športnih čevljih. Merjenci so izvedli po tri ponovitve. V nadaljnjo analizo je bil vključen najboljši dosežek posameznega merjenca. Dosežki v izbranih spre- menljivkah odrivne moči so bili na splošno in v povprečju precej nižji pri skakalkah tako v pogledu absolutne skočne moči kot tudi z vidika eksplozivne komponente odrivne moči. Analiza strukture korelacijske povezanosti je pri obeh ekipah pokazala visoko podobnost strukture spremenljivk odrivne moči. To je potrdila tudi faktorska analiza, ki je na vzorcu 19 manifestnih spremenljivk pri obeh ekipah izločila tri značilne faktorje s precej podobno količino skupne vari- ance. Struktura prvega in tretjega faktorja je bila precej po- dobna. Pri drugem faktorju so bile opazne večje razlike. Pri prvem faktorju so prevladovale spremenljivke eksplozivne moči s precej podobnimi faktorskimi utežmi pri ženski in moški ekipi. Ključne besede: smučarski skoki, vertikalni odskok, odrivna moč Bojan Jošt, Janez Pustovrh, Janez Vodičar Struktura odrivne moči vrhunskih slovenskih smučarjev skakalcev in smučark skakalk 128 „Uvod Uspešnost v smučarskih skokih je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi so dokaj pomembni psihomotorični dejav- niki. Te je v slovenskem strokovno-znan- stvenem prostoru prvič predstavil in opisal Franc Agrež (1979). Na podlagi strokovnega razvoja in tudi spremljanja tega področja v tujini so bili po nekaj letih razviti prvi merski postopki (Agrež in Pistotnik, 1987) za spre- mljanje osnovnih motoričnih sposobnosti, med katerimi ima ključno vlogo sposob- nost moči. Od leta 1988 se na Fakulteti za šport sistematično izvajajo in razvijajo me- ritve morfoloških značilnosti in motoričnih sposobnosti smučarjev skakalcev in ska- kalk, ki so se v letu 1991 sistematično ume- stile v ekspertni sistem »Sport manager« (Jošt, 1992). S pomočjo ekspertnega siste- ma, ki se stalno razvija, meritve potekajo tudi danes. Ekspertni sistem zajema široko paleto dejavnikov potencialne tekmovalne uspešnosti, ki oblikujejo tudi posebno hi- erarhično modelno strukturo dejavnikov potencialne tekmovalne uspešnosti (Jošt, 2010). Na podlagi modelnih dejavnikov ekspertnega sistema se izračuna potenci- alna tekmovalna uspešnost. Ta je bila tudi že predmet ugotavljanja njene veljavnosti (Ulaga, Čoh in Jošt, 2006). Med modelnimi dejavniki potencialne tekmovalne uspe- šnosti so poleg morfoloških in motoričnih pomembni tudi psihološki dejavniki (Jošt in Tušak, 1999). V sklopu ekspertnega siste- ma za spremljanje potencialnih dejavnikov tekmovalne uspešnosti smučarjev skakal- cev in skakalk imajo ključno vlogo gibalne sposobnosti. Še prav posebna pozornost je bila namenjena razvoju moči smučar- jev skakalcev (Jošt, Supej in Vodičar, 2022). Moč je sposobnost smučarja skakalca, ki v kombinaciji s številnimi dejavniki biopsiho- somatičnega statusa in drugimi dejavniki omogoča izvedbo kvalitetne tehnike smu- čarskega skoka. Še zlasti je moč pomemb- na v fazi odskoka in fazi doskoka. Pri tem pa se pri obeh fazah skoka struktura dejavni- kov moči bistveno razlikuje. Pri izvedbi odskoka so prisotne različne oblike izražanja moči smučarjev skakalcev. Na splošno se delijo na izometrično in di- namično moč. Izometrična moč je tista oblika moči, ki je za skakalca pomembna v fazi vožnje v prehodnem loku zaletišča, pri odskoku, v osrednjem delu leta in pri vožnji v iztek skakalnice. Dinamična moč odriva smučarjev skakalcev je odločilna za uspešno izvedbo odskoka in faze doskoka. V fazi odskoka omogoča dvig krivulje leta in vzpostavitev optimalnega položaja za let. V fazi doskoka omogoča sposobnost dinamične moči vzpostavitev optimalne- ga položaja ob stiku s podlago in ublažitev pritiska ter nato uspešno zaključitev skoka pri vožnji v iztek skakalnice. Na uspešnost tehnike odskoka vpliva mno- go dejavnikov. Odrivna moč je le eden izmed njih. Vsak skakalec ima povsem in- dividualno tehniko odskoka, ki je seveda del celotne tehnike smučarskega skoka. Skakalec mora biti uspešen v vseh ključnih fazah smučarskega skoka. Te so med seboj Slika 1. Potek sile reakcije podlage med odrivom smučarja skakalca (slika je povzeta iz protokola testnih rezultatov v letu 2012 pri meritvah odrivne sile smučarjev skakalcev na poletnem tekmovanju GP v Klingenthalu v Nemčiji). Celoten odrivni impulz bi lahko predstavili kot kombinacijo različnih komponent odrivne moči. Na splošno sta takšen komponentni model predstavila Werschoshanskij in Tatjan (1975). Njun model je bil osnova za razvoj specifične konfiguracije modela odrivne moči, ki se že več kot 30 let uporablja pri testiranju odrivne moči pri vertikalnem odskoku smučarjev skakalcev in skakalk na Fakulteti za šport. Opomba. Zelena črta = potek sile teže in centrifugalne sile; rdeča črta = potek sile reakcije tal; modra črta = potek pospeška težišča telesa smučarja skakalca med odrivom. raziskovalna dejavnost 129 zelo prepletene in tudi soodvisne. Napake, ki se zgodijo v posameznih fazah skoka, vplivajo tudi na uspešnost drugih faz sko- ka. Vrhunski skakalci imajo svojo tehniko smučarskega skoka. Pri odskoku morajo maksimizirati uspešnost v treh gibalnih nalogah: maksimizirati horizontalno hitrost vzleta, minimizirati vertikalno hitrost vzleta in doseči čim bolj natančen odriv. Hipote- tična zasnova teh treh gibalnih nalog se je raziskovalno potrdila v študiji, ki sta jo v svojem članku predstavila Vodičar in Jošt (2010). Za uspešno izvedbo faze odskoka mora skakalec razviti ustrezno formo teh- nike gibanja, ki jo določajo zapleteni psiho- motorični mehanizmi. Ti so odgovorni za realizacijo manifestnih motoričnih sposob- nosti smučarjev skakalcev. Med te sodijo koordinacija, hitrost, ravnotežje, gibljivost, vzdržljivost in moč. Izražanje moči je od- visno od učinkovitosti delovanja mehaniz- mov za informacijsko regulacijo gibanja in predvsem mehanizma za regulacijo inten- zivnosti energijskih procesov, ki je v okviru gibalne izvedbe tehnike smučarskega sko- ka odgovoren za tvorjenje maksimalne mi- šične sile v relativno kratkem času. Skakalec mora imeti dobro razvito tako dinamično kot tudi izometrično komponento moči. Odrivna moč se pri odskoku izraža prek im- pulza odrivne sile, s katero skakalec deluje na podlago. Potek krivulje odrivne sile na Sliki 1 kaže, da se sila reakcije tal značilno poveča že v prehodnem loku zaletišča ska- kalnice, ko na telo skakalca deluje še centri- fugalna sila. Skakalec na Sliki 1 je začel odriv cca. 8 m pred robom odskočišča. Pri hitrosti 25,69 m/s je odriv trajal 0,31 sekunde. V približno desetinki sekunde je skakalec dosegel ma- ksimalno odrivno silo, ki je trajala približno dve desetinki sekunde. Tik pred robom od- skočne mize se je odrivna sila znižala rahlo pod raven sile teže skakalca. Skakalec mora po Vaverki (1987) že v pre- hodnem loku zaletišča ustrezno aktivirati mišice v izometričnem režimu mišičnega naprezanja, da si zagotovi stabilen zaletni položaj in primerno izhodišče za odskok. Celotno mišično naprezanje tako ne ob- sega samo dinamičnega naprezanja med odskokom, ampak tudi fazo vožnje v pre- hodnem loku, pri kateri prevladuje izome- trično mišično naprezanje. Med vožnjo v počepu v prehodnem loku zaletišča tako prevladuje ekscentrično izometrično mi- šično naprezanje glavnih iztegovalk kolen- skega in kolčnega sklepa. Dinamični odriv poteka na kratkem delu odskočne mize in v kratkem času. Med odrivom pa se vzpo- stavi koncentrično mišično naprezanje, ki omogoča razvoj ustrezne ravni dinamič- ne komponente odrivne moči (Komi in Virmavirta, 1997). Situacija mišičnega na- prezanja pri odskoku kaže podobno sliko, kot se ustvari pri reaktivni moči, ki temelji na ekscentrično-koncentričnem mišičnem naprezanju. Med odrivom pri odskoku na skakalnici se glavni odrivni impulz generira v kolčnem in kolenskem sklepu (Sasaki idr., 1997; Virmavirta in Komi, 1993a; Virmavirta in Komi, 1993b). Konfiguracija pomembnosti dejavnikov odrivne moči je odvisna tudi od velikosti skakalnice. Na manjših skakalnicah je po- men izbranih dejavnikov odrivne moči bistveno drugačen kot na največjih skakal- nicah in predvsem letalnicah. Na letalnici lahko talentirani skakalec oziroma skakal- ka nadomesti primanjkljaj odrivne moči z bolj uspešno izvedbo faze leta. Pri odrivu na letalnici se lahko primanjkljaj odrivne moči kompenzira z ugodnim delovanjem sile zračnega upora in vzgona (Virmavirta, Kivekäs in Komi, 2001). Treniranje odrivne moči seveda ni mogoče s ponavljanjem velikega števila odskokov na skakalnici. Število odskokov na skakalnici je preprosto omejeno in bi bilo s prevelikim številom skokov tudi nevarno. Zaradi tega se od- rivna moč razvija predvsem z imitacijskimi vajami, ki vključujejo različne oblike odsko- ka na mestu, in pri manjši hitrosti odskoka. Odskoki na najmanjših skakalnicah so že precej podobni realnim odskokom na ska- kalnicah. Pri imitaciji odskoka brez osnovne hitrosti gibanja so gibalni vzorci izvedbe tehnike odskoka povsem drugačni kot na skakalnici. Na splošno pa je imitacija od- skoka z mesta eno izmed najpogostejših in najbolj priljubljenih sredstev treniranja odrivne moči. Pri imitaciji odskoka z mesta brez osnovne hitrosti so časi odriva bistveno daljši kot pri odrivu na skakalnici (Jošt, Supej in Vodičar, 2022) in lahko dosežejo čas od 0,4 do 0,5 sekunde. Na Sliki 2 je prikazana struktura odrivne sile pri imitaciji odskoka z lovlje- njem pri vrhunski slovenski skakalki U. B. v letu 2018. Njen odriv je potekal v dveh tipičnih fazah. V prvi fazi, ki je trajala pribli- žno 0,25 sekunde, je bila odrivna sila razvita podobno, kot se to zgodi na skakalnici. V Slika 2. Potek odrivne sile pri imitaciji odskoka z mesta z lovljenjem pri vrhunski slovenski skakalki v letu 2018 Opomba. F T = celotna skupna odrivna sila v prevladujoči vertikalni smeri; F DS = odrivna sila na stopalu desno spredaj v prevladujoči vertikalni smeri; F LS = odrivna sila na stopalu levo spredaj v prevladujoči vertikalni smeri; F DZ = odrivna sila na stopalu desno zadaj v prevladujoči vertikalni smeri; F Lz = odrivna sila na stopalu levo zadaj v prevladujoči vertikalni smeri; F T = celotna skupna odrivna sila v prevladu- joči vodoravni smeri; F D = odrivna sila na desni nogi v prevladujoči vodoravni smeri; F L = odrivna sila na levi nogi v prevladujoči vodoravni smeri. 130 drugi fazi pa se je sprožil dodatni odrivni impulz, ki je bil predvsem posledica delo- vanja iztegovalk skočnega sklepa. Te pri realnem odrivu na skakalnici v tej funkciji niso aktivirane. Pri izvedbi vertikalnega odskoka smučarjev skakalcev v laboratorijskih pogojih prevla- duje dinamična sila odriva. Izometrična sila je prisotna zgolj za zagotovitev ustreznega zaletnega položaja, vendar je znatno nižja od tiste, ki se pojavi na skakalnici pri vožnji v prehodnem loku. Na skakalnici mora ska- kalec razviti visok potencial izometrične moči, da si lahko zagotovi ugodno izhodi- šče za dinamično mišično delovanje med aktivnim odrivom na ravnem delu odsko- čišča skakalnice. V izometričnem režimu mišičnega delovanja se lahko latentno razvije visok potencial potisne sile, s kate- ro skakalec deluje na podlago in pri tem sproži dinamično komponento odrivne moči. Ta bo povzročila pospešek težišča telesa, ta pa razvoj odskočne hitrosti. Večji ko je odrivni impulz dinamične sile, večja je končna odrivna hitrost (Vaverka, 1987). Osnovni namen treniranja je razvoj poten- cialne odrivne moči smučarjev skakalcev. Zaradi kratkega časa odriva (približno 0,25 sekunde) mora skakalec razviti sposobnost eksplozivne komponente odrivne moči. Eksplozivna komponenta odrivne moči nekako pokaže sposobnost hitre realizacije maksimalnega impulza odrivne sile v času približno od 0,20 do 0,25 sekunde. Eksplo- zivna moč kot oblika dinamične odrivne moči pomembno določa tekmovalno uspešnost skakalca (Jošt, 2009). Hipotetič- no naj bi imeli najboljši skakalci in skakalke nadpovprečno eksplozivno komponento odrivne moči. Ta jim bo omogočila izved- bo optimalne tehnike odskoka v kratkem času. Seveda so med skakalci in skakalkami velike individualne razlike v njihovih mor- foloških značilnostih, motoričnih sposob- nostih in obliki realizacije tehnike odskoka. Podobni vrhunski dosežki se lahko dose- žejo na različne načine realizacije tehnike smučarskega skoka. Z velikostjo skakalnic se na splošno tudi spreminja pomembnost posameznih komponent odrivne moči. Na manjših skakalnicah hipotetično prevladu- je komponenta hitrostne odrivne moči, na večjih skakalnicah in predvsem letalnicah pa eksplozivna komponenta odrivne moči. Namen pričujoče študije je bil proučiti strukturo odrivne moči pri izvedbi verti- kalnega odskoka pri najboljših slovenskih skakalcih in skakalkah in predvsem ugo- toviti razlike v strukturi odrivne moči med vrhunskimi slovenskimi skakalci in skakalka- mi. Strukturo dejavnikov odrivne moči pri izvedbi vertikalnega odskoka predstavlja- jo izbrani pokazatelji dinamične odrivne moči, izražene v laboratorijskih pogojih. Še prav posebna pozornost je bila usmerjena na eksplozivno komponento odrivne moči. Ta je bila analizirana s pomočjo indeksov štartne eksplozivne moči v času (0,1 se- kunde) in pospeševalne eksplozivne moči, merjene v času 0,2 in 0,25 sekunde. Poten- cial hitrostne odrivne moči je bil izmerjen v času 0,3 sekunde in končnem odrivnem času. Za to študijo je bil razvit poseben program za analizo strukture odrivne moči. „Metode Vzorec merjencev je zajemal 6 vrhunskih slovenskih smučarjev skakalcev in 8 naj- boljših smučark skakalk, ki so bili na testi- ranju odrivne moči na Fakulteti za šport v letu 2022. Merjenci in merjenke so bili člani najboljše slovenske moške in ženske re- prezentance v smučarskih skokih. Meritve Tabela 1 Rezultati osnovne statistične analize Ime spremenljivke Min Max M SD M Ž M Ž M Ž M Ž Starost (v letih) 22 17 31 34 25 23,1 3,2 5,3 Telesna višina (cm) 177,5 159,2 184,4 169,0 181,1 165,5 3,1 3,7 Telesna teža (kg) 62,7 46,1 66,9 59,9 65,1 52,9 1,6 5,0 Telesno masni indeks – BMI 19,2 17,6 20,6 21,2 19,8 18,7 0,5 1,2 Višina vertikalnega odskoka (cm) 47,5 34,7 62,5 47,1 53,5 40,6 5,4 4,0 Čas odriva pri vertikalnem odskoku (s) 0,348 0,371 0,428 0,443 0,39 0,402 0,26 0,21 Povprečni pospešek odriva (m/s2) 7,14 5,89 10,06 7,68 8,34 7,04 0,95 0,63 Razmerje med pospeškom v prvem in drugem delu odriva 0,81 1,09 1,34 1,82 1,05 1,32 0,21 0,28 Čas polovice trajanja odriva (s) 0,174 0,185 0,214 0,221 0,195 0,201 0,13 0,10 Pospešek odriva v prvi polovici časa odriva – P1/2 (m/s2) 6,0 3,9 9,0 7,0 7,9 5,8 0,11 0,09 Pospešek pri odrivu v drugi polovici časa odriva – P2/2 (m/s2) 6,9 6,2 10,5 9,3 8,2 7,6 0,13 0,86 Povprečni pospešek v času 0,2 sekunde (m/s2) 6,2 4,2 9,7 7,4 8,3 6,1 1,24 0,9 Povprečni pospešek v času 0,25 sekunde (m/s2) 6,4 4,4 10,4 7,9 8,4 6,4 1,34 1,0 Povprečni pospešek v času 0,3 sekunde (m/s2) 6,8 5,1 11,2 8,4 8,8 6,9 1,4 1,0 Hitrost vertikalnega odskoka v času 0,1 sekunde (m/s) 1,29 0,87 1,67 1,30 1,54 1,17 0,14 0,14 Hitrost vertikalnega odskoka v času 0,2 sekunde (m/s) 1,25 0,85 1,95 1,49 1,66 1,23 0,24 0,19 Hitrost vertikalnega odskoka v času 0,25 sekunde (m/s) 1,61 1,12 2,62 1,99 2,11 1,60 0,33 0,25 Hitrost vertikalnega odskoka v času 0,3 sekunde (m/s) 2,04 1,53 3,36 2,54 2,65 2,09 0,43 0,29 Končna hitrost vertikalnega odskoka (m/s) 3,06 2,61 3,50 3,04 3,23 2,82 0,16 0,14 Opomba. M = aritmetična sredina; SD = standardni odklon; Min = najnižja vrednost; Max = najvišja vrednost. raziskovalna dejavnost 131 odrivne moči so bile za moške izvedene 9. 5. 2022 na Inštitutu za šport na Fakulte- ti za šport. Šest skakalk je bilo izmerjenih 11. 5. 2022, dve merjenki pa 17. 10. 2022. V času meritev so bili testiranci zdravi, brez telesnih poškodb in drugih omejitev, ki bi lahko vplivale na rezultate testiranja. Test dinamične odrivne moči pri vertikalnem odskoku smučarjev skakalcev v laborato- rijskih pogojih je bil izveden na standardni tenziometrijski plošči. Merjenci in merjen- ke so izvedli vertikalni odskok iz skakalnega počepa s športnimi copati (Slika 3). Slika 3. Testiranje dinamične odrivne moči smu- čarjev skakalcev (slika prikazuje vrhunskega ska- kalca na rednem testiranju slovenskih smučarjev skakalcev) Vsak merjenec in merjenka je praviloma iz- vedel tri poskuse vertikalnega odskoka. Pri nadaljnji obdelavi podatkov meritev je bil pri posameznem merjencu upoštevan naj- uspešnejši odskok. Strukturo odrivne moči so predstavljale naslednje spremenljivke: starost (leta); telesna višina (cm); telesna teža (kg); indeks telesne mase (indeksna enota); višina odskoka (cm); čas odsko- ka (s); polovični čas odriva (s); povprečni pospešek v prvi polovici časa odriva (m/ s2); povprečni pospešek v drugi polovici časa odriva (m/s2); indeks razmerja med pospeškoma v prvi in drugi polovici časa odriva; povprečni pospešek v času odriva 0,1 sekunde (m/s2); povprečni pospešek v času odriva 0,2 sekunde (m/s2); povpreč- ni pospešek v času odriva 0,25 sekunde (m/s2); povprečni pospešek v času odriva 0,3 sekunde (m/s2); povprečni pospešek pri celotnem odrivu (m/s2); hitrost odriva v času 0,1 sekunde; hitrost odriva v času 0,2 sekunde; hitrost odriva v času 0,25 se- kunde; hitrost odriva v času 0,3 sekunde; hitrost celotnega odriva (m/s). Hitrost od- riva je bila izračunana kot zmnožek med povprečnim pospeškom odriva in časom njegovega trajanja. Za vse spremenljivke je bila izračunana najprej osnovna stati- stika (največja vrednost – MAX, najmanjša vrednost – MIN, srednja vrednost – M in standardna deviacija – SD). Za ugotavljanje povezanosti med izbranimi spremenljivka- mi so bili izračunani Pearsonovi koeficien- ti korelacije. Na koncu je bila izvedena še komponentna faktorska analiza (Principal Component Analysis) z namenom, da se ugotovi faktorska struktura izbranih ma- nifestnih spremenljivk. Za interpretacijo strukture faktorjev je bila po izvedeni po- ševnokotni rotaciji (Rotation method-Obli- min with Kaiser Normalization) uporabljena matrika faktorske strukture. „Rezultati in razprava Analiza osnovnih statističnih značilnosti proučevanih spre- menljivk Rezultati osnovne statistične analize so pri- kazani v Tabeli 1. Moška skakalna reprezentanca je bila v povprečju slabi dve leti starejša od ženske ekipe. Obe ekipi sta bili v relativno nizki povprečni starosti. Najstarejša je bila ska- kalka s 34 leti. V moški ekipi je bil najstarejši star 31 let. V svetovnem vrhu danes na naj- višjih stopničkah na splošno prevladujejo bolj izkušeni smučarji skakalci. Občasno pa vrhunske rezultate dosegajo tudi mlajši tekmovalci. Jedro slovenske skakalne re- prezentance ima lahko pred seboj še kar nekaj let tekmovalne kariere. Člani moške reprezentance prevladujejo v telesni višini in telesni teži. Nobena članica ne dosega minimalnih vrednosti obeh morfoloških spremenljivk pri moških članih. Moška ekipa je imela nekoliko višji povprečni in- deks telesne mase (BMI) kot ženska ekipa. Moška ekipa je bila pri tem indeksu dokaj homogena (SD = 0,5). V ženski ekipi je bila variabilnost višja (SD = 1,2), doseženi sta bili najnižja (BMI = 17,6) in najvišja (BMI = 21,2) vrednost indeksa telesne mase. Z vidika povprečne višine vertikalnega od- skoka (moški 53,5 cm, ženske 40,6 cm) so z 12,9 cm oziroma 31,7 % močno prevlado- vali člani moške ekipe. Nobeni skakalki ni uspelo doseči minimalne višine odskoka smučarjev skakalcev (47,5 cm). Članice žen- ske reprezentance so dosegle povprečno višino odskoka pri nekoliko daljšem pov- prečnem času odriva 0,402 sekunde. Moški povprečni čas odriva so presegle za 0,012 sekunde oziroma 2,98 %. Omenjeni rezul- tati so glede na moško ekipo (8,34 m/s2) seveda povzročili nižji povprečni pospešek celotnega odriva pri ženski ekipi (7,04 m/ s2). Razlika do moške ekipe je znašala gle- de na njihov dosežek kar 15,5 % in glede na ženski povprečni rezultat kar 18,47 %. V eksplozivni komponenti odrivne moči, ki jo predstavlja prva polovica odriva, so moški dosegli povprečni pospešek odriva 7,9 m/s2 S tem rezultatom so presegli ženski dose- žek 5,8 m/s2 za 26,5 % glede na njihov pov- prečni rezultat (glede na ženskega pa kar za 36,2 %). Primerjava razmerja polovičnih povprečnih pospeškov je pokazala visoko uravnoteženost pri moški ekipi (1,05), med- tem ko je v ženski ekipi prevladovala pov- prečna vrednost v drugem delu odskoka (1,32). Med skakalci in skakalkami so pri tem indeksu velike razlike. Ista višina odskoka se lahko doseže ob različnih oblikah poteka impulza odrivne sile. Na Sliki 4 je skakalec pretežni del odrivne sile razvil v drugem delu odriva. Za vrhunske dosežke v smučarskih skokih je bolj ustrezen potek odrivne sile, kjer se maksimalna sila odriva razvije v prvem delu odriva (Slika 5). Skakalec s takšno kon- figuracijo oblike impulza odrivne sile lahko dejansko doseže optimalno tehniko vzleta z aerodinamičnega vidika ob zadostnem dvigu krivulje leta. Pri testu vertikalnega 200,00 s -2,5 -2,0 -1,5 -1,0 -0,5 147,50 95,00 42,50 -10,00 Header Leva noga Desna noga Obe Slika 4. Potek impulza odrivne sile z dominacijo drugega dela odriva 132 odskoka ni verjetno, da bo skakalec dose- gel visoke končne rezultate, ker ne maksi- mizira odrivne sile v drugem delu odriva s pomočjo iztegovalk skočnega sklepa. Obi- čajno imajo po Virmavirti in Komiju (1994) takšno obliko impulza odrivne sile izjemno talentirani skakalci. V dolgoročnem procesu treniranja se lahko živčno-mišični mehanizmi, ki določajo po- tek odrivne sile, prestrukturirajo (Matwe- jew, 1986). Pri tem je treba uporabiti poseb- ne metode in tehnična sredstva (Jošt, 1988; Jošt, 1998). Vadba specialne odrivne moči je povsem individualna in zahteva od tre- nerja veliko časa, strokovnega znanja, volje in vztrajnosti. Žal je tega pristopa prema- lo in tako nekateri talenti, ki lepo skačejo s pomočjo višjih zaletišč, nikoli ne postanejo vrhunski skakalci oziroma skakalke. Na sliki 6 je prikazan impulz odrivne sile izjemno tehnično talentirane mlade skakalke, ki pa je žal svoj potencial odrivne sile razvijala na napačen način. Želenega napredka pri skakalki ni bilo. S starostjo se vse bolj utrdi tudi vzorec iz- vedbe tehnike smučarskega skoka. Tehni- ka skoka je določena z dejavniki, ki kažejo visoko stabilnost in zanesljivost (Vodičar in Jošt, 2017). Ti dejavniki močno določajo ka- kovost izvedbe tehnike skoka. Pri nekaterih mladih skakalcih ti dejavniki pomagajo raz- vijati pravilno in uspešno tehniko. Seveda pa je precej več tistih, kjer se tehnika žal ne razvija v pravo smer. Nekateri mladi skakalci nazadujejo celo v kakovosti tehnike. Tehni- ka smučarskega skoka je vedno pod vpli- vom številnih dejavnikov, med katere poleg drugih sodijo predvsem dejavniki psiho- motoričnih sposobnosti, dejavniki opreme, vremenski dejavniki ter dejavniki velikosti in profila skakalnice (Jošt in Vodičar, 2019). Razvoj odrivne moči poteka od začetka treniranja najmlajših skakalcev in skakalk in potem traja celotno njihovo kariero. Ta lahko traja od zgolj nekaj let pa do več de- setletij. V najbolj občutljivem otroškem in mladinskem obdobju se po Harreju (1982) izoblikujejo specifične psihomotorične spretnosti in tehnike, ki potem športnike zaznamujejo tudi v članski starostni kate- goriji. Po splošnem naravnem toku razvo- ja morfoloških in motoričnih sposobnosti dosežejo skakalci prvi vrh razvoja odrivne moči pri starosti od 18 do 20 let (Jošt, Čoh, Čuk in Vodičar, 2016). Pri tej starosti posta- nejo nekateri izjemno talentirani mladi ska- kalci že zreli za največje dosežke. To se je v zgodovini potrdilo tudi pri nekaterih slo- venskih skakalcih, ki so kot mladinci dosegli najvišje dosežke v smučarskih skokih. s-2,5 -2,0 -1,5 -1,0 200,00 147,50 95,00 42,50 -10,00 Header Leva noga Desna noga Obe Slika 5. Potek impulza odrivne sile z dominacijo prvega dela odriva s -3,0 -2,5 -2,0 -1,5 -1,0 -0,5 150 125 100 75 50 25 0 -25 Recorder 0 Recorder 1 Recorder 2 Slika 6. Potek impulza odrivne sile z izrazito dominacijo drugega dela odriva Tabela 2 Pearsonovi koeficienti korelacije za smučarje skakalce pod diagonalo (n = 6) in smučarke skakalke nad diagonalo (n = 8) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1 1,00 -,67 ,90 -,03 ,49 ,79 ,48 ,51 ,63 ,42 -,08 -,45 ,06 ,07 2 -,73 1,00 -,92 ,57 -,90 -,39 -,87 -,91 -,95 -,81 -,20 ,52 ,04 ,11 3 ,91 -,94 1,00 -,33 ,76 ,64 ,74 ,79 ,87 ,67 ,09 -,53 -,00 -,03 4 ,11 ,31 -,08 1,00 -,84 ,48 -,84 -,77 -,67 -,90 -,29 -,10 -,27 -,02 5 ,54 -,91 ,78 -,66 1,00 ,04 ,98 ,97 ,95 ,97 ,35 -,20 ,21 ,05 6 ,78 -,59 ,75 ,57 ,22 1,00 ,00 ,11 ,27 -,08 -,13 -,59 -,14 ,02 7 ,60 -,93 ,83 -,61 ,99 ,29 1,00 ,98 ,95 ,97 ,40 -,15 ,25 ,05 8 ,71 -,98 ,92 -,42 ,95 ,48 ,97 1,00 ,98 ,93 ,46 -,23 ,21 ,05 9 ,74 -,99 ,95 -,31 ,91 ,58 ,94 ,99 1,00 ,89 ,41 -,32 ,17 ,04 10 ,29 -,68 ,50 -,90 ,91 -,15 ,88 ,76 ,68 1,00 ,33 -,08 ,33 ,13 11 ,52 -,06 ,26 ,41 -,11 ,47 -,07 -,00 ,04 -,21 1,00 ,46 ,55 ,60 12 -,49 ,50 -,53 ,10 -,41 -,33 -,46 -,53 -,54 -,28 -,32 1,00 ,53 ,65 13 ,53 -,66 ,60 -,66 ,81 ,06 ,80 ,71 ,66 ,85 ,32 -,44 1,00 ,82 14 ,70 -,39 ,54 ,09 ,26 ,47 ,32 ,38 ,41 ,14 ,81 -,78 ,57 1,00 Opomba. 1 = Višina odskoka; 2 = čas odriva: 3 = povprečni pospešek pri celotnem odrivu; 4 = raz- merje med povprečnima pospeškoma v prvi in drugi polovici odriva; 5 = povprečni pospešek v prvi polovici odriva: 6 = povprečni pospešek v drugi polovici odriva; 7 = povprečni pospešek v času odriva 0,2 sekunde; 8 = povprečni pospešek v času odriva 0,25 sekunde; 9 = povprečni pospešek v času odriva 0,3 sekunde; 10 = hitrost odskoka v času odriva 0,1 sekunde; 11 = starost; 12 = telesna višina; 13 = telesna teža; 14 = indeks telesne mase – BMI; poudarjeni tisk pomeni statistično značilne koeficiente korelacije (p < 0,05). raziskovalna dejavnost 133 Analiza korelacijske povezano- sti proučevanih spremenljivk Med izbranimi spremenljivkami so bile dobljene povsem nizke, srednje in visoke statistično značilne korelacije (Tabela 2). Slednje so se pojavile predvsem v bloku sorodnih spremenljivk odrivne moči. Sta- rost tekmovalcev je bila z indeksom telesne mase značilno povezana le pri smučarjih skakalcih (r = 0,81). Pri tem je bila ugoto- vljena negativna značilna korelacija med indeksom telesne mase in telesno višino skakalcev. Pri skakalkah je bil indeks tele- sne mase BMI značilno povezan s telesno višino (r = 0,65) in telesno težo (r = 0,82). Trend pozitivne povezanosti je bilo mo- goče ugotoviti tudi med BMI in starostjo tekmovalk (r = 0,60). Smučarski skoki so žal povezani z minimiziranjem telesne teže in s tem indeksa telesne mase. Pri otrocih in mladincih je odstotek nizkih vrednosti BMI višji. Z višanjem starosti pa prihaja do težav pri ohranjanju nizkih vrednosti BMI tako pri skakalcih kot skakalkah. V sklopu dinamičnih spremenljivk odrivne moči so bile ugotovljene visoke značilne korelacije tako pri moški kot tudi pri žen- ski ekipi. Višina vertikalnega odskoka je bila značilno povezana s spremenljivkami: čas odriva, povprečni pospešek celotne- ga odriva, povprečni pospešek v drugem delu odriva, povprečni pospešek v času odriva 0,3 sekunde. Dobljena konfiguracija korelacijskih koeficientov potrjuje hipote- zo, da se ista končna višina odskoka lah- ko doseže na različne načine. Pri realnem odskoku na skakalnici pa takšna situacija ni mogoča. Najboljši skakalci in skakalke na svetu pri realnem odskoku predvsem razvijajo visoko eksplozivno komponento odrivne sile. Ta se pri odrivu na skakalnici praviloma razvije v času med 0,25 in 0,30 sekunde. Pri vertikalnem odskoku je prva polovica časa odriva dober pokazatelj eksplozivne komponente odrivne sile (v praksi se uporablja naziv eksplozivna moč odriva). Spremenljivka povprečni pospešek odriva v prvi polovici odriva ni bila niti pri moški niti pri ženski ekipi značilno poveza- na z višino odskoka. Pri obeh ekipah je bila omenjena spremenljivka močno povezana s časom odriva. Večja eksplozivnost odriva pri odskoku je povezana s krajšim odrivnim časom, kar je povsem v skladu z osnovno definicijo eksplozivne moči odriva (razviti čim višjo odrivno silo v relativno kratkem času, ki je podoben času realnega odriva na skakalnici). Seveda je bila omenjena spremenljivka pri obeh ekipah v visoki in značilni korelaciji s preostalimi spremenljiv- kami, ki po svoji naravi sodijo na področje eksplozivne komponente odrivne moči (povprečni pospešek v času odriva 0,2 se- kunde; povprečni pospešek v času odriva 0,25 sekunde; povprečni pospešek v času odriva 0,3 sekunde; hitrost odskoka v času odriva 0,1 sekunde). Pomembnost tega dejavnika odrivne moči je bila ugotovljena že v različnih študijah (Virmavirta in Komi, 1994; Jošt, 2009; Jošt, Ulaga in Vodičar, 2015; Jošt, 2018; Jošt, Supej in Vodičar, 2021). Tabela 3 Faktorska struktura proučevanih spremenljivk smučarjev skakalcev in skakalk Ime spremenljivk in faktorjev Faktorji Kumula- tivno1 2 3 M Ž M Ž M Ž M Ž Prvi faktor: Eksplozivna komponenta odrivne moči Čas odriva in polovični čas odriva -,99 -,91 ,15 ,52 -,36 ,13 ,98 ,97 Hitrost odskoka v času odriva 0,25 sekunde in Povprečni pospešek v času odriva 0,25 sekunde ,99 ,99 -,26 -,29 ,34 ,13 ,99 ,98 Hitrost odskoka v času odriva 0,3 sekunde in Povprečni pospešek v času odriva 0,3 sekunde ,99 ,97 -,16 -,43 ,37 ,09 ,99 ,98 Povprečni pospešek celotnega odriva ,95 .78 ,08 -,79 ,55 -,12 ,99 ,99 Povprečni pospešek v času odriva 0,2 sekunde in Hitrost odskoka v času odriva 0,2 sekunde ,95 ,99 -,47 -,21 ,27 ,16 1,00 ,99 Povprečni pospešek v prvi polovici časa odriva ,93 ,99 -,52 -,23 ,22 ,11 ,99 ,99 Hitrost odskoka v času odriva 0,1 sekunde ,72 ,96 -,81 -,13 ,09 ,21 ,98 ,95 Drugi faktor: Komponenta razmerja pospeškov moči v prvem in drugem delu odriva Razmerje pospeškov v prvi in drugi polovici časa odriva -,35 -,82 ,97 -,28 ,17 -,18 ,99 ,93 Končna hitrost odskoka in Višina odskoka ,76 ,50 ,24 -,92 ,74 -,07 ,89 ,93 Povprečni pospešek v drugi polovici časa odriva ,55 ,06 ,69 -,96 ,52 ,21 ,98 ,96 Tretji faktor: Morfološki faktor in starost Indeks telesne mase ,40 -,02 ,10 -,04 ,98 ,94 ,98 ,94 Starost ,04 ,38 ,37 ,12 ,88 ,74 ,89 ,65 Telesna višina -,50 -,23 ,08 ,57 -,68 ,77 ,56 ,83 Telesna teža ,69 ,19 -,60 ,05 ,55 ,89 ,93 ,81 Lastna vrednost značilnih faktorjev 12,8 11,8 3,6 3,7 1,5 2,1 % pojasnjene variance po faktorjih in skupaj 67,5 62,6 19,2 19,8 8,3 11,4 95,1 93,9 Korelacija med faktorji M Ž M Ž M Ž Faktor 1 1,00 1,00 -,19 -,25 ,38 ,09 Faktor 2 -,19 -,25 1,00 1,00 ,17 ,16 Faktor 3 ,38 ,09 ,17 ,16 1,00 1,00 134 Faktorska analiza proučevanih spremenljivk Faktorska analiza manifestnih spremenljivk je pri obeh ekipah izločila tri značilne fak- torske komponente z lastno vrednostjo, večjo od 1 (Tabela 3). Količina pojasnjene skupne variance sistema manifestnih spre- menljivk je pri obeh ekipah presegla 90 odstotkov celotne variance vseh spremen- ljivk. Deleži skupne variance po posame- znih faktorjih so bili pri obeh ekipah dokaj podobni. Na prvem dominantnem generalnem fak- torju je bilo pri moški in ženski ekipi mo- goče pojasniti več kot 60 odstotkov celo- tne kovariabilnosti vključenih manifestnih spremenljivk. Na drugem faktorju je delež skupne variance pri obeh ekipah upadel na dobrih 19 odstotkov. Na tretjem še zna- čilnem faktorju se je delež skupne variance pri obeh ekipah še pomanjšal (moška ekipa 8,3 odstotka in ženska ekipa 11,4 odstotka). Struktura faktorskih komponent je bila na prvem in tretjem faktorju dokaj podobna pri obeh ekipah. Prvi faktor je vseboval vi- soke saturacije spremenljivk eksplozivne komponente odrivne moči. Pri tem so bile faktorske saturacije vsebinsko sorodnih spremenljivk dokaj visoke. To je pokazalo kolinearnost izbranih spremenljivk, še zlasti tistih, ki so bile vsebinsko sorodne (na pri- mer povprečni pospeški odriva v času do 0,3 sekunde). Z vidika kakovostne analize strukture odrivne moči so prav gotovo za- nimivi vsi podatki o vseh manifestnih spre- menljivkah odrivne moči. Na tretjem faktorju so pri obeh ekipah do- minirale projekcije izbranih morfoloških spremenljivk in starosti. Na drugem faktorju, ki je bil pri obeh eki- pah podoben zgolj po deležu skupne va- riabilnosti manifestnih spremenljivk, je bila faktorska struktura dokaj različna. Pri moški ekipi je na drugem faktorju prevladovala projekcija spremenljivke, ki kaže razmerje povprečnih pospeškov v prvi in drugi po- lovici časa odskoka (,97). Omenjena spre- menljivka je bila predvsem kovariabilna s spremenljivko povprečni pospešek odriva v drugi polovici odriva. Pri ženski ekipi so bile na drugem faktorju predvsem kovariabilne spremenljivke viši- na vertikalnega odskoka in povprečni po- spešek odriva v drugi polovici časa odriva. Obe spremenljivki sta imeli visoke faktorske projekcije z negativnim predznakom. Z vidika napovedovanja potencialne tek- movalne uspešnosti smučarjev skakalcev in skakalk je predvsem pomembna struk- tura prvega faktorja, na katerem prevla- dujejo visoke vrednosti spremenljivk, ki po naravi sodijo na področje eksplozivne komponente odrivne moči smučarjev ska- kalcev. Ta komponenta je precej bolj po- membna za realizacijo dejanskega odriva na skakalnici kot pa za doseganje končne višine vertikalnega odskoka. Na končno višino vertikalnega odskoka močno vpliva celoten odrivni impulz, ki pa je lahko pri posameznem skakalcu ali skakalki neugo- dno strukturiran. Pri nekaterih prevladuje povprečni pospešek odriva v drugi časovni polovici odriva. Ti skakalci in skakalke neka- ko »napihujejo« višino vertikalnega odsko- ka. Prav ta del višine odskoka pa pravzaprav nima nobene funkcionalne povezave z re- alnim potencialom odrivne moči, ki se ma- nifestira pri odrivu na skakalnici. Za razvoj koristnega dela potenciala odrivne moči je treba izbrati specifične metode in sredstva treniranja, podprte z moderno merilno in trenažno tehnologijo. Danes so že na vo- ljo dokaj visoko razviti merski postopki, ki omogočajo dokaj kakovostno diagnostiko koristnega potenciala odrivne moči. Pri načrtovanju dolgoročnega procesa treni- ranja smučarjev skakalcev in skakalk je tre- ba izdelati povsem individualne načrte in programe razvoja odrivne moči. Ta proces se mora začeti že pri prehodu v mladinsko starostno kategorijo. Pri nekaterih skakalcih oziroma skakalkah, pri katerih se ugotovi negativna konfiguracija stanja spremen- ljivk odrivne moči, bi moral biti ta proces dokaj poudarjen in resnično dolgoročno usmerjen. „Zaključek Na podlagi rezultatov pričujoče raziskoval- ne študije bi lahko podali naslednje ključne ugotovitve: • Med najboljšo žensko in moško ekipo so bile v letu 2022 manjše razlike pri spre- menljivkah indeks telesne mase in sta- rost. • Med najboljšo žensko in moško ekipo so bile v letu 2022 večje razlike pri spremen- ljivkah telesna višina, telesna teža, višina odskoka, povprečni pospešek celotnega odskoka, povprečni pospešek odriva v času 0,1, 0,2, 0,25 in 0,3 sekunde, povpreč- ni pospešek odriva v prvi polovici časa odriva, hitrost odskoka v času 0,1, 0,2, 0,25 in 0,3 sekunde ter končna hitrost vertikal- nega odskoka. • V ženski in moški ekipi so bile večje in manjše variabilnosti proučevanih manife- stnih spremenljivk. Na splošno je bila ta variabilnost nekoliko bolj izrazita v ženski ekipi. • Struktura korelacijske povezanosti pro- učevanih spremenljivk je bila pri obeh ekipah dokaj podobna. Visoke in značilne korelacije so bile ugotovljene predvsem v sklopu sorodnih spremenljivk odrivne moči. • Konfiguracija faktorske strukture prouče- vanih spremenljivk je bila dokaj podobna pri obeh ekipah z vidika enakega števila izločenih značilnih faktorjev in količine skupne variance kovariabilnosti manife- stnih spremenljivk. • Podobnost med faktorskimi projekcijami je bilo mogoče ugotoviti le pri prvem in tretjem faktorju. Pri drugem faktorju so bile faktorske projekcije povsem različne. • Vsak član in članica najboljše slovenske ekipe poseduje pri proučevanih spre- menljivkah svoj specifičen osebnostni profil, ki ga je težko neposredno primer- jati z drugimi tekmovalci. Za vsakega tekmovalca oziroma tekmovalko je treba izoblikovati povsem osebni individualni načrt ter program tekmovalne priprave in procesa treniranja. Enake metode in sredstva treniranja bodo dala povsem različne rezultate. Za nekatere bodo ti lahko ugodni, za druge morda povsem neugodni. • Za vsakega vrhunskega tekmovalca naj velja načelo oziroma zakon stalne kako- vostne rasti dejavnikov procesa trenira- nja. To načelo omogoča, da bodo najbolj- ši slovenski skakalci in skakalke ne samo obdržali trenutno raven potencialne tek- movalne pripravljenosti, ampak jo bodo tudi stalno izboljševali. „Literatura 1. Agrež, F. (1979). Nekatere novosti v razisko- vanju psihosomatičnega statusa smučarjev skakalcev. Telesna kultura, 27(4), 20–24. 2. Agrež, F. in Pistotnik, B. (1987). Motorične spo- sobnosti starejših pionirjev smučarjev skakalcev. Ljubljana: FTK, Inštitut za kineziologijo. 3. Harre, D. (1982). Trainingslehre: Einführung in die Theorie und Methodik des sportlichen Tra- inings. Berlin: Sportverlag. raziskovalna dejavnost 135 4. Jošt, B. (1988). Trenažerji za specialno mo- torično pripravo smučarjev skakalcev. Šport, 36(1-2), 15-20. 5. Jošt, B. (1992). Some model characteristics of ski jumpers found with the standard proce- dure and with a method of ekspert model- ling. Kinesiologia Slovenica, 1(1), 39–42. 6. Jošt, B. (1998). Vadbena naprava za razvoj specialne odrivne moči smučarjev skakalcev. Šport, 46(1), 5-8. 7. Jošt, B. in Tušak, M. ( 1999). The structure of the reduced potential performance model in ski jumping. Journal of Human Kinetics, 8, 3–15. 8. Jošt, B. (2009). Teorija in metodika smučarskih skokov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 9. Jošt, B. (2010). The hierarchical structure of selected morphological and motor varia- bles in ski jumping. Human movement, 11(2), 124–131. 10. Jošt, B., Ulaga, M. in Vodičar, J. (2015). Struk- tura odrivne moči smučarjev skakalcev v nesituacijskih pogojih. Šport, 63(3–4), 82–88. 11. Jošt, B., Čoh, M., Čuk, I. in Vodičar, J. (2016). Expert modeling of athlete sport performance systems. Hamburg: Verlag dr. Kovač. 12. Jošt, B. (2018). Struktura povezanosti spre- menljivk izometrične in dinamične moči smučarjev skakalcev. Šport, 66(3–4), 129–135. 13. Jošt, B. in Vodičar, J. (2019). Development of the skijump hill profile from the viewpoint of ski jumping technique. Hamburg: Verlag dr. Kovač. 14. Jošt, B., Supej, M. in Vodičar, J. (2021). Dia- gnostika specialne odrivne moči smučarjev skakalcev z uporabo nove tenziometrijske naprave. Šport, 69(3–4), 158–168. 15. Jošt, B., Supej, M. in Vodičar, J. (2022). Develo- ping Take off Power in Ski Jumping. Hamburg: Verlag dr. Kovač. 16. Komi, P. in Virmavirta, M. (1997). Ski-jumping take off performance: Determining factors and methodological advances. V E. Muller, H. Schwameder, E. Kornaxl, C. Raschner (ur.), Proceedings book of the First International Congress on Skiing and Science, St. Chrisop a. Arlberg, Austria, January 7-13, 1996, (str. 3-26). Cambridge, Cambridge University Press. 17. Matwejew, L. P. (1986). Grundlagen des sportli- chen Trainings. Berlin: Sportverlag. 18. Sasaki , T., Tsunoda, K., Uchida, E., Hoshino, H in Ono, M. (1997). Joint Power Producti- on in Take-Off Action during Ski-jumping. V E. Muller, H. Schwameder, E. Kornaxl, C. Raschner (ur.), Proceedings book of the first International Congress on Skiing and Science, St. Chrisoph a. Arlberg, Austria, January 7–13, 1996, (str. 49–60). Cambridge, Cambridge University Press. 19. Ulaga, M., Čoh, M. in Jošt, B. (2006). Validity of the dimensional configuration of the re- duced potential performance model in ski jumping. Kinesiology, 38(2), 185–192. 20. Vaverka, F. (1987). Biomechanika skoku na lyži- ch. Olomouc: Univerzita Palackeho. 21. Virmavirta M. in Komi P. V. (1993a). Measure- ment of take-off forces in ski jumping part I. Skandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 3, 229–236. 22. Virmavirta M. in Komi P. V. (1993b). Measure- ment of take-off forces in ski jumping part II. Skandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 3, 237–243. 23. Virmavirta, M. in Komi, P. V. (1994). Takeoff analysis of a champion ski jumper. Journal of Biomechanics, 27(6), 695. 24. Virmavirta M., Kivekäs, J. in Komi P. V. (2001). Take-off aerodynamics in ski jumping. Jour- nal of Biomechanics, 34, 465–470. 25. Vodičar, J. in Jošt, B. (2010). The factor struc- ture of chosen kinematic characteristics of take-off in ski jumping. Human Kinetics, 23(1), 37–45. 26. Vodičar, J. in Jošt, B. (2017). Reliability and Va- lidity of the Skijumping Technique Factors. Hamburg: Verlag dr. Kovač. 27. Werschoshanskij, I. V. in Tatjan, W. W. (1975). Komponenten und funktionelle Struktur der Explosivkraft des Menschen. Leistungssport, 5(1), 25–31. „Posebna zahvala Avtorji članka se zahvaljujemo prof. dr. Voj- ku Strojniku. Z njegovo pomočjo se meri- tve odrivne moči smučarjev skakalcev in skakalk izvajajo že več kot 20 let. Njegov program diagnostike odrivne moči je spe- cialno usmerjen na področje meritev od- rivne moči smučarjev skakalcev. Profesorju velja vsa zahvala za njegov trud in dosežke pri zadnjem razvoju specifične metode diagnosticiranja odrivne moči smučarjev skakalcev. Brez tega razvoja pričujoče raz- iskave ne bi bilo mogoče izvesti. prof. dr. Bojan Jošt Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport bojan.jost@fsp.uni-lj.si 136 Weight reduction strategies among Slovenian judokas Abstract Body mass is an essential factor in judo as a weight-limited sport. That‘s why competitors regularly use various techniques to quickly reduce body weight in order to compete in the desired weight category. The purpose of the research was to determine the status and use of rapid weight loss practices and the involvement of trainers through a survey questionnaire in Slovenian ju- dokas categorised by Slovenian Olympic Committee. 34 Slovenian categorised judokas with an average age of 19.97 ± 3.02 years participated in the research, who have been practising judo for an average of 12.94 ± 3.94 years. We found that 59% of competi- tors reduce body weight before competitions. They reduce it in an unplanned and uncontrolled way, as 55% of competitors, on average, start to reduce their body weight by 4.2 ± 0.99 kg only 3-5 days before the competition. Data show that some athletes lose up to 6 kg of body weight before competitions. Competitors reported that coaches rarely get involved in their processes of weight loss reduction. In most cases, coaches do not have oversight or control over the weight loss practices of their trainees. The established situation between judokas and their coaches is worrying since we are discussing categorised athletes at the highest level. The data represent the starting points for updating the training programs for judo coaches and their yearly seminars with additional content regarding the rapid weight loss practices and how to apply them properly. Keywords: combat sports, weight regulation, education, coaches, young athletes Izvleček Telesna masa je v judu kot težnostno omejenem športu po- memben dejavnik. Zato tekmovalci redno uporabljajo raz- lične tehnike hitrega zmanjševanja telesne mase za nastop v želeni težnostni kategoriji. Namen raziskave je bil z anketnim vprašalnik med slovenskimi kategoriziranimi judoisti prou- čiti stanje in uporabo hitrega zmanjševanja telesne mase ter vključenost trenerjev v ta proces. V raziskavi je sodelovalo 34 slovenskih kategoriziranih judoistov s povprečno staro- stjo 19,97 ± 3,02 leta, z judom se ukvarjajo v povprečju 12,94 ± 3,94 leta. Ugotovili smo, da telesno maso pred tekmovanji zmanjšuje 59 % tekmovalcev. Zmanjšujejo jo nenačrtovano in nenadzorovano, saj v povprečju kar 55 % tekmovalcev telesno maso začne zmanjševati za 4,2 ± 0,99 kg samo 3–5 dni pred tekmovanjem. Podatki kažejo, da nekateri pred tekmovanjem izgubijo tudi do 6 kg telesne mase. Tekmovalci so poročali, da se trenerji v zelo redkih primerih vključujejo v proces zmanjše- vanja telesne mase tekmovalcev. V večini primerov trenerji ni- majo pregleda oziroma nadzora nad zmanjševanjem telesne mase pri vadečih. Ugotovljeno stanje med judoisti oziroma judoistkami in njihovimi trenerji vzbuja skrb, saj govorimo o kategoriziranih športnikih na najvišji ravni. Podatki so lahko izhodišče za posodobitev programa usposabljanja za strokov- ne delavce v judu in njihove licenčne seminarje z dodatnimi vsebinami o načrtnem zmanjševanju telesne mase. Ključne besede: borilni športi, uravnavanje telesne mase, izobra- ževanje, trenerji, mladi David Kukovica1, Stojan Burnik2, Damir Karpljuk2, Jožef Šimenko2,3 Strategije zmanjševanja telesne mase pri slovenskih judoistih 1Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za športno treniranje, Maribor 2Univera v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana 3University of Hertfordshire, School of Life and Medical Sciences, Hatfield, UK https://www.ijf.org/judoka/9363/pictures raziskovalna dejavnost 137 „Uvod Judo od človeka zahteva veliko telesnih sposobnosti, raznovrstnega znanja, sa- moobvladovanje in disciplino. Tehnike juda se delijo na tehnike stoje in tehnike v parterju, torej na tleh. Stoje se večinoma izvajajo meti, na tleh pa se izvajajo končni prijemi, katerih cilj je izvajati oziroma obdr- žati kontrolo nad nasprotnikom, ko je ta na hrbtu. Poleg tega se do vdaje nasprotnika v parterju izvajajo tudi davljenja in vzvodni prijemi na komolec (Brousse in Matsumo- to, 2002). Judo temelji na sposobnostih posameznika, ki s prijemom nasprotnika za judogi ruši nasprotniku ravnotežje in izvaja tehnike, da bi obvladal nasprotnika. Tehnike so na splošno namenjene obra- čanju nasprotnikove sile v lastno korist. Za mojstrsko izvedbo najpreprostejših tehnik je treba vaditi dalj časa, vložiti veliko truda, energije ter biti vztrajen pri telesni vadbi in krepitvi duha (Burdick, 2023). Vadba judoističnih tehnik pomaga ljudem doseči splošno telesno pripravljenost, med sposobnostmi pa omenimo moč, giblji- vost, hitrost, dinamično in statično ravno- težje, vzdržljivost v moči in hitrostno vzdr- žljivost. Vadba obrambnih in napadalnih tehnik – gibalnih vzorcev pomaga razviti občutek za ustrezno odzivanje, koordina- cijo in samozavest (Brousse in Matsumoto, 2002). Tekmovanja v judu so razdeljena po spo- lu, starostni kategoriji in še po težnostni kategoriji. Zato je telesna sestava pomem- ben dejavnik v športih, pri katerih ima pomembno vlogo teža tekmovalca. Špor- tniki v večini športov si prizadevajo za to, da imajo čim večji delež mišične mase in čim manjši delež telesne maščobe (Clarys idr., 2011). V judu kot težnostno omejenem športu je telesna sestava ključnega pome- na. Telesne značilnosti, kot so količina vode v telesu, maščobna masa in mišična masa, so pomembni kazalniki judoistove priprave in pomembni povratni podatki za trener- ja. Z ugotovitvijo telesne sestave se lahko pripravi ustrezen trening, ki skladno razvija judoistovo telo in mu omogoča, da lahko premaguje velike telesne napore. Pravilna ugotovitev telesnih značilnosti prav tako pripomore k pravilnejšemu in pravočasne- mu izgubljanju telesne mase za potrebe tekmovanja v želeni težnostni kategoriji ter preprečuje nenadne in nevarne hitre izgu- be telesne mase (Šimenko, 2018). Tako imenovano zbijanje kilogramov v kratkem časovnem roku lahko opazimo v vsakem borilnem športu oziroma športih, v katerih so tekmovalci razdeljeni po težno- stnih kategorijah. Tekmovalci svojo težo prilagodijo oziroma zmanjšajo v dneh pred tekmovanjem. Ker težo zbijejo pod svojo vsakodnevno, ni mogoče, da bi jo obdržali. Večinoma na svojo »normalno« težo prei- dejo kar hitro po tekmovanju. Zato morajo ti tekmovalci težo zmanjševati pred vsakim tekmovanjem, torej njihova teža ciklično niha (Artioli idr., 2016). Prejšnje raziskave so pokazale, da približno 50 % športnikov v borilnih športih zbija svojo telesno maso v dneh pred tekmovanjem. Podatki za judo pa kažejo, da je hitremu zmanjševanju te- lesne mase podvrženih kar 86 % judoistov, nekateri jo načrtno zmanjšujejo tudi po 10 % telesne mase (Fortes idr., 2017). Za dose- go tega cilja judoisti uporabljajo različne metode, kot so zmanjševanje vnosa hra- ne in pijače v telo, vadba v gumijastih ali plastičnih oblačilih, uporaba savne, upora- ba diuretikov in celo bruhanje (Fortes idr., 2017). Na tekmovanjih na mednarodni ravni pod okriljem Mednarodne judoistične zveze (IJF) je uradno tehtanje uvedeno dan pred tekmovanjem, hkrati pa je na dan tekmo- vanja predvideno tudi kontrolno tehtanje. Štiri naključno izbrane judoiste iz vsake težnostne kategorije ponovno stehtajo in ti ne smejo za več kot 5 % preseči svoje težnostne kategorije (IJF, 2023). Tako je IJF dodatno omejil razlike v teži judoistov na dan tekmovanja. Raziskave kažejo, da hitro zmanjševanje telesne mase negativno vpliva na števil- ne z zdravjem povezane parametre. Hitro in nenadzorovano zmanjševanje telesne mase lahko vodi do akutne kardiovaskular- ne disfunkcije, imunosupresije, zmanjšane gostote kosti, poslabšane termoregulacije, poslabšanih kognitivnih funkcij, slabšega razpoloženja, hormonskega nesorazmerja, začasne upočasnitve rasti, slabega pre- hranskega stanja ter povečane možnosti za poškodbe in za podvrženost motnjam hranjenja (Artioli idr., 2010). Pregled dosto- pne literature s slovenskimi znanstvenimi ali strokovnimi članki na temo zmanjševa- nja telesne mase pri slovenskih judoistih pokaže praznino. Zato je bil namen študi- je proučiti stanje in uporabljene metode za hitro zmanjševanje telesne mase med slovenskimi kategoriziranimi tekmovalci v judu ter vpliv trenerjev na izgubo telesne mase vadečega. „Metode Preizkušanci Pogoj za vključenost v raziskavo je bil, da so tekmovalci na dan izpolnjevanja ankete kategorizirani športniki po kriterijih Olim- pijskega komiteja Slovenije (OKS). Zato smo uporabili namensko vzorčenje. V raz- iskavi je sodelovalo 34 slovenskih judoistov in judoistk (9 žensk in 25 moških), ki so bili na dan 1. 10. 2018 (Pregled kategoriziranih športnikov; obvestila OKS št. 86, 2018) po- trjeni kot kategorizirani športniki na sezna- mu OKS. Vsi so ustrezno izpolnili anketo. Pripomočki Uporabljeni vprašalnik je povzet in prirejen po vprašalniku, posebej razvitem za oceno stanja in postopkov hitrega zmanjševanja telesne mase pri judoistih (Artioli idr., 2010; Artioli, Scagliusi idr., 2010). Vprašalnik je ob- segal 17 vprašanj. Postopek Anketo smo opravili prek spletnega orodja 1KA. Anketa je bila dostopna od 11. do 25. 1. 2019. Anketirancem smo povezavo do ankete posredovali prek družbenih omrežij in/ali elektronske pošte. Podatke smo ob- delali v računalniškem programu Excel in statističnem programu SPSS 21. Uporabili smo metodo opisne statistike. „Rezultati Povprečna starost anketirancev je bila 19,97 ± 3,02 leta, njihova telesna masa je znašala 81,97 ± 16,64 kg, telesna višina 176,21 ± 8,48 cm, v povprečju so do dneva anketiranja trenirali 12,94 ± 3,94 leta. Podatki so pred- stavljeni v Tabeli 1. Tabela 1 Opisna statistika vzorca Spremenljivka M SD Min Max Starost (leta) 19,97 3,02 15 26 Telesna višina (cm) 176,21 8,48 161 198 Telesna teža (kg) 81,97 16,64 56 130 Leta treniranja 12,94 3,94 2 20 138 Največji delež anketirancev s 73,5 % so predstavljali judoisti z mojstrsko stopnjo 1. DAN, sledilo je 11,8 % judoistov s šolskim pasom 1. KYU, 8,8 % judoistov s stopnjo pasu 2. KYU in 5,9 % judoistov s stopnjo pasu 5. KYU. Podrobnejši podatki so zbrani v Tabeli 2. Tabela 3 prikazuje razporeditev anketiran- cev glede na njihovo raven športne kate- gorizacije po pravilih OKS. Kot lahko raz- beremo, je v anketi sodeloval en judoist s potrjenim svetovnim razredom po kriteriju OKS. Največ oziroma polovica anketiranih judoistov je pripadala mednarodnemu razredu. Sledijo državni razred s 17,6 % ter mladinski in perspektivni razred s skupno 29,5 %. Tabela 4 prikazuje tekmovalne težnostne kategorije anketiranih tekmovalcev in tek- movalk. Največ judoistov tekmuje v kate- goriji do 73 kg, največ judoistk pa v kate- goriji do 63 kg. Anketa je pokazala: – 62 % anketiranih judoistov meni, da je telesna masa v judu zelo pomembna, 32 % vprašanih se zdi pomembna. Samo 6 % jih meni, da je telesna masa malo pomembna. Da je telesna masa v judu pomembna ali zelo pomembna, meni skupno kar 94 % anketiranih judoistov. – 47 % kategoriziranih judoistov se teh- ta vsak dan, 47 % se jih tehta občasno oziroma samo pred tekmovanjem, 6 % vprašanih se tehta tedensko (enkrat do dvakrat na teden). – Na vprašanje, ali zbijajo telesno maso pred tekmovanji, je 20 (59 %) anketiranih judoistov odgovorilo pritrdilno in 14 (41 %) nikalno. Ker so se nadaljnja vprašanja v anketi na- našala na zbijanje telesne mase, je nanje odgovarjalo samo 20 judoistov. – Tekmovalci, ki pred tekmovanji zbijajo telesno maso, v povprečju izgubijo 4,2 ± 0,99 kg. Podatki so pokazali, da neka- teri med njimi izgubijo tudi do 6 kg, kar predstavlja skoraj eno celotno težnostno kategorijo. – 55 % oziroma večina anketiranih judoi- stov začne zbijanje telesne mase 3–5 dni pred tekmovanjem oziroma uradnim tehtanjem, 45 % pa najmanj 6 dni pred tekmovanjem. Nihče od anketiranih ju- doistov se tega ne loti dan oziroma dva pred tekmovanjem. – Nobeden od tekmovalcev se izgublja telesne mase s predpisano dieto splo- šnega ali športnega zdravnika. Samo 15 % tekmovalcev zbija svojo telesno maso pred tekmovanji z dieto oziroma po- stopkom, ki ga je predpisal njihov trener. – Največ tekmovalcev se hitrega izgublja- nja telesne mase loti z uporabo termo oblačil in povečano aktivnostjo ter dehi- dracijo med treningom. – Pod kategorijo »drugo« sta bila dva od- govora, iz katerih smo lahko razbrali, da je njuna metoda za zmanjševanje tele- sne mase povezana z omejevanjem vno- sa ogljikovih hidratov in zmanjšanjem te- lesne mase z uporabo kombinacije solne kopeli in termo oblačil do dosežene že- lene telesne mase. – Vsi anketirani judoisti sami vedo, kdaj morajo začeti zmanjševanje telesne mase. – Trenerji v večini (65 %) ne nadzorujejo poteka izgubljanja telesne mase svojih tekmovalcev. Samo 35 % anketiranih ju- doistov izgublja telesno maso pod nad- zorom trenerja. – Tekmovalci se za težnostno tekmoval- no kategorijo pred sezono v večini (80 %) odločijo po dogovoru s trenerjem. V 20 % se o tekmovalni kategoriji odločijo tekmovalci sami. V Tabeli 5 so podrobneje predstavljeni od- govori anketiranih judoistov o metodah zmanjševanja telesne mase. Tabela 4 Težnostne tekmovalne kategorije anketiranih judoistov Težnostne kategorije (judoisti) Frekvenca Delež (%) do 60 kg 1 2,9 do 66 kg 4 11,8 do 73 kg 7 20,6 do 81 kg 5 14,7 do 90 kg 3 8,8 do 100 kg 1 2,9 nad 100 kg 4 11,8 Težnostne kategorije (judoistke) do 57 kg 1 2,9 do 63 kg 3 8,8 do 70 kg 2 5,9 do 78 kg 2 5,9 nad 78 kg 1 2,9 Tabela 3 Razred kategorizacije (OKS) anketiranih judoistov Razred Frekvenca Delež (%) Perspektivni 6 17,7 Mladinski 4 11,8 Državni 6 17,6 Mednarodni 17 50 Svetovni 1 2,9 Tabela 2 Stopnje pasov anketiranih judoistov Stopnja pasu Frekvenca Delež (%) 5. KYU 2 5,9 2. KYU 3 8,8 1. KYU 4 11,8 1. DAN 25 73,5 raziskovalna dejavnost 139 Anketa je pokazala tudi, da se s trditvijo »trener nas je izobrazil (ali organiziral pre- davanje zunanjega strokovnjaka) o pome- nu vzdrževanja idealne telesne teže in kako jo pravilno izgubljamo pred tekmovanji« strinja samo 20 % tekmovalcev, medtem ko se skupno kar 80 % tekmovalcev z omenje- no trditvijo ne strinja. V povprečju odgovo- ra trditve od 1 do 5 (1 pomeni, da trditev sploh ne drži, 5 pa, da trditev popolnoma drži) je povprečna ocena 2,9 ± 1,1, kar na- kazuje, da se večina tekmovalcev ne strinja s trditvijo, da so jih njihovi trenerji izobrazili o pomenu vzdrževanja in pravilnega izgu- bljanja telesne mase. „Razprava Raziskava je pokazala, da se kar 59 % tek- movalcev loti hitrega zmanjševanja te- lesne mase pred tekmovanji. To izvajajo nenačrtovano in nenadzorovano, saj zač- ne telesno maso za 4,2 ± 0,99 kg samo 3–5 dni pred tekmovanjem zmanjševati v povprečju kar 55 % tekmovalcev. Podatki kažejo, da nekateri izgubijo tudi do 6 kg telesne mase pred tekmovanji. Rezultati prav tako kažejo, da se trenerji samo v 35 % vključujejo v proces zmanjševanja tele- sne mase tekmovalcev. V večini primerov trenerji nimajo pregleda oziroma nadzora nad zmanjševanjem telesne mase vadečih. Ugotovljeno stanje med judoisti oziroma judoistkami in njihovimi trenerji zbuja skrb, saj govorimo o kategoriziranih športnikih na najvišji ravni. Mednarodne študije kažejo, da kar 50 % športnikov v borilnih športih posega po metodah za hitro izgubljanje telesne mase nekaj dni pred tekmovanji (Brito idr., 2012; Filaire idr., 2007). Številke v judu pa so še nekoliko višje, saj naj bi kar 86 % judoistov izgubljalo telesno maso za namen tekmo- vanja v določeni težnostni kategoriji (Coles, 2009). Raziskave na vzorcu vrhunskih judo- istov, uvrščenih do 150. mesta na svetovni lestvici, so pokazale, da se jih kar 96 % na- menoma loti hitrega zmanjševanja telesne mase (Štangar idr., 2022). Če izvzamemo najtežje kategorije, pri kate- rih tekmovalcem ni treba izgubljati telesne mase, so Artioli idr. (2010) ugotovili, da kar 89 % judoistov pred tekmovanji nameno- ma izgublja telesno maso. Študija na polj- skih judoistih kaže, da kar 58 % njihovih ju- doistov pred tekmovanji namenoma zbija telesno maso (Anyżewska idr., 2018). Ome- njeni rezultati se v veliki meri ujemajo s slo- venskimi judoisti, kjer jih kar 59 % nameno- ma izgublja telesno maso pred tekmovanji. Raziskave kažejo, da brazilski judoisti pred tekmovanji namenoma izgubljajo v pov- prečju po 4 ± 3,1 kg telesne mase (Artioli idr., 2010), poljski tekmovalci pa 3,4 ± 1 kg telesne mase (Anyżewska idr., 2018). Kot vi- dimo, slovenski tekmovalci s 4,2 ± 1 kg v primerjavi s poljskimi in brazilskimi tekmo- valci izgubljajo največ telesne mase. Tuji judoisti svojo telesno maso načrtno izgubljajo v povprečju v 7 dneh (Artioli idr., 2010). Kar 55 % slovenskih judoistov pa svojo telesno maso načrtno izgublja 3–5 dni pred tekmovanjem, kar predstavlja zelo kratko in nezdravo obdobje intenzivnega treninga z omejevanjem ključnih hranil za regeneracijo telesa. Raziskave kažejo, da naj bi judoisti za varno dosego želene telesne mase potrebovali 15 dni (Coles, 2009). V pri- merjavi z našimi rezultati začne vsaj 8 dni ali več pred tekmovanji načrtno zmanjše- vati telesno maso samo 10 % tekmovalcev. Na podlagi izsledkov v literaturi načrtovano in zdravo izgubljanje telesne mase pomeni 0,9 kg na teden (Coles, 2009), kar pa je da- leč od podatkov slovenskih tekmovalcev, ki izgubljajo v povprečju 4,2 ± 1 kg tele- sne mase v 3–5 dneh pred tekmovanjem. Rezultati mednarodnih študij kažejo, da je kar 21 % vrhunskih judoistov med proce- som hitrega zmanjševanja telesne mase omedlelo (Štangar idr., 2022), kar priča o nevarnosti teh metod kljub vrhunski ravni tekmovalcev. Prav tako pa hitro zmanjše- vanje telesne mase privede do povišanega srčnega utripa, poslabšanja dinamične in izometrične moči v zgornjih okončinah ter poslabšanja v specifični zmogljivosti judoi- stov (Ceylan idr., 2022). Velika večina slovenskih judoistov telesno maso zmanjšuje po tako imenovanih tradi- cionalnih metodah, kot so hujšanje z upo- rabo termo oblačil in povečano telesno aktivnostjo (90 %) ter namensko dehidraci- jo med treningom (95 %). To je v skladu z raziskavami, ki kažejo, da se judoisti zmanj- ševanja telesne mase v povprečju največ- krat lotijo z nošenjem termo oblačil (78 %), omejevanjem vnosa tekočin (62 %), poste- njem 24 ur pred tekmo (47 %), omejitvijo sladkih pijač in prigrizkov (96 %) ter aerob- nim treningom (82 %) (Coles, 2009). Alar- manten podatek je, da se več tekmovalcev za nasvete obrne na svoje starejše tekmo- valce (35 %), kot pa da bi dieto oziroma program zmanjševanja telesne mase dobili od svojega trenerja (15 %). Dvajset najbolj- ših judoistov s svetovne lestvice je imelo v primerjavi z nižje uvrščenimi tekmovalci več podpore nutricionistov in zdravniškega osebja, hkrati so poročali tudi o manj ne- gativnih posledicah hitrega zmanjševanja telesne mase (Štangar idr., 2022). To nepo- sredno nakazuje, da je potrebno visoko in specializirano strokovno znanje za podpo- ro tekmovalcev z razširitvijo in vključitvijo kompetentnih in izobraženih kadrov soro- dnih disciplin v trenersko ekipo. Podobno alarmanten podatek je, da čisto vsi tekmovalci sami vedo, kdaj morajo za- četi izgubljanje telesne mase, in je ne zač- nejo izgubljati po navodilu oziroma pod nadzorom trenerja. Prav tako samo 35 % trenerjev nadzira potek izgubljanja telesne mase judoistov pred tekmovanji. To po- meni, da je 65 % tekmovalcev prepušče- nih samih sebi in svojemu znanju o tem, kdaj in kako izgubljati telesno maso pred tekmovanji. Iz podatkov o količini in času namernega zmanjševanja telesne mase pa lahko sklepamo, da slovenski judoisti nimajo zadostnega znanja o zdravem in načrtnem zmanjšanju telesne mase. To se Tabela 5 Načini zmanjševanja telesne mase anketiranih judoistov Načini zmanjševanja telesne mase Frekvenca Delež (%) Predpisana zdravniška dieta (od splošnega ali športnega zdravnika) 0 0 Dieta in trening, predpisana od trenerja 3 15 Hujšanje s pomočjo termo oblačil in povečano telesno aktivnostjo 18 90 Dehidracija med treningom (omejen vnos tekočine med treningom) 19 95 »Jedel sem večinoma sadje in zelenjavo ter pil veliko vode« 5 25 »Uporabljal sem odvajalne tablete ali čaje za hujšanje« 0 0 »Tako, da sem bruhal« 1 5 »Po nasvetu starejših tekmovalcev« 7 35 Drugo 2 10 140 ujema z ugotovitvami v tuji literaturi, kjer se je pokazalo, da vrhunski judoisti tudi v obdobju zgoščenih treningov, ko zmanjše- vanje telesne mase ni potrebno, delujejo, kot da so v tem procesu, kar kaže na po- manjkanje znanja tekmovalcev in trenerjev (Ceylan idr., 2022). Če upoštevamo tudi to, da gre za kategori- zirane športnike, ki nastopajo na največjih domačih in mednarodnih tekmovanjih, smo lahko odkrito zaskrbljeni. To je po vsej verjetnosti posledica pomanjkanja znanja njihovih trenerjev na področju prehrane, metod izgubljanja telesne mase in pra- vilnega taperinga pred tekmovanji, ki je specifičen v borilnih športih. To potrjuje tudi podatek, da kar 80 % kategoriziranih judoistov meni, da jih njihovi trenerji niso izobrazili ali organizirali predavanja zuna- njega strokovnjaka o pomenu vzdrževanja idealne telesne mase in o tem, kako jo pra- vilno izgubljati pred tekmovanji. Zanimiv podatek je, da se kar 80 % špor- tnikov skupaj s trenerji odloči za zmanj- ševanje telesne mase in prehod v nižjo težnostno kategorijo, nato pa jih, kot smo že prej ugotovili, o tem ne izobrazijo. Zato bi bilo treba uvesti dodatna izobraževanja v sistem usposabljanja novih trenerjev in obstoječih kadrov na Judo zvezi Slovenije. Predvsem je treba meriti na trenerje mlaj- ših starostnih kategorij, da se nezdrave prakse čim prej opustijo in da preprečimo negativne posledice na fiziološko-psiho- loški razvoj mladih tekmovalcev. Prav tako bi lahko Judo zveza Slovenije razmislila o stalni zaposlitvi športnega nutricionista, ki bi bil v podporo vrhunskim tekmovalcem in mladim perspektivnim športnikom ter njihovim trenerjem, saj si jih posamezni klubi težko privoščijo. Opraviti bi bilo treba tudi nadaljnje raziskave med vsemi trenerji v slovenskem judu in o tej temi organizirati dodatna izpopolnjevanja z domačimi in tu- jimi strokovnjaki. „Zaključek Rezultati raziskave so pokazali, da večina slovenskih vrhunskih kategoriziranih judo- istov telesno maso izgublja nenačrtovano. To se kaže predvsem v tem, da 90 % anketi- ranih judoistov zmanjševanje telesne mase začne 6–7 dni pred tekmovanjem, od tega 55 % celo samo 3–5 dni prej. Tako kratek ča- sovni interval nedvomno kaže, da judoisti zmanjšujejo telesno maso nenačrtovano. Povzamemo lahko tudi, da slovenski vr- hunski kategorizirani judoisti telesno maso izgubljajo nenadzorovano. Pri tem mislimo predvsem na njihove trenerje, saj rezultati ankete kažejo, da imajo trenerji nad izgu- bljanjem telesne mase svojih tekmovalcev zelo slab nadzor ali pa tega sploh nimajo. Rezultati ankete nakazujejo slabo zna- nje trenerjev o hitrem izgubljanju telesne mase in posredovanje tega znanja svojim vadečim. Če se trenerji ne čutijo dovolj usposobljeni na tem področju, bi za svoje tekmovalce morali organizirati predavanja o zmanjševanju telesne mase, ki bi jih vodili zunanji strokovnjaki, vendar smo tudi pri tem ugotovili, da trenerji tega ne počnejo. Odgovornost za pridobivanje tega znanja ne sme biti le na tekmovalcih, kot kažejo alarmantni rezultati. K temu bi lahko pripo- mogla tudi Judo zveza Slovenije z uvedbo dodatnih izobraževanj o tej temi za nove trenerje in uveljavljene kadre na licenčnih seminarjih. Menimo, da bi se merjenju telesne sestave v judu moralo dajati večji pomen. Trenerji bi morali večkrat na leto opraviti meritve telesne sestave svojih judoistov, na podlagi tega bi lažje spremljali in uravnavali njihovo telesno maso. Hkrati bi bili tudi sami vklju- čeni v proces zmanjševanja telesne mase tekmovalca in v nadzor nad njim. S tem bi prav tako vplivali na zdrav in pravilen razvoj mladih tekmovalcev ter s tem pripomogli k zmanjšanju števila poškodb in opustitev treniranja juda pri mladih judoistih. Z raziskavo smo prikazali skrb zbujajoče podatke v slovenskem judu. Hkrati pa smo prepoznali problem in predlagali rešitve v dodatnih izobraževanjih o tej temi, ki so lahko dokaj hitro izvedljiva. Prav tako bi bilo dobro razmisliti o zaposlitvi speciali- ziranega kadra na JZS. Upamo, da bomo s to raziskavo pripomogli k boljšim pogojem za slovenske kategorizirane športnike in h kakovostnejšemu delu domačih trenerskih kadrov v judu. „Literatura 1. Anyżewska, A., Dzierżanowski, I., Woźniak, A., Leonkiewicz, M. in Wawrzyniak, A. (2018). Rapid Weight Loss and Dietary Inadequa- cies among Martial Arts Practitioners from Poland. International Journal of Environmen- tal Research and Public Health, 15(11), 2476. https://doi.org/10.3390/ijerph15112476 2. Artioli, G. G., Franchini, E., Nicastro, H., Ster- kowicz, S., Solis, M. Y. in Lancha, A. H. (2010). The need of a weight management control program in judo: a proposal based on the successful case of wrestling. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 7(1). https://doi.org/10.1186/1550-2783-7-15 3. Artioli, G. G., Saunders, B., Iglesias, R. T. in Franchini, E. (2016). It is Time to Ban Rapid Weight Loss from Combat Sports. Sports Medicine, 46(11), 1579–1584. https://doi. org/10.1007/s40279-016-0541-x 4. Artioli, G. G., Scagliusi, F., Kashiwagura, D., Franchini, E., Gualano, B. in Junior, A. L. (2010). Development, validity and reliability of a questionnaire designed to evaluate rapid weight loss patterns in judo players. Scan- dinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 20(1). https://doi.org/10.1111/j.1600- 0838.2009.00940.x 5. Artioli, G., Gualano, B., Franchini, E., Scagliusi, F. B., Takesian, M., Fuchs, M. in Lancha, A. H. (2010). Prevalence, magnitude, and methods of rapid weight loss among judo competi- tors. Medicine and Science in Sports and Exer- cise, 42(3), 436–442. https://doi.org/10.1249/ MSS.0b013e3181ba8055 6. Artioli, G., Gualano, B., Franchini, E., Scagliu- si, F. B., Takesian, M., Fucs, M. in Lancha, A. H. (2010). Prevalence, Magnitude, and Methods of Rapid Weight Loss among Judo Compe- titors. Medicine & Science in Sports & Exerci- se, 42(3), 436–442. https://doi.org/10.1249/ MSS.0b013e3181ba8055 7. Brito, C. J., Roas, A. F. C. M., Brito, I. S. S., Ma- rins, J. C. B., Córdova, C. in Franchini, E. (2012). Methods of Body-Mass Reduction by Com- bat Sport Athletes. International Journal of Sport Nutrition and Exercise Metabolism, 22(2), 89–97. https://doi.org/10.1123/ijsnem.22.2.89 8. Brousse, M. in Matsumoto, D. (2002). Judo- -šport in način življenja; prevod knjige/transla- tion in to Slovene (G. Meško, ur.). IJF. 9. Burdick, D. (2023, april 29). Judo. Encyclope- dia Britannica. https://www.britannica.com/ sports/judo 10. Ceylan, B., Kons, R. L., Detanico, D. in Šimen- ko, J. (2022). Acute Dehydration Impairs Per- formance and Physiological Responses in Highly Trained Judo Athletes. Biology, 11(6). https://doi.org/10.3390/biology11060872 11. Ceylan, B., Taşcan, M. B., Simenko, J. in Balcı, Ş. S. (2022). Habit or lack of education? Hypohy- dration is present in elite senior judo athletes even during a weight-stable training camp. International Journal of Sports Science & Coa- ching, 0(0), 17479541221122432. https://doi. org/10.1177/17479541221122433 12. Clarys, P., Geelen, B., Aerenhouts, D., Derie- maeker, P. in Zinzen, E. (2011). Estimation of body composition in adolescent judo athle- tes. Journal of Combat Sports and Martial Arts, 2(2), 73–77. 13. Coles, D. (2009). The weight-loss practices of Judoka. Judo info. 14. Filaire, E., Rouveix, M., Pannafieux, C. in Fer- rand, C. (2007). Eating Attitudes, Perfectioni- sm and Body-esteem of Elite Male Judoists raziskovalna dejavnost 141 and Cyclists. Journal of sports science & medi- cine, 6(1), 50–57. 15. Fortes, L. S., Costa, B. D. V., Paes, P. P., Cyrino, E. S., Vianna, J. M. in Franchini, E. (2017). Effect of rapid weight loss on physical performance in judo athletes: is rapid weight loss a help for judokas with weight problems? Internati- onal Journal of Performance Analysis in Sport, 17(5), 763–773. https://doi.org/10.1080/24748 668.2017.1399323 16. IJF. (2023). IJF – Sport and Organisation Rules. https://78884ca60822a34fb0e6-082b8f- d5551e97bc65e327988b444396.ssl.cf3.rack- cdn.com/up/2023/04/IJF_Sport_and_Orga- nisation_Rul-1682351972.pdf 17. Pregled kategoriziranih športnikov; obvestila OKS št. 86. (2018). OKS. http://stara.olympic. si/sportna-kariera/registracija-in-kategoriza- cija/aktualni-seznam/stevilo-sportnikov-po- -obcinah/?id=475&tx_okscategorization_ pi1%5Bcategorization_period%5D=113&tx_ o k s c a t e g o r i z a t i o n _ p i 1% 5 B s p o r t _ association%5D=&tx_okscategorization_ pi1%5Bsport%5D=&tx_okscategorization_ pi1%5Bsociety_township%5D=&sport_soci- ety_autocomplete=&tx_okscategorization_ pi1%5Bsport_society%5D=0&search=Najdi 18. Šimenko, J. (2018). Vpliv simetričnosti telesnih značilnosti na tekmovalno uspešnost v judu (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani. 19. Štangar, M., Štangar, A., Shtyrba, V., Cigić, B. in Benedik, E. (2022). Rapid weight loss among elite-level judo athletes: methods and nutri- tion in relation to competition performance. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 19(1), 380–396. https://doi.org/10.1 080/15502783.2022.2099231 David Kukovica, mag. prof. šp. vzg. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Koroška c. 160, 2000 Maribor david.kukovica@um.si 142 Differences between mountain bike and road cyclists in outcome variables of loaded jump Force-velocity-Power profiles Abstract The aim of our study was to examine the differences in the squat jump height and the output variables of the Force-Velocity- Power (F-v-P) relationship between elite road, enduro, and downhill mountain bikers. The F-v-P relationship was measured during squat jumps with a barbell for 32 cyclists. Participants performed jumps with four different loading conditions - determined rela- tive to the participants’ body mass. Analysis of variance showed statistically significant differences between cycling disciplines (road, downhill, enduro) in jump height (p < 0.001) and maximum theoretical power (Pmax) (p < 0.05). Enduro cyclists generated greater Pmax and jumped higher than road cyclists and downhill mountain bikers (p < 0.05). The results of the elite cyclists in our study provide reference values for strength and power training of leg extensors among young cyclists. Based on the results, we recommend leg extensor power training aimed at increasing Pmax, especially for enduro cyclists. Keywords: road cycling, mountain cycling, downhill, enduro, strength and power Izvleček Namen naše raziskave je bil preveriti razlike v višini skoka iz polčepa in v izhodnih spremen- ljivkah odnosa sila-hitrost-moč (F-v-P) med ce- stnimi in gorskimi kolesarji (disciplini enduro in spust). Odnos F-v-P smo izmerili z uporabo pritiskovne plošče pri skokih iz polčepa z olim- pijsko ročko za 32 kolesarjev. Uporabljena so bila štiri bremena, določena relativno glede na maso preiskovanca. Z analizo variance smo ugotovili statistično značilne razlike med ko- lesarji različnih kolesarskih disciplin (cestno kolesarstvo, spust z gorskimi kolesi, enduro) v višini skoka iz polčepa (p < 0,001) in največji teoretični moči (Pmax) (p < 0,05). Gorski kolesarji discipline enduro ustvarijo večjo Pmax ter skačejo višje od cestnih kolesarjev in gorskih kolesarjev iz discipline spust (p < 0,05). Rezultati vrhunskih kolesarjev iz naše študije predstavljajo referenč- ne vrednosti za vadbo moči iztegovalk nog pri mlajših kolesarjih. Na podlagi rezultatov kole- sarjem vseh disciplin priporočamo vadbo za moč iztegovalk nog, ki je sistematično usmerje- na v povečanje Pmax, še posebej pri kolesarjih v disciplini enduro. Ključne besede: cestno kolesarstvo, gorsko kolesar- stvo, spust, enduro, hitra moč Darjan Spudić, Ana Starič, Sara Mohorič, Samo Rauter Razlike med cestnimi in gorskimi kolesarji v izhodnih spremenljivkah odnosa sila-hitrost-moč pri skokih z dodatnimi bremeni raziskovalna dejavnost 143 „Uvod Uspeh v kolesarstvu je odvisen od številnih gibalnih sposobnosti. Glavna je vzdržlji- vost, pomembna pa je tudi moč iztego- valk nog, še posebej pri pospeševanjih, ne glede na kolesarsko disciplino. V cestnem kolesarstvu, kjer poznamo enodnevna in večdnevna tekmovanja, ki lahko trajajo vse do 7 ur, je uspeh v največji meri odvisen od aerobne vzdržljivosti, saj večji privzem in transport kisika izboljšujeta vzdržljivostni nastop (Rauter idr., 2018). Zelo podobno je tudi v gorskem kolesarstvu v disciplini enduro. Gre za disciplino, pri kateri se se- števajo časi posameznih etap, ki povečini potekajo po tehnično zahtevnem terenu navzdol. Etape povezujejo prehodni od- seki vzponov, kjer morajo kolesarji preko- lesariti na začetek vsake naslednje etape. Tekmovalni dan tako lahko traja tudi 6 ur. Za uspešen nastop v enduru je potrebna velika aerobna kapaciteta s prekinjenim anaerobnim prispevkom in sposobnostjo obvladovanja kolesa po tehnično zahtev- nem terenu (Kirkwood idr., 2019). Spust z gorskimi kolesi se z vidika energijskih pro- cesov razlikuje od cestnega kolesarstva in endura, saj je velik del energije proizveden na anaeroben način s pomočjo razgradnje kreatin fosfata in anaerobne glikolize (Hurst idr., 2012). Pri vseh kolesarskih disciplinah ima po- membno vlogo sposobnost proizvajanja velike mehanske moči pri pedaliranju. Moč- nejši cestni kolesar si lahko na tekmovanjih zagotovi ugoden položaj pred pomemb- nimi odseki tekme, se ob morebitnem za- ostanku ponovno priključi skupini, izvede uspešen pobeg ali uspešen sprint v zaključ- ku (Tanaka idr., 1993). Pri gravitacijskih disci- plinah gorskega kolesarstva je sposobnost proizvajanja velike moči pomembna še za pospeševanje na startu in iz zavojev, učin- kovito obvladovanje kolesa pri spustu in pospeševanje po manj zahtevnem terenu (Novak in Dascombe, 2014). Ugotovljeno je bilo tudi, da so močnejši kolesarji boljši sprinterji (Connolly idr., 2023) in samo ko- lesarjenje je učinkovito (Sunde idr., 2010). Z drugimi besedami, za isto opravljeno delo pri kolesarjenju porabijo manj energije, kar se kaže tudi pri spremenljivkah vzdržljivo- sti, kot je čas do izčrpanosti pri kolesarjenju pri največji aerobni moči. Mehanska moč pri kolesarjenju je produkt proizvedenega navora in kotne hitrosti vrtenja pedalov z mišicami iztegovalkami gležnja, kolena in kolka. Ugotovljena je bila velika povezava med največjim hotenim izometričnim navorom iztegovalk kolena, hitrostjo prirastka navora iztegovalk kole- na pri eksplozivni izometrični kontrakciji in časom kolesarskega sprinta (Connolly idr., 2023). Sposobnost hitrega prirastka sile iz- tegovalk nog se je izkazala za pomembno mišično sposobnost pri sprintu, kjer ima kolesar omejen čas za razvoj sile iztegovalk kolena (manj kot 300 ms) pri veliki frekvenci poganjanja (Connolly idr., 2023). Predispo- zicija za razvoj velike sile v mišici v kratkem času pa je sposobnost mišice za razvoj naj- večje sile (Cormie idr., 2011b, 2011a). Večji je prirastek sile iztegovalk nog in večji je prira- stek navora na gonilko, večja je mehanska moč poganjanja pedalov in večji je pospe- šek kolesa ter posledično njegova največja hitrost. Tako imenovana anaerobna moč in kapaci- teta kolesarjev (tj. največja mehanska moč poganjanja pedalov in sposobnost vzdrže- vanja proizvajanja velike mehanske moči skozi 30-sekundni interval) se najpogosteje v laboratoriju ocenjujeta z uveljavljenim in zanesljivim testom Wingate (Spudić idr., 2021). Kljub nedvoumnim dokazom, da je moč iztegovalk nog pozitivno povezana s sposobnostjo pedaliranja, je bilo v prete- klosti narejenega zelo malo na področju testiranja sposobnosti iztegovalk nog za ra- zvoj največje sile in hitrega prirastka sile pri eksplozivni kontrakciji pri kolesarjih. Obe sposobnosti sta namreč predpogoja za razvoj mehanske moči pri pedaliranju, zato bi ju bilo smiselno spremljati in izboljšati za zvišanje tekmovalne uspešnosti. V minulem desetletju se je za moč iztego- valk nog uveljavilo testiranje odnosa med proizvedeno silo, hitrostjo in močjo (odnos sila-hitrost-moč; F-v-P) pri skokih z dodatni- mi bremeni. Ugotovljeno je bilo, da je od- nos med proizvedeno silo in hitrostjo pri iz- vedbi skokov z različnimi bremeni linearen in obratno sorazmeren, kar metodološko poenostavi postopek testiranja (Spudić, 2022; Spudić idr., 2020). Poleg tega, da nam izhodne spremenljivke odnosa F-v-P ponu- dijo povratno informacijo o sposobnosti mišic za razvoj velike mehanske moči (P max ), sile (F 0 ) in hitrosti (v 0 ), nam razmerje med F 0 in v 0 , ki ga izračunamo z naklonom line- arne krivulje med silo in hitrostjo, da tudi informacijo o relativnem doprinosu sile in hitrosti k P max (P max = [F 0 *v 0 ]/4). Spremljanje izhodnih spremenljivk odnosa F-v-P med trenažnim procesom tako omogoča bolj sistematičen pristop k treningu na dolgi rok, saj lahko trening za moč specifično usmerimo v smeri razvoja F 0 ali v 0 – gle- de na ugotovljen primanjkljaj ene izmed sposobnosti (Jiménez-Reyes idr., 2017). Učinkovitost pristopa je bila v preteklosti že preverjena pri balističnih akcijah in daje kontradiktorne rezultate (npr. [Jiménez- -Reyes idr., 2017] ter Lindberg idr. [2021]), zato so potrebne nadaljnje študije, ki bodo preverile pristop k treningu predvsem v daljšem časovnem obdobju. Trenutno v li- teraturi ni raziskav, ki bi preverjale pristop F- -v-P k treningu za moč pri kolesarjih. Ker se kolesarske discipline med seboj razlikujejo, je pomembno, da je trening moči čim bolj usmerjen v mišično sposobnost, ki v najve- čji meri prispeva k tekmovalni uspešnosti. Po drugi strani pa so rezultati uporabni za prilagoditev taktike kolesarjenja pri posa- mezni kolesarski disciplini (npr. izbira pre- stavnega razmerja in posledično kadence pedaliranja). Namena naše raziskave sta bila: a) ugotoviti razlike v višini skoka iz polčepa med cestni- mi in gorskimi kolesarji (disciplini enduro in spust) ter b) ugotoviti razlike v izhodnih spremenljivkah odnosa F-v-P med cestnimi in gorskimi kolesarji (disciplini enduro in spust). Na podlagi razlik v tehničnih in tak- tičnih zahtevah posamezne discipline ter posledično razlik v stopnji razvitosti posa- meznih gibalnih sposobnosti kolesarjev za- radi specifičnega treninga za optimizacijo tekmovalne uspešnosti smo predvideli, da se bodo pojavile statistično značilne razlike v višini skoka iz polčepa in izhodnih spre- menljivkah odnosa F-v-P med disciplinami. Na podlagi rezultatov vrhunskih koledarjev bomo lahko mlajšim kolesarjem priporoča- li vadbo za moč iztegovalk nog, specifično usmerjeno v eno izmed mehanskih lastno- sti mišic (F 0 , v 0 , P max ), ki v največji meri vpliva na tekmovalno uspešnost v posamezni ko- lesarski disciplini. „Metode Preiskovanci V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 32 vrhunskih slovenskih kolesarjev iz treh kolesarskih disciplin, in sicer cestno kole- sarstvo – cestno (n = 9) ter gorsko kole- sarstvo – spust (n = 10) in enduro (n = 13). Povprečna starost merjencev je bila 23,1 leta (SD = 2,1 leta), višina 179,2 cm (SD = 5,1 cm) in masa 72,94 kg (SD = 1,19 kg). Iz- ključitveni kriteriji so bili poškodbe kolena (npr. poškodbe vezi, meniskusa ali hrustan- ca), kronična zdravstvena stanja (sistemske bolezni, bolezni srca in/ali dihal ter živčno- 144 -mišične poškodbe), anamneza bolečine v križu ali akutna poškodba stegenskih mišic v zadnjih šestih mesecih, ki bi lahko nega- tivno vplivala na sposobnost maksimalne izvedbe skokov z dodatnimi bremeni. Pred testiranjem so preiskovanci izvedli standar- diziran 10-minutni protokol ogrevanja. Ta je obsegal pet minut kolesarjenja na cikloer- gometru z intenzivnostjo 1,5 W/kg na 60– 80 RPM. Uvodnemu delu ogrevanja so sle- dile dinamične raztezne vaje za upogibalke kolka, iztegovalke kolena, upogibalke kole- na in iztegovalke gležnja (po 10 počasnih tekočih ponovitev vaje) ter naslednje di- namične krepilne gimnastične vaje: vzpo- ni na prste, počepi in izpadni koraki (po 8 počasnih tekočih ponovitev vaje). Pred iz- vedbo testiranja so preiskovanci odgovorili na vprašanja iz vprašalnika o pripravljenosti na vadbo (Bredin idr., 2013) in se strinjali, da se meritev udeležujejo na lastno odgovor- nost. Seznanjeni so bili s tem, da lahko od raziskave kadarkoli odstopijo brez posledic. Preiskovanci so dobili navodilo, da dva dni pred meritvami ne izvajajo visoko intenziv- ne vadbe za moč spodnjih okončin. Celo- ten eksperiment je bil izveden v skladu s Helsinško deklaracijo (WHO, 2013). Postopek meritev in pripomočki Izvedeni so bili skoki iz polčepa z dodatni- mi bremeni in brez njih na tenziometrični plošči proizvajalca Kistler (Type 9260AA, Kistler Instrumente AG, Winterthur, Švica). Dodatna bremena so bila določena relativ- no – glede na telesno maso posameznika: 0 % (plastična palica), 20 %, 60 % in 70 % telesne mase, in sicer do 2,5 kg natančno. Število bremen je bilo izbrano na podlagi izsledkov prejšnjih študij (Janicijevic idr., 2020) in je temeljilo na načelu izbire dveh čim bolj različnih intenzivnosti (lahko bre- me in težko breme) (García-Ramos idr., 2017). Merjenci so dobili navodilo, da se iz stoje spustijo v polčep (kot v kolenu in kolku 90°) in začetni položaj zadržijo vsaj 2 sekundi. Začetni položaj, predvsem glo- bino polčepa in usmerjenost pogleda, je skrbno nadzoroval merilec. Iz mirovanja so merjenci na merilčev znak izvedli odriv z iztegnitvijo v kolku, kolenu in gležnju z na- menom odriniti čim hitreje in čim višje. Pri vsakem pogoju je bilo izvedenih 3–5 sko- kov z vsaj 30-sekundnim odmorom znotraj pogoja in vsaj 2-minutnim odmorom med pogoji. V statistično obdelavo smo vključili skok, pri katerem je merjenec skočil najvišje (Petrigna idr., 2019). Višina skoka brez doda- tnega bremena (Višina SJ) smo izračunali iz vertikalne hitrosti težišča telesa, izračunane iz impulza sile na podlago v času odriva (Linthorne, 2001). Nato smo posebej za vsak skok pri vsakem izmed štirih pogojev s pomočjo programske opreme ARS s tovar- niškimi nastavitvami obdelave krivulj od- čitali povprečno silo in povprečno hitrost odriva. Vrednosti sile so bile normalizirane na telesno maso preiskovancev in prene- sene v namensko pripravljeno Excelovo tabelo (Microsoft Corporations, Redmond, Washington) za analizo skokov z dodatnimi bremeni, t. i. analizo F-v-P (García-Ramos idr., 2017). Izračunane so bile naslednje iz- hodne spremenljivke odnosa F-v-P: F 0 [N/ kg], v 0 [m/s], naklon F-v [(N/kg)/(m/s)] in P max [W/kg] (Samozino idr., 2012). Metode obdelave podatkov Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen računalniški program IBM-SPSS Statistics 25 (IBM, New York, USA). Izračuna- na je bila opisna statistika za vzorec mer- jencev in za vse izračunane spremenljivke. Normalnost porazdelitve je bila preverjena s Shapiro-Wilkovim testom. Za primerjavo med izhodnimi spremenljivkami odnosa F- -v-P (F 0 , v 0 , naklon F-v, P max ) ter Višina SJ med tremi kolesarskimi disciplinami (cestni, spust, enduro) je bila uporabljena eno- stranska analiza variance. Predhodno smo preverili še predpostavko o homogenosti varianc z Levenovim testom. Pri statistično značilnih razlikah med disciplinami smo za ugotavljanje razlik med pari disciplin upo- rabili Tukeyjev post-hoc test. Velikost učin- ka analize variance je bila izračunana z del- nim eta kvadratom (η2), in sicer 0,01–0,05 pomeni majhno velikost učinka, 0,06–0,013 srednjo velikost učinka in > 0,14 veliko ve- likost učinka (Kotrlik in Williams, 2003). Pri ugotavljanju razlik v F 0 , v 0 in naklon F-v med tremi kolesarskimi disciplinami smo zaradi kršene predpostavke o normalnosti po- razdelitve najprej podatke transformirali z logaritmiranjem, da smo zadostili predpo- stavki normalnosti, in nato uporabili eno- stransko analizo variance. Statistična zna- čilnost je bila sprejeta ali ovržena na ravni dvostranskega 5-odstotnega tveganja. „Rezultati Opisna statistika rezultatov meritev skokov iz polčepa in izhodnih spremenljivk odnosa sila-hitrost-moč je predstavljena v Tabeli 1. Ugotovili smo statistično značilno razliko v Višina SJ med tremi kolesarskimi disciplina- mi (F = 10,4; p < 0,05). Razlike so bile velike (η2 = 0,426). S post-hoc testiranjem smo ugotovili, da gorski kolesarji iz discipline enduro v primerjavi s cestnimi in gorskimi kolesarji iz discipline spust skačejo višje za 8,9 cm (SD = 0,2 cm) (p < 0,001) oziroma za 6,1 cm (SD = 2 cm) (p < 0,05). Ugotovili smo statistično značilno razliko v P max med tremi kolesarskimi disciplinami (F = 9,322; p < 0,001). Te razlike so bile velike (η2 = 0,400). S post-hoc testiranjem smo ugotovili, da gorski kolesarji iz discipline enduro ustvarijo večjo P max kot cestni (∆ = 5,8 W/kg [SD = 1,5 W/kg]; p < 0,001) in gor- ski kolesarji iz discipline spust (∆ = 4,7 W/ kg [SD = 1,5 W/kg]; p < 0,05). Za preostale spremenljivke enosmerna analiza variance ni pokazala statistično značilnih razlik med disciplinami (vse p > 0,05) (Slika 1). „Razprava Namen naše raziskave je bil ugotoviti raz- like v višini skoka iz polčepa in v izhodnih spremenljivkah odnosa F-v-P med tremi Tabela 1 Opisna statistika rezultatov meritev in primerjava med izhodnimi spremenljivkami odnosa sila-hitrost moč z analizo variance Spremenljivke Cestno M (SD) Spust M (SD) Enduro M (SD) ANOVA F p η2 Višina SJ [m] 0,279 (0,119) 0,308 (0,198) 0,386 (0,125) 10,4 < 0,001 0,426 F 0 [N/kg]* 30,74 (0,935) 30,489 (1,358) 33,131 (1,6074) 1,134* 0,336 0,075* v 0 [m/s]* 2,66 (0,159) 2,827 (0,152) 3,279 (0,256) 2,324* 0,116 0,142* P max [W/kg] 20,244 (0,830) 21,33 (1,090) 26,32 (1,239) 9,322 < 0,001 0,400 naklon F-v* ([N/kg]/[m/s]) –11,96 (0,837) –11,29 (1,35) –11,07 (1,30) 0,401* 0,673 0,028* Opomba. M = aritmetična sredina; SD = standardni odklon; ANOVA = enosmerna analiza variance; F = testna statistika ANOVA; p = statistična značilnost; η2 = delni eta koeficient (velikost vpliva analize variance); * = analiza na logaritmiranih vrednostih. raziskovalna dejavnost 145 kolesarskimi disciplinami. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike v višini skoka iz polčepa in P max med cestnimi kolesarji in gorskimi kolesarji iz discipline enduro in spust (p < 0,001). S tem smo delno potrdili našo do- mnevo, da se na podlagi razlik v značilno- stih disciplin kolesarji razlikujejo v odrivni moči in izhodnih spremenljivkah odnosa F-v-P. Statistično značilne razlike med disci- plinami smo namreč ugotovili samo v P max , ne pa v F 0 , v 0 in naklonu F-v – kljub temu, da v povprečnih vrednostih izhodnih spre- menljivk opazimo trend razlik, predvsem pri spremenljivki v 0 . Kolesarji iz discipline enduro skačejo statistično značilno višje in razvijejo večjo P max kot cestni kolesarji in gorski kolesarji iz discipline spust. Predhodne študije kažejo, da višino skoka v največji meri pojasni proizvedena me- hanska moč v času odriva (Jaric in Mar- kovic, 2009). Prav tako je P max , kot izhodna spremenljivka odnosa F-v-P, v največji meri povezana z različnimi gibalnimi sposob- nostmi, kot so agilnost (Smajla idr., 2022), hitrost (Jiménez-Reyes idr., 2018) in višina skoka iz polčepa (Vandewalle idr., 1987). Na podlagi teh ugotovitev rezultati naše študije niso presenetljivi, saj se za najbolj občutljivi spremenljivki za razlike med ko- lesarskimi disciplinami kažeta višina skoka iz polčepa in P max . V literaturi nismo našli študij, ki bi primerjale razlike v višini skoka iz polčepa ali spremenljivke odnosa F-v-P pri skokih z bremeni med kolesarji iz raz- ličnih kolesarskih disciplin. Žmavc in drugi (2021) so ugotovili statistično značilne razli- ke v nekaterih morfoloških spremenljivkah, ne pa tudi v proizvedeni maksimalni moči pri testu Wingate med cestnimi in gorskimi kolesarji, disciplin enduro, spust in kros. Pri cestnem kolesarstvu poteka vožnja po ce- sti in je zaradi tega bolj tekoča, kot to velja za gorsko kolesarstvo, kjer je lahko teren zelo zahteven, prepleten z neravninami in ne omogoča tekoče vožnje s kolesom. Zaradi tega smo pričakovali, da so cestni kolesarji šibkejši od gorskih kolesarjev. Na podlagi značilnosti disciplin in posledično različnih obremenitev v cestnem in gor- skem kolesarstvu smo predvidevali tudi, da bodo gorski kolesarji (enduro in spust) izvedli višje skoke in proizvedli večjo F 0 , saj je njihova uspešnost v večji meri odvisna od kratkih pospeševanj iz zavojev. Rezultati naše študije prikazujejo nekoliko drugačno zgodbo. In sicer, da se kolesarji razlikujejo po proizvedeni mehanski moči pri skokih z bremeni, ne razlikujejo pa se v doprino- su sile in hitrosti k skupni moči. Z drugimi besedami, naklon F-v se med disciplinami ne razlikuje. Razlike v P max nastanejo zaradi večje sposobnosti iztegovalk nog enduro kolesarjev za razvoj F 0 in v 0 (sicer statistič- no neznačilne). Ker P max predstavlja četrtino produkta med F 0 in v 0 , se je statistična zna- čilnost tukaj izrazila. Razlike so homoske- dastične, kar z drugimi besedami pomeni, da enduro kolesarji proizvedejo večjo silo pri odrivu skozi celoten spekter hitrosti ozi- roma da razlike med kolesarskimi discipli- nami v proizvedeni sili niso odvisne od hi- trosti gibanja. Ta ugotovitev je pomembna z vidika treninga moči na podlagi odnosa F-v-P. Na podlagi naših rezultatov namreč lahko zaključimo, da mora biti pri kolesar- stvu, ne glede na disciplino, trening moči z bremeni usmerjen v izboljšanje P max , ne glede na doprinos komponent F 0 in v 0 . Vre- dno omembe pa je, da mora sistematičen pristop k izboljšanju P max na dolgi rok stre- meti k izboljšanju sposobnosti mišic za ra- zvoj največje sile (F 0 ) in hitrosti (v 0 ) – pred- vsem zaradi preprečevanja stagnacije v izboljšanju moči. Morebiten razlog za to, da med kolesarskimi disciplinami ni razlik v na- klonih F-v, je možnost prilagajanja prestav- nega razmerja med vožnjo ter s tem urav- navanja doprinosa navora in kotne hitrosti k mehanski moči pri poganjanju pedalov – ne glede na kolesarsko disciplino. Hete- rogenost v naklonih F-v znotraj kolesarskih disciplin in posledično prilagoditve pre- stavnih razmerij individualnim lastnostim verjetno presega razlike med disciplinami, zato se razlike med njimi v naši raziskavi niso statistično značilno izrazile. Čeprav pri spustu zaznamo daljše skoke, večje hitrosti in posledično večje impulze sil na iztego- valke nog, pri čemer je pomembna spo- sobnost iztegovalk nog, ki jo ocenjujemo z F 0 , pogosto zaradi velikih hitrosti spuščanja, čemur prestavna razmerja ne sledijo, pride do pedaliranja z zelo veliko kadenco (kjer se bolj izrazi sposobnost iztegovalk nog za razvoj velikih hitrosti, ki jo pri odnosu F-v-P ocenjujemo s spremenljivko v 0 ). Raziskava je imela nekaj omejitev, na ka- tere je treba opozoriti. Največja omejitev je majhen vzorec, ki se kaže v manjši moči raziskave. Vanjo so bili vključeni samo vr- hunski slovenski kolesarji, zato je treba biti pozoren pri posploševanju rezultatov. Na rezultate meritev bi lahko vplivala neizku- šenost preiskovancev, ki so se prvič srečali s testnim protokolom skokov z dodatnimi bremeni. Čeprav so bila bremena izbrana naključno, bi lahko na končni rezultat vpli- vala tudi utrujenost – prav zaradi manjše iz- kušenosti preiskovancev s treningom moči. V prihodnje bi bilo smiselno podobno raz- iskavo izvesti v bolj specifičnih pogojih za kolesarje, tj. na cikloergometru z uporabo različnih obremenitev (Vandewalle idr., 1987). S tem bi dobili vpogled v doprinos navora in kotne hitrosti k skupni mehan- ski moči pedaliranja na celotnem spektru območja navora in kotne hitrosti. Podoben protokol testiranja so izvedli Jaafar in sode- lavci (Jaafar idr., 2016) ter pri tem ugotovili razlike med rekreativnimi in vrhunskimi ko- lesarji v spremenljivkah odnosa med navo- rom, kotno hitrostjo in močjo. Ker bi bilo v tem primeru testiranje izvedeno v kolesar- sko specifičnih pogojih, lahko predvideva- Slika 1. Grafični prikaz razlik v naklonu krivulje sila-hitrost med tremi kolesarskimi disciplinami Opomba. F 0 = največja teoretična sila: v 0 = največja teoretična hitrost. 146 mo, da bi se razlike med kolesarskimi disci- plinami prej izrazile kot statistično značilne tudi v drugih spremenljivkah odnosa F-v-P. Našo domnevo lahko potrdimo z nedavno raziskavo Grossa in sodelavcev (Gross in Lüthy, 2020), ki so ugotovili, da testa skok iz polčepa in 6-sekundni sprint na cikloer- gometru nista enako občutljiva za oceno sprememb v moči kolesarjev skozi trenažni proces. V naši raziskavi tudi nismo izraču- nali optimalnega naklona F-v, s katerim bi dobili informacijo o optimalnosti doprino- sa F 0 in v 0 k skupni moči pri skoku iz pol- čepa samo s telesno maso posameznika. Z vidika optimizacije višine skoka iz polčepa (Samozino idr., 2012) bi nam ta informacija koristila, z vidika kolesarske uspešnosti pa ne, saj ne poznamo optimalnega naklona F-v pri kolesarstvu (Spudić idr., 2021). Poten- cialna omejitev naše študije je tudi to, da rezultati morda niso izraz generalnih razlik med disciplinami, ampak so bolj izraz situ- acije gorskega kolesarstva v Sloveniji, kjer je konkurenca večja v disciplini enduro kot v disciplini spust. Ker se kolesarske discipline med seboj raz- likujejo, je pomembno, da je trening moči kolesarjev čim bolj usmerjen v akcijsko strukturo moči, ki v največji meri pogojuje tekmovalno uspešnost. Rezultati vrhunskih kolesarjev iz naše študije predstavljajo refe- renčne vrednosti za vadbo moči iztegovalk nog pri mlajših kolesarjih. Na podlagi rezul- tatov vrhunskih kolesarjev iz naše študije mlajšim kolesarjem vseh disciplin priporo- čamo vadbo za moč iztegovalk nog, ki je sistematično usmerjena v povečanje P max . Še posebej je razvoj velike P max pri skokih z bremeni pomemben pri kolesarjih v disci- plini enduro. „Literatura 1. Bredin, S. S. D., Gledhill, N., Jamnik, V. K. in Warburton, D. E. R. (2013). PAR-Q+ and ePAR- med-X+ New risk stratification and physical activity clearance strategy for physicians and patients alike. Journal of Electron Spectrosco- py and Related Phenomena, 59(3), 273–277. https://doi.org/10.1016/0368-2048(92)80003-Q 2. Connolly, S., Peeling, P., Binnie, M. J., Goods, P. S. R., Latella, C., Taylor, J. L., Blazevich, A. J., Timmerman, W. P. in Abbiss, C. R. (2023). Sprint cycling rate of torque development associates with strength measurement in trained cyclists. European Journal of Ap- plied Physiology, 0123456789. https://doi. org/10.1007/s00421-023-05143-1 3. Cormie, P., McGuigan, M. in Newton, R. (2011a). Developing Maximal Neuromuscular Power, Part 1. Sports Medicine, 41(1), 17–38. https://doi.org/10.1002/polb.23243 4. Cormie, P., McGuigan, M. in Newton, R. (2011b). Developing Maximal Neuromuscular Power, Part 2. Sports Medicine, 41(2), 125–146. 5. García-Ramos, A., Feriche, B., Pérez-Castilla, A., Padial, P. in Jaric, S. (2017). Assessment of leg muscles mechanical capacities: Which jump, loading, and variable type provide the most reliable outcomes? European Journal of Sport Science, 17(6), 690–698. https://doi.org/ 10.1080/17461391.2017.1304999 6. Gross, M. in Lüthy, F. (2020). Anaerobic power assessment in athletes: Are cycling and ver- tical Jump tests interchangeable? Sports, 8(5). https://doi.org/10.3390/sports8050060 7. Hurst, H. T. H., Swarén, M., Hébert-losier, K., Ericsson, F., Sinclair, J. K., Atkins, S. in Holm- berg, H. C. (2012). Influence of course type on upper body muscle activity in elite Cross- -Country and Downhill mountain bikers during off Road Downhill Cycling. Journal of Science and Cycling, 1(2), 2–9. 8. Jaafar, H., Rouis, M., Attiogbé, E., Vandewal- le, H. in Driss, T. (2016). A comparative study between the wingate and force-velocity anaerobic cycling tests: Effect of physical fitness. International Journal of Sports Physi- ology and Performance, 11(1), 48–54. https:// doi.org/10.1123/ijspp.2015-0063 9. Janicijevic, D., Knezevic, O., Mirkov, D., Pérez- -castilla, A., Petrovic, M., Samozino, P. in Garcia-ramos, A. (2020). Assessment of the force-velocity relationship during vertical jumps: influence of the starting position, analysis procedures and number of loads. European Journal of Sport Science, 20(5), 614– 623. https://doi.org/10.1080/17461391.2019.1 645886 10. Jaric, S. in Markovic, G. (2009). Leg muscles design: The maximum dynamic output hypothesis. Medicine and Science in Sports and Exercise, 41(4), 780–787. https://doi. org/10.1249/MSS.0b013e31818f2bfa 11. Jiménez-Reyes, P., Samozino, P., Brughelli, M. in Morin, J. B. (2017). Effectiveness of an individualized training based on force-ve- locity profiling during jumping. Frontiers in Physiology, 7, 677. https://doi.org/10.3389/ fphys.2016.00677 12. Jiménez-Reyes, P., Samozino, P., García-Ra- mos, A., Cuadrado-Peñafiel, V., Brughelli, M. in Morin, J. B. (2018). Relationship between vertical and horizontal force-velocity-power profiles in various sports and levels of prac- tice. PeerJ, 6, e5937. https://doi.org/10.7717/ peerj.5937 13. Kirkwood, L. A., Taylor, M. D., Ingram, L. A., Malone, E. in Florida-James, G. D. (2019). Elite mountain bike enduro competition: a study of rider hand-arm vibration expo- sure. J Sci Cycling, 8(1), 18–25. https://doi. org/10.28985/1906.jsc.04 14. Kotrlik, J. W. in Williams, H. A. (2003). The Incorporation of Effect Size. Information Te- chnology, Learning, and Performance Journal, 21(1), 1–7. 15. Lindberg, K., Solberg, P., Rønnestad, B. R., Frank, M. T., Larsen, T., Abusdal, G., Bernt- sen, S., Paulsen, G., Sveen, O., Seynnes, O. in Bjørnsen, T. (2021). Should we individualize training based on force-velocity profiling to improve physical performance in athletes? Scandinavian Journal of Medicine and Scien- ce in Sports, 31(12), 2198–2210. https://doi. org/10.1111/sms.14044 16. Novak, A. R. in Dascombe, B. J. (2014). Physi- ological and performance characteristics of road, mountain bike and BMX cyclists. Jour- nal of Science and Cycling, 3(3), 9–16. 17. Petrigna, L., Karsten, B., Marcolin, G., Paoli, A., D’Antona, G., Palma, A. in Bianco, A. (2019). A Review of Countermovement and Squat Jump Testing Methods in the Context of Public Health Examination in Adolescence: Reliability and Feasibility of Current Testing Procedures. Frontiers in Physiology, 10, 1384. https://doi.org/10.3389/fphys.2019.01384 18. Rauter, S., Milić, R., Žele, L., Šimenko, J., Jurov, I. in Vodičar, J. (2018). Anaerobna kapaciteta pri cestnih kolesarjih mlajših kategorij. Šport, 153–157. 19. Samozino, P., Rejc, E., Di Prampero, P. E., Belli, A. in Morin, J. B. (2012). Optimal force-velo- city profile in ballistic movements-Altius: Citius or Fortius? Medicine and Science in Sports and Exercise, 44(2), 313–322. https://doi. org/10.1249/MSS.0b013e31822d757a 20. Smajla, D., Spudić, D., Kozinc, Ž. in Šarabon, N. (2022). Differences in Force-Velocity Pro- files During Countermovement Jump and Flywheel Squats and Associations With a Different Change of Direction Tests in Elite Karatekas. Frontiers in Physiology, 13(June). https://doi.org/10.3389/fphys.2022.828394 21. Spudić, D. (2022). PRIMERJAVA RAZLIČNIH PROTOKOLOV INERCIJSKE VADBE ZA MOČ NOG. In Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=139102 22. Spudić, D., Markič, A., Lužnik, I. in Rauter, S. (2021). Vrednotenje odnosa sila-hitrost-moč s skoki z dodatnimi bremeni pri kolesarjih. Revija Šport, 69(1/2), 193–199. 23. Spudić, D., Smajla, D. in Šarabon, N. (2020). Validity and reliability of force–velocity outcome parameters in flywheel squats. Journal of Biomechanics, 107, 109824. https:// doi .org/ht tps: //doi .org/10.1016/j . jbio- mech.2020.109824 24. Sunde, A., Støren, Ø., Bjerkaas, M., Larsen, M. H., Hoff, J. in Helgerud, J. (2010). Maxi- mal strength training improves cycling economy in competitive cyclists. Jour- nal of Strength and Conditioning Research, raziskovalna dejavnost 147 24(8), 2157–2165. https://doi.org/10.1519/ JSC.0b013e3181aeb16a 25. Tanaka, H., Bassett, D. R., Swensen, T. C. in Sampedro, R. M. (1993). Aerobic and anae- robic power characteristics of competitive cyclists in the United States Cycling Federa- tion. / Caracteristiques de la puissance aero- bie et anaerobie chez des cyclistes competi- tifs de la federation de cyclisme americaine. International Journal of Sports Medicine, 14(6), 334–338. 26. Vandewalle, H., Peres, G., Heller, J., Panel, J. in Monod, H. (1987). Force-velocity relationship and maximal power on a cycle ergometer. European Journal of Applied Physiology and Occupational Physiology, 56(6), 650–656. https://doi.org/10.1007/bf00424805 27. Žmavc, N. (2021). Primerjava anaerobne kapa- citete in nekaterih telesnih značilnosti med kole- sarji različnih disciplin [University of Ljubljana, Faculty of Sport]. https://repozitorij.uni-lj.si/ IzpisGradiva.php?id=134225 dr. Darjan Spudić, mag. kin. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova 22, 1000 Ljubljana darjan.spudic@fsp.uni-lj.si 148 Bilateral deficit in hand grip strength and knee extension and flexion in rela- tion to deadlift performance in trained individuals Abstract The phenomenon in which the force produced by maximal contraction of both limbs is less than the sum of the forces produced by the individual limbs is called bilateral deficit (BLD) and is observed in different movement patterns and types of muscle con- traction. The aim of this study was to examine the presence of BLD during grip test and isometric extension and knee flexion tests, among recreational and highly-trained weightlifters, and to examine the association between BLD and 1RM of the deadlift. The study involved 18 recreational and highly trained subjects who performed maximal strength tests: grip test and isometric knee extension and flexion tasks. The results showed the presence of BLD only during knee extension (p = 0.040), and a trend for knee flexion (p = 0.068), but not during grip test (p = 0.958). There were no associations between BLD and 1RM (both absolute and nor- malized values). In the future, a more detailed measurement protocol and the selection of more homogeneous group of athletes with similar training process would be necessary to better investigate the relationship between BLD and deadlift performance, but the results of our study can serve as a starting point for further research. Keywords: bilateral deficit, bilateral facilitation, handgrip strength test, deadlift Izvleček Pojav, ob katerem je sila, proizvedena ob maksimalni kon- trakciji obeh okončin, manjša od vsote sil, proizvedenih s posameznima okončinama, imenujemo bilateralni deficit (BLD). Pojav BLD je mogoče opaziti pri različnih gibalnih vzorcih in tipih mišične kontrakcije. Namen raziskave je bil preveriti morebiten BLD pri maksimalnem stisku pesti in izometričnem iztegu ter upogibu kolena pri rekreativnih in visoko treniranih dvigalcih uteži ter preučiti povezanost BLD pri teh treh nalogah z 1RM mrtvega dviga. V raziskavi je sodelovalo 18 rekreativnih in visoko treniranih preisko- vancev, opravili so izometrične meritve jakosti iztegovalk in upogibalk kolena ter test jakosti stiska pesti, nazadnje pa izvedli 1RM pri mrtvem dvigu. Rezultati so pokazali BLD le med iztegom kolena (p = 0,040) in trend pri upogibu kole- na (p = 0,068), medtem ko BLD pri stisku pesti ni bilo (p = 0,958). Povezav med BLD in 1RM (tako absolutno kot tudi normalizirano vrednostjo) ni bilo. V prihodnje bi bilo treba podrobneje zastaviti protokol meritev in izbrati bolj homo- gene skupine s podobno zgodovino treninga, s čimer bi lahko bolje preučili povezanost med BLD in zmogljivostjo mrtvega dviga, rezultati naše raziskave pa lahko služijo kot izhodiščna točka nadaljnjih raziskav. Ključne besede: bilateralni deficit, bilateralna facilitacija, stisk pesti, mrtvi dvig Miha Pešič, Sara Gloria Meh, Daniel Djurić, Žiga Kozinc Bilateralni deficit pri stisku pesti ter iztegu in upogibu kolena v povezavi z zmogljivostjo mrtvega dviga pri treniranih posameznikih raziskovalna dejavnost 149 „Uvod Mišična jakost je ključna komponenta v dolgoročnem razvoju športnika, saj je eden najpomembnejših pogojev za kakovostno izvedbo gibalnih nalog in zmanjšanje tveganja za poškodbe. V številnih športih vadbene vsebine temeljijo na povečanju in vzdrževanju mišične jakosti (Luk, Win- ter, O‘Neill in Thompson, 2014). Jakost je ključnega pomena v ekipnih športih, saj je pozitivno povezana z uspešnostjo izvedbe skokov in doskokov, šprintov ter spremem- be smeri. V športih, kot sta troboj moči in olimpijsko dviganje uteži, je pomen jakosti še večji, saj je neposredno povezana s tek- movalnim dosežkom (Latella, Teo, Spathis in van den Hoek, 2020; Pearson, Spathis, van den Hoek, Owen, Weakley in Latella, 2020). Raziskave o zakonitostih izražanja jakosti so tako ključne za številne športnike. Pojav, ob katerem je sila, proizvedena ob maksimalni kontrakciji obeh okončin, manj- ša od vsote sil, proizvedenih s posamezni- ma okončinama, imenujemo bilateralni deficit (BLD) (Henry in Smith, 1961; Škara- bot, Cronin, Strojnik in Avela 2016; Turnes, Silva, Konsin in Detanico, 2019; Aune, Roaas, Lorås, Nynes in Aune, 2023). Zaznati ga je pri različnih gibalnih vzorcih in tipih mišič- ne kontrakcije. Mehanizmi BLD so zaradi svoje kompleksnosti v veliki meri še vedno neznani. Bolj konsistentno je opazen pri di- namičnih gibanjih v primerjavi z izometrič- nimi, in sicer je večji v spodnjih okončinah kot v zgornjih. Študije sicer poročajo o pre- cej različnih vrednostih; za iztegovalke ko- lena je razpon vrednosti v literaturi denimo od –11,7 ± 9,7 % (Škarabot, Cronin, Strojnik in Avela, 2016). Rezultati raziskav tudi naka- zujejo, da se poveča s hitrostjo kontrakcije (Bobbert, de Graaf, Jonk in Casius, 2006; Škarabot idr., 2016), še posebej je opazen pri balističnih ali eksplozivnih gibalnih akci- jah. BLD je bil v nekaterih študijah povezan s športno zmogljivostjo; Bračič in sodelavci (2010) so na primer opazili povezavo med BLD in zmogljivostjo pri šprinterjih, pri kate- rih so opazili manjšo proizvodnjo skupne- ga impulza sile na štartne bloke in manjše hitrosti iz bloka pri šprinterjih z višjim BLD med skokom z nasprotnim gibanjem. Novejša raziskava (Aune idr., 2023) je celo pokazala, da naj bi bil BLD bolj značilen za proksimalne mišične skupine v primerjavi z distalnimi, saj je bila pri izvedbi enono- žnega iztega kolena maksimalna hotena kontrakcija večja kot ob izvedbi iste vaje z obema okončinama, medtem ko pri upogi- bu gležnja teh razlik ni bilo opaziti. Povezava med BLD pri testu stiska pesti in športno uspešnostjo je slabše raziskano področje. Do zdaj je bila izvedena samo ena raziskava na judoistih med sedečim in stoječim položajem (Turnes idr., 2022). Re- zultati niso pokazali povezave med BLD in gibalnimi akcijami, specifičnimi za judo, so pa ob stisku pesti BLD zaznali le med stoje- čim položajem, kar nakazuje, da je BLD ver- jetno povezan z zahtevo po vzdrževanju stabilnosti (Škarabot idr., 2016; Turnes, Silva, Kons in Detanico, 2022). To sta v predho- dni študiji podprla tudi Magnus in Farthing (2008), ki sta primerjala velikost BLD med izvajanjem potiska z nogami (angl. leg press) in stiska pesti ter vaje z večjo in manjšo posturalno stabilnostjo. Večji BLD sta opazila pri potisku z nogami, ne pa tudi ob stisku pesti. V drugi študiji je BLD pri sti- sku pesti bil opažen, a le pri posameznikih z dominantno levo roko, pri čemer je bila med bilateralno kontrakcijo sila zmanjšana le na močnejši strani (Cornwell, Khodiguian in Yoo, 2012). Večji BLD je mogoče opaziti tudi pri starajoči se populaciji, saj so Kim, Hwang in Kang (2021) poročali o manjši maksimalni jakosti stiska pesti dominantne in nedominantne roke ter ob bilateralnem stisku pri ženskah v pozni menopavzi v pri- merjavi z mlajšimi ženskami. Ob tem so za- ključili, da lahko ocena maksimalnega stiska pesti oceni BLD in tveganje za srčno-žilne bolezni pri ženskah v pozni menopavzi. Iz omenjenih raziskav lahko sklepamo, da je v izometričnih kontrakcijah BLD običajno zaznati, medtem ko se pojavljajo mešani rezultati konkretno pri testu jakosti stiska pesti. Upoštevati bi bilo treba tudi stopnjo treni- ranosti posameznika, saj rezultati nekaterih raziskav (Howard in Enoka, 1991; Turnes idr., 2022) nakazujejo, da ima stopnja trenira- nosti lahko učinek na pojav BLD. Howard in Enoka (1991) sta v svoji raziskavi pri ne- treniranih posameznikih med izvedbo maksimalnih izometričnih gibov pokazala prisotnost BLD, medtem ko je bila pri tre- niranih dvigalcih uteži opažena bilateralna facilitacija – ta se pojavi, ko je sila, proizve- dena z obema okončinama hkrati, večja od vsote sil, proizvedenih z vsako okončino posebej (Howard in Enoka, 1991). Vendar pa to ne velja pri vseh športih. Mroz (2013) je pri igralcih bejzbola in golfa poročal, da ni bilo razlik v BLD med začetniki in treni- ranimi ob izvajanju gibalnih nalog, kot so upogib komolca, priteg k prsim, potisk s prsi, potisk z nogami in upogib kolena. Je pa bila pri nekaterih nalogah pri netrenira- nih posameznikih v primerjavi s treniranimi nepričakovano opazna večja bilateralna fa- cilitacija, še posebej pri potisku z nogami (Mroz, 2013). Ker je bil v raziskavah do zdaj prepoznan potencialen vpliv treniranosti in ker je BLD morda odvisen od zahtev po sta- bilnosti in posledično različen pri različnih nalogah, smo s to raziskavo želeli preveriti prisotnost BLD pri dveh različnih nalogah, in sicer pri maksimalnem stisku pesti ter pri izometričnem iztegu in upogibu kolena pri rekreativnih in visoko treniranih posa- meznikih. Namen naše raziskave je bil torej preučiti, ali se bilateralni deficit pojavi pri rekreativnih in visoko treniranih dvigalcih uteži ter ali je BLD pri teh dveh nalogah po- vezan z dvignjenim največjim bremenom (1RM) pri mrtvem dvigu. „Metode Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 18 preiskovancev (12 moških in 6 žensk; starost: 25,3 ± 6,1 leta, razpon = 19–46 let; telesna masa: 74 ± 16,9 kg, razpon = 62–98,6 kg; odstotek tele- sne maščobe 19,4 ± 3,21 %, razpon = 11,5– 29,9 %; mišična masa: 65,5 ± 0,71 kg, razpon = 42,6–69,7 kg). Udeleženci so poročali o rednem izvajanju vadbe proti uporu (tre- nažni status: 4,1 ± 2,8 leta), v svoj trenažni proces so vključevali mrtvi dvig vsaj enkrat na teden, kar je bil tudi pogoj za vključitev v raziskavo. Izključitveni kriteriji so bile huj- še poškodbe ali bolezen v zadnjih šestih mesecih pred izvedbo raziskave ali boleči- ne, ki bi lahko vplivale na izvedbo meritev. Po predstavitvi morebitnih tveganj, koristi in poteka raziskave so preiskovanci izpolnili informirano privolitev v sodelovanje pri raziskavi, ki je v skladu s Helsinško deklaraci- jo. Preiskovancem je bila predstavljena tudi možnost odstopa od raziskave med pro- cesom brez posledic. Raziskavo je potrdila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-690/2017/8) in je v skladu z zahtevami raziskovalne etike. Potek študije Raziskava je prečno-presečna, za vse pre- iskovance je bil potreben le en obisk. Pre- iskovancem smo naročili, naj na meritve pridejo spočiti, naj zaužijejo primeren energijski obrok in poskrbijo za hidracijo. Sočasno sta meritve opravljala dva prei- skovanca. Preiskovancu smo najprej opisali potek raziskav, tveganja in koristi. Izpolnil je list z osebnimi podatki ter kratek vprašalnik o zgodovini poškodb in značilnostih trena- žnega procesa, na koncu pa še informirano 150 privolitev k sodelovanju v raziskavi. Zatem je sledilo ogrevanje, in sicer 5 min stopanja na višjo podlago, dinamične raztezne vaje celotnega telesa po 10 ponovitev (kroženja – glave, ramen, rok, bokov, kolen, gležnjev) in 5 krepilnih vaj (10 počepov z dvigom na prste s 4- ali 6-kilogramsko utežjo, 10 eno- nožnih mrtvih dvigov s 4- ali 6-kilogramsko utežjo, 10 upogibov komolca v supinira- nem in proniranem položaju podlakti s 4- ali 6-kilogramsko utežjo v vsaki roki ter 10 enonožnih dvigov mostu). Preiskovanci so nato opravili meritve jakosti stiska pesti, meritve jakosti iztegovalk in upogibalk ko- lena ter oceno 1RM pri vaji mrtvi dvig. Merilni postopki Prvi sklop meritev je bil opravljen z roč- nim dinamometrom za vrednotenje ma- ksimalne jakosti mišic podlakti. Merjenec je opravil po dve poskusni meritvi in dve največji hoteni kontrakciji stiska pesti v vsa- kem pogoju. Merjenci so meritev opravili dvakrat posamično na vsaki roki in dvakrat z obema rokama hkrati. Med ponovitvami so imeli vsaj 30 sekund odmora. Zabeleži- li smo največje sile, ki jih je preiskovanec dosegel v unilateralnih in bilateralnih po- skusih. Preiskovanec je držal dinamometer oziroma dinamometra tako, da je imitiral položaj mrtvega dviga, z rahlim upogibom rame in komolcem v iztegnjenem položaju (Slika 1). Merjenec je stisnil in zadržal dina- mometer z največjo možno silo vsaj pet se- kund. Preiskovance smo med testiranjem glasno verbalno spodbujali. Slika 1. Merjenje jakosti stiska pesti z dinamome- trom Drugi sklop meritev je bil opravljen na izo- metričnem dinamometru (S2P, Science to Practice) z vgrajenimi senzorji sil (model 1-Z6FC3/200 kg) z namenom vrednotenja največje izometrične jakosti upogiba in iz- tega kolena (Slika 2). Meritve smo opravili kvazirandomizirano in uravnoteženo, kar pomeni, da smo v nekaterih primerih začeli z upogibom, nato z iztegom ter prav tako v nekaterih primerih z bilateralnim iztegom oziroma upogibom in nato z unilateralnimi iztegi oziroma upogibi in obrnjeno. Dina- mometer je bil pred testom kalibriran po navodilih proizvajalca. Preiskovanec se je usedel na stol dinamometra, pri tem je bil celoten hrbet v stiku z naslonjalom. Nasta- vitve stola so bile prilagojene tako, da je bilo prostora med sedežem in nogo toliko, da ni oviral izvedbe posamezne naloge in da je bila os kolenskega sklepa poravnana z osjo dinamometra. Prav tako je bila de- lovna noga preiskovanca v nevtralnem položaju, brez zunanje in notranje rotacije v kolčnem sklepu. Ročica dinamometra je bila prilagojena dolžini noge preiskovanca, vpetje je bilo tako nad lateralnim maleo- lom (5 cm proksimalno) in močno zate- snjeno. Za boljšo stabilnost med testom je bilo preiskovancu naročeno, naj uporablja ročici na robu sedeža za oprijem. Za vsako nalogo je merjenec opravil 3 poskusne po- novitve s 50, 75 in 90 % ocenjene največje zmogljivosti, tem so sledile 3 ponovitve največje hotene kontrakcije, med katerimi so bili enominutni odmori. Tudi pri tej nalo- gi so imeli preiskovanci pri vsaki ponovitvi glasno verbalno spodbudo. Slika 2. Položaj preiskovanca med merjenjem jakosti upogiba in iztega kolena Za merjenje maksimalne jakosti pri mr- tvem dvigu so merjenci izvedli 1RM za to vajo. Ogrevanje so začeli s prazno palico ter postopno dvigovali breme po lastnem občutku. Po nekaj ogrevalnih serijah so izvajali le po eno ponovitev pri nadaljnjih bremenih, da bi se izognili vplivom utru- jenosti. Ogrevanje, dodajanje bremena in odmor so si preiskovanci lahko določili sami, pri izvedbi pa so bili glasno verbalno spodbujani. Za testiranje 1RM so imeli na voljo 3 ponovitve. V analize smo vzeli tako absolutni 1RM (v kg) in 1RM, normaliziran na telesno maso (kg/kg). Pri vseh nalogah smo BLD izračunali po uveljavljeni formuli (Škarabot idr., 2016): Statistična analiza Statistična analiza je bila opravljena v pro- gramu IMB SPSS Statistics 25 (IBM, New York, USA). Za vse parametre smo izraču- nali opisno statistiko (povprečne vrednosti, standardni odklon, minimum in maksi- mum). Normalnost porazdelitve podatkov smo preverili s Shapiro-Wilkovim testom in histogramom. Prisotnost BLD smo pre- verili z enosmernim t-testom z referenčno vrednostjo 0. Za ugotavljanje povezanosti spremenljivk smo uporabili Pearsonov ko- relacijski koeficient (r), pri čemer smo re- zultate interpretirali kot: 0,1–0,29 majhna povezanost; 0,3–0,49 zmerna povezanost; 0,5–0,69 velika povezanost; 0,7–0,89 zelo velika povezanost; 0,9–0,99 popolna pove- zanost (Akoglu, 2018). Pri ordinalnih spre- menljivkah ali nenormalno porazdeljenih spremenljivkah smo uporabili Spearmanov korelacijski koeficient (ρ). Statistična značil- nost je bila sprejeta pri stopnji zaupanja α < 0,05. „Rezultati Preiskovanci so poročali, da se z dviganjem uteži ukvarjajo povprečno 4,1 ± 2,8 leta (razpon = 1–10). Povprečen 1RM pri vaji mr- tvi dvig je znašal 156,6 ± 45,2 kg (razpon = 95–225 kg) oziroma 2,0 ± 0,41 kg/kg tele- sne mase (razpon = 1,3–2,7 kg/kg telesne mase). Opisna statistika za vse spremenljiv- ke sile in navora v obeh testnih nalogah ter vrednosti BLD so v Tabeli 1. Enosmerni t-test je pokazal statistično zna- čilen BLD pri nalogi iztega kolena (−5,13 ± 9,78 %; p = 0,040) ob sicer precejšnjem raz- ponu (od −15,84 do 18,12 %). Podobno se je kazalo glede BLD pri upogibu kolena, ven- dar BLD ni dosegel statistične značilnosti (−5,32 ± 11,60; p = 0,068), razpon vrednosti pa je bil še večji (od −41,89 do 14,73). Ne- doseganje statistične značilnosti gre najbrž pripisati izrazitejši variabilnosti med oseba- mi. Pri testu stiska pesti ni bilo statistično raziskovalna dejavnost 151 značilnega BLD (0,06 ± 4,56; p = 0,958), pri čemer so bile vrednosti enakomerno porazdeljene okoli vrednosti 0 (razpon od −9,23 do 9,92). Rezultati so podrobneje pri- kazani tudi na Sliki 3. Povezave med BLD pri različnih nalogah niso bile statistično značilne (vsi r < 0,39; vsi p > 0,222). Prav tako nismo zaznali po- vezav med BLD in 1RM pri mrtvem dvigu (vsi r < 0,27; vsi p > 0,068) ter ravno tako ne povezav med BLD in treniranostjo v letih (vsi ρ < 0,36; vsi p > 0,148). BLD pri iztegu kolena je bil v zmerni korelaciji s telesno maso preiskovancev (r = 0,66; p = 0,003). Smer korelacije nakazuje, da so imeli prei- skovanci z večjo telesno maso nižji BLD ali celo bilateralno facilitacijo. Statistično zna- čilnih povezav nismo ugotovili niti takrat, ko smo korelacijske analize opravili ločeno po spolu. „Razprava Namen raziskave je bil preveriti prisotnost BLD pri maksimalnem stisku pesti ter izo- metričnem iztegu in upogibu kolena pri rekreativnih in visoko treniranih dvigalcih uteži ter povezanost BLD pri teh dveh na- logah z 1RM mrtvega dviga. Ugotovili smo, da je BLD prisoten pri nalogi iztega kolena, vendar to ne velja za nalogo upogiba kole- na in stiska pesti. Prav tako nismo ugotovili povezanosti med BLD in 1RM pri mrtvem dvigu. Prva ugotovitev, da je bil BLD prisoten pri nalogi iztega kolena, je bila pričakovana, saj so tudi predhodne raziskave (Škarabot idr., 2016; Aune idr., 2023) potrdile pojav BLD ob iztegu kolena ter ob izvajanju izometrične- ga hkratnega iztega kolka in kolena (Mac- Donald, Losier, Chester in Kuruganti, 2014; Donath, Siebert, Faude in Puta, 2014; Be- urskens, Gollhofer, Muehlbauer, Cardinale in Granacher, 2015). Verjetno je prisotnost BLD odvisna od zahtev gibalne naloge po stabilnosti trupa in sklepov (Škarabot idr., 2016; Turnes idr., 2022). Turnes idr. (2022) so na judoistih pokazali, da je bilo BLD ob stisku pesti zaznati samo med stoječim po- ložajem, kar nakazuje na povezanost BLD z zahtevo po vzdrževanju stabilnosti. Rezul- tati raziskave Magnusa in Farthinga (2008) so v skladu z našimi ugotovitvami pokazali BLD ob izvajanju potiska z nogami, med- tem ko tega ni bilo opaziti pri nalogi stiska pesti. Ob gibanju kolčnega in kolenskega sklepa je poleg zahtev po posturalni sta- bilnosti za zagotovitev stabilnosti sklepa v primerjavi z gibanjem zapestnega sklepa zahtevana tudi večja koaktivacija sinergi- stov in antagonistov. Ne moremo izključi- ti, da so se razlike v velikosti BLD v njihovi raziskavi pojavile tudi zato, ker je stisk pesti statična gibalna naloga, potisk z nogami pa dinamična (Magnus in Farthing, 2008). Čeprav se stisk pesti morda zdi primerna gibalna naloga za oceno BLD, na rezulta- te testa stiska pesti (in tudi na prisotnost BLD) vplivajo telesna drža in koti v sklepih (Turnes idr., 2022). Med sedečim položajem se z upognjenim komolčnim sklepom mi- nimalizira pojav kompenzacij giba, med stoječim položajem pa so hkrati potrebne še posturalne prilagoditve s sinergističnim delovanjem mišic trupa in ramen. Izte- gnjen komolčni sklep rezultira v nekoliko večji dolžini tistih flektornih mišic podlahti, Tabela 1 Opisna statistika Spremenljivka Povprečje SO Min Max EXT – leva (bilateralno) (Nm) 289,4 89,7 130,0 467,0 EXT – leva (unilateralno) (Nm) 314,8 116,7 125,0 509,0 EXT – desna (bilateralno) (Nm) 289,7 92,5 112,0 445,0 EXT – desna (unilateralno) (Nm) 302,8 97,9 116,0 459,0 FLEX – leva (bilateralno) (Nm) 143,2 40,2 61,2 209,0 FLEX – leva (unilateralno) (Nm) 164,6 62,3 75,3 332,0 FLEX – desna (bilateralno) (Nm) 154,3 46,4 59,3 223,0 FLEX – desna (unilateralno) (Nm) 155,8 50,7 47,7 223,0 Stisk pesti – leva (bilateralno) (kg) 52,8 14,0 31,0 78,0 Stisk pesti – leva (unilateralno) (kg) 53,3 14,3 30,0 78,0 Stisk pesti – desna (bilateralno) (kg) 53,7 15,8 30,0 88,0 Stisk pesti – desna (unilateralno) (kg) 53,2 15,3 28,0 82,0 EXT – bilateralni deficit (%) –5,13 9,78 –15,84 18,12 FLEX – bilateralni deficit (%) –5,32 11,60 –41,89 14,73 Stisk pesti – bilateralni deficit (%) 0,06 4,56 –9,23 9,92 Opomba. EXT = izteg kolena; FLEX = upogib kolena; SO = standardni odklon. Slika 3. Vrednosti BLD pri posameznih nalogah, s prikazom individualnih vrednosti 152 ki se pripenjajo proksimalno od sklepa (npr. povrhnja upogibalka prstov [m. flexor digi- torum superficialis]), kar privede do večje sposobnosti za generiranje sile pri stisku pesti glede na odnos med dolžino in silo (Turnes idr., 2022). Višje vrednosti sile pri testu stiska pesti pri iztegnjenem komol- cu v primerjavi z upognjenim potrjuje tudi starejša raziskava (Su, Lin, Chien, Cheng in Sung, 1994). Starejša raziskava je na dvigalcih uteži na- kazala prisotnost bilateralne facilitacije (Ho- ward in Enoka, 1991), zato smo predvidevali, da bi se s treniranostjo posameznikov lah- ko BLD zmanjševal. Vendar v naši raziskavi povezave med BLD in 1RM pri mrtvem dvi- gu (tako absolutne kot normalizirane vre- dnosti) nismo zaznali. V nekaterih športih ugotovitve kažejo tudi v nasprotno smer – Turnes idr. (2022) so pri judoistih ugotovili, da se s treniranostjo posameznika (najmanj 10 let izkušenj) BLD vse bolj izrazi. Vzrok za to bi lahko bil večinoma unilateralni način treninga; tudi v omenjeni raziskavi so av- torji omenili, da v večini primerov judoisti izvajajo gibe z dominantnejšo stranjo te- lesa. Obenem raziskava Cornwella in so- delavcev (2012) kaže, da je BLD povezan z dominantnostjo okončine. Domnevamo lahko, da so nekateri preiskovanci v naši raziskavi v trening vključevali tudi unilate- ralne vaje, kar je lahko pomembno vplivalo na izraženost BLD in s tem na izračunane korelacije. V nadaljevanju bi bilo smiselno preveriti povezave med BLD in uspešnostjo v športih moči, pri čemer je ključno, da se natančneje določi trenažna zgodovina in v raziskave vključi bolj homogena skupina posameznikov. Širše gledano literatura kaže, da je BLD po- vezan z uspešnostjo le v nekaterih športih oziroma gibalnih nalogah (Železnik, Slak, Kozinc in Šarabon, 2022). Manjši BLD je učinkovit za posameznike, ki v svojem špor- tu izvajajo več bilateralnih akcij, medtem ko je v večini skupinskih športov za boljšo telesno zmogljivost potrebna unilateralna izvedba gibalnih akcij. Železnik idr. (2022) so s pregledom literature ugotovili, da je v tem primeru povečanje BLD z unilateral- nimi vajami pri treningu proti uporu lahko celo koristno in nakazuje boljšo športno pripravljenost, je pa obenem treba omeni- ti, da imajo na BLD vpliv tudi živčno-mišični dejavniki, kot so inhibicija mišične aktivaci- je, koaktivacija antagonistov in vzdraženost (angl. spinal excitability). Omenjeni dejavni- ki imajo lahko pomembno vlogo v poveza- vi med BLD in unilateralno izvedbo gibanja, hkrati pa so lahko živčno-mišični dejavniki pomembni, kadar želimo zmanjšati BLD ali celo pripeljati osebo do bilateralne facilita- cije (Škarabot idr. 2016; Janzen, Chilibeck in Davison, 2006). Omeniti je treba nekaj omejitev raziskave. Imeli smo majhen vzorec ljudi, prav tako so bili preiskovanci neenakomerno porazde- ljeni po spolu (večje število moških udele- žencev), zato je rezultate težje posplošiti na širšo populacijo. Prav tako je treba omeniti, da niso bili vključeni preiskovanci, ki se pro- fesionalno ukvarjajo z jakostnim športom, kot sta olimpijsko dviganje uteži ali troboj moči. Kot omejitev raziskave bi lahko nave- dli tudi, da preiskovanci predhodno niso bili seznanjeni z gibalnimi nalogami. Na podla- gi izsledkov raziskav (Secher, Rube in Elers, 1988; Škarabot idr., 2016) ima lahko sezna- njenost z nalogo učinek na BLD in bi lahko v tem primeru celo povzročila bilateralno facilitacijo (Howard in Enoka, 1991; Secher, 1975). V prihodnje bi bilo treba izvesti več raziskav, ki bi bolj celostno preučile pove- zanost BLD in mrtvega dviga. Prav tako bi bilo v pregled smiselno vključiti tudi druge sklepe, saj je ob izvedbi mrtvega dviga v gib vključenih več sklepov in mišic (Martin- -Fuentes idr., 2020). Predhodne raziskave so pokazale, da lahko večji BLD na zmogljivost vpliva negativno ali pozitivno, odvisno od narave športa (Železnik idr., 2022). Zato je ključno, da v nadaljevanju preučimo more- bitno povezanost BLD in športne zmoglji- vosti v posameznih športih. „Zaključek Bilateralni deficit je pojav, ob katerem je sila, proizvedena ob maksimalni kontrakciji obeh okončin, manjša od vsote sil, proizve- denih s posameznima okončinama. Če po- znamo BLD posameznega športnika, lahko trenažni proces usmerimo v zmanjšanje ali povečanje BLD. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je BLD prisoten pri nalogi iz- tega kolena, vendar to ne velja za preostali dve nalogi. Ker pri drugih nalogah nismo opazili BLD, lahko sklepamo, da je BLD od- visen od kompleksnosti naloge in zahtev po stabilizaciji gibalne naloge. Dodatno smo ugotovili, da ni bilo povezanosti med BLD pri nobenem testu in 1RM pri mrtvem dvigu. Vzrok je morda to, da so nekateri preiskovanci v naši raziskavi v trening vklju- čevali unilateralne vaje, kar lahko občutno vpliva na izraženost BLD in s tem na izraču- nane korelacije, zato je v prihodnje treba v raziskavo vključiti bolj homogeno skupino posameznikov s podobnimi trenažnimi procesi. Naj omenimo še, da je BLD zelo občutljiva mera, zato je natančna izvedba meritev ključna za odkrivanje povezav. „Literatura 1. Androulakis-Korakakis, P., Fisher, J., Koloko- tronis, P., Gentil, P. in Steele, J. (2018). Redu- ced Volume ‘Daily Max’ Training Compared to Higher Volume Periodized Training in Powerlifters Preparing for Competition- —A Pilot Study. Sports, 6(3), 86. https://doi. org/10.3390/sports6030086 2. Aune, M. A., Roaas, T. V., Lorås, H. W., Nynes, A. in Aune, T. K. (2023). Bilateral Force Deficit in Proximal Effectors Versus Distal Effectors in Lower Extremities. Research quarterly for exercise and sport, 1–9. Advance online pu- blication. https://doi.org/10.1080/02701367.2 023.2166893 3. Beurskens, R., Gollhofer, A., Muehlbauer, T., Cardinale, M. in Granacher, U. (2015). Effec- ts of heavy-resistance strength and balan- ce training on unilateral and bilateral leg strength performance in old adults. PloS one, 10(2), e0118535. https://doi.org/10.1371/ journal.pone.0118535 4. Bobbert, M. F., de Graaf, W. W., Jonk, J. N. in Casius, L. J. (2006). Explanation of the bila- teral deficit in human vertical squat jum- ping. Journal of applied physiology (Bethes- da, Md.: 1985), 100(2), 493–499. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.00637.2005 5. Bračič, M., Supej, M., Peharec, S., Bačić, P. in Čoh, M. (2010). An investigation of the influ- ence of bilateral deficit on the counter-mo- vement jump performance in elite sprinters. AN INVESTIGATION OF THE INFLUENCE OF BILA- TERAL ... Kinesiology, 42, 73–81. 6. Cornwell, A., Khodiguian, N. in Yoo, E. J. (2012). Relevance of hand dominance to the bilateral deficit phenomenon. European jour- nal of applied physiology, 112(12), 4163–4172. https://doi.org/10.1007/s00421-012-2403-z 7. Donath, L., Siebert, T., Faude, O. in Puta, C. (2014). Correct, fake and absent pre-informa- tion does not affect the occurrence and ma- gnitude of the bilateral force deficit. Journal of sports science & medicine, 13(2), 439–443. 8. Ferland, P.-M. in Comtois, A. S. (2019). Clas- sic Powerlifting Performance: A Systematic Review. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 33(1), S194–S201. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000003099 9. Henry, F. M. in Smith, L. E. (1961). Simultane- ous vs. Separate Bilateral Muscular Contrac- tions in Relation to Neural Overflow Theory and Neuromoter Specificity. Research Quar- terly. American Association for Health, Physi- cal Education and Recreation, 32(1), 42–46. https://doi.org/10.1080/10671188.1961.1076 2069 raziskovalna dejavnost 153 10. Howard, J. D. in Enoka, R. M. (1991). Maxi- mum bilateral contractions are modified by neurally mediated interlimb effects. Jo- urnal of applied physiology (Bethesda, Md.: 1985), 70(1), 306–316. https://doi.org/10.1152/ jappl.1991.70.1.306 11. Kim, J.-S., Hwang, M.-H. in Kang, N. (2021). Bilateral Deficits during Maximal Grip Force Production in Late Postmenopau- sal Women. Applied Sciences, 11(18), 8426. https://doi.org/10.3390/app11188426 12. Latella, C., Teo, W.-P., Spathis, J. in van den Hoek, D. (2020). Long-Term Strength Adap- tation: A 15-Year Analysis of Powerlifting Athletes. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 34(9), 2412–2418. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000003657 13. Luk, H.-Y., Winter, C., O’Neill, E. in Thompson, B. A. (2014). Comparison of Muscle Strength Imbalance in Powerlifters and Jumpers. Journal of Strength and Conditioning Rese- arch, 28(1), 23–27. https://doi.org/10.1519/ JSC.0b013e318295d311 14. MacDonald, M., Losier, D., Chester, V. L. in Kuruganti, U. (2014). Comparison of bilateral and unilateral contractions between swim- mers and nonathletes during leg press and hand grip exercises. Applied physiology, nutri- tion, and metabolism = Physiologie appliquee, nutrition et metabolisme, 39(11), 1245–1249. https://doi.org/10.1139/apnm-2014-0040 15. Magnus, C. R. A. in Farthing, J. P. (2008). Gre- ater bilateral deficit in leg press than in han- dgrip exercise might be linked to differences in postural stability requirements. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 33(6), 1132–1139. https://doi.org/10.1139/H08-101 16. Martín-Fuentes, I., Oliva-Lozano, J. M. in Muyor, J. M. (2020). Electromyographic activity in deadlift exercise and its vari- ants. A systematic review. PLOS ONE, 15(2), e0229507. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0229507 17. Mroz, T. J. (2013). Prevalence of bilateral de- ficit in trained men. (Order No. 1543427, Southeastern Louisiana University). ProQuest Dissertations and Theses, 85. Pridobljeno z https://www.proquest.com/dissertations- -theses/prevalence-bilateral-deficit-trained- -men/docview/1447009381/se-2 18. Pearson, J., Spathis, J. G., van den Hoek, D. J., Owen, P. J., Weakley, J. in Latella, C. (2020b). Effect of Competition Frequency on Strength Performance of Powerlifting Athletes. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 34(5), 1213–1219. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000003563 19. Secher N. H. (1975). Isometric rowing strength of experienced and inexperienced oarsmen. Medicine and science in sports, 7(4), 280–283 20. Secher, N. H., Rube, N. in Elers, J. (1988). Strength of two- and one-leg exten- sion in man. Acta physiologica Scan- dinavica, 134(3), 333–339. https://doi. org/10.1111/j.1748-1716.1988.tb08500.x 21. Su, C. Y., Lin, J. H., Chien, T. H., Cheng, K. F. in Sung, Y. T. (1994). Grip strength in different positions of elbow and shoulder. Archives of physical medicine and rehabilitation, 75(7), 812–815. 22. Škarabot, J., Cronin, N., Strojnik, V. in Avela, J. (2016). Bilateral deficit in maximal force production. European Journal of Applied Physiology, 116(11–12), 2057–2084. https://doi. org/10.1007/s00421-016-3458-z 23. Turnes, T., Silva, B. A., Kons, R. L. in Detani- co, D. (2022). Is Bilateral Deficit in Handgrip Strength Associated With Performance in Specific Judo Tasks? Journal of Strength and Conditioning Research, 36(2), 455–460. https:// doi.org/10.1519/JSC.0000000000003441 24. Železnik, P., Slak, V., Kozinc, Ž. in Šarabon, N. (2022). The Association between Bilateral Deficit and Athletic Performance: A Brief Review. Sports (Basel, Switzerland), 10(8), 112. https://doi.org/10.3390/sports10080112 Doc. dr. Žiga Kozinc Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju Inštitut Andrej Marušič ziga.kozinc@fvz.upr.si 154 Cycling skills development of young mountain bikers Abstract The purpose of the research was to prove the importance of learning cycling skills and developing motor skills on the bike through various exer- cises on the bike. We wanted to find out whether training to improve cycling skills affects the improvement of the result on the technical training ground and the impact of training to improve cycling skills in different age categories. To obtain the results, we compared the obtained results of two technical polygons, which were held at the Slovenian Cross Cup competitions. 30 cyclists participated in the research. 15 subjects formed the experimental group, and 15 subjects formed the control group. Test subjects in the experimental group regularly attended the mountain biking training process, which took place twice a week for 90 minutes. We found that the overall assessment of cycling skills improved statistically significantly between the first and second measurements in the experimental group (20 points difference), while in the control group there was only a minor improvement between the first and second measurements (4 points difference). With the final measurements, we found that there was a greater progress in cycling skills in the older age categories, U11 and U13, and a smaller progress was found in the younger age categories, U7 and U9, both in the experimental and in the control group. We wanted to show in what ways mountain biker trainers can upgrade the training of young mountain bikers, so that it is aimed at developing and learning how to master riding a bike, especially for children up to 13 years old. Keywords: mountain biking, Cross-Country Olympic, cycling skills, technical range, young cyclists Izvleček Namen raziskave je bil dokazati pomembnost učenja kolesarskih spretnosti in razvijanja gibalnih sposob- nosti na kolesu prek različnih vaj na kolesu. Želeli smo ugotoviti, ali vadba za izboljšanje kolesarskih spretnosti vpliva na izboljšanje rezultata na tehnič- nem poligonu, ter proučiti vpliv vadbe za izboljšanje kolesarskih spretnosti v različnih starostnih katego- rijah. Za dosego tega cilja smo primerjali rezultate dveh tehničnih poligonov, izvedenih na tekmovanjih slovenskega pokala v krosu. V raziskavi je sodelovalo 30 kolesarjev, 15 preizkušancev je sestavljalo ekspe- rimentalno in 15 kontrolno skupino. Preizkušanci v eksperimentalni skupini so redno obiskovali trenažni proces gorskega kolesarstva, ki je potekal dvakrat na teden po 90 minut. Ugotovili smo, da se je skupna ocena spretnosti kolesarjenja statistično značilno iz- boljšala med prvimi in drugimi meritvami pri ekspe- rimentalni skupini (20 točk razlike), medtem ko smo v kontrolni skupini zaznali le rahlo izboljšanje med pr- vimi in drugimi meritvami (4 točke razlike). S končnimi meritvami smo ugotovili večji napredek v kolesarskih spretnostih pri starejših starostnih kategorijah U11 in U13, manjši napredek pa pri mlajših starostnih kate- gorijah U7 in U9, tako v eksperimentalni kot kontrolni skupini. Z raziskavo smo želeli prikazati, kako lahko trenerji nadgradijo vadbo mladih gorskih kolesarjev do 13 let, da je ta usmerjena v razvoj in učenje obvla- dovanja vožnje s kolesom. Ključne besede: gorsko kolesarstvo, olimpijski kros, kole- sarske spretnosti, tehnični poligon, mladi kolesarji Urška Markič, Mateja Videmšek, Damir Karpljuk, Samo Rauter Razvoj kolesarskih spretnosti mladih gorskih kolesarjev raziskovalna dejavnost 155 Uvod Gorsko kolesarstvo je priljubljena športna dejavnost, pri kateri opažamo povečano zanimanje za trenažni proces in pridobi- vanje znanja iz vožnje z gorskim kolesom, tako za otroke kot odrasle. Je šport, ki od kolesarja zahteva vsestranskost, še posebej pa kolesarske spretnosti, ki mu omogočajo hitrejšo in varnejšo vožnjo in s tem tudi več užitka. Pomembno je, da vsak, ki se odloči za vožnjo z gorskim kolesom po enosle- dnicah in kolesarskih parkih ter se vključi v ta šport rekreativno ali tekmovalno, osvoji osnovno tehniko ter zna nadzorovati svo- je kolo. Vse pogosteje se v discipline gor- skega kolesarstva vključujejo tudi otroci in mladostniki, pri njih pa je na prvem mestu skrb za varnost. Padci in poškodbe v ko- lesarstvu so pogosti. Glavni vzroki za po- škodbe pri gorskem kolesarstvu pri otrocih in mladostnikih so po raziskavi Alemana in Meyersa (2010) prekomerna obremenitev, utrujenost, neprimerna izbira hitrosti glede na starost in znanje ter neprimerna in ne- pravilno prilagojena oprema. V Sloveniji je 40 klubov in v njih trenažni proces vodi strokovno usposobljen kader z opravljenim usposabljanjem pri Kolesarski zvezi Slovenije (Kolesarska zveza Sloveni- je, 2023). Ob vstopu v klub se vsak kolesar sreča z malo šolo kolesarstva, pri kateri se nauči osnovnih kolesarskih elementov. S spodbujanjem razvoja kolesarskih veščin in vsestranskega kolesarja želi Kolesarska zve- za Slovenija skupaj z odborom za gorsko kolesarstvo in BMX preprečiti prehitro ozko usmerjeno vadbo v razvoj absolutne moči in vzdržljivosti, anaerobne vzdržljivosti in hitrosti. Preprečiti želijo prezgodnjo spe- cializacijo, ki ustvari veliko mladinskih pr- vakov, a ti pozneje zapustijo šport. Razviti želijo gibalno kompetentne posameznike, pri katerih bodo gibalne sposobnosti pod- pirale gibalna znanja in si bodo s tem pri- bližali možen uspeh v športu. Perko in Pišot (2014) navajata, da imajo mladi tekmovalci razvite gibalne sposobnosti, ki pa ne pod- pirajo njihovega tehničnega znanja. Tako so na prehodu v višje kategorije nekonku- renčni v primerjavi s posamezniki z zado- stno razvitim znanjem. To razliko pozneje težko nadoknadijo, zato izgubijo motivacijo in največkrat tudi zapustijo šport. Kolesarski klubi morajo vadbo mladih ko- lesarjev zastaviti široko, s poudarkom na razvijanju in učenju gibalnih in kolesarskih spretnosti. Videmšek in Pišot (2007) nava- jata, da se vadba otrok do desetega leta starosti ne sme preveč razlikovati glede na druge športe, le odvijati se mora v okolju, značilnem za kolesarstvo. S tem se mladi kolesarji pripravijo na zahtevnejše trenin- ge, ki sledijo po končanem pubertetnem obdobju. Športna tekmovanja Športna tekmovanja so pomemben del poti mladih športnikov, če so ta izvor po- zitivnih izkušenj. Naloga vsakega trener- ja je, da preveri, ali je otrok motivacijsko, kognitivno in emocionalno pripravljen za tekmovanje, preden se vključi v tekmovalni proces. Negativne izkušnje in nerazumeva- nje tekmovalnega procesa lahko mlademu športniku uničijo motivacijo, zdravje, uži- vanje in zadovoljstvo v športu (Bačanac in Škof, 2016). Mladi športniki so kognitivno pripravljeni na tekmovanje, ko se lahko uspešno učijo in razvijajo gibalne spretnosti, ki jih zahte- va izbrani šport. Pomembno je, da lahko spremljajo vadbeni proces in si zapomnijo veliko količino informacij, da so sposob- ni opazovanja, spomina in obdelovanja informacij, logičnega mišljenja, abstrak- tnega mišljenja, reševanja problemov itd. Tekmovalne izkušnje so pomemben del otrokovega razvoja in če so te negativ- ne zaradi nestrokovnega vodenja, imajo lahko velike posledice na otrokovo samo- podobo in samozavest. Če je tekmovanje vodeno pravilno, se bodo otroci naučili poraze sprejeti dostojanstveno, zmage pa brez pretiranega poveličevanja. Naloga tre- nerja je, da svoje mlade športnike usmer- ja k tekmovanju s samim seboj, v boju za najboljši osebni rezultat in premagovanje lastnih dosežkov. V mislih mora imeti po- zitivne in negativne posledice športnega tekmovanja in se zavedati, da lahko otrok zapusti šport zaradi prevelikega stresa in razočaranja na tekmovanjih. Na podlagi takšnega znanja lahko v klubih in športnih zvezah trenerji oblikujejo ustrezen model tekmovanj za mlade športnike in zgradijo pravilen odnos do tekmovanja. Na tekmo- vanjih mora biti osnovno načelo »športniki so primarni, zmaga je sekundarna« (Smoll in Smith, 2003; Bačanac in Škof, 2016). Osnovni cilj tekmovanja naj ne bosta zma- ga in rezultat, temveč učenje, izkušnje in izpopolnjevanje športnega znanja. To je tudi eden od razlogov, da je odbor za gor- sko kolesarstvo uvedel tehnični poligon za mlajše kategorije na tekmovanjih SloXcup. S tem si mladi kolesarji lahko pridobijo po- zitivne izkušnje, saj je tekmovanje usklaje- no z ravnijo njihovega znanja in sposob- nosti ter starostjo. Z nalogami tehničnega poligona postane vsebina tekmovanja raznovrstna, mladi tekmovalci pa razvijejo boljši odnos do tekmovanj in pozitiven od- nos do športa. Organizatorji tekmovanj so s sezono 2023 poskrbeli, da so bili nagrajeni vsi udeleženci v mlajših kategorijah. Tako se je v okviru tekmovanj oblikovalo pozitivno ozračje zabave in prijateljstva (Odbor za gorsko kolesarstvo in BMX, 2023). Tehnični poligon Tehnični poligon se je v Sloveniji začel po- javljati v sklopu tekmovanj slovenskega po- kala v krosu, imenovanega SloXcup. Odbor za gorsko kolesarstvo in Kolesarska zveza Slovenije sta v sezoni 2020 sprejela sklep, da se pokalu SloXcup za mlajše kategorije doda tekmovanje na tako imenovanem tehničnem poligonu. Ta je tekmovalcem v mlajših starostnih kategorijah od kategorije U7 do vključno kategorije U13 prinašal do- datne točke v skupnem seštevku za pokal. Od sezone 2023 pa ima tehnični poligon večjo težo, saj omogoči tekmovalcem pri- dobitev večjega deleža točk v primerjavi s klasičnim tekmovanjem, kjer se tekmuje na čas. S tem sklepom želi odbor za gorsko ko- lesarstvo spodbujati celovitejši razvoj mlaj- ših kolesarjev in kolesark ter tako omogočiti njihovi starosti ustrezno prilagojen trenažni proces. Preprečiti želijo naporne trenažne procese, kjer se prepogosto dogaja, da je vadba prehitro specializirano usmerjena v izbrano športno panogo. Z večjim vredno- tenjem poligona na tekmovanjih se tako spodbuja razvoj trenažnega procesa s po- udarkom na razvoju kolesarskih veščin ter nadzorovanju oziroma obvladovanju vo- žnje s kolesom, posledično pa tudi razvoju gibalnih sposobnosti, kot so ravnotežje, ko- ordinacija in natančnost (Odbor za gorsko kolesarstvo in BMX, 2023). Poligoni so sestavljeni iz naravnih in pred- vsem umetnih ovir, po vnaprej predpisanih smernicah, ki jih postavijo trenerji ocenje- valci. Vsak poligon je sestavljen iz štirih vaj, ki jih določi organizator iz seznama vaj, do- stopnih na spletni strani SloXcup, z vsemi smernicami in merami. Vsaka vaja je sesta- vljena iz treh sektorjev, ti se stopnjujejo v težavnosti in si sledijo od najpočasnejše vaje proti najhitrejši. Poligon je sestavljen iz tehnično srednje zahtevnih vaj brez skokov na podlagi, ki mora biti prevozna v vsakem vremenu. Poligon je lahko pripravljen na dovolj veliki ravni površini ali pa se v sode- lovanju s koordinatorjem pokala in poligo- na izkoristijo naravne danosti terena oziro- 156 ma infrastruktura. Tekmovalce na poligonu ocenjujejo izbrani trenerji. Ocenjevalce za celotno sezono vnaprej določi koordinator na podlagi seznama kandidatov, ki ga se- stavijo klubi (Odbor za gorsko kolesarstvo in BMX, 2023). Za vsak sektor in vsako vajo je na voljo zgolj en poskus opravljanja vaje. Ob napaki tekmovalec zapusti vajo in se premakne k naslednji. Tekmovalec lahko na vsaki vaji zbere 60 točk, saj mu že uspešno opravljen prvi sektor prinese 40 točk. Za uspešno opravljen drugi sektor dobi dodatnih 10 točk in za tretji sektor še 10. Tako tekmo- valec na štirih vajah pridobi tudi do 240 točk oziroma 300 točk, če organizator raz- piše tehnični poligon s petimi vajami. Na tekmovanjih z izvedenim tehničnim po- ligonom velja za končni rezultat seštevek točk, pridobljenih na tehničnem poligonu, in točk, pridobljenih z uvrstitvijo na dirki v krosu. Točke s poligona in točke z dirke se v rezultatih objavijo ločeno za tehnični poli- gon in dirko ter skupno kot seštevek obeh točkovanj, kar predstavlja končno uvrstitev na tekmovanju (Odbor za gorsko kolesar- stvo in BMX, 2023). Tehnični poligon je namenjen mlajšim kategorijam od U7 do U13, lahko pa se na željo organizatorja izvede tudi za katego- riji U15 in U17. Glavni namen te preizku- šnje je spodbujanje dodatnega razvoja sposobnosti na kolesu, kot so koordina- cija, natančnost, ravnotežje in kolesarske veščine. Vključitev takšnih in podobnih vaj, pri katerih razvijamo omenjene spo- sobnosti, že med rednimi treningi lahko veliko pripomore k izboljšanju kolesarskih spretnosti mladih kolesarjev v vseh discipli- nah gorskega kolesarstva. Vaje popestrijo monotone treninge in spodbujajo otroke, da tekmujejo sami s seboj ter si dvigujejo samozavest in samospoštovanje ob uspe- šno opravljeni nalogi. Otroci ob uspehu pokažejo veliko veselje in jim to pomeni dodatno motivacijo. Pri tekmovanjih na čas je težava, da skupaj tekmujejo otroci, ki se različno hitro razvijajo. Tako se manj razviti otroci nimajo niti priložnosti dokazati in z vsakim neuspehom lahko izgubijo motiva- cijo, samozavest in veselje do tekmovanja ter samega športa. Pri vajah tehničnega poligona pa nista pomembni le hitrost in moč, temveč do uspešnega rezultata pri- peljeta spretnost in natančnost. Zato so vaje zamišljene tako, da lahko vsak otrok, ki redno vadi, doseže uspeh, ne glede na ra- ven njegovega biološkega razvoja (Odbor za gorsko kolesarstvo in BMX, 2023). Ker je tehnični poligon nekaj novega v sve- tu gorskega kolesarstva, je bila takšna raz- iskava izvedena prvič. Menimo, da je razi- skava korak v prihodnost razvoja gorskega kolesarstva, saj moramo ob velikem nara- ščanju zanimanja za gorsko kolesarstvo med najmlajšimi razviti vaje in treninge, ki bodo spodbujali otroke v vsestranski razvoj in zagotavljali varno ukvarjanje s tem špor- tom. Nekatere naloge tehničnega poligo- na in vaje za razvoj kolesarskih spretnosti lahko uporabijo trenerji in učitelji v kateri koli kolesarski oziroma gorskokolesarski disciplini. Namen raziskave je dokazati pomembnost učenja kolesarskih spretnosti in razvijanja gibalnih sposobnosti na kolesu prek različ- nih vaj na kolesu, s katerimi najbolj razvija- mo koordinacijo, ravnotežje in natančnost. Prikazati želimo, kako lahko trenerji nadgra- dijo vadbo mladih gorskih kolesarjev, da je ta usmerjena v razvoj in učenje obvladova- nja vožnje s kolesom, predvsem za otroke, stare do 13 let. Tudi Lopes in McCormack (2010) v svoji knjigi poudarjata pomemb- nost obvladovanja vožnje s kolesom in tega, da se kolesarske spretnosti učijo po- stopno po načelu od lažjega k težjemu. Za otroke, stare do 13 let, je zelo pomembno, da se jih spodbuja k učenju različnih oblik gibanj, saj so v obdobju razvoja, ko se naj- lažje in najhitreje učijo (Škof, 2016). „Metode Preizkušanci V raziskavo je bilo vključenih 30 kolesarjev med 6. in 12. letom starosti. Po 15 otrok je sestavljalo kontrolno in eksperimentalno skupino. Preizkušanci so bili seznanjeni s potekom raziskave. Starši oziroma skrbniki preizkušancev so s podpisom soglasja pri- volili v sodelovanje otrok v raziskavi. Vsi otroci so imeli tekmovalne licence KZS in so tekmovali na tekmah v sklopu slo- venskega pokala SloXcup v sezoni 2022. Preizkušanci so se udeleževali organizirane vadbe, ki je potekala dvakrat na teden po 90 min. Kolesarji v kategoriji U7 so se vode- nih kolesarskih treningov začeli udeleževati v 2022 ali pa leto prej, torej je za njimi naj- več eno leto sistematičnega in strokovno vodenega treninga. Kolesarji v kategoriji U9 imajo za seboj največ tri leta strokovno vodenega treninga, tisti v kategoriji U11 največ pet let in preizkušanci v kategoriji U13 največ sedem let. Vadba za tehnični poligon se je izvajala le zadnji dve leti, od leta 2020, ko je bil tehnični poligon uvrščen v sklop tekmovanj slovenskega pokala v krosu. Tako so skoraj vsi udeleženci (razen kategorije U7) vaje za tehnični poligon po- znali najmanj dve leti. Pripomočki Tehnični poligoni na tekmovanjih so bili sestavljeni iz štirih vaj, te je določil orga- nizator iz seznama vaj, ki so bile z vsemi smernicami in merami dostopne na spletni strani SloXcup (Erjavec, 2023). Vsaka vaja je bila sestavljena iz treh sektorjev, ki so se stopnjevali v težavnosti. Za vsak sektor in vajo je tekmovalec imel na voljo zgolj en poskus opravljanja, ob napaki pa je zapustil vajo in se premaknil k naslednji. Vaje, vključene v raziskavo, so bile nasle- dnje (Erjavec, 2023): Odlaganje žogice: kolesar mora s stojala pobrati žogico, obkrožiti stojalo v omeje- nem prostoru in žogico odložiti nazaj na stojalo. To ponovi še dvakrat, vsakič ob višji stopnji težavnosti. V vsakem sektorju mora žogico pobrati z druge strani, stojalo pa je postavljeno čedalje nižje. raziskovalna dejavnost 157 Vožnja brez rok: kolesar mora prevoziti daljšo dolžino proge brez uporabe rok. Ta dolžina je omejena v širini in se z vsakim sektorjem zoži. Vožnja čez palete: kolesar mora zapelja- ti čez različno postavljene palete. Kako so palete postavljene, je odvisno od organiza- torja, pomembno je le, da se stopnjujejo v težavnosti. Vožnja v krogih: kolesar mora s celotnim kolesom zapeljati v krog, nato pa s spre- dnjim kolesom zapeljati ven in obkrožiti celotni krog. Na koncu kroga zapelje ven še z zadnjim kolesom in nadaljuje v naslednji krog. Sektorji se stopnjujejo v težavnosti tako, da imajo krogi vse manjši premer. Postopek Rezultate tehničnega poligona smo prido- bili na dveh tekmovanjih slovenskega po- kala SloXcup 2022. Nato smo rezultate dveh tehničnih poligonov primerjali. V vmesnem času med tekmovanji so preizkušanci v ek- sperimentalni skupini izvajali sistematično vadbo za razvijanje kolesarskih veščin na kolesu z vajami in predvajami za tehnični poligon. Vaje smo izvajali v času treningov dvakrat na teden po 45 minut. Podatke smo statistično analizirali v pro- gramu IBM SPSS 25 (SPSS Inc., Armonk, NY, ZDA). Opisne spremenljivke so prikazane s frekvenčno porazdelitvijo, številske pa s proti U11–13) in skupine (eksperimentalna proti kontrolna skupina) na oceno izbranih kolesarskih spretnosti smo izračunali s tri- faktorsko analizo variance, kjer smo poleg interakcije starostne kategorije in skupine dodatno izračunali tudi napredek posame- zne skupine ali starostne kategorije po kon- cu intervencije (napredek = končne – zače- tne meritve) z Bonferronijevim popravkom za ponovljene meritve. Stopnja tveganja je bila pred analizo podatkov postavljena pri stopnji značilnosti 5 %. „Rezultati z razpravo Rezultati prvega tehničnega poligona ozi- roma začetnih meritev so pokazali, da ek- sperimentalna in kontrolna skupina nista bili statistično značilno različni. Po vadbeni intervenciji in končni meritvi pa so se med skupinama pojavile razlike. Skupna ocena spretnosti kolesarjenja se je statistično zna- čilno izboljšala med prvimi in drugimi me- ritvami pri eksperimentalni skupini (20 točk razlike), medtem ko je v kontrolni skupini prišlo le do manjšega izboljšanja med prvi- mi in drugimi meritvami (4 točke razlike). Iz tega lahko sklepamo, da je sistematična in Tabela 1 Razlika med končno in začetno skupno oceno spretnosti vožnje kolesa pri eksperimentalni in kontrolni skupini Skupina povprečna razlika med končnimi in začetnimi meritvami p 95-% I. Z. za razliko med končnimi in začetnimi meritvami sp. meja zg. meja Eksperimentalna 20 0,000 11 30 Kontrolna 4 0,491 –6 12 Opomba. p = statistična značilnost; I. Z. = interval zaupanja. povprečjem (standardnim odklonom). Po- vezanost skupine in starostne kategorije smo izračunali z dvosmernim hi-kvadrat testom. Pred analizami raziskovalnih hipo- tez smo vsem številskim spremenljivkam glede na skupino in starostno kategorijo preverili normalnost porazdelitve (Shapi- ro-Wilkov test in histogram), homogenost varianc (Levenov test) in sferičnost (Mauc- hlyjev test). Razlike med vadbeno in kon- trolno skupino smo izračunali s t-testom za neodvisne vzorce ali z Mann-Whitneyjevim rang testom v primeru asimetričnih poraz- delitev. Učinek starostne kategorije (U7–9 redna vadba pripomogla k večjemu izbolj- šanju rezultatov na tehničnem poligonu. V Tabeli 1 je prikazana razlika med končno in začetno skupno oceno spretnosti vožnje kolesa pri eksperimentalni in kontrolni sku- pini. Po koncu vadbene intervencije se je skupna ocena spretnosti kolesarjenja stati- stično značilno izboljšala le pri eksperimen- talni skupini (+20 točk, p < 0,001). 158 Pri prvi vaji, vožnji kolesa brez rok, na za- četku meritev nismo ugotovili statistično značilnih razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino (p = 0,097). Druge me- ritve, opravljene na tekmovanju po vadbe- ni intervenciji, pa so pokazale statistično značilno razliko med eksperimentalno in kontrolno skupino (p < 0,001). Po koncu vadbene intervencije se je ocena vožnje kolesa brez rok statistično značilno izbolj- šala v eksperimentalni skupini (+11 točk, p < 0,001), medtem ko se je v kontrolni sku- pini ocena poslabšala (–3 točke, p = 0,034). Iz tega sklepamo, da je redna sistematična vadba pripomogla k izboljšanju rezultatov na drugih meritvah tehničnega poligona. V Tabeli 2 je prikazana razlika med končno in začetno oceno spretnosti vožnje kolesa brez rok pri eksperimentalni in kontrol- ni skupini obeh starostnih kategorij. Pri starostni kategoriji U7 in U9 se je ocena spretnosti vožnje kolesa brez rok statistič- no značilno izboljšala po koncu vadbene intervencije v eksperimentalni skupini (+8 točk, p = 0,001), vendar pa ne tudi pri kon- trolni skupini (p = 0,671). Pri starostnih ka- tegorijah U11 in U13 se je ocena spretnosti vožnje kolesa brez rok statistično značilno izboljšala po koncu vadbene intervencije v eksperimentalni skupini (+18 točk, p = 0,001) in poslabšala v kontrolni skupini (–8 točk, p = 0,022). Pri drugi vaji, vožnja kolesa čez palete, ni- smo ugotovili statistično značilnih razlik v začetni oceni (p = 0,146) in prav tako ne po koncu vadbene intervencije (p > 0,555) v eksperimentalni in kontrolni skupini. Tudi znotraj starostnih kategorij ni prišlo do statistično značilnih izboljšav, ne v ekspe- rimentalni skupini ne v kontrolni skupini (p > 0,543). Pri tretji vaji, odlaganje žogice, smo izmerili, da na začetku ni bilo statistično značilnih razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino (p = 0,573). Razlike so se pojavile pri končnih meritvah, in sicer smo ugotovili izboljšanje v kontrolni skupini (+3 točke, p = 0,012). Med starostnimi kategorijami pa je prišlo do statistično značilnega izboljšanja po koncu vadbene intervencije v kategori- jah U11 in U13 v kontrolni skupini (+6 točk, p = 0,008). Pri četrti vaji, vožnja kolesa v krogih, na za- četku ni bilo statistično značilnih razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino (p = 0,023). Statistično značilno izboljšanje se je pokazalo po koncu vadbene intervencije samo v eksperimentalni skupini (+10 točk, p = 0,011). V Tabeli 3 je prikazana razlika med končno in začetno oceno spretnosti vožnje kolesa v krogih pri eksperimentalni in kontrolni sku- pini vseh starostnih kategorij. Pri starostnih kategorijah U7 in U9 se je ocena spretnosti vožnje kolesa v krogih statistično značilno izboljšala po koncu vadbene intervencije le v eksperimentalni skupini (+11 točk, p = 0,008). Pri starostni kategorijah U11 in U13 pa nismo ugotovili statistično značilnega izboljšanja ocene spretnosti vožnje kolesa v krogih pri eksperimentalni (p = 0,207) in kontrolni skupini (p = 0,702). Zanimivo je, da je prišlo do statistično značilnega iz- boljšanja pri mlajših kategorijah, U7 in U9. To okoliščino lahko povežemo s tem, da mlajši lažje izvedejo nalogo vožnje kolesa v krogih zaradi manjše velikosti koles. Starejši otroci, ki imajo že večja kolesa, težje mane- vrirajo s kolesom pri kroženju, saj morajo narediti tudi večji odklon. Izrazitejše izboljšanje rezultatov med prvi- mi in drugimi meritvami smo ugotovili pri starejših kolesarjih starostnih kategorij U11 in U13. Le pri nalogi vožnja kolesa v krogih je prišlo do izboljšanja v starostnih katego- rijah U7 in U9. „Zaključek Z raziskavo smo prikazali nekaj vaj tehnič- nega poligona, ki je od leta 2020 na tek- movanjih olimpijskega krosa v Sloveniji no- vost v sklopu slovenskega pokala v krosu. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da redna, sistematična in strokovno vodena vadba s poudarki na vajah tehničnega poligona in podobnih vajah izboljša kolesarske spre- tnosti pri mlajših kolesarjih. S spodbuja- njem tehničnega poligona na tekmovanjih spodbujamo tudi trenerje, da te in podob- ne vaje vključijo v trenažni proces ter tako zagotovijo kakovostnejšo in zabavnejšo vadbo, ki bo pozitivno vplivala na gibalni in psihosocialni razvoj mladega kolesarja. V Sloveniji število kolesarjev v mlajših ka- tegorijah narašča v vseh disciplinah kole- sarstva, tako v cestnih kot gorskih. Ker si želimo kakovostnega in celovitega razvoja otrok, je treba v vseh kolesarskih disciplinah spodbujati razvoj nadzora nad kolesom in kolesarskih spretnosti. Zato menimo, da bi bile vaje tehničnega poligona lahko prime- ren sklop tekmovanj v vseh disciplinah za mlajše kategorije, tako v cestnem in dirka- liščnem kolesarstvu kot v ciklokrosu in dru- gih disciplinah. Tabela 3 Razlika med končno in začetno oceno spretnosti vožnje kolesa čez kroge pri eksperimentalni in kontrolni skupini obeh starostnih kategorij Starostna kate- gorija Skupina povprečna razlika med končni- mi in začetnimi meritvami p 95-% I. Z. za razliko med končnimi in začetnimi meritvami sp. meja zg. meja U7–U9 Eksperimentalna 11 0,004 4 18 Kontrolna 6 0,113 –2 14 U11–U13 Eksperimentalna 8 0,207 –4 19 Kontrolna –2 0,702 –13 9 Opomba. p = statistična značilnost; I. Z. = interval zaupanja. Tabela 2 Razlika med končno in začetno oceno spretnosti vožnje kolesa brez rok pri eksperimentalni in kontrolni skupini obeh starostnih kategorij Starostna kategorija Skupina povprečna razlika med končnimi in začetnimi meritvami p 95-% I. Z. za razliko med končnimi in začetnimi meritvami sp. meja zg. meja U7-U9 Eksperimentalna 8 0,001 –13 –4 Kontrolna –1 0,671 –4 6 U11-U13 Eksperimentalna 18 0,000 –25 –10 Kontrolna –8 0,022 1 15 Opomba. p = statistična značilnost; I. Z. = interval zaupanja. raziskovalna dejavnost 159 „Literatura 1. Aleman, K. B. in Meyers, M. C. (2010). Moun- tain Biking Injuries in Children and Adole- scents. Sports Med, 2010(40), 77–90. https:// doi.org/10.2165/11319640-000000000- 00000 2. Bačanac, L. in Škof, B. (2016). Vzgojne naloge in ravnanja trenerjev/učiteljev pri delu z mla- dimi v športu. V B. Škof (ur.) Šport po meri otrok in mladostnikov (2. izd.) (str. 164–221). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 3. Erjavec, S. (2023). Tehnični poligon pokala sloXcup mladi, primeri vaj za sezono 2023. Kolesarska zveza Slovenije. http://www. sloxcup.com/wp-content/uploads/2020/06/ Tehnicni_poligon_SloXcup_2023.pdf 4. Kolesarska zveza Slovenije. (2023). Kolesarski klubi. Kolesarska zveza Slovenije. https://ko- lesarska-zveza.si/klubi/ 5. Lopes, B. in McCormack, L. (2010). Mastering mountain bike skills. Human Kinetics. 6. Odbor za gorsko kolesarstvo in BMX. (2023). Pravilnik nacionalnih pokalov in državnih pr- venstev v disciplinah gorskega kolesarstva in BMX. Kolesarska zveza Slovenije. http://www. sloxcup.com/wp-content/uploads/2022/07/ Tekmovalni-pravilnik-OGK-2023.pdf 7. Perko, U. in Pišot, R. (2014). Analiza razlogov za sodelovanje v tekmovanju mladih špor- tnih plezalcev. Revija za elementarno izobra- ževanje, 7(3/4), 179–189. https://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:doc-4WUZZM1O 8. Škof, B. (2016). Razvoj gibalnih spretnosti in gibalnih sposobnosti v otroštvu in mlado- stništvu. V B. Škof (ur.) Šport po meri otrok in mladostnikov (2.izd.) (str. 344–375). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 9. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za naj- mlajše. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Urška Markič, mag. prof. šp. vzg. Učiteljica športa in učiteljica v oddelkih podaljšanega bivanja v osnovni šoli Preserje pri Radomljah markic.urska@gmail.com 160 Velocity-based training – theoretical background and feasibility in practice Abstract Velocity-based training (VBT) is a contemporary method of resistance training that allows for the accurate and objective prescription of the intensity and volume of resistance training based on the velocity of the concentric part of the repetitions – exclusively for explosive types of repetition execution. The use of VBT has increased in recent years due to advances in technology that are affordable, portable, and allow for easy monitoring of exercise performance in practice. In the article, the basics of VBT training are presented in chapters, namely feedback, equipment, variable selection, load-velocity relationship, 1RM estimation, velocity loss threshold, and training planning. The aim of the article is to provide a critical presentation of the VBT approach. Based on the current literature, we evaluate the VBT approach as too mechanistically and commer- cially oriented, while neuromuscular and other physiological determinants of resistance training are oftentimes ignored. We believe that the measurement of movement velocity plays a crucial role in resistance training, but in some contexts unrelated to the current representation of VBT. We conclude that resistance training with measuring movement velocity would be a more appropriate term than velocity-based training. Movement velocity should not be used as a goal of the movement but as a reflection of the underlying physiological determinant of strength/ power, which we want to improve through training. We argue that traditional neuromuscular activation-oriented resistance training methods, which are based on physiological mechanisms, can be optimized by measuring the velocity of movement as feedback on the quality of execu- tion. From a mechanical perspective, solely following the velocity of the movement, as presented in the current literature, blurs the main idea of resistance training. Key words: sprint, jump, push-off, power, strength Izvleček Vadba za moč na osnovi hitrosti ponovitve (angl. velocity-based training – VBT) predstavlja pristop k vadbi za moč, pri katerem vadbene spremen- ljivke določamo na podlagi hitrosti koncentričnega dela vaje izključno pri maksimalnih eksplozivnih izvedbah gibov. Uporaba VBT je doživela razcvet v zadnjih letih zaradi napredka v tehnologiji, ki je cenovno lahko dostopna, prenosljiva in omogoča enostavno spremljanje hitrosti pono- vitve v praksi. V članku so po poglavjih predstavljena osnovna izhodišča vadbe za moč na osnovi hitrosti ponovitve, in sicer povratna informaci- ja, oprema, izbira spremenljivke, odnos breme-hitrost, ocenjevanje 1RM, upad hitrosti in načrtovanje vadbe skozi daljše časovno obdobje. Namen prispevka je kritično predstaviti vadbo moči, ki poleg tradicionalnega pristopa uvaja tudi spremljanje hitrosti izvedbe posameznih ponovitev. Na podlagi pregledane literature ocenjujemo, da gre pri uporabi VBT za preveč mehanicističen in komercialen pogled na vadbo za moč, pri čemer avtorji ignorirajo osnovna fiziološka izhodišča kot mehanizme za poveča- nje moči. Merjenje hitrosti v treningu moči ima pomembno vlogo, vendar v drugih kontekstih, kot so predstavljeni v dosedanji literaturi. Na podla- gi tega v prihodnje predlagamo uvedbo novega poimenovanja, in sicer »vadba za moč z merjenjem hitrosti izvedbe ponovitve«. Hitrost izvedbe ponovitev tako postane posledica fizioloških mehanizmov, ki jim sledimo pri vadbi za moč, in ne cilj vaje. Klasično vadbo za moč na področju ak- tivacije, ki izhaja iz principov delovanja živčno-mišičnega sistema, lahko optimiziramo z merjenjem hitrosti izvedbe eksplozivnih koncentričnih ponovitev, ki služi za ugotavljanje učinkovitosti izvedbe predvidenih po- novitev. Mehansko gledanje na vadbo za moč kot golo preračunavanje hitrosti, kot je to predstavljeno v dosedanji literaturi, pa zamegli bistvo vadbe za moč. Ključne besede: trening, sprint, skok, odriv, hitra moč, maksimalna moč Darjan Spudić, Vojko Strojnik, Igor Štirn Vadba za moč na osnovi hitrosti ponovitve – teoretična izhodišča in uporabnost v praksi raziskovalna dejavnost 161 „Uvod Vadba za moč na osnovi hitrosti ponovi- tve (angl. velocity-based training – VBT) predstavlja pristop k vadbi za moč, pri ka- terem vadbene spremenljivke določamo na podlagi hitrosti koncentričnega dela vaje izključno pri maksimalnih eksploziv- nih izvedbah gibov (Weakley idr., 2021). Pomeni alternativo tradicionalni vadbi za moč, pri kateri v nasprotju z VBT intenziv- nost vadbe določamo relativno glede na največje breme pri eni ponovitvi vaje (angl. one repetition maximum, 1RM), tempom izvedbe ponovitev in številom ponovitev (ki je ključna spremenljivka predvsem pri metodah za povečanje mišične mase in povečanje vzdržljivosti v moči pri danem tempu izvedbe). Intenzivnost vadbe pri VBT torej ni določena z velikostjo bremena, temveč s hitrostjo oziroma območjem hi- trosti izvedbe. Moč kot gibalno sposobnost lahko z me- hanskega vidika podrobneje opredelimo kot sposobnost mišic za proizvajanje sile, hitrosti krčenja ali moči (produkta sile in hitrosti) (Strojnik idr., 2017). Moč mišic z me- hanskega vidika torej ni enovita sposob- nost. Da se izognemo dvoumnosti, je torej pomembno razlikovati med močjo kot gi- balno sposobnostjo, kjer je pri gibanju tre- ba delovati proti velikemu zunanjemu ali notranjemu uporu, in mehansko močjo (P), ki je opredeljena tudi kot opravljeno delo mišic v času izvedbe giba. Delovanje živč- no-mišičnega sistema se glede na mehan- ske lastnosti mišic, opredeljene z odnosi sila-hitrost, sila-dolžina in sila-čas, razlikuje in posledično lahko predstavlja izhodišče za usmerjeno vadbo moči. V članku je moč obravnavana kot gibalna sposobnost, ra- zen kadar je posebej označeno drugače (P ali mehanska moč, angl. power output). Glavni cilji vadbe za moč so povečanje največje sile, ki jo mišica lahko ustvari (v nadaljevanju: maksimalna moč), ter pove- čanje hitrosti prirastka sile in največje me- hanske moči (produkta med hitrostjo in silo pri krčenju), ki jo mišica lahko ustvari (v nadaljevanju: hitra moč). Pri ekscentrično- -koncentričnih naprezanjih je cilj vadbe za moč tudi kontrola togosti mišice (Strojnik idr., 2017). Izboljšanje delovanja mišice je lahko posledica izboljšanja delovanja živč- nih mehanizmov in/ali povečanja mišične mase oziroma spremembe mišične arhitek- ture (Cormie idr., 2011a; Sale, 1988). Prav hi- tra moč je v največji meri povezana z gibal- no učinkovitostjo (sprint, skok, sprememba smeri) in je z vidika spremljanja učinkov trenažnega procesa spremenljivka z naj- večjo napovedno vrednostjo za izboljšanje športne učinkovitosti (Haff in Nimphius, 2012). V preteklosti so razvili različne me- tode za povečanje hitre moči. Te obsegajo tradicionalno dvigovanje uteži z eksploziv- nimi ponovitvami, balistično izvedbo vaj (skoki, poskoki, meti), pliometrijo (ekscen- trično-koncentrično mišično naprezanje), olimpijsko dviganje uteži in kombinacijo naštetih (Cormie idr., 2011b). Metode imajo večji ali manjši potencial za transfer v špor- tno specifična gibanja, pri čemer je treba upoštevati biomehanske zahteve športa, živčno-mišične predispozicije, ki omogo- čajo izvedbo tehnično pravilnega gibanja, in stopnjo treniranosti vadečih. Vadba za moč je hitrostno specifična. To pomeni, da se z vadbo doseže največji na- predek v razvoju sile in mehanske moči v območju hitrosti ponovitev, pri kateri po- teka vadba (Kawamori in Newton, 2006; McBride idr., 2002). Vadba z velikim bre- menom in posledično majhnimi hitrostmi izvedbe ponovitev torej v največji meri poveča sposobnost mišice za razvoj velikih sil (maksimalno moč), in obrnjeno, vadba z majhnimi bremeni in posledično velikimi hitrostmi ponovitve v največji meri poveča hitrost krčenja mišice oziroma njihovo spo- sobnost za proizvodnjo mehanske moči kot produkta med proizvedeno silo in hi- trostjo (hitro moč). Pri zadnji ugotovitvi sta predpogoja, da so ponovitve izvedene z največjim možnim angažmajem posame- znika, da torej izvede ponovitev čim hitreje in s čim večjo silo (Behm in Sale, 1993b) ali z namenom doseganja čim večje končne hitrosti ponovitve (Kawamori in Newton, 2006), ne glede na tip mišičnega napreza- nja in velikost bremena (Cormie idr., 2011b). V primeru submaksimalne izvedbe pono- vitev so torej predstavljeni koncepti VBT nerelevantni. VBT se je razvil zaradi a) pomanjkljivosti v postopku določanja 1RM, ki je časovno potraten in v primeru slabše treniranosti potencialno nevaren; b) velike variabilnosti sposobnosti na dnevni ravni, kar pomeni, da določeno breme, ki smo ga določili na podlagi meritev 1RM, velikokrat ni v obmo- čju intenzivnosti za razvoj želene lastnosti mišic; Jovanović in Flanagan (2014) poro- čata o kar 18 % razlike v 1RM pri počepu na dnevni ravni; c) število ponovitev, ki jih posameznik lahko izvede pri relativno do- ločenem bremenu, se med posamezniki razlikuje, npr. največje število ponovitev pri 70 % 1RM za dvigalca uteži in maratonca se lahko razlikuje tudi za 50 % (Richens in Cleather, 2014) – torej z vnaprej določenim bremenom posamezniku ne optimiziramo intenzivnosti vadbe in s tem drugih vadbe- nih spremenljivk (število ponovitev, serij) glede na njegove trenutne sposobnosti (González-Badilo in Sánchez-Medina, 2010; Marques, 2017)1RM; in d) zaradi pozitivnih učinkov povratne informacije pri vadbi za moč. VBT se je izkazal kot uporaben na različnih področjih vadbe za moč, in sicer pri po- dajanju neposredne povratne informacije o intenzivnosti izvedbe vaje, načrtovanju vadbe na osnovi hitrosti ponovitve, spre- mljanju učinkov vadbe, spremljanju utru- jenosti in optimizaciji vadbe na osnovi pojava utrujenosti, oceni 1RM, načrtovanju vadbe na osnovi odnosa breme-hitrost ter programiranju vadbe za moč v daljšem časovnem obdobju na osnovi hitrosti po- novitve (Weakley idr., 2021). Osnova pristo- pa VBT je individualizacija vadbene inten- zivnosti in s tem optimizacija vadbenega procesa, kjer hitrost izvedbe odraža mero mehanskega stresa in izguba hitrosti zno- traj serije odraža mero metabolnega stresa v mišici (Marques, 2017)1RM. Dosedanje raziskave o učinkih VBT na hitro in maksimalno moč ter funkcionalne spo- sobnosti športnikov (višina skoka, sprint in sprememba smeri) potrjujejo učinkovitost pristopa (Randell idr., 2011; Zhang idr., 2022). Vendar samo ena izmed treh metaanaliz, objavljenih v zadnjih letih, ugotavlja, da je VBT učinkovitejši od tradicionalnih metod vadbe za izboljšanje maksimalne moči, hi- tre moči, vzdržljivosti v moči, višine skoka z nasprotnim gibanjem (CMJ) in sprinterskih sposobnosti (Held idr., 2022). Druge študije zaključujejo, da ni nedvoumnih rezultatov o tem, da bi bila vadba učinkovitejša od tradicionalne za izboljšanje 1RM pri poče- pu, višine CMJ, sprinterskih sposobnosti in sposobnosti spremembe smeri (Id idr., 2021), pri čemer je zaznati trend k večjemu napredku pri VBT (Orange, Hritz, Pearson, Jeffries, Jones in Steele, 2022). Zakaj hitrost ponovitve? i) izkazala se je za obratno sorazmerno z velikostjo breme- na; ii) odnos med njima je linearen, kar je bilo dokazano pri številnih dvosklepnih vajah (potisk s prsi, počep, priteg na prsi); iii) hitrost mišičnega krčenja in relaksacije se zmanjšuje linearno s pojavljanjem utru- jenosti mišic (Jidovtseff idr., 2006) ter iv) hitrost se izkaže za bolj zanesljivo, stabilno (Jidovtseff idr., 2006) in manj variabilno 162 mehansko spremenljivko upada sposob- nosti mišice znotraj serije in med serijami v primerjavi s silo in mehansko močjo. Eno- stavno spremljanje hitrosti ponovitev zara- di naštetih razlogov olajša razumevanje in analizo podatkov. V nadaljevanju članka so predstavljeni de- javniki vadbe za moč na osnovi hitrosti ponovitve: povratna informacija, oprema, izbira spremenljivke, odnos breme-hitrost, ocenjevanje 1RM, upad hitrosti in pro- gramiranje/načrtovanje vadbe v daljšem časovnem obdobju. Namen prispevka ni zagovarjati pristopa VBT kot najboljše iz- bire za vadbo maksimalne in hitre moči, ampak predstavitev pristopa, ki po mnenju avtorjev lahko poveča učinkovitost tradici- onalnih metod vadbe za moč zaradi prila- gajanja obremenitve na podlagi povratne informacije. Povratna informacija o hitrosti izvedbe Povratna informacija o hitrosti ponovitve ima pozitiven psihološki učinek in omo- goča objektivacijo trenažnega procesa. Pri izvajanju vadbe za moč na osnovi hitrosti ponovitve (Thompson idr., 2022) avtorji najpogosteje uporabljajo vizualno, ver- balno in zvočno povratno informacijo. Ne glede na njen tip takojšnja povratna infor- macija omogoča nadzor nad tem, ali je vaja izvedena maksimalno pri vsaki ponovitvi. Z vidika vadbe za razvoj hitre moči je maksi- malna izvedba pomembna iz več razlogov. Bistveni sta rekrutacija velikih motoričnih enot z večjo frekvenco proženja akcijskih potencialov in proksimalno-distalna uskla- ditev začetka vključevanja posamezne mi- šice kinetične verige v izvedbo gibanja, kar posledično pomeni doseganje večje konč- ne hitrosti gibanja (Cormie idr., 2011a). Ker se pri večini športov gibalne akcije odvijajo v omejenem časovnem intervalu (sprint, skok, sprememba smeri), sta hiter prirastek sile in posledično proizvedena mehanska moč glavni cilj trenažnih procesov za iz- boljšanje tekmovalne uspešnosti. Behm in Sale (1993) sta že pred 30 leti ugotovila, da se sposobnost mišice za razvoj sile po- veča v območjih velikih hitrosti ne glede na to, ali je bila vadba izvedena z večjim bremenom (majhno hitrostjo ponovitev) ali manjšim bremenom (veliko hitrostjo po- novitev) – vendar le, če so ponovitve izve- dene z namenom premika bremena s čim večjo hitrostjo in silovitostjo (Behm in Sale, 1993a). Poleg hitrosti ponovitve, ki jo dolo- čimo z velikostjo bremena pri VBT, je torej način izvedbe (čim hitreje in čim siloviteje) odločilen za doseganje želenih prirastkov v moči (Kawamori in Haff, 2004; Kawamori in Newton, 2006; McBride idr., 2002). V Tabeli 1 so povzeti učinki povratne in- formacije na hitrost ponovitve. Povratna informacija o hitrosti ponovitve akutno in kronično (Randell idr., 2011) poveča pov- prečno hitrost izvedbe in druge mehanske spremenljivke znotraj serije – učinek se je izkazal za pozitivnega pri obeh spolih, vseh starostih ter treniranih in netreniranih posa- meznikih (Weakley idr., 2019, 2021). Avtorji akutno izboljšanje pripisujejo predvsem povečanju motivacije in tekmovalnosti ter manjšemu zavedanju napora zaradi zuna- nje pozornosti (Weakley idr., 2019). V literaturi smo našli samo eno raziskavo, ki je primerjala učinkovitost vadbe s takojšnjo povratno informacijo o hitrosti ponovitve z učinkovitostjo vadbe, pri kateri vadeči povratne informacije niso imeli, ampak so preprosto sledili navodilu, da ponovitev izvedejo »čim hitreje in s čim večjo silo«. Ugotovili so, da so preiskovanci 45 % 1RM breme potiskali s prsi hitreje ob prejetju navodila, da se morajo z izvedbo pribli- žati čim večji hitrosti (nedosegljiva meja je bila določena z 1 m/s), pri čemer jim je bila po ponovitvi dana povratna informa- cija o hitrosti ponovitve (Hirsch in Frost, 2019). Do podobnih rezultatov je prišel Weakley s sodelavci (2019) pri počepanju. Dodatno pa so ugotovili tudi, da povratna informacija omogoči poznejši upad hitrosti ponovitev znotraj serije in s tem potencial- no lahko vpliva na boljši učinek vadbe na dolgi rok zaradi večjega števila maksimalno izvedenih ponovitev znotraj serije. Ciljno območje hitrosti se tako izkaže za dobro zunanjo motivacijo pri maksimizaciji izved- be. Omembe vredna je študija Nagate in sodelavcev (2020) pri kateri so primerjali ti- ming (čas od izvedbe ponovitve do prejete povratne informacije) podajanja povratne informacije o hitrosti ponovitve. Primer- jali so takojšnjo povratno informacijo (po vsaki ponovitvi), po opravljeni seriji petih ponovitev, povratno informacijo z analizo posnetka in vse kontrolirali z izvedbo brez povratne informacije. Ugotovili so, da so v višini CMJ po štirih tednih vadbe najbolj napredovali posamezniki, ki so povratno informacijo prejeli po vsaki ponovitvi vaje. Poleg povečanja notranje in zunanje mo- tivacije za vadbo ter spodbujanja zdrave tekmovalnosti zaradi objektivnega vpo- gleda v trenutne sposobnosti in napredek Thompson s sodelavci (2022) poroča še o vplivu povratne informacije na razumeva- nje vadbe (edukacijo) športnikov. Povratna informacija namreč vzbuja zanimanje za učinke vadbe, zanimanje za možnosti za napredek, postopnost vadbe in s tem tudi vpliva na večjo samostojnost vadečih. Tabela 1 Spremenljivke povratne informacije pri vadbi za moč in njihova učinkovitost Spremenljivka Ugotovitev Timing PI Najboljše takoj po vsaki ponovitvi (Nagata idr., 2020) Kvantitativna ali kvalitativna PI Kvalitativna povratna informacija (stolpec, številka) učinkovitost poveča bolj kot analiza posnetka (npr. kinematična analiza) (Nagata idr., 2020) Bolj ali manj odgovorni športniki PI (predvsem verbalna) ima največji vpliv pri manj vestnih, manj odgovornih športnikih (Weakley, Wilson idr., 2020) Motivacija in tekmovalnost PI ima pozitiven vpliv na motivacijo in tekmovalnost pri moških in ženskah (Weakley idr., 2019; Weakley, Wilson idr., 2020) Notranje in zunanje motivirani športniki Notranje motivirani športniki = vizualna PI, zunanje motivirani športniki = verbalna PI (Weakley, Wilson idr., 2020) Spodbuda Verbalna spodbuda na podlagi PI poveča hitrost ponovitve (Weakley, Wilson, idr., 2020). Eksploziven način izvedbe ali zadevanje določene hitrosti giba Doseganje ciljne hitrosti povzroči večje hitrosti gibanja v primerjavi s samo navodilom »čim hitreje in čim siloviteje« (Hirsch in Frost, 2019) Opomba. PI – povratna informacija. raziskovalna dejavnost 163 Objektivna povratna informacija v sklopu metod vadbe pa omogoča še nadzor nad intenzivnostjo vadbe in kontrolo volumna vadbe pri maksimalni izvedbi vaj oziroma nadzor nad utrujenostjo, kar opisujemo v nadaljevanju. Oprema Vadba za moč na osnovi hitrosti ponovitve je v zadnjih letih doživela razcvet prav za- radi pospešenega razvoja tehnologije, ki omogoča spremljanje hitrosti ponovitve. Hitrost izvedbe se v praksi in v raziskoval- nem svetu najpogosteje spremlja z linear- nim dajalnikom (angl. linear encoder, linear transducer) (npr. Gymaware, Speed4Lift in ChronoJump). Sledijo pospeškometri, gi- roskopi ali inercijske merilne enote – IMU (nameščene na ročko ali telo vadečega) (npr. PUSH band, Beast sensor, Vmaxpro), pri- tiskovne plošče (npr. Kistler), 2D in 3D kine- matična analiza (npr. Elite Form), infrardeči laserski optični senzorji (npr. Flex, Velowin). V zadnjem času pa so se razvile tudi mobilne aplikacije, ki delujejo a) na podlagi ročnega določanja amplitude giba (npr. RepSpeed, PowerLift) ter b) na podlagi računalniškega vida s samostojnim zaznavanjem in umer- janjem prostora glede na olimpijske uteži (kolute) (npr. MetricVBT) ali z zaznavanjem delov telesa s pomočjo strojnega učenja (tj. umetne inteligence) (npr. Spleeft). Pri izbiri opreme je treba biti pozoren na a) veljavnost in zanesljivost rezultatov, b) do- stopnost s finančnega vidika (pri čemer so zanesljivejše naprave dražje), c) aplikativ- nost glede na šport (individualna vadba, ekipni trening, prenosljivost, vključitev v trenažni prostor) ter enostavnost uporabe (spremljanje učinkov vadbe ali neposredna povratna informacija, enostavnost pro- gramske opreme). Poleg naštete strojne opreme mora biti torej trener pozoren na programsko opremo, ki lahko omogoča uporabo vseh (ali zgolj nekaterih) prednosti vadbe za moč na osnovi hitrosti ponovitve (Thompson idr., 2022). V študiji Pérez-Castil- la idr. (2019) so primerjali rezultate sedmih komercialno dostopnih naprav s pripa- dajočo programsko opremo za beleženje povprečne hitrosti potiska s prsi v Smithovi kletki. V primerjavi s 3D kinematično anali- zo (Trio-OptiTrack), ki velja za zlati standard, je bila ugotovljena odlična veljavnost na- prav (majhna absolutna napaka in velika povezanost med rezultati, r = 0,947–0,995; p < 0,001), z izjemo inercijske merilne eno- te, nameščene na olimpijsko ročko (r = 0,765; p < 0,001). Glede na medobiskov- no zanesljivost pa so naprave razdelili v naslednjem vrstnem redu (od najbolj do najmanj zanesljive): (a) Speed4Lift – linear- ni dajalnik (koeficient variance [CV] = 2,61 %); (b) Velowin – optični senzor (CV = 3,99 %), PowerLift – mobilna aplikacija (CV = 3,97 %), Trio-OptiTrack – 3D kinematika (CV = 4,04 %), T-Force – linearni dajalnik (CV = 4,35 %), Chronojump – linearni dajalnik (CV = 4,53 %); (c) PUSH band – inercijska merila enota na podlahti (CV = 9,34 %) in (d) Beast sensor – inercijska merila enota na olimpij- ski ročki (CV = 35,0 %) (Pérez-Castilla, Piepo- li, Delgado-García idr., 2019; Pérez-Castilla, Piepoli, Garrido-Blanca idr., 2019) (Slika 1). IMU pa se v nasprotju z raziskavo Pérez-Ca- stilla in sodelavcev (2019) izkažejo za zane- sljivo (intraklasni korelacijski koeficient, ICC > 0,992) in veljavno alternativo linearnemu dajalniku (r > 0,94) pri počepanju, potisku s prsi in iztegu kolka v leži na hrbtu v študiji Balsalobre-Fernández in sodelavcev (2017), zato mora biti uporabnik previden pri skle- panju o kakovosti tehnologije zgolj iz nekaj študij, predvsem tistih, ki so jih financirala zainteresirana podjetja, ali tistih, katerih av- torji sodelujejo pri razvoju tehnologije za uporabo v praksi. V zadnjem letu se na trgu pojavlja več apli- kacij za telefone, ki na podlagi računalni- škega vida s samostojnim zaznavanjem in sledenjem olimpijske ročke v prostoru (npr. My Lift app) ali koluta/uteži (npr. MetricVBT) verodostojno izračunajo povprečno ali naj- večjo hitrost dviga in njegovo amplitudo (Balsalobre-Fernández idr., 2020). Nedavno je na trg prišla tudi aplikacija, ki z zazna- vanjem delov telesa s pomočjo strojnega učenja (tj. umetne inteligence) (npr. Spleeft) spremlja gibanje telesnih segmentov in ne glede na uporabljeni vadbeni pripomoček ponudi povratno informacijo o hitrosti li- Slika 1. Najpogosteje uporabljena merilna tehnologija za vadbo moči na osnovi hitrosti ponovitve Opomba. (1) Trio-OptiTrack. (2) T-Force. (3) Chronojump. (4) Speed4Lift. (5) Velowin. (6) PowerLift. (7) PUSH band. (8) Beast senzor. Iz: »Reliability and concurrent validity of seven commercially available devices for the assessment of movement velocity at different intensities during the bench press«, avtorji A. Pérez-Castilla, A. Piepoli, G. Delgado-García, G. Garrido-Blanca in A. García-Ramos, 2019, Journal of Strength and Conditioning Research, 33(5), 1258–1265. 164 nearnega gibanja (npr. počep). Trenutno v literaturi ni raziskav, ki bi potrjevale veljav- nost tovrstno pridobljenih rezultatov, ven- dar je z vidika aplikativnosti pristop zelo obetaven. Izbira spremenljivke Pri spremljanju rezultatov in predvsem pri primerjanju rezultatov med različnimi teh- nologijami je treba biti pozoren tudi na izbiro spremenljivke. Najpogosteje sta v literaturi poročana povprečna hitrost kon- centričnega dela ponovitve in povprečna propulzivna hitrost koncentričnega dela ponovitve. Manj pogosto se pojavlja naj- večja koncentrična hitrost ponovitve (We- akley idr., 2021). Povprečna hitrost predsta- vlja hitrost, izračunano od začetnega do končnega položaja ponovitve, medtem ko povprečna propulzivna hitrost predstavlja povprečno hitrost, izračunano od začetka koncentričnega dela do trenutka koncen- tričnega dela ponovitve, ko pospešek pade pod pozitivno vrednost (Slika 3). Gre samo za del pospeševanja v smeri dviga, ki ne- posredno odraža delovanje mišic. Pri sko- kih je ta vrednost določena z –9,81 m/s2, saj ta vrednost teoretično predstavlja trenutek začetka faze leta. Slika 2. Prikaz delovanja aplikacije Spleeft Iz: »Spleeft is a valid and reliable app to measure movement velocity at resistance training«, avtor I. L. Rogero, 2023, https://medium.com/@ivandelucasro- gero/spleeft-is-a-valid-and-reliable-app-to-measure-movement-velocity-at-resistance-training-f51c56103c32 Slika 3. Prikaz povprečne in propulzivne faze (rumeno) koncentričnega dela počepa s pomočjo linearnega dajalnika Opomba. Črna črta predstavlja opravljeno pot olimpijske ročke, zelena krivulja hitrost gibanja olimpijske ročke, vijoličasta pa njen pospešek. Osebni arhiv. raziskovalna dejavnost 165 Avtorji dosedanje literature na temo izbire spremenljivke predlagajo izbiro spremen- ljivk zgolj na podlagi znotrajobiskovne in medobiskovne zanesljivosti merjenja do- ločene spremenljivke, brez ozira na njeno zunanjo veljavnost. Hitrosti v določenih ča- sovnih intervalih izvedbe koncentričnega naprezanja so odvisne od fizioloških me- hanizmov, ki vplivajo na razvoj sile v mišici. Poudariti je torej pomembno, da je hitrost propulzivne faze bolj občutljiva spremen- ljivka na začetno pospeševanje, ker ne vključuje faze zaviranja (Slika 3). Posledično je z vidika eksplozivne izvedbe, ki cilja na kratek gibalni čas, boljša izbira. Povprečna hitrost vključuje tudi del zaviranja in je (po- leg največje hitrosti) boljša izbira, če želimo dobiti zanesljivo informacijo o končni hitro- sti giba, ne glede na eksplozivnost začetka akcije. Prav tako je bistvenega pomena izbira pri- merne spremenljivke pri skokih. Povprečna in povprečna propulzivna hitrost gibanja sta pri balistični izvedbi manj verodostoj- ni, saj je samo z uporabo tenziometrijskih plošč in z videoanalizo mogoče z gotovo- stjo določiti trenutek izmeta npr. žoge ali zadnjega trenutka dotika stopal s podlago pri skoku. Pri balističnih akcijah, kjer so tudi bremena relativno lažja, se tako v večji meri predlaga uporaba največje hitrosti v času odriva in/ali meta (Pérez-Castilla, Jiménez- -Reyes, idr., 2021). Postavlja se tudi vprašanje o smiselnosti meritev hitrosti pri eksplozivni koncentrič- ni izvedbi z velikimi bremeni. V literaturi so jasno opredeljeni fiziološki mehanizmi, odgovorni za eksplozivno izvedbo kon- centrične akcije in povečanje hitrosti pri- rastka sile (Aagaard, Simonsen, Andersen in Magnusson, 2002; Aagaard, Simonsen, Andersen, Magnusson idr., 2002; Andersen idr., 2010; Del Vecchio idr., 2022; Hernán- dez-Davó in Sabido, 2014; Maffiuletti idr., 2016). Pri klasičnih metodah vadbe za moč zasledujemo oziroma treniramo fiziološke mehanizme, katerih izboljšanje navzven opazimo kot povečanje hitre moči. Veči- na nevralnih mehanizmov, odgovornih za povečanje hitrega prirastka sile, poteka v kratkih časovnih obdobjih (do 100 ali 200 ms po začetku prirastka sile) oziroma celo pred začetkom prirastka sile, kjer navzven še ni vidnega premika težkega bremena. Zato je smiselnost merjenja hitrosti kot povratne informacije o kakovosti izvedbe eksplozivne akcije z velikim bremenom vprašljiva in je metoda verjetno bolj upo- rabna pri uporabi srednje težkih ali lahkih bremen, kjer prej pride do premika uteži, kar se odrazi na spremembi hitrosti. Hitrost izvedbe (ne glede na tip spremenljivke) je torej bolj indikativna spremenljivka pri me- todah hitre moči, ko uporabljamo lahka do srednja bremena, kjer je premik uteži bolj neposredno povezan z delovanjem fiziolo- ških mehanizmov. Odnos breme-hitrost Merjenje hitrosti ponovitve nam omogoča izračun odnosa med velikostjo bremena in proizvedeno hitrostjo s pomočjo regresij- ske analize. S povečevanjem velikosti bre- mena se obratno sorazmerno in linearno (poročani determinacijski koeficient kore- lacije, r2 > 0,9) zmanjšuje povprečna hitrost koncentričnega dela vaje (Banyard idr., 2017; Conceição idr., 2016; Dorrell idr., 2020).. Ker se je odnos izkazal za visoko linearnega pri večsklepnih gibanjih, se je v praksi uve- ljavila tudi metoda računanja odnosa samo z dvema bremenoma (angl. two-load), ki se je v literaturi izkazala za veljavno (Pérez- -Castilla idr., 2022). Kljub temu z vidika ve- rodostojnosti pridobljenih rezultatov in povečanja medobiskovne zanesljivosti ter na podlagi svojih izkušenj predlagamo, da se v izračun izhodnih spremenljivk vstopa vsaj s štirimi bremeni (Jovanović in Flana- gan, 2014). Pri dvotočkovni metodi lahko majhno odstopanje od prave vrednosti za- radi variabilnosti v izvedbi vaje pomemb- no vpliva na končni rezultat, medtem ko se pomanjkljivosti v izvedbi pri enem izmed izbranih bremen z računanjem odnosa z večtočkovno metodo zabrišejo. Prav ugotovitev, da je odnos med velikostjo bremena in zmanjševanjem hitrosti pri več- sklepnem gibanju linearen (za več informa- cij priporočamo (Bobbert, 2012; Jaric, 2015; Samozino idr., 2012), omogoča enostaven izračun presečišča regresijske premice z osjo x (tj. največja teoretična hitrost dviga), izračun presečišča z osjo y (največje teore- tično breme) (Slika 4) in ocene 1RM (Slika 5). 1RM se lahko izračuna kot masa bremena pri hitrosti izvedbe giba pri 1RM – hitrost pri 1RM lahko pridobimo neposredno ali jo poiščemo v literaturi glede na vajo, ki izvajamo. Postopek je podrobneje opisan pri razdelku »Ocena največjega bremena pri eni ponovitvi vaje«. Površina pod line- arno krivuljo (polovica produkta med težo največjega teoretičnega bremena [v N] in hitrostjo) pa nam daje informacije o spo- sobnosti posameznika za proizvajanje sile, hitrosti oziroma njunega produkta – me- hanske moči (Pérez-Castilla, Jukic idr., 2021) (Slika 4). Spremenljivke nam omogočajo objektivno načrtovanje vadbe in spremlja- nje učinkov vadbe. V literaturi avtorji poročajo o dveh proto- kolih merjenja odnosa breme-hitrost, da bi dobili čim bolj zanesljive rezultate. In sicer postopek po Weakleyju (2021) in/ali Rodríguez-Rosellu (2021). Prvi postopek zajema izvedbo vaje pri različnih relativno določenih bremenih (ocena glede na 1RM) (Tabela 2), torej vsaj štirih hitrostih izvedbe. Postopek povečevanja bremena se lahko zaključi pri submaksimalnem bremenu ali pa se nadaljuje do največjega bremena, ki Slika 4. Prikaz regresijskega odnosa breme-hitrost in teoretične izhodne spremenljivke Opomba. r2 = determinacijski koeficient regresijskega odnosa. Tabela 2 Prikaz postopka meritev odnosa breme-hi- trost po Weakleyju (2021) Breme Hitrost (m/s) Št. pon. 30–40 % 1RM > 1 2–3 40–50 % 1RM 0,65–1 2 60–70 % 1RM < 0,65 1–2 70–80 % 1RM < 0,65 1 Če želimo hitrost pri 1RM + 2,5–5 kg < 0,5 1 Opomba. 1RM = največje breme pri eni ponovi- tvi vaje; Št. pon. = število ponovitev. 166 ga je posameznik sposoben dvigniti. Bolj ko se približamo 1RM, v večji meri je oce- na 1RM s pomočjo odnosa breme-hitrost verodostojna, kar podrobneje opisujemo v nadaljevanju. Drugi postopek pa zajema izbiro prvega, najlažjega, bremena (npr. 10 kg pri vajah za spodnje ekstremitete) in povečevanje bremena iz serije v serijo (npr. za 20 kg pri spodnjih ekstremitetah in 10 kg pri zgornjih ekstremitetah), dokler hitrost koncentričnega dela ne pade pod 0,5 m/s, ne glede na vajo (Rodríguez-Rosell idr., 2021). Razlika med najtežjim in najlaž- jim bremenom mora biti vsaj 0,5 m/s. Pri obeh protokolih so med različnimi pogoji (masami bremena) vsaj 3 minute odmora, v regresijsko analizo vstopamo z najhitrejšo ponovitvijo pri posameznem bremenu. Ocena največjega bremena pri eni ponovitvi vaje (1RM) Neposredno določanje 1RM ima neka- tere omejitve oziroma pomanjkljivosti (Marques, 2017). Zaradi velikega bremena je povečana možnost za nastanek po- škodb, protokol je časovno potraten in zato manj uporaben v ekipnih športih. Manj uporaben je tudi za posebne skupine posameznikov, npr. starejše. Zato so že v preteklosti razvili posredne metode dolo- čanja 1RM, pri katerih posameznik z dolo- čenim bremenom izvede število ponovitev do odpovedi (najbolj zanesljiva je velikost bremena, ki omogoča izvedbo do 10 po- novitev) (Amarante idr., 2007). Ugotovlje- no je bilo tudi, da število ponovitev, ki jih posameznik lahko izvede pri relativno do- ločenem bremenu, med posamezniki zelo variira (npr. največje število ponovitev pri 70 % 1RM za dvigalca uteži in maratonca se lahko razlikuje tudi za 50 % (Richens in Cle- ather, 2014)). Zato se je razvila alternativna metoda, ki največje breme (1RM) določa na podlagi merjenja hitrosti ponovitev pri raz- ličnih bremenih. Ta metoda se je izkazala za celo bolj verodostojno od Mayhewove in Wathanove metode posrednega dolo- čanja 1RM na podlagi ponovitev do odpo- vedi pri navpičnem in vodoravnem pritegu na prsi (Perez-Castilla idr., 2021). Breme 1RM na podlagi hitrosti ponovitve dobimo tako, da izračunamo presečišče linearne premice odnosa breme-hitrost s hitrostjo dviga pri 1RM. Prav pravilno izbrana hitrost pri 1RM določa verodostojnost izračuna, pridobimo pa jo lahko z lastnimi meritvami ali z upo- števanjem generalnega priporočila v litera- turi (opisano v nadaljevanju). Hitrost pri največjem dvignjenem breme- nu (hitrost 1RM) je hitrost, s katero lahko dvignemo največje breme (Slika 5). Ta se lahko določi neposredno z dvigom najve- čjega bremena, z izvedbo serije do odpo- vedi (hitrost zadnje ponovitve) (Izquierdo idr., 2006) ali z vrednostjo, priporočeno v literaturi. Vrednost ostaja stabilna ob po- večanju moči (test-retest vrednosti se zelo malo razlikujejo) (Conceição idr., 2016), tj. 0,00–0,01 m/s v obdobju štirih tednov. Po drugi strani pa se hitrosti pri 1RM v veliki meri razlikujejo med različnimi vajami in med različnimi populacijami, kjer bolj tre- nirani posamezniki dosegajo manjše hi- trosti. V Tabeli 3 so zbrani rezultati študij, v katerih so primerjali izračunane 1RM na podlagi odnosa breme-hitrost in dejanske vrednosti 1RM. Ugotovljeno je bilo, da so ocenjene vrednosti bolj zanesljive pri splo- šno trenirani populaciji in manj pri športih moči. S tega vidika je treba biti v praksi pozoren na vrednosti hitrosti pri 1RM, ki jih uporabimo. Pri tem se ravnamo glede na pomen informacije o 1RM za potrebe športa. Z drugimi besedami, če je namen ocene 1RM zgolj spremljanje učinkov vad- be na moč ali prilagajanje intenzivnosti vaje glede na trenutne sposobnosti posa- meznika, je relevantna informacija o hitro- sti pri 1RM ta, ki jo razberemo iz literature, oziroma izberemo generalno priporočilo. Če je športna uspešnost odvisna neposre- dno od 1RM, je priporočeno, da se hitrost pri 1RM na prvotnih meritvah neposredno določi z dvigom največjega bremena. Zelo zanimivi so rezultati študije Izquierda in so- delavcev (2006), ki so ugotovili, da je hitrost ponovitve pri zadnji ponovitvi v seriji do odpovedi enaka kot pri bremenu 1RM, ne glede na relativno velikost bremena. Torej tudi s serijo do odpovedi lahko določimo hitrost pri 1RM, s katero vstopamo v izra- čun 1RM s pomočjo odnosa breme-hitrost. Avtorji za izračun 1RM priporočajo upora- bo povprečne hitrosti, ker se izkaže za bolj zanesljivo, se manj razlikuje med različnimi napravami, ob tem je odnos med povpreč- no hitrostjo in bremenom najbolj linearen, razlika med posamezniki v povprečni hitro- sti dviga z bremenom 1RM pa najmanjša (Weakley idr., 2021). Protokol se izkaže za verodostojnega, ni utrujajoč in je lahko izvedljiv v praksi na skupini ali posamezniku. Izvedba je zato mogoča tudi med ogrevanjem, kar omo- goča neposredno povratno informacijo trenerju in športniku ter s tem dnevno re- gulacijo vadbene intenzivnosti. Upad hitrosti ponovitve Upad hitrosti ponovitve je spremenljivka, ki odraža zmanjšanje hitrosti koncentrič- nega dela ponovitve v posamezni seriji ali Slika 5. Grafični prikaz izračuna največjega bremena pri eni ponovitvi počepa s šestrobno palico s pomočjo odnosa breme-hitrost v Excelu Opomba. r2 = determinacijski koeficient regresijskega odnosa; v 0 = največja teoretična hitrost; Breme0 = največje teoretično breme; 1RM = največje breme pri eni ponovitvi vaje. raziskovalna dejavnost 167 Tabela 3 Prikaz postopka meritev odnosa breme-hitrost, Weakley (2021) Vaja Študije Vzorec Izračun Mv1RM Dejanska v1RM Generalno priporočilo Potisk s prsi (Marques, 2017) (Sánchez-Medina idr., 2014) (García-Ramos idr., 2018) (Helms idr., 2017) 120 zdravih moških 75 atletov 30 zdravih moških 15 dvigalcev uteži 0,16 ± 0,04 m/s 0,17 ± 0,04 m/s 0,17 ± 0,03 m/s 0,10 ± 0,04 m/s 0,17 m/s 0,15 m/s Počep (Conceição idr., 2016) (Sanchez-Medina in González-Suárez, 2009) (Banyard idr., 2017) (Helms idr., 2017) 15 moških atletov 80 zdravih moških 17 zdravih moških 15 dvigalcev uteži 0,32 ± 0,04 m/s 0,32 ± 0,03 m/s 0,24 ± 0,06 m/s 0,23 ± 0,05 m/s 0,30 m/s 0,3 m/s Opomba. v 1RM = povprečna hitrost pri 1RM; Mv 1RM = v študiji izračunana povprečna hitrost pri eni ponovitvi dviga iz regresijskega odnosa breme-hitrost. med serijami (Slika 6). Medtem ko začetna hitrost (največja hitrost koncentričnega dela vaje v seriji) določa mero mehanskega stresa, upad hitrosti določa mero meta- bolnega stresa za mišico (Marques, 2017). Upad hitrosti je visoko povezan s številom izvedenih ponovitev v seriji (Rosell in Cu- stodio, 2018). Odraža stopnjo utrujenosti in napora. Velika povezanost je bila ugoto- vljena med upadom hitrosti (za 10, 20 ali 30 %) in koncentracijo laktata in amonijaka v krvi (Sanchez-Medina in González-Suárez, 2009) in stopnjo subjektivnega napora (Weakley idr., 2022). Navadno je prag iz- gube hitrosti določen relativno, v odstot- kih glede na najhitrejšo ponovitev v seriji. V praksi in literaturi pa se srečamo tudi z absolutnimi pragi izgube hitrosti (npr. 0,05 m/s). Prag izgube hitrosti se določi glede na najhitrejšo ponovitev znotraj serije, ki je navadno druga ali tretja ponovitev, ver- jetno zaradi učinka potenciacije. Zato je zmotno prepričanje, ki velja v praksi, da se prag izgube hitrosti določa glede na prvo ponovitev znotraj serije. Spremljanje upada hitrosti v okviru serije je koristno z vidika optimizacije števila pono- vitev v seriji in optimizacije števila serij, ki jih posameznik lahko izvede maksimalno. S spremljanjem upada hitrosti nadzorujemo vpliv utrujenosti na izvedbo in s tem indi- vidualiziramo vadbeno obremenitev. Ugo- tovljeno je bilo, da število ponovitev, ki jih posameznik lahko izvede pri predhodno relativno določenem bremenu, zelo varii- ra med posamezniki. Število ponovitev pri določenem bremenu je torej odvisno od spola, izkušenj z vadbo za moč, vrste vad- be v preteklosti in moči posameznika (We- akley idr., 2021). Spremljanje upada hitrosti je smiselno na vsaki vadbeni enoti posebej, saj se je medobiskovna zanesljivost števila ponovitev pri upadih hitrosti za 10, 20 in 30 % izkazala za zelo slabo (Pearson idr., 2020; Weakley, Ramirez-Lopez idr., 2020). Ravno nasprotno pa povprečna hitrost in mehan- ska moč posamezne serije kažeta odlično medobiskovno zanesljivost, seveda če je vaja izvedena z istim relativnim (% 1RM) bremenom (Pearson idr., 2020; Weakley, Ramirez-Lopez idr., 2020). Okvirno 40-od- stotni upad hitrosti znotraj serije se približa številu ponovitev do odpovedi. Še posebej pomemben se pristop VBT iz- kaže pri vadbi za hitro moč in maksimalno moč, kjer ima preveliko število ponovitev celo kontraproduktiven vpliv zaradi poja- va utrujenosti in metabolnega stresa na mišico, kar negativno vpliva na izvedbo prihodnjih vadbenih enot ter povzroča spremembo strukture mišičnih vlaken v počasnejša (Weakley idr., 2021). S spremlja- njem upada hitrosti znotraj serije in med serijami imamo torej nadzor nad tem, da je vaja izvedena maksimalno, s čimer kon- troliramo vpliv utrujenosti na izvedbo in posledično lahko večji volumen vadbe za moč izvedemo pri večji intenzivnosti – v eni vadbeni enoti ali daljšem časovnem obdobju. Veslači so izvajali 8-tedensko vadbo za moč z bremeni 80 % 1RM, 5 vajami, 4 se-Slika 6. Prikaz manjšega in večjega upada hitrosti znotraj serije 168 rijami, 2–3-minutnim odmorom, 2-krat na teden, in sicer ena skupina z eksplozivni- mi koncentričnimi ponovitvami do 10 % upada hitrosti in druga skupina s tekočimi koncentričnimi ponovitvami do odpovedi. Ugotovljeno je bilo, da se vadeči hitreje regenerirajo in so pod manjšim psiholo- škim stresom zaradi intenzivnosti vadbe z uporabo VBT kot pri tradicionalni vadbi s ponovitvami do odpovedi (Held idr., 2021). Nižja bremena in večji upad hitrosti pri iz- vedbi eksplozivnih koncentričnih ponovi- tev povzročita večjo utrujenost in poznejši povratek višine CMJ in časa sprinta na 20 m v začetno stanje v primerjavi z manjšim upadom hitrosti in višjim vadbenim bre- menom (60 % 1RM in 40-odstotni upad proti 80 % 1RM in 20-odstotni upad) (Pa- reja-Blanco idr., 2019). Izvedba eksplozivnih koncentričnih ponovitev z večjim upadom hitrosti (40 % proti 20 %) v večji meri po- veča odstotek težkih verig miozina vlaken Ia, medtem ko vadba z manjšim upadom hitrosti v večji meri poveča odstotek težkih verig miozina vlaken IIx (Pareja-Blanco idr., 2017). To z drugimi besedami pomeni, da vadba z manjšim upadom hitrosti znotraj serije privede do izrazitejših prilagoditev hitrejših mišičnih vlaken. Rezultati kaže- jo, da je za iste prilagoditve pri ženskah, v primerjavi z moškimi, priporočljivo izvajati eksplozivne koncentrične ponovitve z ne- koliko večjim upadom hitrosti znotraj seri- je (40 % namesto 20 %) (Walker in Blanco, 2022). Slika 6 povzema bistvene ugotovitve o akutnem in kroničnem vplivu izvedbe vaj pri manjšem in večjem upadu hitrosti zno- traj serije. Upad hitrosti je spremenljivka, ki je obra- tno sorazmerna z velikostjo bremena. Na to opozarjamo zaradi zaključkov nekaterih študij, ki rezultate vadbenih protokolov pri različnih pragih upada hitrosti pripisujejo upadu hitrosti, ne ozirajoč se na velikost bremena, uporabljenega za vadbo. Primer- java učinkov tovrstnih programov vadb je relevantna ob izenačenju volumna vad- be med eksperimentalnim skupinami, saj samo tako lahko pričakujemo dovolj velik vadben impulz, da povzroči drugačne pri- lagoditve mišic med vadbenimi protokoli (Riscart-Lopez idr., 2021; Spudić, 2022). Načrtovanje vadbe Načrtovanje vadbe za moč na osnovi hitro- sti ponovitve je trenutno slabo raziskano. Verjetno zaradi številnih možnosti uporabe VBT, ki se med seboj prepletajo in je dopri- nos posamezne spremenljivke težko sle- dljiv skozi daljše časovno obdobje. Z drugi- mi besedami, na podlagi hitrosti ponovitve je mogoče uspešno načrtovati celoten ma- krocikel vadbe za moč (Rodríguez-Rosell idr., 2021), vendar je glede na poznavanje fizioloških adaptacijskih procesov v mišici in živčnem sistemu verjetno na dolgi rok vadbo za moč učinkovitejše načrtovati s tradicionalnimi metodami vadbe, koncep- te VBT pa uporabiti v ključnih obdobjih razvoja maksimalne moči in hitre moči. V naslednjih poglavjih podajamo ključne informacije o prilagajanju intenzivnosti, načrtovanju vadbene enote in načrtovanju daljšega obdobja vadbe na osnovi VBT na podlagi trenutnih izsledkov v literaturi. Prilagajanje intenzivnosti Določitev 1RM s pomočjo odnosa breme- -hitrost nam omogoča določitev območja vadbe glede na intenzivnost, torej hitrost ponovitve (Marques, 2017). Poznamo dva pristopa: Slika 7, A) izbira absolutnega bre- mena za doseganje ciljne hitrosti ponovi- tve (primer na sliki: 0,8 m/s je 36 kg) in B) določanje relativnega bremena in spre- mljanje hitrosti ponovitve (primer na sliki: 40 % 1RM je 0,75 m/s). Obe metodi omo- gočata učinkovito programiranje vadbe. Tretja metoda, ki temelji na priporočilih proizvajalcev, ki pa niso podkrepljena z znanstvenimi raziskavami (Slika 9), je me- toda območij absolutnih hitrosti za razvoj določene vrste moči. Poleg tega se mora- mo zavedati, da je povprečna hitrost po- novitve odvisna od amplitude vaje, torej se absolutne vrednosti razlikujejo med različ- no velikimi posamezniki in predvsem med različnimi vajami, in da je absoluten pristop lahko zavajajoč. Tovrsten pristop bi imel smisel samo, če bi iz analize hitrosti giba- nja v koncentričnem delu tehnične prvine določenega športa razbrali hitrost gibanja in nato pri vadbi vedno izbrali velikost bre- mena, ki bi se ob maksimalni izvedbi po kriteriju hitrosti približalo športno specifič- nemu gibanju. Kontrola nad največjo hitrostjo ponovitev (glede na prejšnjo vadbeno enoto ali zno- traj vadbene enote – iz serije v serijo) nam v primerjavi s tradicionalno vadbo omogo- ča prilagajanje velikosti bremena (manjša- nje, večanje) glede na trenutne (dnevne) sposobnosti posameznika, s čimer ostaja- mo v območju določene hitrosti ponovitve in posledično stimulaciji želenih fizioloških mehanizmov, odgovornih za razvoj želene strukture moči (npr. hitra moč ali maksi- malna moč). Tovrsten pristop je smiselno uporabljati zaradi hitrostno specifičnih prilagoditev pri vadbi za moč, opisanih v prvem poglavju prispevka. Dnevne razlike v sposobnostih večinoma nastanejo zaradi drugih vsakodnevnih obveznosti športnika, utrujenosti, vadbe drugih gibalnih sposob- nosti ali tehnično-taktičnih prvin v isti vad- beni enoti (Slika 8, rdeča in zelena krivulja). V literaturi se najpogosteje prilagaja breme iz serije v serijo, če se povprečna hitrost serije od predhodne serije razlikuje za 0,06 m/s (Weakley idr., 2021), kar presega napa- ko meritve. Kljub dobrim teoretičnim izho- Slika 7. Povzetek pregleda literature akutnih in kroničnih učinkov vadbe z majhnim in velikim upa- dom hitrosti znotraj serij pri istem relativnem bremenu (Jukic idr., 2022; Pareja-Blanco idr., 2017; We- akley idr., 2021) raziskovalna dejavnost 169 diščem pa še nimamo nedvoumnih doka- zov o tem, da bi bil pristop učinkovitejši od vadbe brez prilagajanja bremena (torej pri manjši ali večji hitrosti izvedbe z istim, neprilagojenim, bremenom) in kontrolo upada hitrosti (npr. serija zaradi utrujenosti, izvedena z manjšo hitrostjo izvedbe kot načrtovano, vendar z omejenim številom ponovitev z % upada hitrosti), seveda ob pogoju, da so ponovitve izvedene z name- nom doseganja čim večje hitrosti vaje ob vsaki ponovitvi. Spremembe hitrosti ponovitve so lahko posledica utrujenosti (pretreniranosti), potenciacije ali drugega napredka v spo- sobnostih. Pri tem je pomembno, da loči- mo spremembe, ki so lahko posledica na- pake v meritvi (angl. SEE – standard error of measurement), in spremembe zaradi dejanskega napredka kot posledica vadbe (angl. MDC – minimal detectable change). Vrednost 0,1 m/s se je izkazala za MDC pri različnih vajah in jo v praktične namene lahko uporabimo kot pokazatelj napredka oziroma poslabšanja (Weakley idr., 2021). Torej, če pri istem bremenu v naslednji vad- beni enoti ugotovimo zmanjšanje največje povprečne hitrosti pri izvedbi vaje, ki pre- sega 0,1 m/s, lahko spremembo pripišemo utrujenosti, in obrnjeno, če po določenem obdobju vadbe ugotovimo povečanje naj- večje povprečne hitrosti pri izvedbi vaje, ki presega 0,1 m/s, lahko spremembo pripiše- mo izboljšanju delovanja živčno-mišičnega sistema. Načrt obremenitve znotraj vad- bene enote Najpogostejši uporabljeni načini prilagaja- nja obremenitve v vadbeni enoti na pod- lagi VBT so predstavljeni v Tabeli 4. Bistven pristop, ne glede na uporabljeno metodo vadbe, je variabilno breme, določeno gle- de na hitrost ponovitve. Torej velikost bre- mena znotraj vadbene enote spreminjamo tako, da je vadeči sposoben vajo izvajati z želeno hitrostjo glede na cilje vadbene enote (opis postopka prilagajanja bremena znotraj vadbene enote v poglavju Prilaga- janje intenzivnosti). Metode se nato razliku- jejo še po številu serij (določeno, prilago- dljivo) in številu ponovitev, ki je večinoma določeno z odstotkom upada hitrosti po- novitve. Slika 8. Določanje relativne intenzivnosti vadbe s pomočjo hitrostjo izvedbe Opomba. r2 = determinacijski koeficient regresijskega odnosa; v 0 = največja teoretična hitrost; Breme 0 = največje teoretično breme; 1RM = največje breme pri eni ponovitvi vaje. Slika 9. Prikaz prilagajanja bremena glede na trenutne (dnevne) sposobnosti vadečega 170 Načini stopnjevanja obreme- nitve skozi daljše časovno obdobje Trenutno v literaturi primanjkuje raziskav, ki bi primerjale učinke različnih načinov programiranja vadbe na osnovi hitrosti iz- vedbe ponovitev. Treba je poudariti, da so opisani načini v literaturi predstavljeni zelo površno, brez dolgoročnega cilja pri vadbi za moč. Prav cilj bi moral biti vodilo za izbi- ro primernih metod za dosego tega. Zato mora biti bralec kritičen do informacij, ki nam jih posreduje trenutna literatura, nekaj jih predstavljamo v nadaljevanju. Avtorji opisujejo štiri različne načine spre- minjanja velikosti bremena in posledično hitrosti izvedbe skozi daljše časovno obdo- bje (Riscart-Lopez idr., 2021; Rodríguez-Ro- sell idr., 2021) (Slika 10), in sicer: a) linearno povečevanje bremena (zmanjševanje hitro- sti ponovitev), b) dnevno spreminjanje bre- mena (manjšanje/večanje hitrosti ponovi- tev z vadbe na vadbo), c) obrnjeno (linearno zmanjševanje bremena in povečevanje hitrosti ponovitev) ter d) konstantno (prila- gajanje bremena, da je hitrost izvedbe kon- stantna). Srednje trenirani moški (n = 43) so vadbo izvajali 8 tednov s tremi serijami eksplozivnih koncentričnih ponovitev do števila ponovitev pri 20-odstotnem upadu hitrosti znotraj serije, velikostjo bremena 50–85 % 1RM (pri konstantnem bremenu v povprečju 67,5 % 1RM) in 4-minutnim vmesnim odmorom. Med različnimi proto- Tabela 4 Najpogostejši načini prilagajanja vadbenih spremenljivk v okviru vadbene enote Metoda Št. serij Št. ponovitev Velikost bremena Povprečna hitrost serije Določeno Določeno Določeno kot % 1RM z odnosom breme-hitrost Prilagodljivo iz serije v serijo, če se povprečna hitrost serije razlikuje za ± 0,06 m/s Povprečna hitrost serije + upad hitrosti Določeno Prilagodljivo: Št. pon. do določenega % upada hitrosti Določeno kot % 1RM z odnosom breme-hitrost Prilagodljivo iz serije v serijo, če se povprečna hitrost serije razlikuje za ± 0,06 m/s Ciljna hitrost + upad hitrosti Določeno Prilagodljivo: Št. pon. do določenega % upada hitrosti Breme določeno s ciljno hitrostjo serije (npr. 0,7 m/s) Določeno št. serij + upad hitrosti Določeno Prilagodljivo: Št. pon. do določenega % upada hitrosti Določeno kot % 1RM z odnosom breme-hitrost Določeno število ponovitev + upad hitrosti Prilagodljivo: Št. serij, potrebno za izved- bo določenega št. pon. Prilagodljivo: Določeno št. pon. na vadbeni enoti (npr. 25) + št. pon. do določenega % upada hitrosti Določeno kot % 1RM z odnosom breme-hitrost Določeno število ponovitev znotraj serij + upad hitrosti Določeno Prilagodljivo: Št. pon. do določenega % upada hitrosti + št. pon. znotraj serije (npr. 5) Določeno kot % 1RM z odnosom breme-hitrost Opombe. Prirejeno po: »Velocity-Based Training: From Theory to Application«, avtorji J. Weakley, B. Mann, H. G. Banyard in S. Mclaren, 2021, Strength & Conditioning Journal, 43(2), str. 31–49. Slika 11. Primeri prilagajanja bremena skozi vadbeno obdobje (Riscart-Lopez idr., 2021; Rodríguez- -Rosell idr., 2021) Slika 10. Metoda območij absolutnih hitrosti za razvoj različnih struktur moči Opomba. Velocity Based Training Zones Explained, 2023, (https://gymaware.com/velocity_zones/). raziskovalna dejavnost 171 koli niso ugotovili razlik v napredku sprinta na 30 m, bremenu 1RM pri počepu in višini CMJ (Riscart-Lopez idr., 2021). Druga študija, pri kateri so primerjali linearno povečevanje bremena in dnevno prilagajanje bremena, pa poroča o večji učinkovitosti linearnega pristopa (Rodríguez-Rosell idr., 2021). Tudi z vidika praktične uporabnosti se linearni pristop izkaže za ugodnejšega, predvsem enostavnejšega. Poleg spreminjanja velikosti bremena in posledično hitrosti ponovitev, ki določa mehanski stres na mišico, je skozi časov- no obdobje smiselno spreminjati tudi od- stotek upada hitrosti, ki določa metabolni stres na mišico (Sanchez-Medina in Gon- zález-Suárez, 2009). Z vidika stopnjevanja mehanskega stresa na mišico (velikosti sile) je torej smiselno skozi časovno obdobje zmanjševati hitrost ponovitev (povečevati breme) in z vidika zmanjševanja metabol- nega stresa na mišico sočasno zmanjševati upad hitrosti znotraj serije (zmanjševati število ponovitev). Prikaz linearnega sto- pnjevanja intenzivnosti je prikazan na Sliki 11 (levo), prikaz stopnjevanja intenzivnosti v treh mezociklih (blokih) pa na Sliki 11 (de- sno). Prav z vidika prilagoditev nevralnih mehanizmov je pristop vprašljiv, ker gre za maksimalno izvedbo ponovitev, ne glede na hitrost ponovitve, kjer je treba biti po- zoren na pojav centralne utrujenosti (Zając idr., 2015). Podoben koncept prilagajanja obremenitve se lahko izbere tudi na teden- ski ravni oziroma na ravni mikrocikla med tekmovalnim delom sezone, kjer z name- nom kontrole nad utrujenostjo volumen vadbe znižujemo in breme povečujemo, bližje ko smo tekmovanju. Prav tako nam neposredna informacija omogoča, da in- tenzivnost vadbe prilagodimo trenutne- mu stanju pred tekmo, oziroma nam daje informacijo o pripravljenosti športnika na tekmo. Medtem ko je pri prilagajanju bremena hitrosti izvedbe vaje znotraj vadbene eno- te (med ponovitvami in serijami) vodilo maksimalno hitra in močna izvedba – to- rej razmerje med pojavom utrujenosti in potenciacijo –, moramo pri prilagajanju bremena hitrosti izvedbe ponovitev med vadbenimi enotami in skozi daljše časovno obdobje pogledati širšo sliko prilagoditev živčno-mišičnega sistema. Zgodba namreč ni tako enostavna, kot je predstavljena v se- danji literaturi. Dober primer tega je udarni mezocikel, pri katerem je cilj vadbe povzro- čiti nekoliko večjo utrujenost v omejenem časovnem obdobju. Prilagajanje bremena ciljni hitrosti izvedbe, predstavljeno v do- sedanji literaturi, torej ne pride v poštev. V tem primeru bi bilo verjetno smiselno pri izvedbi vaj ciljati na določen odstotek naj- večje hitrosti, izmerjene v spočitem stanju športnika (npr. 80 %), s čimer bi kontrolirali utrujenost pri eksplozivni izvedbi ponovi- tev. Vendar so za navedbo naših predvide- vanj potrebne dodatne raziskave. „Zaključek V članku smo povzeli temelje vadbe za moč na osnovi hitrosti ponovitve. Treba je poudariti, da so vsi predstavljeni koncepti verodostojni samo ob maksimalni izvedbi (»čim hitreje in čim bolj silovito« oziroma s ciljem doseči čim večjo hitrost ponovitve) ter da za učinkovito spremljanje hitrosti po- novitve potrebujemo verodostojno meril- no in programsko opremo, ki jo v zadnjem času zamenjujejo mobilne aplikacije. Ker so vsi predstavljeni koncepti verodo- stojni samo v primeru maksimalne izvedbe, so učinki vadbe za moč na osnovi hitrosti ponovitve z vidika fizioloških mehanizmov usmerjeni predvsem v aktivacijo živčno- -mišičnega sistema, česar trenutna litera- tura ne poudarja. Potencial eksplozivnih ponovitev za povečanje mišične mase je zanemarljiv in prav to je ena izmed najve- čjih pomanjkljivosti dosedanjih raziskav – nepodprtost rezultatov in zasnov študij z dobro poznanimi fiziološkimi mehanizmi prilagoditev živčno-mišičnega sistema na obremenitev pri vadbi za moč. Prilagodi- tve živčno-mišičnega sistema na obreme- nitev so specifične, zato so rezultati študij, ki zaključujejo, da je pristop VBT k vadbi za moč bolj učinkovit od tradicionalnega, pri čemer se primerjajo različne metode (veči- noma pri VBT usmerjene v aktivacijo in pri tradicionalnem treningu v hipertrofijo), po- polnoma nesmiselni in vsebinsko napač- ni. Večina študij, ki poroča o pozitivnejših rezultatih vadbe za moč VBT, namreč sledi tovrstnem pristopu. Ugotavljamo, da lahko govoriti »na osnovi« ali »z merjenjem« hitrosti, konceptualno predstavlja povsem različni zadevi. Slepo držanje hitrosti izvedbe (»na osnovi«) ve- činoma ni povezano z delovanjem živčno- -mišičnega sistema. Podrobneje smo se tej problematiki posvetili v poglavju »Izbira spremenljivke«. Medtem ko je pri vadbi za moč »na osnovi hitrosti izvedbe giba« cilj hitrost izvedbe giba, »vadba za moč z mer- jenjem hitrosti« sledi drugačnemu koncep- tu, ki izhaja iz fizioloških mehanizmov. Pri vadbi z merjenjem hitrosti izvedbe namreč na podlagi hitrosti izvedbe pridobivamo povratno informacijo o kakovosti izvedbe (eksplozivnih koncentričnih) ponovitev, pri čemer podpremo fiziološke procese prila- goditev živčno-mišičnega sistema pri vadbi za moč. Hitrost izvedbe ponovitev je torej Slika 12. Primera postopnega dviga intenzivnosti vadbe s pomočjo hitrosti ponovitve in upada hitrosti (Weakley idr., 2021) 172 posledica teh mehanizmov, ki jim sledimo, in ne cilj, s čimer ne zabrišemo osnovne ideje metod vadbe za moč (Strojnik idr., 2017). Z merjenjem hitrosti si torej omogočimo bolj kakovostno izvedbo vadbe za moč na področjih aktivacije v smislu povratne informacije, ki omogoča določanje opti- malnega števila ponovitev, števila serij in trajanja odmora med serijami/vadbami/ ponovitvami ter pogostosti vadbe. Pri tem je pomembno, ali gre za krajšanje gibalne- ga časa, kjer je pomembna hitrost prirastka sile oziroma pospešek bremena ali končna hitrost gibanja. V zvezi s tem se izbere tudi ustrezna spremenljivka, ki jo spremljamo. Če je mogoče veljavno izračunati pospe- šek ali ga izmeriti, je za gibalni čas to pravi parameter. Če pa gre za direktno meritev hitrosti in je računanje pospeškov proble- matično, je najboljši približek povprečna propulzivna hitrost. Za končno hitrost je glavna spremenljivka največja hitrost. Priporočamo, da trenerji in kineziologi vad- bo na podlagi hitrosti ponovitve uvajajo v vadbo postopno zaradi maksimalne izved- be, velike intenzivnosti vadbe in s tem mo- žnosti za nastanek poškodb (Thompson idr., 2022). Vadba za moč na osnovi hitrosti ponovitve je smiseln pristop k povečeva- nju maksimalne in hitre moči pri večskle- pnih vajah, kjer je namen srednje veliko ali veliko breme premakniti čim hitreje, torej proizvesti veliko mehansko moč. Mehanska moč je namreč spremenljivka, ki v največji meri pojasni učinkovitost pri športno spe- cifičnih gibanjih (npr. sprint, sprememba smeri, skok). Pri izbiri intenzivnosti vadbe svetujemo, da je ciljna hitrost večja, kot jo je posameznik sposoben doseči po teore- tičnem izračunu. Takšen pristop še doda- tno motivira posameznika za maksimalno izvedbo vaje. Povratna informacija o hitrosti ponovitve je lahko tudi kontraproduktivna. Predvsem pri posameznikih z manj izkušnjami z vadbo za moč in šibkejših posameznikih se na račun hitrejše izvedbe poslabša tehnična izvedba gibanja. Zunanja motivacija (doseganje do- ločene hitrosti) lahko torej negativno vpli- va na tehnično izvedbo. To se izkaže v ve- čji variabilnosti pri izvedbi ponovitev vaje znotraj serije, spremljanje upada hitrosti je oteženo, podatki so neverodostojni, vadba ima lahko negativen učinek in možnost za nastanek poškodb se poveča (Thompson idr., 2022). Prav tako dodatna analiza po- datkov in sledenje posameznikov na vsaki vadbeni enoti za trenerje lahko pomeni dodatno delo in nezadovoljstvo. Trenutno vse raziskave zajemajo samo ana- lizo hitrosti v koncentričnem delu pono- vitev. Z vidika transferja v šport smo torej omejeni na športe, ki so izrazito koncentrič- ne narave, saj teh ni veliko. S tega vidika bi bilo v prihodnje smiselno preveriti koncep- te tudi na drugih tipih izvedbe ponovitev (ekscentričnem, ekscentrično-koncentrič- nem [tipa nasprotno gibanje in tipa po- skok] in balističnem koncentričnem – npr. skok iz počepa). Koncepti vadbe s povratno informacijo o hitrosti izvedbe so bili preizkušeni tudi na starostnikih, pri čemer so se metode vadbe za razvoj hitre moči izkazale za pozitivne pri izboljšanju gibalnih sposobnosti (Be- zerra idr., 2019; Orssatto idr., 2018). Trenutno še ni raziskav, ki bi koncepte preverjale na drugih posebnih skupinah, pri katerih je upad moči posledica nevralnih obolenj ali pa je utrujenost eden izmed glavnih ome- jitvenih dejavnikov napredka pri vadbi (npr. vadba pri multipli sklerozi, Parkinsonovi bolezni). Eksploziven način izvedbe vaj z nadzorom nad utrujenostjo ima lahko celo veliko večji potencial pri razvoju moči za posebne skupine kot pa v športu. Na tem področju trenutno ni raziskav, zato bi bilo treba naše predpostavke v prihodnje pre- veriti. V praksi ugotavljamo veliko variabilnost v hitrosti izvedbe vaj pri večjem številu po- novitev (torej velikem, > 20 %, upadu hitro- sti izvedbe). To pomeni, da je težko določiti končno število ponovitev znotraj serije, saj se velikokrat zgodi, da posameznik z eno ponovitvijo pade pod želeno mejo hitro- sti izvedbe, takoj z naslednjo ponovitvijo pa znova poveča hitrost izvedbe in še vedno vadi v omejenem območju upada hitrosti. S tega vidika priporočamo, da se trenerji/kineziologi v praksi držijo pravila dveh ponovitev – torej, da vadeči zaključi izvedbo serije, ko dveh zaporednih pono- vitev ni sposoben izvesti pod določeno mejo upada hitrosti (npr. določena meja s 5-odstotnim upadom hitrosti, posameznik pa 2 zaporedni ponovitvi izvede z več kot 5-odstotnim upadom hitrosti). Predstavljeni koncepti so praktično upora- ben način za relativno prilagajanje breme- na in načrtovanje obremenitve pri inercij- ski vadbi za moč (Spudić, 2022), kjer zaradi narave inercijskega bremena ni mogoče neposredno določiti 1RM. Ne smemo pa pozabiti tudi na to, da je lahko merjenje hitrosti izvedbe giba uporabna povratna informacija za kontrolo tempa izvedbe te- kočih koncentričnih ponovitev, ki se upora- bljajo v metodah povečanja mišične mase in vzdržljivosti v moči. V prihodnje so potrebne dodatne študije, saj kljub predstavljenim konceptom, ki se vsak zase izkažejo kot uporabni v praksi in učinkoviti za povečanje moči, ni empiričnih dokazov o tem, da je sistematična vadba na podlagi hitrosti ponovitve bolj učin- kovita od tradicionalnih metod vadbe za moč (Orange, Hritz, Pearson, Jeffries, Jones, Steele idr., 2022). Te so v literaturi dobro teoretično podkrepljene s fiziološkimi me- hanizmi. Glede na trenutne ugotovitve o učinkovitosti VBT, vzporednice tradicionalni vadbi in praktične izkušnje ima VBT najve- čji potencial za razvoj hitre in maksimalne moči kot komplementarna metoda tradici- onalnim metodam vadbe za moč. Klasično vadbo za moč na področju aktivacije, ki izhaja iz principov delovanja živčno-mišič- nega sistema, lahko torej optimiziramo z merjenjem hitrosti izvedbe ponovitve, ki služi za ugotavljanje učinkovitosti izvedbe predvidenih ponovitev – predvsem eksplo- zivnih koncentričnih. Mehansko gledanje na vadbo za moč kot golo preračunavanje hitrosti, kot je to predstavljeno v dosedanji literaturi, zamegli bistvo vadbe za moč in pomeni korak nazaj pri optimizaciji ciljno usmerjenih protokolov vadbe. „Literatura 1. Aagaard, P., Simonsen, E. B., Andersen, J. L. in Magnusson, P. (2002). Increase rate of force development and neural drive of human skeletal muscle following resistance train- ing. J Appl Physiol, 93, 1318–1326. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.00283.2002 2. Aagaard, P., Simonsen, E. B., Andersen, J. L., Magnusson, P. in Dyhre-Poulsen, P. (2002). Increased rate of force development and neural drive of human skeletal muscle fol- lowing resistance training. Journal of Appli- ed Physiology, 93(4), 1318–1326. https://doi. org/10.1152/japplphysiol.00283.2002 3. Amarante, M., Cyrino, E. S. in Nakamura, F. Y. (2007). Validation of the Brzycki equation for the estimation of 1-RM in the bench press. Revista Brasileira de Medicina do Esporte, 13(1), 40–42. 4. Andersen, L. L., Andersen, J. L., Zebis, M. K. in Aagaard, P. (2010). Early and late rate of force development: Differential adaptive responses to resistance training? Scandinavi- an Journal of Medicine and Science in Sports, 20(1), 162–169. https://doi.org/10.1111/j.1600- 0838.2009.00933.x raziskovalna dejavnost 173 5. Balsalobre-Fernández, C., Geiser, G., Krzysz- kowski, J. in Kipp, K. (2020). Validity and relia- bility of a computer-vision-based smartpho- ne app for measuring barbell trajectory during the snatch. Journal of Sports Sciences, 38(6), 710–716. https://doi.org/10.1080/02640 414.2020.1729453 6. Balsalobre-Fernández, C., Marchante, D., Baz- -Valle, E., Alonso-Molero, I., Jiménez, S. L. in Muñóz-López, M. (2017). Analysis of Weara- ble and Smartphone-Based Technologies for the Measurement of Barbell Velocity in Different Resistance Training Exercises. Front. Physiol., 8(August), 1–10. https://doi. org/10.3389/fphys.2017.00649 7. Banyard, H. G., Nosaka, K. in Haff, G. G. (2017). Reliability and Validity of the Load-Velocity Relationship to Predict the 1RM Back Squat. Journal of Strength and Conditioning Research, 31(7), 1897–1904. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000001657 8. Behm, D. G. in Sale, D. G. (1993a). Intended rather than actual movement velocity de- termines velocity-specific training response. Journal of Applied Physiology, 74(1), 359–368. https://doi.org/10.1152/jappl.1993.74.1.359 9. Behm, D. G. in Sale, D. G. (1993b). Velocity Specificity of Resistance Training. Sports Me- dicine, 15(6), 374–388. 10. Bezerra, E. D. S., Pinto, S., Nogueira, T., Men- des, L., Avelino, A., Streit, I. in Abderrahman, A. Ben. (2019). Changes Neuromuscular and Functional Performance of Elderly After Ve- locity-based Resistance Training. The Swedish Journal of Scientific Research, 6(1), 51–56. 11. Bobbert, M. F. (2012). Why is the force-velo- city relationship in leg press tasks quasi-li- near rather than hyperbolic? J Appl Physiol, 112(12), 1975–1983. https://doi.org/10.1152/ japplphysiol.00787.2011 12. Conceição, F., Fernandes, J., Lewis, M., Gon- zaléz-Badillo, J. J. in Jimenéz-Reyes, P. (2016). Movement velocity as a measure of exerci- se intensity in three lower limb exercises. Journal of Sports Sciences, 34(12), 1099–1106. https://doi.org/10.1080/02640414.2015.1090 010 13. Cormie, P., McGuigan, M. in Newton, R. (2011a). Developing Maximal Neuromuscular Power, Part 1. Sports Medicine, 41(1), 17–38. https://doi.org/10.1002/polb.23243 14. Cormie, P., McGuigan, M. in Newton, R. (2011b). Developing Maximal Neuromuscular Power, Part 2. Sports Medicine, 41(2), 125–146. 15. Del Vecchio, A., Casolo, A., Dideriksen, J. L., Aagaard, P., Felici, F., Falla, D. in Farina, D. (2022). Lack of increased rate of force deve- lopment after strength training is explained by specific neural, not muscular, motor unit adaptations. Journal of Applied Physiology, 132(1), 84–94. https://doi.org/10.1152/ja- pplphysiol.00218.2021 16. Dorrell, H. F., Moore, J. M., Gee, T. I., Dorrell, H. F., Moore, J. M., Comparison, T. I. G. in Mo- ore, J. M. (2020). Comparison of individual and group-based load-velocity profiling as a means to dictate training load over a 6-week strength and power intervention dictate training load over a 6-week strength and power intervention. Journal of Sports Scien- ces, 00(00), 1–8. https://doi.org/10.1080/0264 0414.2020.1767338 17. García-Ramos, A., Pestaña-Melero, F. L., Pérez-Castilla, A., Rojas, F. J. in Gregory Haff, G. (2018). Mean Velocity vs. Mean Propulsive Velocity vs. Peak Velocity: Which Variable Determines Bench Press Relative Load With Higher Reliability? Journal of Strength and Conditioning Research, 32(5), 1273–1279. 18. González-Badilo, J. in Sánchez-Medina, L. (2010). Movement Velocity as a Measure of Loading Intensity in Resistance Training. Int J Sports Med, 31(April), 346–352. 19. Haff, G. G. in Nimphius, S. (2012). Training principles for power. Strength and Con- ditioning Journal, 34(6), 2–12. https://doi. org/10.1519/SSC.0b013e31826db467 20. Held, S., Hecksteden, A., Meyer, T. in Donath, L. (2021). Improved Strength and Recovery After Velocity-Based Training : A Randomi- zed Controlled Trial. International Journal of Sports Physiology and Performance, 1–9. 21. Held, S., Speer, K., Rappelt, L., Wicker, P. in Donath, L. (2022). The effectiveness of tra- ditional vs. velocity-based strength training on explosive and maximal strength perfor- mance: A network meta-analysis. Frontiers in Physiology, 13(August), 1–11. https://doi. org/10.3389/fphys.2022.926972 22. Helms, E. R., Storey, A., Cross, M. R., Brown, S. R., Lenetsky, S., Ramsay, H., Dillen, C. in Zourdos, M. C. (2017). RPE and velocity relationships for the Back Squat, Bench Press, and Deadlift in Powerlifters. Jour- nal of Strength and Conditioning Research, 31(2), 292–297. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000001517 23. Hernández-Davó, J. L. in Sabido, R. (2014). Rate of force development; Reliability, im- provements and influence on performance. European journal of human movement, 33(De- cember), 46–69. 24. Hirsch, S. M. in Frost, D. M. (2019). Considerati- ons for Velocity-Based Training : The Instruction to Move “ As Fast As Possible ” Is Less Effective Than a Target Velocity. 15. 25. Id, K. L., Wang, X., Han, M., Li, L., Id, G. P. N. in Id, Y. L. (2021). Effects of velocity based training vs . traditional 1RM percentage-ba- sed training on improving strength , jump , linear sprint and change of direction speed performance : A Systematic review with me- ta-analysis. PLoS ONE, 16(11), 1–17. https://doi. org/10.1371/journal.pone.0259790 26. Izquierdo, M., González-Badillo, J. J., Häkki- nen, K., Ibáñez, J., Kraemer, W. J., Altadill, A., Eslava, J. in Gorostiaga, E. M. (2006). Effect of loading on unintentional lifting velocity declines during single sets of repetitions to failure during upper and lower extremi- ty muscle actions. International Journal of Sports Medicine, 27(9), 718–724. https://doi. org/10.1055/s-2005-872825 27. Jaric, S. (2015). Force-velocity Relationship of Muscles Performing Multi-joint Maximum Performance Tasks. Int J Sports Med., 36(9), 699–704. 28. Jidovtseff, B., Croisier, J. L., Lhermerout, C., Serre, L., Sac, D. in Crielaard, J. M. (2006). The concept of iso-inertial assessment: Reprodu- cibility analysis and descriptive data. Isokine- tics and Exercise Science, 14(1), 53–62. https:// doi.org/10.3233/ies-2006-0221 29. Jovanović, M. in Flanagan, E. P. (2014). RESE- ARCHED APPLICATIONS OF VELOCITY BASED STRENGTH TRAINING. Cond., J. Aust. Strength, 22(2), 58–69. 30. Kawamori, N. in Haff, G. G. (2004). The op- timal training load for the development of muscular power. Journal of Strength and Con- ditioning Research, 18(3), 675–684. https://doi. org/10.1519/1533-4287(2004)18<675:TOTLFT> 2.0.CO;2 31. Kawamori, N. in Newton, R. U. (2006). Velo- city Specificity of Resistance Training: Actu- al Movement Velocity Versus Intention to Move Explosively. National Strength and Con- ditioning Association, 28(2), 86–91. 32. Maffiuletti, N. A., Aagaard, P., Blazevich, A. J., Folland, J., Tillin, N. in Duchateau, J. (2016). Rate of force development: physiological and methodological considerations. Euro- pean Journal of Applied Physiology, 116(6), 109–1116. https://doi.org/10.1007/s00421- 016-3346-6 33. Marques, M. C. (2017). Movement velocity vs. strength training. Motricidade, 13(1), 1–2. https://doi.org/10.6063/motricidade.12080 34. McBride, J., Triplett-McBride, T., Davie, A. in Newton, R. U. (2002). The Effect of Heavy- Vs. Light-Load Jump Squats on the Deve- lopment of Strength, Power, and Speed. Jo- urnal of Strength and Conditioning Research, 16(1), 75–82. 35. Nagata, A., Doma, K., Yamashita, D., Hase- gawa, H. in Mori, S. (2020). The effect of au- gmented feedback type and frequency on velocity-based training-induced adaptation and retention. Journal of Strength and Condi- tioning Research, 34(11), 3110–3117. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000002514 36. Orange, S. T., Hritz, A., Pearson, L., Jeffries, O., Jones, T. W. in Steele, J. (2022). Comparison of the effects of velocity-based vs. traditional resistance training methods on adaptations in strength, power, and sprint speed: A sys- tematic review, meta-analysis, and quality of 174 evidence appraisal. Journal of Sports Sciences, 40(11), 1220–1234. https://doi.org/10.1080/02 640414.2022.2059320 37. Orange, S. T., Hritz, A., Pearson, L., Jeffries, O., Jones, T. W., Steele, J., Sciences, S. in Tyne, N. U. (2022). Effects of velocity-based training vs. alternative resistance training on chan- ges in strength, power and sprint speed: a systematic review, meta-analysis and quali- ty of evidence appraisal. J Sports Sci, 40(11), 1220–1234. 38. Orssatto, L. B. da R., Cadore, E. L., Andersen, L. L. in Diefenthaeler, F. (2018). Why Fast Ve- locity Resistance Training Should Be Priori- tized for Elderly People. Strength and Con- ditioning Journal, 41(1), 105–114. https://doi. org/10.1519/ssc.0000000000000407 39. Pareja-Blanco, F., Rodríguez-Rosell, D., Sán- chez-Medina, L., Sanchis-Moysi, J., Dorado, C., Mora-Custodio, R., Yáñez-García, J. M., Morales-Alamo, D., Pérez-Suárez, I., Calbet, J. A. L. in González-Badillo, J. J. (2017). Effects of velocity loss during resistance training on athletic performance, strength gains and muscle adaptations. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 27(7), 724–735. https://doi.org/10.1111/sms.12678 40. Pareja-Blanco, F., Villalba-Fernández, A., Cor- nejo-Daza, P. J., Sánchez-Valdepeñas, J. in González-Badillo, J. J. (2019). Time course of recovery following resistance exercise with different loading magnitudes and velocity loss in the set. Sports, 7(3), 1–10. https://doi. org/10.3390/sports7030059 41. Pearson, M., García-Ramos, A., Morrison, M., Ramirez-Lopez, C., Dalton-Barron, N. in Wea- kley, J. (2020). Velocity loss thresholds reliably control kinetic and kinematic outputs during free weight resistance training. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(18), 1–11. https://doi.org/10.3390/ ijerph17186509 42. Pérez-Castilla, A., Jiménez-Reyes, P., Haff, G. G. in García-Ramos, A. (2021). Assessment of the loaded squat jump and countermove- ment jump exercises with a linear velocity transducer: which velocity variable provides the highest reliability? Sports Biomechanics, 20(2), 247–260. https://doi.org/10.1080/1476 3141.2018.1540651 43. Pérez-Castilla, A., Jukic, I. in García-Ramos, A. (2021). Validation of a novel method to assess maximal neuromuscular capacities through the load-velocity relationship. Journal of Bi- omechanics, 127(August), 14–17. https://doi. org/10.1016/j.jbiomech.2021.110684 44. Pérez-Castilla, A., Piepoli, A., Delgado-Gar- cía, G., Garrido-Blanca, G. in García-Ramos, A. (2019). Reliability and concurrent validity of seven commercially available devices for the assessment of movement velocity at different intensities during the bench press. Journal of Strength and Conditioning Research, 33(5), 1258–1265. https://doi.org/10.1519/ jsc.0000000000003118 45. Pérez-Castilla, A., Piepoli, A., Garrido-Blanca, G., Delgado-García, G., Balsalobre-Fernán- dez, C. in García-Ramos, A. (2019). Precision of 7 commercially available devices for pre- dicting bench-press 1-repetition maximum from the individual load–velocity relation- ship. International Journal of Sports Physiology and Performance, 14(10), 1442–1446. https:// doi.org/10.1123/ijspp.2018-0801 46. Pérez-Castilla, A., Ramirez-Campillo, R., Fer- nandes, J. F. T. in García-Ramos, A. (2022). Fe- asibility of the 2-point method to determine the load−velocity relationship variables du- ring the countermovement jump exercise. Journal of Sport and Health Science, 00, 1–9. https://doi.org/10.1016/j.jshs.2021.11.003 47. Perez-Castilla, A., Suzov, D., Domanovic, A. in Fernandes, John F.T. Garcia-Ramos, A. (2021). Validity of Different Velocity-Based Methods and Repetitions-To-Failure Equati- ons for Predicting the 1Repetition Maximum During 2 Upper-Body Pulling Exercises. Jo- urnal ofStrength and Conditioning Researc, 35(7), 1800–1808. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000003076 48. Randell, A. D., Cronin, J. B., Keogh, J. W. L., Gill, N. D. in Pedersen, M. C. (2011). Effect of in- stantaneous performance feedback during 6 weeks of velocity-based resistance train- ing on sport-specific performance tests. J Strength Cond Res, 25(1), 87–93. www.nsca- -jscr.org 49. Richens, B. in Cleather, D. J. (2014). The relati- onship between the number of repetitions performed at given intensities is different in endurance and strength trained athletes. Biology of Sport, 31(2), 157–161. https://doi. org/10.5604/20831862.1099047 50. Riscart-Lopez, J., Rendeiro-Pinho, G., Mil- -Homens, P., Soares-daCosta, R., Loturco, I., Pareja-Blanco, F. in Leon-Prados, J. A. (2021). Effects of Four Different Velocity-Based Training Programming Models on Strength Gains and Physical Performance. Journal of strength and conditioning research, 35(3), 596–603. 51. Rodríguez-Rosell, D., Martínez-Cava, A., Yáñez-García, J. M., Hernández-Belmonte, A., Mora-Custodio, R., Morán-Navarro, R., Pallarés, J. G. in González-Badillo, J. J. (2021). Linear programming produces greater, ear- lier and uninterrupted neuromuscular and functional adaptations than daily-undu- lating programming after velocity-based resistance training. Physiology and Behavior, 233(January). https://doi.org/10.1016/j.phys- beh.2021.113337 52. Rosell, D. R. in Custodio, R. M. (2018). Relation- ship Between Velocity Loss and Repetitions in Reserve in the Bench Press and Back Squat Exercises. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 1–11. https://doi.org/10.1519/ JSC.0000000000002881 53. Sale, D. G. (1988). Neural adaptation to resis- tance training. Medicine and science in sports and exercise, 20(5), 135–145. 54. Samozino, P., Rejc, E., Di Prampero, P. E., Belli, A. in Morin, J. B. (2012). Optimal force-velo- city profile in ballistic movements-Altius: Citius or Fortius? Medicine and Science in Sports and Exercise, 44(2), 313–322. https://doi. org/10.1249/MSS.0b013e31822d757a 55. Sánchez-Medina, L., González-Badillo, J. J., Pérez, C. E. in Pallarés, J. G. (2014). Velocity- and power-load relationships of the bench pull vsBench press exercises. International Journal of Sports Medicine, 35(3), 209–216. https://doi.org/10.1055/s-0033-1351252 56. Sanchez-Medina, L. in González-Suárez, J. (2009). Velocity loss as an indicator of neuro- muscular fatigue during resistance training. Medicine & Science in Sports, 43(April), 142– 152. https://doi.org/10.1249/MSS.ObO 57. Spudić, D. (2022). PRIMERJAVA RAZLIČNIH PROTOKOLOV INERCIJSKE VADBE ZA MOČ NOG. V Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=139102 58. Strojnik, V., Štirn, I. in Dolenec, A. (2017). Struktura moči kot izhodišče vadbe za moč. Šport: revija za teoretična in praktična vpraša- nja športa, 65(1/2), 153–158. 59. Thompson, S. W., Olusoga, P., Rogerson, D., Ruddock, A. in Barnes, A. (2022). “Is it a slow day or a go day?”: The percepti- ons and applications of velocity- based training within elite strength and con- ditioning. International Journal of Sports Science & Coaching, 0(0), 1–12. https://doi. org/10.1177/17479541221099641 60. Walker, J. R. S. in Blanco, F. P. (2022). Velocity - based resistance training : do women need greater velocity loss to maximize adaptati- ons ? European Journal of Applied Physiology, 122(5), 1269–1280. https://doi.org/10.1007/ s00421-022-04925-3 61. Weakley, J., Mann, B., Banyard, H. G. in Mcla- ren, S. (2021). Velocity-Based Training: From Theory to Application. Strength & Condi- tioning Journal, 43(2), 31–49. https://doi. org/10.1519/SSC.0000000000000560 62. Weakley, J., Mclaren, S., Ramirez-lopez, C., García-, A., Dalton-barron, N., Banyard, H., Mann, B., Weaving, D. in Jones, B. (2022). Ap- plication of velocity loss thresholds during free-weight resistance training: Responses and reproducibility of perceptual, metabo- lic, and neuromuscular outcomes. Journal of Sports Sciences, 00(00), 1–9. https://doi.org/10 .1080/02640414.2019.1706831 63. Weakley, J., Ramirez-Lopez, C., McLaren, S., Dalton-Barron, N., Weaving, D., Jones, B., Till, K. in Banyard, H. (2020). The effects of 10%, 20%, and 30% velocity loss thresholds raziskovalna dejavnost 175 on kinetic, kinematic, and repetition cha- racteristics during the barbell back squat. International Journal of Sports Physiology and Performance, 14(2), 180–188. https://doi. org/10.1123/ijspp.2018-1008 64. Weakley, J., Wilson, K. M., Till, K., Read, D. B., Darrall-Jones, J., Roe, G. A. B., Phibbs, P. J. in Jones, B. (2019). Visual feedback attenuates mean concentric barbell velocity loss and improves motivation, competitiveness, and perceived workload in male adolescent athletes. Journal of Strength and Conditio- ning Research, 33(9), 2420–2425. https://doi. org/10.1519/JSC.0000000000002133 65. Weakley, J., Wilson, K., Till, K., Banyard, H., Dyson, J., Phibbs, P., Read, D. in Jones, B. (2020). Show Me, Tell Me, Encourage Me: The Effect of Different Forms of Feedback on Resistance Training Performance. Journal of Strength & Conditioning Research, 34(11), 3157–3163. 66. Zając, A., Chalimoniuk, M., Gołas̈, A., Lngfort, J. in Maszczyk, A. (2015). Central and pe- ripheral fatigue during resistance exercise - A critical review. Journal of Human Kinetics, 49(1), 159–169. https://doi.org/10.1515/hu- kin-2015-0118 67. Zhang, X., Feng, S., Peng, R. in Li, H. (2022). The Role of Velocity-Based Training ( VBT ) in Enhancing Athletic Performance in Trained In- dividuals : A Meta-Analysis of Controlled Trials. dr. Darjan Spudić, mag. kin. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport darjan.spudic@fsp.uni-lj.si 176 Knowledge of mountaineers and alpinists about high-altitude illness Abstract When physically active at the altitude of 2,500 meters or more, a person can develop one or more types of high-altitude illness (HAI): acute HAI, high-altitude cerebral oedema or high-altitude pulmonary oedema. The number of HAI cases is increasing. It is essential that an individual pre- vents HAI by good tour preparation and gradual acclimatisation. If problems do occur, first aid knowledge (FA) is of vital importance. FA is based on recognizing signs and symptoms of the illness early on. When HAI occurs, ascending has to stop. If the person’s condition does not improve, immediate descend and medical help are vital. The aim of the research was to find out the level of first aid knowledge of Slovene mountaineers and alpinists. 21% of 307 interviewees have already experienced one type of HAI. The alpinists and mountaineers who took part in the research, are well aware of the risks posed by high altitude. The majority also has a good knowledge of FA in the case of HAI. The percentage of right answers is around 90%. The knowledge of alpinists is in some cases statistically significantly better (p < 0,05) than that of mountaineers. The interviewees are less familiar with some symptoms and signs of different HAI types. Mountaineers and alpinists are aware that there is room for improvement, especially in the field of medicine application for treating and preventing HAI complications. Keywords: acute high-altitude illness, high-altitude cerebral oedema, high-altitude pulmonary oedema, alpinism, mountaineering Izvleček Pri gibanju na višini 2500 metrov ali več se lahko pri posamezniku razvije ena ali več oblik višin- ske bolezni (VB): akutna VB, možganski edem ali pljučni edem. Pojavnost VB narašča. Bistveno je, da posameznik z dobro pripravo na turo ter po- stopno aklimatizacijo prepreči pojav VB, če pa se zapleti pojavijo, je pomembno znanje prve pomoči (PP). PP temelji na zgodnjem prepozna- vanju znakov in simptomov bolezni. Ob pojavu bolezni je treba prenehati z vzpenjanjem, če se stanje ne izboljša, sta nujna takojšnji sestop in zdravniška pomoč. Namen raziskave je bil ugo- toviti, kakšno je znanje slovenskih alpinistov in planincev o PP pri VB. Izmed 307 anketiranih jih je 21 % že imelo eno izmed oblik VB. Anketirani alpi- nisti in planinci so dobro seznanjeni s tveganji, ki jih predstavlja višja nadmorska višina, tudi njiho- vo znanje o ukrepih PP pri VB je povečini dobro. Deleži pravilnih odgovorov se gibljejo okrog 90 %. Znanje alpinistov je v nekaterih primerih sta- tistično značilno (p < 0,05) boljše od planincev. Anketirani slabše poznajo nekatere simptome in znake različnih oblik VB. Področje, pri katerem si tako alpinisti kot planinci želijo pridobiti dodatna znanja, je področje uporabe zdravil za zdravljenje in preventivo zapletov višinske bolezni VB. Ključne besede: akutna višinska bolezen, višinski pljučni edem, višinski možganski edem, alpinizem, planinstvo Damjan Slabe*, Neža Prušnik**, Eva Dolenc Šparovec*, Nina Hiti***, Uroš Kovačič**** Znanje planincev in alpinistov o višinski bolezni *Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Katedra za javno zdravje, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, tel. 041 740 447, e-naslov: damjan.slabe@zf.uni-lj.si ** Solčava 68, 3335 Solčava **** Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Katedra za fizioterapijo, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana **** Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo, Zaloška c. 4, 1000 Ljubljana Foto: Damjan Slabe raziskovalna dejavnost 177 „Uvod Več kot 35 milijonov ljudi vsako leto obišče kraje na visoki nadmorski višini. Te številke iz leta v leto še naraščajo (Smedley & Gro- cott, 2013). V takem okolju se posameznik srečuje s številnimi tveganji za zdravje, mednje sodi tudi obolevnost in smrtnost zaradi višinske bolezni (VB). Z naraščanjem nadmorske višine je poleg znižanja temperature in vlažnosti okolja značilen tudi padec barometričnega tlaka, ki povzroči zmanjšanje parcialnega tlaka kisika. Ta hipobarična hipoksija v telesu člo- veka, izpostavljenega višjim nadmorskim višinam, sproži vrsto fizioloških odzivov, ki v večini primerov pomagajo posamezniku prenašati in se prilagoditi okolju z nizko vsebnostjo kisika. Postopek prilagajanja na hipoksijo, imenovan aklimatizacija, je vrsta kompenzacijskih sprememb v več organ- skih sistemih in traja od nekaj dni do nekaj tednov ali celo mesecev (Imray et al., 2010; Paralikar & Paralikar, 2010; Bärtsch & Saltin, 2008; Simon & Simon, 2014). Lahko pa se pojavijo tudi nasprotni, neprilagojeni odzi- vi telesa, ki povzročijo eno od treh oblik VB (Luks et al., 2017). VB je splošno uporabljen izraz za sindrome, ki se pojavijo na nadmor- ski višini nad 2500 metrov in vključuje aku- tno višinsko bolezen (AVB), višinski pljučni edem (VPE) in višinski možganski edem (VME) (Bhagi et al., 2014). Vse tri oblike se lahko med sabo prepletajo (Pavšič, 2014). Glavni dejavniki, ki vplivajo na pojav VB, so: predhodna zgodovina VB (posamezni- kova dovzetnost), pomanjkanje nedavne izpostavljenosti nadmorski višini (aklima- tizacije), večja hitrost vzpona, dosežena nadmorska višina (predvsem višina, na kateri prespimo), preobremenitev, čas iz- postavljenosti visokogorskim razmeram (ure, dnevi, tedni), nizke temperature zraka v okolici, psihofizično stanje posamezni- ka, substance in stanja, ki zavirajo proces aklimatizacije (alkohol, pomirjevala), dolo- čene kronične bolezni dihal in srčno-žilna obolenja (nevromišične bolezni, kronična obstruktivna pljučna bolezen, restriktiv- ne bolezni pljuč, cistična fibroza, okužbe dihal, pljučna hipertenzija, srčne napake). Drugi dejavniki, ki prispevajo k razvoju VB, so: telesni napor, debelost, zemljepisna ši- rina, telesna pripravljenost in majhen vnos tekočine (Maggiorini, 2010; Netzer et al., 2013; Pavšič, 2014, Korzeniewski et al., 2015). Občutljivost na AVB se med moškimi in ženskami ne razlikuje. Otroci in mladostniki so morda manj nagnjeni k AVB, ljudje, sta- ri 40–60 let, pa imajo manjšo nagnjenost k razvoju AVB kot mlajši odrasli (20–40 let) (Luks et al., 2017). Akutna višinska bolezen Akutna višinska bolezen (AVB) je najpogo- stejša oblika VB in se običajno pojavi pri neaklimatiziranih osebah, ki se povzpnejo na nadmorsko višino nad 2500 m, čeprav se lahko pri zelo dovzetnih posameznikih razvije tudi na nižjih nadmorskih višinah (Roach et al., 2018). Prizadene približno 25 % oseb na zmerni nadmorski višini in od 50 % do 85 % oseb, ki se vzpenjajo nad 4000 m nadmorske višine (Eide & Asplund, 2012). AVB se pri posameznikih, ki se na viši- ni 4500–6000 m dvigajo več kot 500 m na dan, pojavi v 40–90 %. Če se posamezniki vzpenjajo počasi, se AVB na 3000–3500 m pojavi v 25–40 % (Luks et al., 2017). Glav- ni simptom AVB je glavobol, ki je običaj- no močnejši ob naporu. Drugi pridruženi simptomi so omotica, slabost, bruhanje, izguba apetita, utrujenost ali izčrpanost in nespečnost (Smedley & Grocott, 2013). Gre za dokaj nespecifične težave, ki se pojavlja- jo tudi pri drugih, v gorah možnih stanjih, npr. izčrpanosti, dehidraciji, podhladitvi, migreni, nekaterih infekcijah, kar nam lah- ko otežuje diagnostiko (Tomazin, 2004; Berendsen et al., 2022). Znaki in simptomi AVB običajno izzvenijo v treh dneh, če se nadmorska višina ne poveča (Mehta et al., 2008). Višinski pljučni edem Višinski pljučni edem (VPE) je življenjsko ogrožajoča nekardiogena oblika pljučnega edema, ki se razvije pri neaklimatiziranih osebah po hitrem vzponu na nadmorsko višino 2000–3000 m (Stream & Grissom, 2008). Pojavnost VPE je na 4500 m do 6 %, na 5500 pa 2–15 %, majhna pa je verjetnost, da se pojavi pod 3000 m (Pavšič, 2014). Za- četek VPE je običajno zapoznel, pojavi se 2–4 dni po prihodu na višjo nadmorsko vi- šino in ni nujno, da se pred tem pojavi AVB. Najpogosteje se pojavlja na nadmorski viši- ni nad 3000 m, vendar se lahko pojavi tudi na nižjih višinah (Mehta et al., 2008). Zgo- dnja diagnoza je lahko težavna, saj so šte- vilni zgodnji znaki in simptomi prisotni pri neprizadetih osebah na višjih nadmorskih višinah, zlasti v hladnem, suhem ali pra- šnem okolju (Taylor, 2011). Zgodnji znaki in simptomi VPE vključujejo dispnejo ob na- poru, utrujenost, kašelj, glavobol, stiskanje v prsih ali nenadno zmanjšanje zmogljivo- sti in povišano telesno temperaturo, ki obi- čajno ne presega 38,5 °C. Kašelj se običajno začne kot suh kašelj, ki napreduje v kašelj z rožnatim, penastim sputumom, redko pa se pojavi sveža kri. Z napredovanjem pljuč- nega edema se kašelj poslabša, zadihanost pa je čutiti tudi v mirovanju, pojavi se lahko tudi cianoza (Bhagi et al., 2014). Višinski možganski edem Višinski možganski edem (VME) je redka, vendar življenjsko nevarna oblika VB, ki se lahko pojavlja že na višini 2500 m, vendar je njegova pojavnost pod 4000 m nadmor- ske višine nizka. Pogostost pojava VME se ocenjuje med 0,1 % in 4 % (Eide & Asplund, 2012). Pri vzponih nad 3000–4000 m se pojavi v približno 0,1–0, 2 % (Pavšič, 2014). Čeprav se VME pogosto pojavi kot nadalje- vanje AVB, se lahko pojavi neodvisno ali pa v povezavi z VPE. Gre predvsem za pretira- no nabiranje tekočine znotraj lobanje, ki ni raztegljiva, zato naraste intrakranialni tlak, ki poškoduje možgane (Simon & Simon, 2014; Tomazin, 2004; Bajrović, 2002). Oseba z VME ima pogosto kombinacije naslednjih znakov in simptomov: glavobol, omotica, vrtoglavica, slabost, zaostanek v odzivnem času in zmedenost. Čeprav so ti simptomi podobni tistim, ki se pojavijo pri AVB, so v tem primeru hujši in lahko napredujejo v hujše znake in simptome, kot so: ataksija, spremenjena stopnja zavesti, nerazumljiv govor, halucinacije, krči. Povečanje intrakra- nialnega tlaka lahko povzroči edem papile, krvavitev v mrežnico in paralizo lobanjskih živcev. Najhujše oblike pa lahko napredu- jejo do možganske herniacije in intrakrani- alne hipertenzije, ki povzroči smrt (Corod- -Artal, 2014). Preprečevanje VB VB je običajno mogoče preprečiti ali vsaj omiliti (Zafren, 2014). Za preprečevanje VB je še vedno najboljši ukrep zadostna akli- matizacija. Splošno vodilo je, da hojo zač- nemo pod 3000 metri nadmorske višine in se postopno vzpenjamo. To pomeni, da naredimo 300 višinskih metrov na dan na nadmorski višini nad 3000 m. Vsakih 2–3 dni je priporočljivo imeti dan počitka (Davis et al., 2005). Strategije za preprečevanje VB poleg predaklimatizacije vključujejo zado- stno uživanje vode in prehrano, bogato z ogljikovimi hidrati (Taylor, 2011; Luks et al., 2017; Imray et al., 2010), kljub temu pa pitje velike količine tekočin ne preprečuje poja- va VB (Berendsen et al., 2022). Prva pomoč pri VB Kdaj in pri kom se bo VB pojavila, je zelo težko napovedati, razvije pa se lahko pri 178 vsakomur, ne glede na stopnjo aklimati- zacije (Pavšič, 2014). Zgodnje in pravilno prepoznavanje simptomov in znakov velja za osnovo učinkovitega zdravljenja VB. Šele ko prepoznamo, za katero obliko VB gre, bomo lahko ustrezno ukrepali (Tomazin, 2004). Nizka vsebnost kisika na visoki nad- morski višini je glavni vzrok za vse oblike, povezane s hipoksijo. Spust z visoke nad- morske višine je zato nujen ukrep zdravlje- nja, pri čemer so zdravila, vključno z do- dajanjem kisika, dopolnilni ukrepi (Netzer et al., 2013; Berendsen et al., 2022). Oboleli osebi je treba omogočiti čim lažji spust. To pomeni brez opreme in nahrbtnika. Ka- dar je mogoče, uporabimo različne vrste transporta (npr. živali, helikopter) (Luks et al., 2014). Oseb, ki so zbolele za katerokoli obliko VB, ne puščamo brez nadzora, saj je razvoj bolezni nepredvidljiv in se stanje lahko hitro poslabša (Žumer & Hajdinjak, 2019; Berendsen et al., 2022). Pri blagi obliki AVB lahko prizadeta oseba ostane na trenutni nadmorski višini, se sprosti, počiva, jemlje antiemetike, vzdr- žuje vnos tekočin in jemlje sredstva proti bolečinam, dokler simptomi ne izzvenijo. Če simptomi vztrajajo ali se celo okrepijo, je priporočljiv spust (Netzer et al., 2013). Ob hujši obliki AVB ter pojavu VME in VPE je spust nujen. Med načrtovanjem spusta lahko uporabimo tudi dodatne ukrepe: aplikacija kisika, hiperbarična komora in uporaba zdravil acetazolamid (Diamox tbl., 250 mg), deksametazon, 10 mg tbl., nifedi- pin (Adalat, 10 mg caps., Cordipin 20 mg tbl.) (Tomazin, 2004). Dobra priprava na vzpon, poznavanje zna- kov in simptomov VB ter ukrepov prve po- moči sta ključna za preprečevanje obolev- nosti in ustrezno pravočasno ukrepanje ob pojavu VB (Simon & Simon, 2014; Letchford et al., 2016). Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje slovenskih alpinistov in planincev o višinski bolezni ter prvi pomoči ob njenem pojavu. „Metode Opis preizkušancev Preizkušanci (anketiranci) so bile osebe, ki se uvrščajo v skupini alpinisti ali planinci. Anketni vprašalnik je začelo izpolnjevati 398 oseb, v celoti pa ga je izpolnilo 307 an- ketirancev, od tega 82 alpinistov in 225 pla- nincev. V analizo so bili vključeni le v celoti rešeni anketni vprašalniki. Skupini planinci in alpinisti smo zaradi boljše predstavljivo- sti o znanju alpinistov o določenih temah med seboj primerjali, vendar naš prvotni namen ni bil primerjava med skupinama. Planinci so nam pri področjih, ki smo jih primerjali, služili kot kontrolna skupina. Merski instrument in postopek zbiranja podatkov Podatke smo zbrali z anketnim vprašalni- kom, sestavljenim na podlagi pregledane strokovne literature (IFRC, 2020; Ahčan, 2006; Glazer in sodelavci, 2005). Vprašalnik smo decembra 2022 preizkusili na desetih anketirancih in za pripombe prosili dva strokovnjaka s področja obravnavane te- matike. Končni vprašalnik je vključeval 27 vprašanj odprtega in eno zaprtega tipa. Razdeljen je bil na štiri sklope: izkušnje in samoocena znanja o VB, znanje o VB, ukre- pi prve pomoči v primeru VB, demografski podatki. Spletni anketni vprašalnik je bil izdelan v odprtokodni aplikaciji za sple- tno anketiranje 1KA (http://beta.1ka.si/). Vprašalnik je bil preizkušancem poslan po elektronski pošti. Prošnjo za posredovanje vprašalnika ciljni populaciji smo poslali Pla- ninski zvezi Slovenije, urednikoma spletnih strani Gore in ljudje in Friko ter na naslove nekaterih planinskih društev in alpinističnih odsekov po Sloveniji. Anketa je bila aktivna od 23. 1. do 5. 2. 2023. Postopek obdelave podatkov Pridobljene podatke smo obdelali s pro- gramskima orodjema Microsoft Office Excel (2015) in SPSS IBM Statistics 26. Z χ2 testom smo preverjali statistično značilne razlike v odgovorih med skupinama planin- ci in alpinisti. Razlike v povprečnih ocenah med skupinama planinci in alpinisti so bile določene s t-testom za neodvisne vzorce ali neparametrično različico Mann-Whitne- yjevega U-testa v primeru nenormalne po- razdelitve. Zaradi lažje predstavljivosti smo podatke vedno predstavili v povprečjih in ne rangih. Meja za statistično značilnost je bila določena pri p < 0,05. „Rezultati Demografski podatki o anketi- rancih Anketni vprašalnik je izpolnilo 307 oseb, 27 % (82) alpinistov in 73 % (225) planincev. Med anketiranimi je bilo 63 % žensk. Naj- večji delež vseh anketirancev (28 %) sodi v starostno skupino 21–30 let, 25 % je starih med 41 in 50 let, 23 % več kot 50 let, 21 % pa med 31 in 40 let, preostali (2 %) so mlajši od 20 let. Slaba tretjina (30 %) vseh anketiranih hodi v hribe več kot 15 let, 23 % med 5 in 10 let, 17 % pa med 10 in 15 let. Anketirani alpinisti statistično značilno dlje (χ2 = 14,241; p = 0,002) obiskujejo gore kot planinci; 35 % je takih, ki hodijo že več kot 15 let, medtem ko je takih planincev 28 %. Večina anketirancev (92 %) se je že pov- zpela nad 2500 m nadmorske višine, 21 % anketiranih je že imelo eno izmed oblik VB. Med njimi jih je 97 % imelo AVB, 2 % VME in 2 % VPE. Zbolelih je 40 % alpinistov in značilno manj (χ2 = 26,684; p = 0,000) – 13 % planincev. Znanje o VB med anketiranimi Povprečje samoocen znanja o VB (na lestvi- ci od 1 do 5) je med alpinisti 2,7 (SD = 0,9), med planinci pa 2 (SD = 0,9), kar je statistič- no značilno (p = 0,000) manj. Preverjali smo poznavanje odziva telesa na višji nadmorski višini. Večina anketirancev je označila, da se poveča frekvenca diha- nja – 82 %, od tega 93 % alpinistov in 78 % planincev. Da se tam poveča srčni utrip v mirovanju, je označilo 91 % alpinistov in 76 % planincev, skupno 80 %. Zvišanje krvne- ga tlaka je označilo 65 % alpinistov in 52 % planincev, skupno 56 %. Da VB lahko preprečimo, je menilo 67 % an- ketirancev, od tega 78 % alpinistov in zna- čilno manj planincev (63 %; χ2 = 6,075; p = 0,009). Alpinisti in planinci v večini dobro poznajo ukrepe za preprečevanje nastanka VB. Večina je kot preventivni ukrep prepo- znala počasno vzpenjanje in zadostno hi- dracijo. Najmanjši delež anketiranih (14 % vseh) bi za preprečevanje pojava simpto- mov in znakov VB uporabil tudi farmakolo- ške ukrepe. Iz Tabele 1 lahko razberemo, da hidracijo, počitek na višini in farmakološke ukrepe bolje poznajo alpinisti. Le manjši delež anketiranih (17 %), od tega 35 % alpinistov in 11 % planincev, je od- govorilo, da poznajo zdravila za prepreče- vanje in lajšanje simptomov in znakov VB. Osebe, ki so označile, da poznajo ta zdra- vila, smo povprašali, katera so imeli s seboj, če so se povzpeli nad 3000 m. Največ jih je imelo Aspirin, Ibuprofen ali Paracetamol (Tabela 2). Kot dejavnik tveganja za nastanek VB so skoraj vsi anketirani prepoznali prehitro vzpenjanje, večina pa dehidracijo in ne- katere kronične bolezni. Pri poznavanju dejavnikov tveganja se skupini alpinisti in raziskovalna dejavnost 179 planinci v večini primerov ne razlikujeta (Tabela 3). Do tega, da poznajo znake AVB, se je opre- delilo 95 % alpinistov in 70 % planincev, 66 % alpinistov in 41 % planincev bi po svo- jem prepričanju prepoznalo VPE ter 68 % alpinistov in 35 % planincev znake AME. V vseh treh primerih se je statistično značilno večji (p < 0,05; p = 0,000) delež alpinistov v primerjavi s planinci opredelil, da pozna znake in simptome VB. V nadaljevanju smo preverjali dejansko poznavanje znakov in simptomov VB. V Tabeli 4 so našteti določe- ni znaki in simptomi ter delež anketiranih, ki se strinja, da se ti pojavljajo pri določe- ni obliki VB. Večina jih kot znak AVB pozna glavobol in izčrpanost. Več kot tri četrtine vseh alpinistov pozna znake in simptome VME, slabše pa VPE. Na osnovi opisa primera planinca, ki je zbolel na turi v visokogorje, smo ugotavljali znanje prve pomoči v primeru pojava AVB. Domnevni primer smo prikazali z nasle- dnjim opisom: »S skupino ste v visokogorju. Povzpeli ste se nad 3000 m nadmorske vi- šine, kjer ste prenočili v planinski koči. Zju- traj vam eden izmed udeležencev pove, da ima zmeren glavobol in da je imel ponoči težave s spanjem.« Delež pravilnih odgovo- rov se pri anketiranih alpinistih giblje okrog 90 % in je v primeru pomena hidracije in skupnega spusta značilno večji (p < 0,05) od deleža pravilnih odgovorov pri skupini planincev. Slaba polovica vseh bi osebo z VB pustila samo počivati v koči (Tabela 5), kar ni ustrezno. Na dodatnem opisu primera planinca s simptomi AVB smo ugotavljali znanje prve pomoči v primeru pojava VPE: »Ker se mu je stanje izboljšalo, ste s skupino nadaljeva- li vzpon. Po nekaj urah hoje opazite, da je začel kašljati in da težko diha, tudi kadar mi- ruje. Pove vam, da ga tišči v prsnem košu.« Delež pravilnih odgovorov je pri anketira- nih alpinistih in planincih visok (okrog 90 %), pri alpinistih značilno višji le v primeru takojšnjega sestopa. Nižji odstotek anketi- ranih pozna farmakološke ukrepe (Tabela 6). „Razprava Ugotavljamo, da so alpinisti in planinci v Sloveniji dobro seznanjeni s tveganji, ki jih predstavlja višja nadmorska višina, njiho- vo znanje o ukrepih prve pomoči pri VB pa je povečini dobro. Vsi anketirani slabše kot ukrepe prve pomoči poznajo nekatere simptome in znake vseh oblik VB, kar pa je nujno za nadaljnje ukrepanje. Največji de- lež anketiranih je informacije o VB dobil v alpinistični ali planinski šoli ter v knjigah in različnih priročnikih, medtem ko Letchford et al. (2016) ugotavljajo, da je bil gorskim tekačem na maratonu Everest glavni vir informacij o VB svetovni splet, Meritta et al. (2007) pa, da je informacije o VB tujim pohodnikom, ki so obiskali Cuzca v Peruju, dal tudi osebni zdravnik. Kar 21 % anketira- nih, od tega 40 % alpinistov, je že imelo eno izmed oblik VB. Med njimi jih je 97 % imelo AVB, 2 % VME in 2 % VPE. Kljub temu, da so v vzorec zajeti večinoma planinci in alpi- nisti z večletnimi izkušnjami in se je večina izmed njih že povzpela nad 2500 m, ta po- datek ni zanemarljiv. Glazer et al. (2005) so ugotovili, da imajo obiskovalci Nepala z več izkušnjami na višji nadmorski višini in tisti, ki so dosegli višjo nadmorsko višino, tudi bolj- še znanje o VB. Spodbudno je, da je večina anketirancev (96 %) v naši raziskavi izkaza- la zanimanje za dodatno izobraževanje o VB. Glazer et al. (2005) poudarjajo, da bi jih večji delež to znanje raje pridobil prek sve- tovnega spleta kot od osebnega zdravnika. Največ se jih želi poučiti o prepoznavanju simptomov in znakov VB, o ukrepih prve Tabela 1 Primerjava poznavanja ukrepov za preprečevanje VB med alpinisti in planinci Ukrepi Alpinisti Planinci p Poskrbimo za počasno vzpenjanje. 95 % 93 % 0,434 Poskrbimo, da zaužijemo dovolj tekočine. 90 % 80 % 0,040* Pred vzponom preživimo več časa na zmerni nadmorski višini. 83 % 78 % 0,299 Na 3–4 dni hoje si vzamemo dan počitka. 78 % 59 % 0,002* Izogibamo se pitju alkohola in kajenju. 76 % 77 % 0,818 Uživamo hrano, bogato z ogljikovimi hidrati. 39 % 42 % 0,720 Med vzponom dvakrat na dan jemljemo zdravilo acetazolamid. 23 % 12 % 0,009* Opomba. * p < 0,05 – obstaja statistično značilna razlika med skupinama alpinisti in planinci. Tabela 2 Posedovanje zdravil ob vzponu nad 3000 metrov ZDRAVILA Sem imel s sabo Salmetrol 6 % Acetazolamid* 1 % Lasix 1 % Deksametazon* 7 % Nifedipin* 2 % Paracetamol 12 % Aspirin 21 % Tadalafil 0 % Ibuprofen 42 % Opomba. * zdravila, ki morajo biti po priporoči- lih v kompletu zdravil za preprečevanje in zdra- vljenje simptomov in znakov VB. Tabela 3 Primerjava poznavanja dejavnikov tveganja za nastanek VB med alpinisti in planinci Alpinisti Planinci p Prehitro vzpenjanje 99 % 98 % 0,690 Nadmorska višina, na kateri oseba živi 98 % 84 % 0,017* Dehidracija 95 % 95 % 0,959 Spanje na visoki nadmorski višini 95 % 79 % 0,031* Nekatere kronične bolezni 94 % 91 % 0,583 Slaba fizična pripravljenost 73 % 83 % 0,037* Prevelik napor 87 % 87 % 0,505 Okužba dihal 85 % 87 % 0,610 Uživanje alkohola 81 % 89 % 0,139 Kajenje 73 % 81 % 0,238 Starost posameznika 56 % 62 % 0,299 Zemljepisna širina 28 % 30 % 0,857 Opomba. * p < 0,05 – obstaja statistično značilna razlika med skupinama alpinisti in planinci. 180 pomoči ter o uporabi zdravil za prepreče- vanje in lajšanje simptomov in znakov VB. Anketirani dobro poznajo odziv telesa na višjo nadmorsko višino – povečanje frekvence dihanja, povečanje frekvence srčnega utripa v mirovanju in rahel dvig krvnega tlaka (Bärtsch & Saltin, 2008). VB je mogoče v večini primerov preprečiti ali pa jo vsaj omiliti (Zafren, 2014), česar se zaveda le 67 % anketiranih. Dobro poznajo tudi de- javnike tveganja in ukrepe za preprečeva- nje nastanka VB. Za osebo, ki se odpravlja na višjo nadmorsko višino, je pomemben dejavnik tveganja, ki ga je mogoče spreme- niti, hitrost vzpona. Za najboljši preventivni ukrep še vedno velja postopno vzpenjanje, ki omogoča, da se fiziološki procesi v telesu prilagodijo zmanjšanemu delnemu tlaku ki- sika na novi (višji) nadmorski višini (Imray et al., 2010; Paralikar & Paralikar, 2010; Bärtsch & Saltin, 2008; Simon & Simon, 2014). Več kot 90 % sodelujočih v raziskavi ve, da lahko prehitro vzpenjanje, dehidracija, spanje na visoki nadmorski višini in nekatere kronične bolezni povečajo tveganje za nastanek VB (Maggiorini, 2010; Netzer et al., 2013; Pav- šič, 2014, Korzeniewski et al., 2015). Večina anketiranih tudi ve, da lahko VB prepreči- mo s počasnim vzpenjanjem. Nizek delež anketiranih (14 %), od tega 23 % alpinistov in 11 % planincev, bi za preprečevanje po- java simptomov in znakov VB uporabil tudi farmakološke ukrepe, kar je razumljivo, saj se od laikov ne pričakuje, da imajo ta spe- cifična znanja, povečini zdravil za zdravlje- nje VB tudi nimajo s seboj. Na splošno v prvi pomoči velja, da bolniku zdravil sami od sebe ne dajemo, razen tistih, ki mu jih je predpisal zdravnik (IFRC 2020), in redkih izjem, kot je dajanje Aspirina pri hudi pr- sni bolečini (Gradišek et al., 2021). Tomazin (2004) navaja, da mora biti vsebina oseb- nega kompleta prve pomoči za vzpon v visokogorju prilagojena posamezniku, sestavljena na podlagi lastnih izkušenj in po nasvetu zdravnika (osebnega ali zdrav- nika na odpravi), ki se spoznata na višinsko medicino in poznata zdravstveno stanje dotičnega posameznika. Avtor navaja tri zdravila, ki morajo biti po njegovem v vsa- kem kompletu za preventivo in zdravljenje zapletov višinske bolezni: nifedipin (Adalat caps. 10 mg, Nifecard ali Cordipin 20 mg tbl.), Dexamethason tbl. 10 mg, acetazola- Tabela 4 Primerjava poznavanja znakov in simp- tomov AVB, AME in VPE med alpinisti in planinci Znaki in simptomi AVB Alpinisti Planinci Glavobol* 97 % 85 % Telesna izčrpanost* 83 % 67 % Slabost* 79 % 8 % Bruhanje 77 % 58 % Težave s spanjem* 74 % 43 % Težko dihanje 67 % 70 % Oteženo dihanje 64 % 60 % Vrtoglavica* 61 % 79 % Izguba apetita* 61 % 36 % Šibkost 61 % 53 % Težave z ravnotežjem 45 % 50 % Motnje vida 29 % 37 % Bolečine v želodcu 23 % 12 % Krvavitev iz nosu 19 % 16 % Krči v želodcu 13 % 9 % Vročina 9 % 4 % Zamašen nos 0 % 0,6 % Znaki in simptomi VPE Alpinisti Planinci Težko dihanje* 93 % 89 % Tiščanje v prsnem košu* 86 % 85 % Pospešeno dihanje 69 % 64 % Rožnat penast izpljunek* 68 % 53 % Pospešeno bitje srca 59 % 53 % Suh kašelj* 53 % 39 % Izčrpanost* 52 % 49 % Glavobol* 19 % 22 % Krvavitev iz nosu 13 % 13 % Povišana telesna temperatura* 7 % 11 % Znaki in simptomi VME Alpinisti Planinci Zmedenost* 89 % 85 % Nerazumljiv govor* 85 % 77 % Glavobol* 84 % 71 % Omotičnost* 75 % 59 % Sprememba zavesti* 75 % 67 % Bruhanje 61 % 59 % Ataktična hoja* 57 % 53 % Izčrpanost 32 % 39 % Oteženo dihanje 23 % 33 % Bolečine v mišicah 5 % 13 % Vročina 5 % 5 % Opomba. * znaki in simptomi VB (AVB, APE, AME). Tabela 5 Primerjava znanja PP med alpinisti in planinci v primeru pojava AVB Alpinisti Planinci p Trditve delež pravilnih odgovorov Damo mu več tekočine. 88 % 77 % 0,020* Spodbudimo ga, da nadaljuje vzpon. 93 % 94 % 0,446 Samega napotimo, naj se spusti nazaj v dolino. 99 % 94 % 0,072 Skupaj se spustimo za 500–1000 m. 85 % 70 % 0,005* Pustimo ga, naj en dan sam počiva v koči. 53 % 58 % 0,257 Opomba. * p < 0,05 – obstaja statistično značilna razlika med skupinama alpinisti in planinci. Tabela 6 Primerjava znanja PP med alpinisti in planinci v primeru pojava VPE Alpinisti Planinci p Trditve delež pravilnih odgovorov Skupaj se spustimo za 500–1000 m. 89 % 86 % 0,300 Nadaljujemo vzpon. 99 % 96 % 0,258 Takoj začnemo sestop. 94 % 80 % 0,001* Če oseba ni alergična, ji damo nifedipin. 18 % 7 % 0,010* Pustimo ga, naj en dan sam počiva. 89 % 82 % 0,104 Spodbudimo ga k telesni dejavnosti. 91 % 87 % 0,212 Ponudimo mu tekočino. 82 % 83 % 0,531 Osebi damo deksametazon. 31 % 17 % 0,006* Če spust ni mogoč, obvestimo gorsko reševalno službo. 96% 92 % 0,140 Opomba. * p < 0,05 – obstaja statistično značilna razlika med skupinama alpinisti in planinci. raziskovalna dejavnost 181 mid (Diamox tbl. 250 mg). Tudi anketirani si želijo pridobiti znanja s področja uporabe zdravil za lajšanje znakov in simptomov VB. Prepoznava simptomov in znakov VB je nujna za nadaljnje ukrepanje (Paralikar & Paralikar, 2010). V primerjavi z dejavniki tve- ganja in ukrepi za preprečevanje VB pa an- ketirani alpinisti in planinci slabše poznajo simptome in znake VME in VPE. Največji de- lež (95 % alpinistov in 70 % planincev) se jih je opredelil, da pozna znake AVB, nižji delež tako alpinistov kot planincev pa, da pozna znake AME in VPE, ki sta življenjsko ogroža- joči obliki VB (Stream & Grissom, 2008; Eide & Asplund, 2012). Glavobol, ki je najpogo- stejši simptom zaradi izpostavljenosti visoki nadmorski višini (Corod-Artal, 2014), je kot simptom AVB prepoznala velika večina (89 %) anketiranih, v nasprotju s študijo Merrit- ta et al. (2007), v kateri je ta simptom prepo- znala manj kot polovica sodelujočih (41 %). Vendar približno polovica gorskih tekačev na maratonu Everest (Letchford et al., 2016) in še večji delež tujih popotnikov, ki so obi- skali nad 3000 metrov visoko ležeči Cuzco v Peruju (Meritta et al., 2007), ni vedelo, da ni varno nadaljevati vzpona ob pojavu blagih simptomov VB. Med drugimi simptomi in znaki AVB so alpinisti in planinci v visokih deležih (> 50 %) prepoznali telesno izčrpa- nost in vrtoglavico, v nižjih deležih (< 50 %) pa so planinci prepoznali težave s spanjem, izgubo apetita in slabost. Večina je težko dihanje in tiščanje v prsnem košu označila kot simptoma VPE. Približno polovica pa bi ob pojavu suhega kašlja in pozneje ro- žnatega penastega izpljunka posumila na VPE. Bhagi et al. (2014) navajajo, da je tudi povišana telesna temperatura znak VPE. V naši raziskavi je le manjši delež (9 %) anketi- ranih povišano telesno temperaturo ozna- čil kot znak VPE. Osebo z razvijajočim se VME bi anketiranci prepoznali po zmede- nosti, nerazumljivem govoru, glavobolu in spremembi zavesti. Ataktično hojo (široko, negotovo hojo) kot simptom VME je prepo- znala dobra polovica anketiranih. Ob pojavu simptomov in znakov AVB je treba vzpenjanje prekiniti. Prizadeta ose- ba mora počivati, vzdrževati vnos tekočin, jemlje lahko sredstva proti bolečinam in slabosti, dokler simptomi ne izzvenijo. Če v doglednem času ni izboljšanja ali pa se stanje celo poslabša, je potreben spust (Davis et al., 2005). Obolele osebe ne sme- mo puščati same, saj je potek bolezni ne- predvidljiv in se stanje lahko hitro poslabša (Ahčan, 2006; Berendsen et al., 2022). Delež pravilnih odgovorov se pri anketiranih alpi- nistih v zvezi s poznavanjem prve pomoči pri AVB giblje okrog 90 % in je v primeru pomena hidracije in skupnega spusta zna- čilno (p < 0,05) večji od deleža pravilnih odgovorov pri planincih. Obolele osebe anketirani ne bi puščali same brez nadzo- ra, skupaj z njo bi se spustili za 500–1000 višinskih metrov, poskrbeli bi za ustrezno hidracijo, približno polovica pa bi jih za lajšanje simptomov uporabila tudi farma- kološke ukrepe. Po drugi strani pa bi slaba polovica vseh osebo z VB pustila samo po- čivati v koči, kar ni ustrezno. Večina (90 %) anketiranih pozna ukrepe prve pomoči v primeru VPE. Pri pojavu VPE je sestop nu- jen, uporabimo pa lahko tudi farmakološke ukrepe (Davis et al., 2005). Med 80 in 95 % anketiranih bi se v tem primeru odločilo za sestop. Večina (93 % vseh) bi se po po- moč obrnila na gorsko reševalno službo, če sestop ne bi bil mogoč. Skupna evropska številka za klic v sili 112 je v Sloveniji med splošno javnostjo dobro poznana, vendar v gorah ni vedno tudi dosegljiva (Slabe, 2018). Slaba tretjina alpinistov in manj pla- nincev bi osebi dalo deksametazon, manj pa nifedipin. Rezultat je pričakovan, saj teh zdravil večina ne nosi s seboj. Letchford et al. (2016) zavzemajo odločno stališče, da je treba narediti več za dvig ravni znanja o VB med osebami, ki se odpravljajo na višjo nadmorsko višino, pri tem pa posebej izpo- stavljajo pomen na scenarijih temelječe in- formacije za uporabo tega znanja v praksi. „Zaključek Visokogorje postaja vse bolj priljubljena destinacija planincev, alpinistov pa tudi drugih (turistov, delavcev na visoki nad- morski višini), zaradi česar se vse več po- sameznikov srečuje s tveganji za nastanek ene od oblik VB. Težave se lahko pojavijo pri vzpenjanju že na nadmorsko višino 2500 metrov, pri ljudeh, ki so dovzetni za VB, tudi nižje. Ugotovili smo, da je znanje alpinistov in planincev o ukrepih prve pomoči pri VB v splošnem zelo dobro, pomanjkljivo pa predvsem v prepoznavanju posameznih oblik VB. Čeprav se je večina sodelujočih v raziskavi v preteklosti že poučila o tej te- matiki, nas ugotovitve raziskave opozarjajo, da bi bilo treba organizirati izobraževanja, na katerih bi lahko zainteresirani obnovili in nadgradili svoje znanje o VB. Le z dobro ozaveščenostjo oseb, ki se odpravljajo v visokogorje, lahko zmanjšamo obolevnost zaradi VB. Spodbudno je, da so sodelujoči v raziskavi motivirani za pridobitev teh znanj. „Literatura 1. Ahčan, U. (2006). Prva pomoč: priročnik s prak- tičnimi primeri (1. izd.). Rdeči križ Slovenije. 2. Bajrović, F. (2002). Patofiziologija možganske oblike akutne višinske bolezni. Pregled literatu- re. MED RAZGL (41), 163–168. 3. Bärtsch, P., & Saltin, B. (2008). General intro- duction to altitude adaptation and moun- tain sickness. Scandinavian Journal of Medi- cine & Science in Sports, 18, 1–10. https://doi. org/10.1111/j.1600-0838.2008.00827.x 4. Berendsen, R. R., Bärtsch, P., Basnyat, B., Mori- tz Berger, M., Hackett, P., Luks, A. M., Richalet, J. P., Zafren, K., Kayser, B., & the STAK Plenary Group (2022). Strengthening Altitude Kno- wledge: A Delphi Study to Define Minimum Knowledge of Altitude Illness for Laypersons Traveling to High Altitude. High altitude me- dicine & biology, 23, 4. https://doi.org/10.1089/ ham.2022.0083 5. Bhagi, S., Srivastava, S., & Singh, S. B. (2014). High-altitude pulmonary edema: review. Jo- urnal of Occpational Health. 56(4), 235–243. https://doi.org/10.1539/joh.13-0256-ra 6. Corod-Artal, F. J. (2014). High-altitude heada- che and acute mountain sickness. Neurolo- gia (English Edition), 29(9), 533–540. https:// doi.org/10.1016/j.nrleng.2012.04.021 7. Davis, P., Pattinson, K., Mason, N., Richards, P., & Hillebrandt, D. (2005). High altitude ill- ness. Journal of the Royal Army Medical Corps, 151(4), 243–249. http://dx.doi.org/10.1136/jra- mc-151-04-05 8. Eide, C. P. T. R., & Asplund, C. A. (2012). Alti- tude illness. Current Sports Medicine Reports, 11(3), 124–130. https://doi.org/10.1249/ jsr.0b013e3182563e7a 9. Glazer, J. L., Edgar, C., & Siegel, M. S. (2005). Awareness of altitude sickness among a sample of trekkers in Nepal. Wilderness & En- vironmental Medicine, 16(3), 132–138. https:// doi.org/10.1580/pr18-04.1 10. Gradišek, P., Grošelj Gorenc, M., & Strdin Košir, A. (Eds.). (2021). Smernice evropskega reani- macijskega sveta za oživljanje 2021 – slovenska izdaja. Slovensko združenje za urgentno me- dicino (SZUM). 11. IFRC (2020). International First Aid, Resust- citation, and Education Guidelines. https:// www.ifrc.org/sites/default/files/2022-02/ EN_GFARC_GUIDELINES_2020.pdf 12. Imray, C., Wright, A., Subudhi, A., & Roach, R. (2010). Acute mountain sickness: pathophysi- ology, prevention and treatment. Progress in Cardiovascular Diseases. 52(6), 467–484. https://doi.org/10.1016/j.pcad.2010.02.003 13. Korzeniewski, K., Nitsch-Osuch, A., Guzek, A., & Juszczak, D. (2015). High altitude pulmona- 182 ry edema in mountain climbers. Respiratory Physiology & Neurobiology, 209, 33–38. https:// doi.org/10.1016/j.resp.2014.09.023 14. Letchford, A., Paudel, R., Thomas, O. D., Bo- oth, A. S., Imray, & C. H. E. (2016). Acute Mo- untain Sickness (AMS) Knowledge Among High Altitude Marathon Runners Competing in the Everest Marathon. Wilderness & envi- ronmental medicine,27, 111–116. https://doi. org/10.1016/j.wem.2015.09.021 15. Luks, A. M., Swenson E. R., & Bärtsch, P. (2017). Acute high-altitude sickness. Eur Respir Rev 26(143): 1–14. doi: https://doi. org/10.1183/16000617.0096-2016 16. Maggiorini, M. (2010). Prevention and tre- atment of high-altitude pulmonary ede- ma. Progress in Cardiovascular Diseases. 52(6), 500–506. https://doi.org/10.1016/j. pcad.2010.03.001 17. Meritta, A. L., Camerlengo, A. B. S., Meyer, C. B. S., & Mull, J. D. (2007). Mountain Sickness Knowledge Among Foreign Travelers in Cu- zco, Peru. Wilderness and Environmental Medi- cine, 18(1), 26–29. https://doi.org/10.1580/06- -WEME-OR-013R.1 18. Mehta, S., Chawla, A., & Kashyap, A. (2008). Acute mountain sickness, high altitude ce- rebral oedema, high altitude pulmonary oe- dema: The current concepts. Medical Journal Armed Forces India, 64(2), 149–153. https://doi. org/10.1016/s0377-1237(08) 80062-7 19. Netzer, N., Strohl, K., Faulhaber, M., Gatterer, H., & Burtscher, M. (2013). Hypoxia-related al- titude illness. Journal of Travel Medicine, 20(4), 247–255. https://doi.org/10. 1111/jtm.12017 20. Paralikar, S. J., & Paralikar, J. H. (2010). High. altitude medicine. Indian Journal of Occu- pational and Environmental Medicine, 14(1), 6. https://doi.org/10.4103/0019-5278.64608 21. Pavšič, T. (2014). Višinska bolezen. In: G. Pro- sen (Ed.), Zbornik II. Šole urgence, Ljubljana, Slovenija, 5. in 6. december 2014. Slovensko združenje za urgentno medicino, 87–95. 22. Roach, R. C., Hackett, P. H., Oelz, O., Bärtsch, P., Luks, A. M., MacInnis, M. J., Baillie, J. K., Achatz, E., Albert, E., Andrews, J. S., Anholm, J. D., Ashraf, M. Z., Auerbach, P., Basnyat, B., Beidleman, B. A., Berendsen, R. R., Berger, M. M., Bloch, K. E., Brugger, H., & Zafren, K. (2018). The 2018 lake louise acute mountain sickness score. High Altitude Medicine & Bio- logy, 19(1), 4–6. https://doi.org/10.1089/ham. 2017.0164 23. Simon, R. B., & Simon, D. A. (2014). Ill- ness at high altitudes. Nursing, 44(7), 36–41. https://doi.org/10.1097/01.nur- se.0000450794.03226.32 24. Slabe, D. (2018). Pričakovanja laične javnosti do »profesionalnih« dajalcev prve pomoči. UJMA, 32, 188–193. 25. Smedley, T., & Grocott, M. P. W. (2013). Acute high-altitude illness: a clinically orientated review. British Journal of Pain, 7(2), 85–94. https://doi.org/10.1177/2049463713 489539 26. Stream, J. O., & Grissom, C. K. (2008). Update on high-altitude pulmonary edema: patho- genesis, prevention, and treatment. Wilder- ness and Environmental Medicine, 19(4), 293. https://doi.org/10.1580/07-weme-rev-173.1 27. Swenson, E. R. (2011). High-Altitude Pul- monary Edema. In: JJ. Yuan, J. Garcia, J. West, C. Hales, S. Rich, S. Archer (Ed), Text- book of Pulmonary Vascular Disease. (pp. 871–888). Springer, Boston, MA. https://doi. org/10.1007/978-0-387-87429-6_61 28. Taylor, A. (2011). High-altitude illnesses: physiology, risk factors, prevention, and tre- atment. Rambam Maimonides Medical Jour- nal, 2(1). https://doi.org/10.5041/ rmmj.10022 29. Tomazin, I. (2004). Višinska bolezen. http:// www.gore-ljudje.net/novosti/1090/ 30. Zafren, K. (2014). Prevention of high altitude illness. Travel Medicine and Infectious Disease, 12(1), 29 – 39. https://doi.org/10.1016/j.tma- id.2013.12.002 31. Žumer, O. N., & Hajdinjak, E. (2019). Višinska bolezen. In: G. Prosen (Ed.), Zbornik VII. Šola urgence, 2019, 2. letnik, 2. cikel (pp. 332–339). Slovensko združenje za urgentno medicino. doc. dr. Damjan Slabe Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta damjan.slabe@zf.uni-lj.si raziskovalna dejavnost 183 Garmin Running Dynamics Pod is not valid for determining contact times while running in place Abstract Garmin Running Dynamics Pod is a sensor that gives a user an insight into several parameters of running dynamics. The accuracy of the data obtained is crucial for the successful monitoring of progress in various sports. The aim of the research was to check the validity of the mentioned device in the determination of contact times, so we compared the obtained data with the data from the bilateral force plate (gold standard). Subjects (n = 11; age = 23 ± 3 years; body weight = 74 ± 17 kg and body height = 176 ± 10 cm) performed three 20-second bouts of running in place of varying intensity, all self-chosen. They started with a slow, followed by medium and finished with a fast intensity. The results showed statistically significant differences in all four conditions (slow, medium, fast, and total frequency; p <0.001) with the lowest bias at high frequency (-81.5 ± 18.4 ms). The Garmin Running Dynamics Pod is designed to calculate running parameters in normal conditions, but it has proved invalid compared to the gold standard for determining running in place contact times. Keywords: running in place, contact time, Garmin Running Dynamics Pod Izvleček Senzor Garmin Running Dynamics Pod uporabni- ku omogoča vpogled v več parametrov dinamike teka. Natančnost pridobljenih podatkov je ključ- nega pomena za uspešno spremljanje napredka pri športni vadbi. Ta največkrat poteka v primer- nem in temu namenjenem okolju, medtem ko je ob pojavu pandemije covida-19 velikokrat pote- kala v omejenem prostoru. Med pogostimi vajami v takšnih razmerah je tek na mestu. Cilj raziskave je bil preveriti veljavnost omenjene naprave pri izračunu kontaktnih časov, zato smo pridobljene podatke primerjali s podatki z bilateralne priti- skovne plošče (zlati standard). Preizkušanci (n = 11; starost = 23 ± 3 leta; telesna masa = 74 ± 17 kg in telesna višina = 176 ± 10 cm) so opravili tri 20-sekundne teke na mestu z različno intenziv- nostjo, ki so jo določili sami. Začeli so s počasnim, nadaljevali s srednjim in končali s hitrim tekom na mestu. Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v vseh štirih pogojih (počasna, srednja, hitra in skupna frekvenca; p < 0,001) z najmanj- šo pristranostjo pri visoki frekvenci (–81,5 ± 18,4 ms). Naprava Garmin Running Dynamics Pod je namenjena zajemanju parametrov pri navadnem teku, vendar se je za določanje kontaktnih časov pri teku na mestu v primerjavi z zlatim standar- dom izkazala za neveljavno. Ključne besede: tek na mestu, kontaktni čas, Garmin Running Dynamics Pod Miha Drobnič, Nina Verdel, Hans-Christer Holmberg, Matej Supej Garmin Running Dynamics Pod ni veljaven za določanje kontaktnih časov pri teku na mestu 184 „Uvod S pandemijo covida-19 smo zaznali precej- šen upad časa, v katerem je posameznik, namenoma ali ne, telesno aktiven. Števi- lo korakov na dan se je zmanjšalo za več kot polovico (Giuntella, Hyde, Saccardo in Sadoff, 2020), vrednost MET (metabolič- ni ekvivalent) je upadla za 1873 minut na teden (Colja, Horvat in Kambič, 2021). V Sloveniji se je gibalna učinkovitost otrok zaradi dvomesečnega zaprtja leta 2020 znižala kar za 13 % (Jurak idr., 2021), odrasli prebivalci Španije so v enakem obdobju za 16,8 % zmanjšali čas telesne aktivnosti in kar za 58,2 % čas hoje v vsakdanjem življe- nju (Castañeda-Babarro, Arbillaga-Etxarri, Gutiérrez-Santamaría in Coca, 2020). Ta- kšna sprememba življenjskega sloga ima negativne dolgoročne posledice za posa- meznikovo zdravje, saj povečuje tveganje za nenalezljive bolezni (Booth, Roberts in Laye, 2012), to pa dodatno obremenjuje zdravstveni sistem. V raziskavi Parm, Aluo- ja, Tomingas in Tamm (2021) je kar 27,5 % vrhunskih športnikov potrdilo, da so zaradi prekinitve treningov ob pojavu pandemije želeli končati svojo športno kariero. V ta- kem obdobju je torej še toliko pomemb- neje poiskati ustrezno alternativo splošni telesni aktivnosti, ki je v normalnih okolišči- nah del vsakdana tako za rekreativce kot za športnike. Ob pogostih zaprtjih in ustavitvah javnega življenja (»lockdown«) se je telesna vadba prestavila v domače okolje, kar prinaša iz- ziv, kako izbrati vadbo in jo prilagoditi tako, da bo primerna za izvajanje v omejenem prostoru z manjšo izbiro športnih pripo- močkov. Poleg sklec, »jumping jackov« in počepov je ena izmed vaj, ki se pogosto uporabljajo v omenjenih pogojih, tek na mestu (Matthies, Harder, Bretterbauer, Gin- ter in Hellbrück, 2021). Do neke mere lahko nadomesti tek in tako predstavlja del vad- be za vzdržljivost oziroma hitrost. Biomehansko vrednotenje telesnih de- javnosti, kot sta tek na mestu in tek, se običajno izvaja v laboratorijskem okolju z uporabo tekaških stez, pritiskovnih plošč in sistemov za tridimenzionalno kinema- tično analizo gibanja (Vannatta, Heinert in Kernozek, 2020). Ta pristop je običajno drag ter športnikom in trenerjem nedostopen, zato so alternativne in cenovno dostopne naprave zelo zaželene. Pogosta izbira, ki ustreza omenjenim pogojem, so senzorji z vgrajenimi pospeškomeri. Z njimi lahko med drugim pridobimo podatke o kontak- tnih časih. Kontaktni časi pri treniranih teka- čih znašajo okoli 210 ms pri hitrosti 4,7 m/s, okoli 140 ms pri hitrosti 7,8 m/s (Nummela, Hämäläinen in Rusko, 2007) in 310 ms pri hitrosti 2,9 m/s (Chan-Roper, Hunter, Myrer, Eggett in Seeley, 2012). Pri vsaki novi napravi, zasnovani za špor- tne ali klinične namene, je treba najprej preveriti njeno veljavnost in zanesljivost. Čeprav so nosljivi senzorji trenutno vodil- ni trend v fitnes industriji (»Wearable Tech Named Top Fitness Trend for 2022«, 2021; Thompson, 2021), se te naprave pogosto tržijo s pretiranimi trditvami o natančno- sti rezultatov, ki so brez trdne znanstvene podlage. Podatki, ki jih pridobimo, so zato lahko nezanesljivi, nekoristni ali celo ško- dljivi za končnega uporabnika (Düking, Fuss, Holmberg in Sperlich, 2018; Sperlich in Holmberg, 2016). Garmin Running Dynamics Pod je komer- cialni senzor z vgrajenim pospeškomerom, ki uporabniku omogoča vpogled v šest parametrov dinamike teka, tudi kontak- tnih časov. Ob pregledu literature nismo zasledili raziskave, ki bi preverila veljavnost omenjenega senzorja pri izračunu kontak- tnih časov pri teku. Prav tako nismo zasledi- li podatkov o kontaktnih časih pri teku na mestu, zato je bil naš prvi namen preveri- ti, kakšne so vrednosti tega parametra, in ugotoviti skladnost izdelka na trgu (Run- ning Dynamics Pod) z zlatim standardom (pritiskovna plošča). „Metode Preizkušanci V raziskavo je bilo vključenih 11 merjencev (starost = 23 ± 3 leta; telesna masa = 74 ± 17 kg in telesna višina = 176 ± 10 cm), ki so bili vnaprej seznanjeni s potekom meritev. Raziskavo je odobrila Komisija za etična vprašanja na področju športa Univerze v Ljubljani (033-16/2021-2). Vsi merjenci so bili telesno aktivni vsaj 5 ur na teden in v zadnjem obdobju niso bili poškodovani. Prav tako so pred začetkom podpisali izja- vo, da se strinjajo s potekom meritev in da se njihovi podatki lahko uporabijo za obja- vo tega članka. Postopek in pripomočki Merjenci so izvedli 3 zaporedne 20-sekun- dne teke na mestu. Začeli so s počasno, nadaljevali s srednjo in končali z visoko fre- kvenco teka. Najprej so vsaj 5 sekund stali pri miru, za začetek in vsak prehod v nasle- dnji 20-sekundni tek pa so prejeli zvočni signal. Frekvence teka so določili sami, ven- dar z navodilom, naj intenzivnost frekvence v vsakem novem 20-sekundnem intervalu čim bolj enakomerno naraste. Vsak izmed merjencev je bil opremljen z Running Dynamics Pod proizvajalca Gar- min (Garmin, d. o. o, Olathe, Kansas, ZDA). V skladu z navodili smo ga namestili na spodnji ledveni del telesa. Tek na mestu je bil izveden na bilateralni pritiskovni plošči (S2P, Science to Practice, d. o. o., Ljubljana, Slovenija). Zajem podatkov je pri Garmin Running Dynamics Podu potekal prek ure Forerunner 945 (Garmin, d. o. o., Olathe, Kansas, ZDA), medtem ko je bila pritiskovna plošča S2P povezana z analogno-digital- nim pretvornikom Dewe-43 in programsko opremo DewesoftX (oboje Dewesoft, d. o. o., Trbovlje, Slovenija). Garmin Running Dynamics Pod (Slika 1) je senzor dinamike teka, ki hkrati meri 6 para- metrov teka: (1) kadenco, (2) kontaktni čas, (3) razmerje kontaktnih časov med levo in desno nogo, (4) dolžino koraka, (5) navpič- no nihanje ter (6) razmerje med navpič- nim nihanjem in dolžino koraka (»Running Dynamics Pod«, 2022). Za našo raziskavo smo uporabili podatke o kontaktnem času. Slika 1. Namestitev senzorja Garmin Running Dynamics Pod na spodnji ledveni del trupa Obdelava podatkov Podatki o sili s pritiskovne plošče so bili zajeti s frekvenco 1000 Hz, podatki o kon- taktnih časih z naprave Garmin Running Dynamics Pod pa s frekvenco 1 Hz. Sinhro- nizacijo smo opravili prek časovnega žiga obeh naprav, kar pomeni, da so podatki na- prav usklajeni na sekundo natančno. Glede na frekvenco zajema podatkov pri Garmin raziskovalna dejavnost 185 Running Dynamics Podu je to najvišja na- tančnost, ki smo jo lahko dosegli. Kontak- tne čase, ki jih je izračunal Garmin Running Dynamics Pod, smo pridobili z ure Garmin Forerunner 945 prek aplikacije Garmin Connect. Za izračun kontaktnih časov s pri- tiskovne plošče smo uporabili prag sile 20 N (Smith, Preece, Mason in Bramah, 2015) (Slika 2). Pozneje smo za statistično analizo in primerjavo z Garmin Running Dynamics Podom kontaktne čase s pritiskovne plo- šče povprečili na 1 sekundo. V nekaterih primerih Garmin ni podal podatkov o kon- taktnem času, zato smo te podatke izločili iz analize (Slika 3). Normalnost porazdelitve podatkov smo preverili s Kolmogorov-Smirnovim testom. Ker je bila pri vseh podatkih normalnost porazdelitve zavrnjena (p < 0,05), smo upo- rabili neparametrične teste. Za preverbo pristranosti med napravama smo upora- bili Wilcoxonov test predznačenih rangov, medtem ko smo meje skladnosti preverili z neparametričnim Bland-Altmanovim pri- stopom. Celotna obdelava je bila izvedena s programsko opremo MATLAB (verzija R2020b, The MathWorks Inc., Natick, Mas- sachusetts, ZDA). Za raven statistične zna- čilnosti smo vzeli vrednost p < 0,05. „Rezultati V Tabeli 1 je prikazana primerjava obeh sistemov pri nizki, srednji in visoki frekven- ci teka na mestu ter tudi pri vseh frekven- cah skupaj. Pri vseh štirih primerjavah smo ugotovili statistično značilne razlike med Garmin Running Dynamics Podom in bila- teralno pritiskovno ploščo. Povprečna pristranost je najnižja pri visoki frekvenci (–81,5 ± 18,4 ms) in najvišja pri nizki frekvenci (119,7 ± 31,2 ms). Prav tako so meje skladnosti najnižje pri visoki fre- kvenci (–119,8 do –47,8 ms) in najvišje pri nizki frekvenci (–184,8 do –73,8 ms), kar je prikazano na pripadajočih Bland-Altmano- vih diagramih (Slika 4). „Razprava Glavna ugotovitev naše raziskave je, da senzor Garmin Running Dynamics Pod ni veljaven instrument za merjenje kontaktnih časov pri teku na mestu. Ponovljivost ni bila preverjena, ker so merjenci sami izbrali fre- kvenco teka na mestu in tako ne bi mogli zagotoviti enakih pogojev pri primerjavi obeh ponovitev. Vrednosti kontaktnih časov, pridobljene z Garmin Running Dynamics Podom, smo primerjali z bilateralno pritiskovno ploščo S2P, ki smo jo uporabili kot zlati standard. Povprečen kontaktni čas, izmerjen s priti- skovno ploščo pri srednji frekvenci, je bil 316,1 ms, kar je primerljivo s kontaktnimi časi na maratonskem teku, ki so v raziska- vi Chan-Roper idr. (2012) znašali 310 ms pri hitrosti 2,89 m/s na 40. kilometru. Pri hitri frekvenci smo izmerili kontaktne čase 267,8 ms, kar je nekoliko manj, kot so znašale vre- dnosti maratoncev na 8. kilometru (290 ms pri hitrosti 3,23 m/s) v omenjeni študiji. Garmin Running Dynamics Pod je v vseh štirih pogojih (nizka, srednja, visoka in vse frekvence skupaj) precej podcenil (nega- tivna pristranost) vrednosti glede na zlati standard. Od nizke (–119,7 ms) do visoke (–81,5 ms) frekvence se je pristranost sicer zmanjševala, vendar je bila še zmeraj precej večja od dveh raziskav, pri katerih so pre- verjali veljavnost komercialnega senzorja s sistemom za tridimenzionalno kinema- tično analizo oziroma s tekočo preprogo, opremljeno s pritiskovnimi senzorji. V teh dveh primerih je povprečna pristranost pri teku na tekoči preprogi znašala le 10 ms (Adams, Pozzi, Carrol, Rombach in Zeni, 2016; Lorimer, Wader in Pearson, 2016). Z Slika 2. Polna črta na diagramu prikazuje silo leve noge na pritiskovni plošči, medtem ko črtkana črta zaseda vrednosti, različne od nič, ko je sila prešla 20 N v smeri navzgor in do trenutka, dokler ni prešla 20 N v smeri navzdol. Gre torej za časovno območje stika leve noge s podlago. Slika 3. Diagram prikazuje kontaktne čase pri eni meritvi, ki jih je izračunal Garmin. Gre za primer, kjer Garmin ni podal vseh podatkov o kontaktnem času. Z rdečo elipso označene podatke smo odstranili iz analize. 186 višanjem frekvence teka na mestu so se opazno zmanjševale tudi meje skladnosti. Razpon je pri nizki frekvenci znašal 111 ms, pri srednji 99,9 ms in pri visoki frekvenci 72 ms. Pri vseh frekvencah skupaj je razpon mej skladnosti znašal 111 ms, kar je 31 ms več kot pri Adams idr. (2016). Rezultati kažejo, da Garmin Running Dyna- mics Pod ni uporaben za povratno infor- macijo o kontaktnih časih pri teku na me- stu. Torej v primeru karantene ali drugih razlogov vadbe doma vadeči pri teku na mestu ne bo mogel natančno spremljati kontaktnih časov z omenjenim senzorjem. Poleg tega trenutno ne poznamo komer- cialne naprave, ki bi imela v znanstveni li- teraturi preverjeno veljavnost za določanje kontaktnih časov pri tej vaji. Ker Garmin Running Dynamics Pod vključuje še pet drugih parametrov teka, od katerih bi bila dva primerna za analizo teka na mestu (ka- denca in navpično nihanje), ne moremo reči, da je senzor v celoti neveljaven, saj tega nismo preverili. Omejitev naše študije je določitev fre- kvence teka na mestu, ki so jo merjenci določili sami. Tako so lahko dosegli svojo maksimalno frekvenco teka na mestu, ki je lahko oblika vadbe na mestu, vendar smo si s tem onemogočili oceno ponovljivosti obeh naprav. Merjenci bi tako pri naslednji ponovitvi težko izbrali enake frekvence kot v prejšnjem poskusu, kar bi v našem prime- ru onemogočilo primerjavo ponovljivosti kontaktnih časov. „Zaključek Zaključimo lahko, da senzor dinamike teka Garmin Running Dynamics Pod ni prime- ren za izračun kontaktnih časov pri teku na mestu. Ker gre za senzor, razvit za navaden tek (»Running Dynamics Pod«, 2022), lahko pričakujemo, da bi bila v teh pogojih pri- Tabela 1 Primerjava izračuna kontaktnih časov teka na mestu (povprečje ± standardna deviacija) pri počasni, srednji, hitri in skupni frekvenci Frekvenca Pritiskovna plošča [ms] Garmin [ms] Pristranost [ms] p-vrednost Meje skladnosti [ms] Nizka 368,6 ± 39,4 249,0 ± 27,4 –119,7 ± 31,2 < 0,001 –184,8 do –73,8 Srednja 316,1 ± 43,2 214,9 ± 32,6 –101,2 ± 28,4 < 0,001 –155,8 do –55,9 Visoka 267,8 ± 50,9 186,3 ± 46,7 –81,5 ± 18,4 < 0,001 –119,8 do –47,8 Skupaj 316,3 ± 61,0 216,0 ± 44,8 –100,3 ± 30,7 < 0,001 –165,0 do –54,0 Slika 4. Bland-Altmanov diagram primerjave kontaktnih časov (KČ), izmerjenih z Garmin Running Dynamics Podom in bilateralno pritiskovno ploščo pri (a) nizki frekvenci, (b) srednji frekvenci, (c) visoki frekvenci in (d) za lažjo primerjavo pri vseh frekvencah skupaj. Modri krogi = nizka frekvenca, zeleni kvadrati = srednja frekvenca, rdeči trikotniki = hitra frekvenca. Prekinjeni črti predstavljata meje skladnosti, medtem ko polna črta predstavlja pristranost. raziskovalna dejavnost 187 stranost skupaj z mejami skladnosti manjša. Za potrditev napisanega bi bilo treba opra- viti še raziskavo veljavnosti v prej omenje- nih okoliščinah. „Financiranje Raziskavo sta financirala program Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 v okviru projekta št. 824984 in Javna agen- cija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) v okviru projekta P5-0147. „Literatura 1. Adams, D., Pozzi, F., Carroll, A., Rombach, A. in Zeni, J. (2016). Validity and reliability of a commercial fitness watch for measuring running dynamics. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy, 46(6), 471–476. 2. Booth, F. W., Roberts, C. K. in Laye, M. J. (2012). Lack of exercise is a major cause of chronic diseases. Comprehensive Physiology, 1143–1211. 3. Castañeda-Babarro, A., Arbillaga-Etxarri, A., Gutiérrez-Santamaría, B. in Coca, A. (2020). Physical activity change during COVID-19 confinement. International Journal of Envi- ronmental Research and Public Health, 17(18), 6878. 4. Colja, E., Horvat, J. in Kambič, T. (2021). Vpliv epidemije COVID-19 na telesno dejavnost in splošno počutje pri rekreativno telesno de- javnih odraslih. Šport, 69(1/2), 275–280. 5. Düking, P., Fuss, F. K., Holmberg, H.-C. in Sperlich, B. (2018). Recommendations for as- sessment of the reliability, sensitivity, and va- lidity of data provided by wearable sensors designed for monitoring physical activity. JMIR MHealth and UHealth, 6(4). 6. Giuntella, O., Hyde, K., Saccardo, S. in Sadoff, S. (2021). Lifestyle and mental health disrup- tions during COVID-19. Proceedings of the Na- tional Academy of Sciences, 118(9). 7. Lorimer, A., Wader, M. in Pearson, S. N. (2016). Validation of contact time, step rate, and vertical oscillation as determined by the Garmin HRM-Run system (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno s spletne strani Rese- arch gate: https://www.researchgate.net/ publication/332708145_Validation_of_con- tact_time_step_rate_and_vertical_oscillati- on_as_determined_by_the_Garmin_HRM- -Run_system 8. Matthies, D. J. C., Harder, T., Bretterbauer, F., Ginter, V. in Hellbrück, H. (2021). FitFone: Tracking Home Workout in pandemic times. The 14th PErvasive Technologies Related to As- sistive Environments Conference. 9. Nummela, A., Hämäläinen, I. in Rusko, H. (2007). Comparison of maximal anaerobic running tests on a treadmill and track. Jour- nal of Sports Sciences, 25(1), 87–96. 10. Jurak, G., Morrison, S. A., Kovač, M., Leskošek, B., Sember, V., Strel, J. in Starc, G. (2021). A co- vid-19 crisis in child physical fitness: Creating a barometric tool of Public Health Engage- ment for the Republic of Slovenia. Frontiers in Public Health, 9. 11. Running Dynamics Pod. (29. 5. 2022). Garmin. Pridobljeno s https://www.garmin.com/sl- -SI/p/561205 12. Smith, L., Preece, S., Mason, D. in Bramah, C. (2015). A comparison of kinematic algo- rithms to estimate gait events during Over- ground running. Gait & Posture, 41(1), 39–43. 13. Sperlich, B. in Holmberg, H.-C. (2016). Weara- ble, yes, but able…?: It is time for evidence- -based marketing claims! British Journal of Sports Medicine, 51(16), 1240. 14. Thompson, W. R. (2021). Worldwide survey of fitness trends for 2021. ACSM‘S Health & Fitness Journal, 25(1), 10–19. 15. Vannatta, C. N., Heinert, B. L. in Kernozek, T. W. (2020). Biomechanical risk factors for run- ning-related injury differ by sample popula- tion: A systematic review and meta-analysis. Clinical Biomechanics, 75, 104991. 16. Wearable Tech Named Top Fitness Trend for 2022. (29.5.2022). ACSM. Pridobljeno s https:// www.acsm.org/news-detail/2021/12/30/ wearable-tech-named-top-fitness-trend- -for-2022 asist. Miha Drobnič, mag. prof. šp. vzg. Raziskovalec VII/2 miha.drobnic@fsp.uni-lj.si 188 Zamejski šport 189 ZAMEJSKI ŠPORT Zamejski odbojkarski derbi moške C-lige v Sovodnjah 18.11.2023: Soča ZKB Lokanda Devetak-Slovolley ZKB 2:3 (vir slosport.org, foto Marino Marsič; ZKB- -Zadružna kraška banka). 190 Zamejski šport 191 pohvalijo tako v Italiji in Avstriji kot tudi na Madžarskem in Hrva- škem. Za športno področje v Italiji skrbi Združenje slovenskih športnih društev, v Avstriji Slovenska športna zveza na avstrijskem Koro- škem, na Madžarskem delno Zveza Slovencev na Madžarskem (Po- rabje) in na Hrvaškem delno Zveza Slovencev na Hrvaškem. Dandanes šport v življenju slovenskih manjšin v zamejstvu pred- stavlja eno najaktivnejših komponent in je magnet, ki privlači zlasti mladino. Šport povezuje, združuje in je izredno pomemben de- javnik pri krepitvi narodne identitete in krepi znanje slovenskega jezika v zamejstvu. Komisija za zamejski šport pri OKS-ZŠZ Po tem, ko je Slovenija vstopila v EU in so v uniji vsaj fizično padle meje, so se Slovencem v zamejstvu odprle nove možnosti obliko- vanja skupnega športnega prostora, ki bi lahko bistveno pripomo- gle k razširitvi športa na obeh straneh meja. Področje športa v zamejstvu je bilo vključeno v okviru komisije že pred osamosvojitvijo Slovenije v Zvezi telesnokulturnih organiza- Slovensko zamejstvo obsega tista obmejna obmo- čja vseh štirih sosednjih držav, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost. Na obmejnih obmo- čjih sosednjih držav so torej Slovenci avtohtono pre- bivalstvo, saj njihova naseljenost na tistem ozemlju sega v davnino. Območja sosednjih držav, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost, in Repu- blika Slovenija sestavljajo skupni slovenski kulturni prostor. Avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah je z Republiko Slovenijo, ki je njena matična domovina in država zaščitnica, zelo tesno povezana na kulturnem, prosvetno-izobraže- valnem, gospodarskem in političnem področju. Av- tohtona slovenska narodna skupnost v Italiji pose- ljuje širši obmejni pas v treh pokrajinah Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, in sicer pokrajino Trst oziroma Tržaško pokrajino, pokrajino Gorica ozi- roma Goriško pokrajino in pokrajino Videm oziroma Videmsko pokrajino ter Kanalsko dolino. V Italiji živi od 70.000 do 80.000 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Glavnina avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Av- striji živi v južnih delih zvezne dežele Koroške. Manjši del avtohtone slovenske narodne skupnosti živi tudi v zvezni deželi Štajerski, in sicer predvsem v Radgonskem kotu in na nekaterih drugih mestih ob slovensko-avstrijski meji (Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane …). Na Koroškem živi od 20.000 do 40.000 avtohtonih Slovencev, v Zvezni deželi Štajerski pa samo okoli 5000. Na Madžarskem živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti med reko Rabo na severu in slovensko mejo na jugu. Pokrajina se imenuje Porabje, njeno središče pa je Monošter. V Po- rabju živi okoli 3000 Slovencev. Porabski Slovenci so dobro organi- zirani in se kot majhna narodna skupnost dokaj uspešno razvijajo, vendar se zaradi nerazvitega gospodarstva izseljujejo. Pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Hr- vaški živijo v krajih severne Istre, reškem zaledju, Gorskem kotarju in Medžimurju ter v Obkolpju in Obsotelju. Šport je močan povezovalni dejavnik tudi med Slovenci v zamej- stvu in matično domovino. Z bogato športno dejavnostjo se lahko Sonja Poljšak Šport slovencev v sosednjih državah in komisija za zamejski šport pri OKS-ZŠZ »Srečanje« v Piranu 2009; vir OKS-ZŠZ. 192 cij Slovenije, leta 1990 preimenovane v Športno zvezo Slovenije. Po osamosvojitvi in ustanovitvi OKS (oktobra 1991) ter združitvi s Športno zvezo Slovenije v OKS-Združenje športnih zvez je delovala pri komisiji za mednarodne odnose, leta 2002 pa je bila oblikovana Komisija za zamejski šport. Komisijo vsa leta sestavljajo predsedniki športnih zvez iz zamejstva, predstavnik Fakultete za šport, pred- stavnik Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, pred- stavniki športnih zvez obmejnih občin in predstavnik OKS-ZŠZ. Komisijo je do leta 2002 vodil Marjan Jemec, od leta 2002 do 2022 Sonja Poljšak, trenutno jo vodi Ivan Peterlin. Marjan Jemec; vir OKS-ZŠZ. Komisija za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju ima nalogo krepitve čezmejnih povezovanj na področju športa oz. športnih organizacij, zagotavlja jim pomoč pri izobraževanju kadrov, trener- jev in funkcionarjev v obliki seminarjev, ki so organizirani v Sloveni- ji. Prek spleta v rubriki Novice iz zamejstva obvešča o pomembnih športnih dogodkih in uspehih, vsako leto v Ljubljani pripravi novi- narsko konferenco o zamejskem športu in organizira tradicionalna srečanja mladih športnikov iz obmejnih dežel. Komisija je leta 1977 organizirala prvo srečanje mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, in sicer na Ravnah na Koroškem. Srečanje pripravijo v enem od slovenskih mest in letos se je zvr- stilo že 45. po vrsti (v letih 2020 in 2021 ni bilo izvedeno zaradi covida-19). Tako bo leta 2027 jubilejna, 50. izvedba. Zastopani so mladi slovenski športniki iz Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Ko- roške, Porabja na Madžarskem in Hrvaške. Z njimi nastopajo tudi športniki iz Slovenije oz. športniki posamezne občine gostiteljice in soorganizatorice srečanja. Udeležuje se jih več kot 200 športni- kov v nogometu, košarki (moški), odbojki (ženske) in namiznem tenisu (moški in ženske). Tradicionalna prireditev, ki je vsako leto v drugem mestu, ni namenjena samo športu, ampak predvsem Otvoritev »srečanja« v Celju; vir OKS-ZŠZ. Člani komisije in organizatorjev »srečanja« na Ravnah 2023: z leve Marjan Velik (član komisije, predsednik SŠZ), Peter Stočko (podžupan Ob- čine Ravne na Koroškem), Miro Cerar (predsednik SOA), Sonja Poljšak (dol- goletna predsednica Komisije), Marko Loibnegger (član komisije, sekretar SŠZ), dr. Tomaž Rožen (župan Občine Ravne na Koroškem), Ivan Peterlin (predsednik komisije, predsednik ZSŠDI), mag. Miran Kos (podpredsednik OKS-ZŠZ), Miran Müllner (član komisije), Ivan Gerjevič (član komisije), Rok Konečnik (član komisije), Rudi Merljak, (član komisije), Andrej Matjašec (član komisije), Bogdan Tušek (predsednik Zveze športnih društev Ravne na Koroškem), dr. Tomaž Pavlin (član komisije), Gorazd Cvelbar (OKS-ZŠZ); vir osebni arhiv Gorazd Cvelbar. Zamejski špoort 193 navezovanju in ohranjanju medsebojnih stikov in prijateljskih vezi med mladimi zamejskimi Slovenci ter njihovemu spoznavanju ma- tične domovine. „Srečanje športnikov iz obmejnih dežel 1. Ravne na Koroškem 1.–2. 10. 1977 2. Murska Sobota 14.–15. 10. 1978 3. Ajdovščina 23.–24. 6. 1979 4. Ravne na Koroškem 22. 6. 1980 5. Nova Gorica 20.–21. 6. 1981 6. Koper 26.–27. 6. 1982 7. Kočevje 25.–26. 6. 1983 8. Lendava 23.–24. 6.1984 9. Tolmin 22.–23. 6. 1985 10. Radovljica 28.–29. 6. 1986 11. Ravne na Koroškem 27.–28. 6. 1987 12. Škofja Loka 2.–3. 7. 1988 13. Hrastnik, Trbovlje, Zagorje 23.–24. 6. 1989 14. Jesenice 16.–17. 6. 1990 15. Kranj 23. 6. 1991 16. Ravne na Koroškem 28. 6. 1992 17. Vrhnika 5. 6. 1993 18. Domžale 17.–18. 6. 1994 19. Lendava 23.–24. 6. 1995 20. Velenje 21.–22. 6. 1996 21. Brežice 20.–21. 6. 1997 22. Novo mesto 25.–26. 6. 1998 23. Murska Sobota 25.–26. 6. 1999 24. Tolmin 23.–24. 6. 2000 25. Ribnica 22.–23. 6. 2001 26. Slovenska Bistrica 21.–22. 6. 2002 27. Koper 20.–21. 6. 2003 28. Ravne na Koroškem 25.–26. 6. 2004 29. Nova Gorica 24.–25. 6. 2005 30. Koper 15.–16. 6. 2006 31. Murska Sobota 22.–23. 6. 2007 32. Izola 20.–21. 6. 2008 33. Piran 19.–20. 6. 2009 34. Kranjska Gora 18.–19. 6. 2010 35. Maribor 17.–18. 6. 2011 36. Novo mesto 22.–23. 6. 2012 37. Postojna 21.–22. 6. 2013 38. Ajdovščina 20.–21. 6. 2014 39. Brežice 19.–20. 6. 2015 40. Ljubljana 17.–18. 6. 2016 41. Celje 16.–17. 6. 2017 42. Bled 15.–16. 6. 2018 43. Podčetrtek 14.–15. 6. 2019 44. Kidričevo 2020 odpadlo 44. Kidričevo 2021 odpadlo 44. Kidričevo 17.–18. 6. 2022 45. Ravne na Koroškem 16.–17. 6. 2023 Sonja Poljšak, predsednica Komisije za zamejski šport pri OKS-ZŠZ med letoma 2002 in 2022, sonja.poljsak@gmail.com Otvoritev jubilejnega »srečanja« na Ravnah na Koroškem; vir Gorazd Cvelbar. 194 Ivan Peterlin Sokoli so še vedno visoko na nebu in z razprostrtimi krili nadzorujejo slovenski šport v Italiji Vsakič, ko me kdo zaprosi, naj iznesem nekaj vsebin- sko obarvanih razmišljanj o slovenskem športu v Ita- liji, se moj srčni utrip čustveno poveča. In tudi tokrat je tako! Neizpodbitno dejstvo je, da je športno giba- nje Slovencev v Italiji nekaj povsem različnega od tiste vsebinske zasnove, ki je vodilna tako v miselno- sti kot pri uresničevanju telesnokulturne dejavnosti Slovencev v matični domovini. Zamejskega športa ne gre primerjati niti s pojmovanjem športa pri itali- janskem narodu, s katerim se naši športniki soočajo širom po Italiji v najrazličnejših športnih arenah. To soočanje je vsekakor zelo težko, saj gre za športni spopad med številčno skromnostjo naše zamejske slovenske narodne skupnosti in z večinskim številč- no mogočnim orjakom. Pa ne gre le za to, saj je še z drugega vidika primerjava nesmiselna: naš slovenski šport v Italiji je namreč prežet z vse drugačnimi in za nas bogatejšimi, čustveno obarvanimi vrednotami, takimi, na katere so tako v Italiji kot tudi v matični Sloveniji že pozabili oziroma jim pri rasti niso več potrebne. Naš slovenski šport v Italiji pa še vedno potrebuje stalni dotok prav posebnega narodnostno srčnega adrenalina ali, slabše rečeno, naš šport moramo stalno napajati z narodnostno obarvanim dopingom, ki po svoji sporočilnosti sega daleč v preteklost, v navdušujoče obdobje sokolov, v korenine, ki so še danes trdne in jih nobena, še tako uničujoča sila ni zmogla izruti. Pri vsem gre za programsko zgrajeni strateški načrt, kako športno udejstvovanje uporabiti kot vzgojno sredstvo za utrjeva- nje slovenskega jezika in pri mladih zakoličenje čuta pripadnosti slovenskemu narodu. Vse to je bilo od časa sokolov v dolgih, tudi zelo mračnih desetletjih velikokrat pod vprašajem in nemalokrat so zatiranja, ki jim je bil podvržen naš človek na tem ozemlju, moč- no zamajala njegovo vero v vrednote slovenstva. Srčni utrip soko- lov in njihov veličastni let na sokolskem nebu sta še kako aktualna tudi danes, saj se slovenski šport v Italiji še vedno napaja ob naro- dnostno obarvani ideologiji! Ne morem ne napisati ne zatrjevati, da Slovenci v Italiji živimo utesnjeni v neki hud nacionalistični pritisk, ki bi nam onemogočal svobodno slovensko narodnostno življenje. A dejstvo je, da se mo- ramo pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji za svoj jezik boriti vsak dan, saj je nekaterim italijanskim političnim krogom še vedno pri srcu želja, da bi slovenščino izbrisali iz vsakdanje rabe. Ti nacionalistični krogi vse prevečkrat poskušajo odščipniti naše pri- dobljene pravice in s tem potisniti našega človeka v ozadje. Vse to poudarjam zato, da bi bralec lažje razumel, kakšno nepre- cenljivo vlogo odigravajo, poleg drugih organiziranih slovenskih dejavnosti na teh tleh, naša športna društva. Vsa so nastala, ali bila obnovljena, nekaj let po koncu druge svetovne vojne. Danes jih je kar 53 na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji in vsa po vrsti se napaja- jo ob idejnih smernicah Južnega Sokola. Nastala so predvsem zato, da bi slovenski človek čim prej pozabil na desetletja prisiljenega molka, ko je bilo vse, kar je bilo slovenskega, prepovedano. Osnovni namen in cilj ustanavljanja športnih društev je bil pred- vsem ta, da bi slovenska mladina imela možnost zdravega srečeva- nja, da bi slovenskemu jeziku ponudili širši manevrski prostor upo- rabe, da bi mladi lahko spet zadihali čisto slovensko. Slovenščina naj ne bi bila domena zgolj šole in družine in naša mladina naj ne bi bila obdana le z italijanščino in bi si tako ustvarila občutek, da je prav italijanščina zmagovita dominanta. Utrinek iz »športne šole«, Bojan Pavletič predaja darilo udeležencem; vir slosport.org. Zamejski špoort 195 Iz vsega tega izhaja jasna slika, da so slovenska društva še danes, enako kot nekoč, postojanke slovenskosti in ena pomembnih obrambnih črt pred asimilacijo. Športno udejstvovanje v naših društvih je eden naših najuspešnej- ših receptov ohranjanja slovenstva in utrjevanja narodne samoza- vesti pri naši mladini! Seveda zahteva taka narodnostno nastro- jena politika predvsem od vodstvenih in vzgojnih kadrov veliko osebne srčne kulture, veliko načelnosti in velikokrat tudi kar nekaj poguma. Res je, da so danes časi povsem drugačni, vsaj navidezno prijaznejši, a vedeti je treba, da Slovencem v Italiji ni bilo nikoli nič podarjenega. Vse si moramo sami izboriti in truditi se moramo, da nam že pridobljenih pravic ne odvzamejo. To pa ni vedno lahko. In naš slovenski šport, o katerem na teh straneh danes teče beseda, odigrava tudi v tej luči pomembno vlogo. Utrjevanje zavesti slovenske pripadnosti skozi uspešno in navdu- šujočo športno-gibalno vzgojo je nekaj resnično edinstvenega. Strokovnjaki na področju učenja jezikov so dokazali, da se otrok in mlad človek zelo prepričano okleneta prav tistega, kar jima vzbuja zadoščenje in zadovoljstvo. In če to poteka v slovenskem jeziku, je naš zmagoviti narodnostni recept povsem jasen – in torej je razu- mljivo tudi to, zakaj je duhovno sokolom tako blizu. Slovenska športna društva so po drugi svetovni vojni ustanovili malodane povsod na Goriškem in Tržaškem, Benečija je v tem ne- koliko zaostajala. Naš slovenski človek je bil po dolgem zatiranju sicer duhovno izčrpan, duševno strt, a bil je lačen svobode in pre- pričano si je želel ustvariti nove, svetlejše dni, želel pa si je tudi ob- novljenega človeškega dostojanstva. Tako kulturne sredine kot vse druge dejavnosti, ki so bile pred obdobjem fašizma zelo živahne, so na novo zacvetele. Imeli smo srečo, da so se v našem prostoru skoraj čudežno znašle enkratne osebnosti, vrhunski liki, ki so znali in zmogli strokovno pognati naš družbeni stroj ter imajo ogromno zaslug pri ustvarjanju novega rojstva vsesplošnega slovenstva. Na športnovzgojnem področju je kot zvezda repatica zablestela neponovljiva osebnost profesorja Bojana Pavletiča. Bil je vrhunski organizacijski strateg, pravi fenomen, športni izvedenec, velikan brez primere, človek z izjemnimi kulturno-intelektualnimi obzorji, človek, ki je imel ta čudoviti dar, da je zmogel gledati daleč v priho- dnost, človek, ki je v slovenski prostor za mejo matične domovine vnesel pojem telesne kulture. Z vrsto genialno izpeljanih pobud je posejal semena športa, ki še danes, ko profesorja Pavletiča žal že dolgo ni več med nami, bogato rojevajo. Kot sem že povedal, je število športnih društev iz leta v leto raslo. Leta 1970 so naša športna društva začutila, da potrebujejo tesnejšo povezavo, organizacijo, ki naj bo krovnega značaja, ki naj društva ščiti pred oblastmi in italijansko javnostjo, ki jim niso bila nikoli pretirano naklonjena. In tako je istega leta nastalo Združenje slo- venskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Danes šteje 53 včlanjenih društev in je močno zasidrano v vsakodnevno družbeno življenje Slovencev v Italiji. Prvi predsednik ZSŠDI ni bil seveda nihče drug kot oče našega sodobnega športa – profesor Bojan Pavletič. Danes je ZSŠDI zelo živahna družbena enota, ki se poleg uresni- čevanja športnih projektov na šolskem področju ukvarja tudi z raziskovanjem, prav tako s prirejanjem najrazličnejših športnih do- godkov, ki našemu športu prinašajo veliko vidnost in prestiž tudi v italijanskem prostoru. Ob vsem tem seveda trdno stoji ob strani našim društvom in jim je v pomoč na vseh toriščih. A da si ne bi kdo ob branju teh vrstic ustvaril napačnega vtisa, da je naš slovenski šport v Italiji vpet zgolj v ohranjanje narodnosti in da mu je uveljavitev naših športnikov postranska skrb. Sploh ne! Tako na lokalni kot deželni, državni in celo svetovni športni sceni so naši športniki zelo uspešni in tako tudi s svojimi odmevnimi re- zultati opozarjajo nase in na svojo manjšinsko specifiko. Strateško gledano je vsak tak naš uspeh izrednega političnega pomena. Če namreč David spravi na kolena Goljata, je to v italijanskem špor- tnem svetu nekaj zelo odmevnega in skorajda nedoumljivega. Za slovenskega športnika, ki je opravil tak podvig, pa pomeni uspeh dodatno injekcijo narodnostne samozavesti. Slovenski športniki so v dresu italijanske reprezentance osvojili dve srebrni olimpijski kolajni, in sicer v kolesarstvu (Jurij Uršič) in odboj- ki (Matej Černic). Z nastopom na olimpijskih igrah se lahko pohva- lita tudi Arianna Bogatec (jadranje) in Claudia Coslovich (atletika). Naši kotalkarji so si prislužili celo vrsto evropskih in svetovnih na- slovov (Samo Kokorovec in Tanja Romano), svetovni pokal je osvo- jila Mateja Bogatec v rolkanju, veliko je bilo državnih naslovov v namiznem tenisu, izjemne rezultate dosegajo tudi v šahu, atletiki in gimnastiki, marsikateri naš športnik je bil stalni član italijanske reprezentance v različnih športnih panogah. Skratka: široka bera uveljavitev priča prav o tem, da profesor Bojan Pavletič v svojih glediščih ni bil noben vizionar, ampak človek, ki je zgradil trdne temelje, na katerih je ustvaril prihodnost – in so torej aktualni še danes. Menim pa tudi, da mu je naš športni prostor vse premalo hvaležen. Bojan Pavletič; vir slosport.org. Ivan Peterlin, prof. telesne vzgoje v pokoju, predsednik ZSŠDI in aktualni predsednik Komisije za zamejski šport pri OKS-ZŠZ 196 Po vojni se je pojavilo »tržaško vprašanje« in vpraša- nje razmejitve sploh. Osem tisoč padlih v zaključnih borbah za osvoboditev Trsta, Gorice in precejšnjega dela vzhodne Furlanije je bilo zaman. Kljub navdu- šenju in podpori večine prebivalstva so se morale enote 4. armade in IX. korpusa umakniti, slovenski in demokratični del italijanskega prebivalstva pa sta se morala spoprijeti z novim položajem. Ne le, da za slovensko narodno skupnost ni bilo rešeno vprašanje nacionalnih pravic, temveč se je dogajalo, da je angloameriška vojaška oblast teptala tudi druga načela, zaradi katerih so ljudje sodelovali v protifašistični vojni. V odnosu do Slovencev ni bilo razlike s predvojnim stanjem: fašisti so lahko razgra- jali po tržaških in pozneje tudi goriških ulicah, vzkli- kali protijugoslovanska gesla, spet je prišlo do pre- tepanja protifašističnih Slovencev in celo do ubojev. V Gorici je leta 1947 prišlo do pravega terorja ob odhodu angloameriških sil in prihodu italijanskih v smislu, da je bila pod udarom ne le slovenska druž- bena imovina, temveč tudi zasebna po trgovinah in stanovanjih. Na vse to je bilo treba omikano, a odločno odgovoriti. Med obli- kovanjem novega družbeno organiziranega življenja po letu 1945 se je uvidelo, da bi brez organizirane telesne kulture zazevala pra- znina. Zato so se sešla vodstva športnih oziroma fizkulturnih dru- štev od Gorice prek Tržiča in Trsta do Milj in Kopra ter avgusta 1945 ustanovila Zvezo društev za telesno vzgojo ZDTV – UCEF (it. kratice za Unione dei circoli di educazione fisica). Za predsednika je bil izvoljen Franc Caharija. Leta 1948 je narodnostno mešana Zveza štela 114 društev, ki so gojila 18 športnih panog. Manifestacije ZDTV so bile v prvem po- vojnem obdobju poleg politično sindikalnih najizrazitejša oblika iz- ražanja ljudske volje in so dajale ton tedanjemu javnemu življenju. Nove smernice telesne kulture so narekovale množično sodelova- nje, ki je stremelo k vzgoji mladine in njeni telesni krepitvi. Velik napor je bil opravljen za vključevanje delavcev, kmetov in name- ščencev. Fizkulturno ozaveščanje je potekalo najprej v prosvetnih društvih, ki naj bi iz množice sodelujočih dobila prvake, zmožne nastopiti tudi na mednarodnih tekmovanjih. Organizacija in dejavnost ZDTV sta bili zelo obširni in razvejeni. Niti približno ni mogoče zabeležiti vseh dejavnosti, poudariti je mogoče le najizrazitejše oblike. Poleg najrazličnejših tekmovanj v raznih panogah, nastopov doma in v tujini je prav omeniti mno- žično udeležbo telovadcev in telovadk na raznih zletih v Ljubljani, Beogradu, Pragi in Sofiji ter številna gostovanja po Sloveniji. Zveza – Unione je bila narodnostno mešana, zlasti v Trstu in Tržiču, in je zaobjemala tudi cono B takratnega Svobodnega tržaškega ozemlja. Šlo je za obdobje, ko je prebivalstvo Julijske krajine ma- nifestiralo za pripadnost k 7. jugoslovanski republiki, ki bi bila prav gotovo povsem dvojezična. 1Opomba uredništva: Članek je v originalu izšel v monografiji Primorski sokoli bodo še leteli (ur. Mario Šušteršič), Trst, 2013. Z dovoljenjem avtorja je ponatisnjen. Aldo Rupel Sedem burnih povojnih let1 Prvomajski »zlet« na stadionu 1. maj v Trstu, 1946; vir slosport.org. Zamejski špoort 197 Med prvimi velikimi prireditvami je bilo gostovanje telovadnega akademskega društva Udarnik iz Ljubljane v gledališču Fenice v Trstu 20. in 21. decembra 1945. Kmalu po tem dogodku so stekle priprave za prvomajsko slavje, ki ga je za leto 1946 načrtoval Koor- dinacijski odbor antifašističnih organizacij. Po tržaških ulicah je ko- rakalo 10.000 fizkulturnikov, na telovadnem nastopu na stadionu pri Sv. Soboti pa je nastopilo 9.066 mladink in mladincev, pionirk in pionirjev. Šlo je za največji telovadni nastop, kar jih doslej sploh pomnimo na slovenskih tleh. Manifestacije po mestu in na stadio- nu se je udeležilo po tedanjih ocenah 200.000 ljudi. Sledili so parada v Ljubljani, atletski peteroboj in partizanski marš na Opčinah ter Praznik dela v Ajdovščini avgusta. Športni kadri za poznejše manifestacije so se oblikovali na fizkulturnem tečaju v Ljubljani s spoznavanjem telovadbe, atletike, plavanja, košarke, sabljanja in folklornih plesov. Sledila so tekmovanja v kolesarstvu, peteroboju, krosu in nogometu na Opčinah ter smučarski tečaj na Livku, ženski in moški košarkarski turnir, nogometni turnir, rokobor- ba, boks, balinanje, plavalni troboj Milje–Trst–Tržič in spet priprave na prvomajsko slavje 1947. Podobno se je dogajalo na Goriškem. Jeseni leta 1946 je v Mirnu potekal Goriški festival z nastopi v več panogah, pozimi leta 1947 kros ob Soči in kros v Štandrežu; v Ljubljano so odnesli štafetno palico s sporočilom Edvardu Kardelju, ki je odhajal na Mirovno kon- ferenco v Pariz ... Za 1. maj so v Sovodnjah odigrali vrsto tekem (nogomet, lah- ka atletika, kros, kolesarstvo), ki jim je prisostvovalo skupaj 6.000 gledalcev, tekmovalcev pa je bilo 331 iz Doberdoba, Števerjana, Pevme, Dijaškega doma – Gorica, Podgore, Vrha in Oslavja. Dela- vski športni krožek je priredil julija 1947 ekipni boksarski dvoboj v Štandrežu. Ob prvomajskem slavju leta 1947 je potekal v Trstu športni teden, seveda v organizaciji ZDTV, z nočnim štafetnim tekom, nogome- tom, košarko, kolesarstvom, boksom, kotalkanjem, šahom, balina- njem, rokoborbo in hitro hojo. Na stadionu pri Sv. Soboti je nasto- pilo 8.732 telovadcev, poleg njih pa nogometaši, boksarji, orodni telovadci in motociklisti. Orodna telovadba je zasedala v prvih povojnih letih posebno me- sto, saj je dosegla kakovostni vrh, kakršnega ni nikoli prej v obdo- bju sokolstva in niti pozneje. Telovadni vrsti sta nastopili junija 1947 v Beogradu, septembra sta se udeležili Balkanskih iger v Ljubljani. Z istimi programskimi sestavami sta nastopili nato še v Škednju (Trst), na Opčinah, v Kopru in še kje, tekmovalno pa proti Ljubljani in Mariboru. Sokolskega zleta v Pragi se je julija 1948 udeležilo 124 telovadcev in telovadk s Tržaškega. Tudi zletu je sledila vrsta nasto- pov na domačem ozemlju. Nastopi so se v naslednjih letih vrstili na Jesenicah, v Trbovljah, Piranu, Beogradu, Postojni in Mariboru. Kot vaditelj, telovadec in duša masovnih nastopov je nastopal in izsto- pal Miloš Strgar, poznejši mednarodni in olimpijski sodnik, ki je že leta 1934 na vseslovanskih igrah v Pragi zasedel prvo mesto skupaj s tedanjim svetovnim prvakom. Omeniti gre še plavalne tekme v Barkovljah pri Trstu in kolesarsko dirko za »Udovičev pokal«. Leta 1948 se je prvomajskega nastopa udeležilo 5.458 telovadcev. Na sporedu so v organizaciji ZDTV bili tudi nogomet, kolesarstvo in hitra hoja. Nato je prišlo do preloma. Junija se je zalomilo v od- nosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Česar ni uspelo opraviti fašističnemu režimu, je uspelo razdoru med soborci in sodelavci. Borbe na igriščih so zamenjale besedne bitke na sestankih in v ča- sopisih. Leta 1949 prvomajsko slavje ni bilo več enotno, a izkaza- lo se je, katera stran je telesno kulturo vrednotila kot sestavni del družbe in pomembno postavko pri povezovanju mladih. Leta 1949 je bilo na Tržaškem včlanjenih v ZDTV 28 društev, na Goriškem pa je ostajal položaj v bistvu nespremenjen, ker ni bil razkol tako oster. V Štandrežu (predmestje Gorice) je na primer ZDTV priredil tekmovanja v balinanju, kolesarstvu, krosu in drugih tekih ob kongresu Zveze slovenske mladine – družbene in športne organizacije so tedaj tesno sodelovale. V Sovodnjah je bil v sep- tembru Ljudski tabor s tekmami v balinanju, lahki atletiki, krosu in kolesarstvu; oktobra je bila na vrsti Pevma (predmestje Gorice) s kolesarstvom, krosom in nogometom. Glavni prvomajski telovadni nastop je leta 1949 potekal v novem središču na stadionu 1. maja v Trstu, ki je bil zgrajen z udarniškim delom sočasno z vadbo za nastope. Jeseni istega leta je startala iz Trsta tudi Titova štafeta s tekači z Opčin, Bazovice, Plavij, iz Tržiča, Lonjerja, Nabrežine, Boršta, Ricmanj, Rojana, Sv. Ivana in samega mesta. Palico so tekačem čez mejo izročili v Kopru. Junija se je od- vijala nogometna tekma med Ponziano in Dinamom iz Zagreba. Naslednji mesec so v Sovodnjah pri Gorici potekala tekmovanja v lahki atletiki, krosu, množični telovadbi, namiznem tenisu, odbojki in nogometu. Prav tako v Sovodnjah so septembra spet priredili Ljudski praznik s telovadnim nastopom in nogometno tekmo med Trstom in Gorico. Manifestacijo so ponovili julija naslednje leto, ko je nastopilo 20 Mladinskih krožkov, nato tudi v Doberdobu in Šte- verjanu v sodelovanju z Zvezo slovenske mladine. Avgusta leta 1949 je ZDTV pripravil občni zbor, na katerem je pri- šlo do odstopov tistih funkcionarjev, ki so se zavzemali za vstop slovenskih športnikov v italijanski olimpijski odbor. Zveza je zato ostala samostojna in postala enotnejša. Rezultati so se pokazali na prvomajskem slavju leta 1950, ko je bilo nastopajočih trikrat več kot leto prej. Prijavili pa so se na telovadni nastop, kolesarsko dirko, šah, namizni tenis, odbojko, nogomet, košarko in kros. Konec junija je spet stekla Titova štafeta na trasi stadion 1. maja– Katinara–Boršt–Boljunec–Domjo–Dolina–Žavlje–Škofije–Koper. Sledilo je dokončno urejevanje »tržaškega vprašanja«, povratek Italije v Trst – v Gorico je italijanska oblast prišla že septembra leta 1947 – in začelo se je novo obdobje v družbenopolitičnem življe- nju ter posledično tudi na področju telesne kulture. Aldo Rupel, profesor telesne vzgoje v pokoju, publicist, odbornik, aldo.rupel@gmail.com 198 Branko Lakovič Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in zamejski športniki Devetnajstega maja letos je v Jamljah, vasici dober- dobske občine, potekal 52. redni občni zbor Zdru- ženja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). V krovno športno organizacijo Slovencev v Italiji je trenutno včlanjenih 52 društev z več tisoč športnica- mi in športniki ter športnimi delavci. Že ta podatek dokazuje, da je krovna organizacija zelo pomembna med zamejci v Italiji. Da je bila telesna kultura zelo pomembno sredstvo za ohranitev slovenskega jezika na tem koščku ze- mlje, kjer so živeli Slovenci, so se zavedali že sokoli. Na Tržaškem so leta 1869 vložili prošnjo na tedanjo avstro-ogrsko oblast za ustanovitev Sokola. Prošnjo pa so pristojne oblasti odobrile šele leta 1882. Sokol je tedaj štel kar 1.200 članov. Potreba po ustanovitvi športne organizacije, ki bi zastopala vse te športne sredine, je bila zelo velika. Do ustanovitve Udruže- nja slovanskih športnih društev v Italiji je prišlo 12. septembra 1924. Za prvega predsednika so izvolili Antona Podberščka. Športna dejavnost je bila med Slovenci v stalnem vzponu, dokler po prvi svetovni vojni ni v Italiji zavladal fašistični režim, ki je z odlokom 17. avgusta 1927 prisilno zatrl vsako slovensko kulturno in športno dejavnost. Razpustil je tudi Udruženje slovanskih športnih društev v Italiji in s tem dejav- nost vseh 27 včlanjenih društev. Med Slovenci v Italiji pa je volja po športni dejavnosti ostala neo- majna. Nadaljevala se je v ilegali s prirejanjem kolesarskih izletov, pohodov, študentskih shodov po hribih. Po drugi svetovni vojni je bilo treba začeti znova. Želja po špor- tni dejavnosti pa je bila velika. V politični boj ob meji so posegla tudi slovenska društva v Italiji, ki so množično pristopila v ZDTV – UCEF (Zveza društev za telesno vzgojo – Unione dei circoli di educazione fisica). Resolucija informbiroja leta 1948 pa je zadala slovenskemu športu v Italiji skoraj usoden udarec. Športno gibanje si je opomoglo šele leta 1956, ko je v okviru Slovenske prosvetne zveze začela delovati skupina telovadcev. Leto pozneje so špor- tni odseki raznih prosvetnih društev priredili 1. športni dan. Bil je to prvi povojni zametek za organizirano športno dejavnost med Slovenci v Italiji. Še vedno pa so zamejski športniki ostali brez svoje krovne organi- zacije. Leta 1967 so ustanovili Koordinacijski odbor za šport in re- kreacijo (KOŠIR), ki pa ga dejansko nobeno društvo ni priznalo. Tre- ba je bilo počakati še dve leti, preden se je 31. oktobra 1969 sešel odbor 13 društev in sestavil predlog za novo športno organizacijo. Člani odbora so bili Karlo Grgič, Sergij Kralj, Bojan Pavletič, Aldo Ru- pel in Franko Vitez. Zastopali so naslednja društva: Breg iz Doline, Cankar s Sv. Jakoba iz Trsta, Dom iz Rojana, Gaja s Padrič, Kontovel, Kras iz Zgonika, Primorec s Trebč, Primorje s Proseka, Repen, Rod modrega vala, Sokol iz Nabrežine in Zarja iz Bazovice. Sledilo je več sestankov tega odbora tako na Tržaškem kot na Goriškem. Poleg številnih členov za sestavo pravilnika je odbor izpostavil predvsem dvoje načel. Prvič: skupna športna organizacija je neobhodno po- trebna, in drugič: ta organizacija ne sme imeti le oznake »sloven- ska«, temveč mora biti tudi narodnoobrambna. Prvi občni zbor je potekal 8. decembra 1970 v mali dvorani stadio- na 1. maja v Trstu. Za prvega predsednika je 38 delegatov društev izvolilo Bojana Pavletiča, ki velja za »očeta modernega športa med Slovenci v Italiji«. Pogorišče 13. julija 1920 požganega Narodnega doma v Trstu, sedežu narodnega društve- nega življenja Slovence v Trstu, kjer je imel sedež tudi Tržaški Sokol; vir: slosport.org. Zamejski špoort 199 Tudi na drugem občnem zboru združenja so za predsednika izvo- lili Bojana Pavletiča. Na tretjem občnem zboru (8. decembra 1973) pa so precej obnovili izvršni odbor in za novega predsednika izvo- lili Bojana Brezigarja, zelo dejavnega športnega delavca pri nabre- žinskem Sokolu ter potem uglednega politika in novinarja. Ker je že isto leto moral Brezigar na odsluženje vojaškega roka, je vodstvo ZSŠDI prevzel Goričan Dino Roner. Zamejske zimske radosti, Gorazd Vesel in Bojan Pavletič s kolegi (levi); vir slosport.org. Leto 1974 je bilo za slovenske športnike v Italiji pomembno, saj so uspešno proslavili 50-letnico organiziranega športa. Po zaslugi ZSŠDI je športna dejavnost v Benečiji spet zaživela. Stiki z Zvezo telesnokulturnih organizacij Slovenije so bili vse tesnejši. Prvega decembra 1974 so na občnem zboru izvolili novi odbor in za pred- sednika imenovali Vojka Kocmana, vsestranskega političnega in športnega delavca ter uspešnega podjetnika. Kar 11 let je bil prej predsednik ŠK Kras iz Zgonika, Združenje slovenskih športnih dru- štev v Italiji je vodil do leta 1980. Ob njegovem predsedniškem mandatu je ZSŠDI izpeljalo kar nekaj uspešnih pobud. Sodelovalo je pri osrednji proslavi 30. obletnice osvoboditve v središču Trsta. Pridobilo je tri nove člane, tako da je športna krovna organizacije štela 19 društev. Tudi leta 1976 je bilo pobud ZSŠDI kar nekaj. Med drugim so se za- mejska društva 9. maja udeležila 20. jubilejnega pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Nepozabno je bilo tudi gostovanje zamej- skih športnikov v Bosni in Hercegovini. Na občnem zboru 4. decembra 1977 so sprejeli tri nova društva in za predsednika potrdili Vojka Kocmana. V naslednjih letih je ZSŠDI utrjeval svojo vlogo in »politično moč« med Slovenci v Italiji ter pri- sotnost v Beneški Sloveniji, tako da je 9. občni zbor 9. januarja 1980 potekal v Čedadu. Da je bilo snidenje zamejskih društev v tem kra- ju zelo pomembno in čuteno, priča dejstvo, da se je občnega zbo- ra udeležilo kar 57 delegatov društev in veliko gostov z obeh strani meje. Čeprav je bila dejavnost krovne organizacije precej pestra, se njeni odborniki niso udeleževali sej. Morali so zato sklicati izredni občni zbor, ki je potekal v Nabrežini 1. junija 1980, na katerem so izvolili novi odbor. Za novega predsednika so izvolili Igorja Komela, vsestranskega goriškega kulturnega in športnega delavca ter nato ravnatelja Kulturnega doma v Gorici. Čeprav je Komel predsedoval ZSŠDI le nekaj mesecev, je bilo de- lovanje v tem obdobju kar razvejeno. Dvanajstega junija 1981 so sklicali izredni občni zbor in za novega predsednika izvolili Borisa Simoneto, dolgoletnega športnega delavca pri ŠK Kras iz Zgoni- ka in novinarja na tržaškem RAI. Zaradi zdravstvenih težav pa je Simoneta odstopil že po nekaj mesecih in na izrednem občnem zboru 4. decembra 1981 so izvolili za predsednika Oda Kalana, ki je vodil športno krovno organizacijo kar deset let. Med njegovim mandatom je prišlo do številnih organizacijskih sprememb v struk- turi ZSŠDI in sodelovanja na raznih pobudah, ne samo športnih. Odbojkarice tržaškega Bora v letu 1961, ko so nastopale v italijanski A-ligi; prvi z desne stoji tedanji trener Bojan Pavletič; vir slosport.org. Po desetletnem uspešnem delovanju je predsednika Kalana nasledil Jure Kufersin, ki ga je 85 delegatov 35 društev izvolilo na 21. občnem zboru 19. aprila 1981 v Gorici. Kufersin,vsestranski športni delavec in dolgoletni odbornik ŠZ Bor, je bil na čelu ZSŠDI kar 22 let. Med njegovim mandatom, kljub marsikateri težavi zaradi političnega zasuka na desno v Italiji in po- sledično kleščenju predvsem finančnih prispevkov športnim društvom, je ZSŠDI dosegel nekaj pomembnih rezultatov. Med pomembnejšimi naj omenimo leta 1996 vključitev v italijanski olimpijski komite (CONI), sode- lovanje pri gradnji športnih objektov na stadionu 1. maja v Trstu, športnih centrov v Lonjerju (Trst) in Bazovici, priznanja ob vrhunskih dosežkih za- »Športne igre« v Trstu 1961: Olga Pavletič pri metu krogle, desno sodnik Bojan Pavletič; vir slosport.org. 200 mejskih športnikov in športnic (srebrna kolajna na olimpijskih igrah v Ate- nah odbojkarja Mateja Černica, svetovni naslov Poletove kotalkarice Tanje Romano) ter predvsem prizadevanje za utrjevanje slovenskega jezika pri včlanjenih društvih. Jure Kufersin je za svoje uspešno delovanje prejel številna priznanja, med njimi tudi Bloudkovo plaketo in naslov viteza italijanske republike. Športno pot je nato nadaljeval kot poverjeni delegat italijanskega olimpijskega ko- miteja (CONI). Jure Kufersin; vir slosport.org. Kufersina je leta 2013 nasledil Ivan Peterlin, že od mladih nog špor- tnik, nato trener, profesor telesne vzgoje, publicist, avtor raziskav in aktiven tudi na političnem področju. Že od leta 1981 je bil v odbo- ru in nato tajnik ZSŠDI. Za predsednika so ga delegati 50 društev iz- volili 19. aprila 2013 na občnem zboru na Opčinah. Med njegovim mandatom, ki je potekal pod geslom »skupaj zmoremo«, je ZSŠDI izpeljal celo vrsto pobud: – obiski v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem; – uspešno izvedbo Laboratorij bodočnosti; – jezikovni poligon za utrjevanje slovenskega jezika med športno mladino; – sodelovanje z nogometno reprezentanco Slovencev v Italiji na Europeadi;1 – uspešna raziskava o stanju zamejskega športa v Italiji; – zgodovinski obisk pri komisiji za kulturo v italijanski poslanski zbornici, kjer je predstavnik ZSŠDI izpostavil problematiko slo- venskega športa v Italiji; – iskanje finančnih sredstev za včlanjena društva; – sodelovanje na vseh večjih športnih prireditvah in še bi lahko naštevali. ZSŠDI je uspešno deloval in pomagal svojim članicam tudi med pandemijo, ki je ohromila skoraj vsako športno dejavnost. Peterlina so potrdili za predsednika tudi na zadnjem občnem zbo- ru 19. maja 2023. PREDSEDNIKI ZSŠDI Bojan Pavletič – od 8. 12. 1970 do 8. 12. 1973 Bojan Brezigar – od 8. 12. 1973 do avgusta 1974 Dino Roner – od avgusta 1974 do 1. 12. 1974 Vojko Kocman – od 1. 12. 1974 do 1. 6. 1980 1Opomba uredništva: Europeada je evropsko nogometno prvenstvo av- tohtonih narodnih manjšin, ki ga prireja FUEN – Federal Union of European Nationalites, evropska zveza narodnih manjšin. Igor Komel – od 1. 6. 1980 do 12. 6. 1981 Boris Simoneta – od 12. 6. 1981 do 4. 12. 1981 Odo Kalan – od 4. 12. 1981 do 19. 4. 1991 Jure Kufersin – od 19. 4. 1991 do 19. 4. 2013 Ivan Peterlin – od 19. 4. 2013 Sedanji predsednik Ivan Peterlin; vir slosport.org. „Zamejski športniki v italijanskih reprezentančnih vrstah Med Slovenci v Italiji je kar lepo število športnic in športnikov, ki so dosegli vidne uspehe ne samo na državni, temveč tudi na evropski in celo svetovni ravni. Še zdaj se, sicer ne tako kot v prejšnjih letih, zamejske športnice in športniki uveljavljajo na raznih mednarodnih tekmovanjih, in to ne samo z italijansko reprezentanco, temveč tudi v dresu drugih držav. Dres italijanske mladinske ali članske reprezentance je obleklo skoraj 170 športnic in športnikov Slovencev v Italiji. Verjetno jih je mnogo več, saj se je za številnimi izgubila vsaka sled. Med prvo in drugo svetovno vojno ter še zlasti med fašističnim režimom, ko so morali športnice in športniki »zatajiti« svoje slovensko poreklo. Tako je Košuta čez noč postal Cossutta, Sosič Sossi, Švab Savi ali Soavi, Žerjali celo Cereali in Škamperle Giamperlati. Izkrivljenemu priimku se ni izognil niti tržaški rokoborec Albert Taučer (Adalberto Tauceri). Ta naj bi bil prvi slovenski zamejec, ki je oblekel dres italijanske reprezentance. Krstni nastop z izbrano italijansko vrsto je opravil leta 1933 na evropskem prvenstvu v Budimpešti. Prva slovenska zamejka, ki je debitirala z italijansko reprezentanco, je bila tržaška plavalka Ivica Škerlj. Krstni nastop je opravila v Ljubljani leta 1935 na srečanju Jugoslavija – Italija. Ker je bila zavedna Slovenka, je morala mar- sikateri dan presedeti v tržaških zaporih. Naposled se je z možem prese- lila v New York, kjer je pri le 45 letih po neozdravljivi bolezni umrla. Ker je bila zelo lepa, ji je priznani tržaški pesnik Umberto Saba posvetil pesmico »Campionessa di nuoto« (Šampionska plavalka). Ivica Škerl; vir slosport.org. Zamejski špoort 201 Sergej Tavčar; vir slosport.org. Sanje vsakega športnika in športnice so nastop na olimpijskih igrah. Slo- venski šport v Italiji se lahko pohvali z dvema srebrnima kolajnama. Prvo je osvojil goriški kolesar Jurij Uršič (Giorgio Ursi) na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964 v zasledovalni vožnji. Lahko bi se celo okitil z zlatom, če bi primerno upravljal svojo vožnjo. V polfinalu je namreč zanesljivo premagal tedanjega svetovnega prvaka Nizozemca Tiemna Groena. V finalu, ki je po- tekal le 20 minut pozneje, pa mu je zmanjkalo moči in je s slabšim časom kot v polfinalu izgubil proti Čehu Jiriju Dalerju. Srebrni olimpionik Jurij Uršič; vir slosport.org. Za drugo »zamejsko« srebrno kolajno je poskrbel še en Goričan, odbojkar Matej Černic, ki je leta 2004 v Atenah nastopil z italijansko reprezentanco. »Azzurri« so se z odličnimi predstavami prebili do finala, v njem pa so mo- rali priznati premoč Braziliji, ki je zmagala s 3 : 1. Po vrnitvi domov so Mateju Černicu pripravili več prisrčnih sprejemov, saj to ni bil izjemen dosežek le za goriškega odbojkarja, temveč za ves slovenski šport v Italiji. Bronasti olimpionik Matic Černic; vir slosport.org. Dvakrat je na olimpijskih igrah nastopila jadralka Arianna Bogatec, ki je vse do konca tekmovalne kariere ostala zvesta tržaškemu klubu Sirena. Boga- tčeva je v jadralnem razredu europa na olimpijskih igrah leta 1992 osvojila odlično 8. mesto, v Atlanti štiri leta pozneje pa je bila dvanajsta. Ariana Bogatec; vir slosport.org. 202 Dvakrat je na OI nastopila tudi nekdanja atletinja ŠZ Bor, metalka kopja Cla- udia Coslovich. Leta 2000 je v Sydneyju osvojila 12. mesto, v Atenah štiri leta pozneje je bila deseta. Prvi zamejski Slovenec, ki se je udeležil olimpijskih iger, je bil Pino Kresse- vich, doma iz Lonjerja pri Trstu. Leta 1952 je v Helsinkih v hitri hoji osvojil 10. mesto. Na OI je nastopil še Adriano Pavlica leta 1976 v Montrealu v Kanadi kot pomočnik trenerja italijanske moške odbojkarske reprezentance Anderli- nija. V Montrealu je z »azzurri« nastopil tudi goriški atlet Edi Podberšček v metu kladiva. Na šahovski olimpijadi v Münchnu leta 1958 je z italijansko izbrano vrsto igral goriški zamejec Pino Lakovič. Ne kot športnik, temveč kot visoki funkcionar direktor ženskega svetov- nega pokala se je zadnjih zimskih olimpijskih iger udeležil Tržačan Peter Gerdol, ki že več let prebiva v Žabnicah v slovenski Benečiji. Slovenci v Italiji so se kot člani različnih italijanskih reprezentanc uveljavili tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Med temi naj omenimo pred- vsem kotalkarico openskega Poleta Tanjo Romano, ki je kot za stavo osva- jala zlate kolajne na svetovnih prvenstvih tako v dolgem programu kot v kombinaciji. Nič manj uspešen ni bil niti drugi Poletov kotalkar Samo Ko- korovec, ki se je uveljavil tako na svetovnih kot evropskih prvenstvih. Oba Poletova predstavnika je dolgo let vadil slovenski strokovnjak Peter Brlec. Med svetovnimi prvakinjami je treba omeniti rolkarico kriške Mladine Ma- tejo Bogatec. Da bi navedli vseh 170 slovenskih »azzurrov«, bi seveda potrebovali zajetno knjigo. Ne moremo pa mimo vsaj dveh športnikov, ki sta z italijansko reprezentanco pustila neizbrisno sled na mednarodnih tekmovanjih. Pri tem naj omenimo namiznoteniško igralko ŠK Kras Sonjo Milič (letnik 1955), ki je več kot 80-krat oblekla italijanski dres, bila je trenerka italijanske mladinske reprezentance in nato tudi od- bornica italijanske namiznoteniške zveze. Miličeva je še zdaj duša namiznoteniškega gibanja pri ŠK Kras in zelo uspešno pri 68 letih igra na veteranskih prvenstvih. Claudia Coslovich; vir slosport.org. Mateja Bogatec; vir slosport.org. Tanja Romano; vir slosport.org. Odbojkar ŠZ Bor Sergio Veljak (1944–2006) je morda eden redkih italijanskih športnikov, ki je bil iz tretje lige vpoklican v italijansko člansko reprezentanco. Krstni nastop z »azzurri« je opravil leta 1963 Zamejski špoort 203 na evropskem prvenstvu v Romuniji. Udeležil se tudi sredozemskih iger in univerzijade. Z ekipo Ruini iz Firenc je osvojil naslov italijan- skega prvaka in nastopil na evropskem pokalu prvakov. Nato se je vrnil v Trst, kjer je treniral in igral pri ŠZ Bor ter treniral zamejske ženske ekipe. Sonja Milič; vir slosport.org. Sergio Veljak; vir slosport.org. Več kot deset športnikov je nastopalo in še zdaj nastopa za slo- vensko reprezentanco. Prav pred kratkim je goriška zamejska ko- talkarica Maja Corsi na svetovnem pokalu v Argentini osvojila za Slovenijo srebrno kolajno. Za Slovenijo so nastopali še: Paolo Busan v športni zvrsti agility, Beneška Slovenka Katja Canalaz v sabljanju, Andraž De Luisa v orientacijskem teku, odbojkarski trener Marko Kalc, kotalkarica Mija Primožič, večkratni veteranski prvak in atlet- ski trener Fabio Ruzzier, jadralka Caterina Sedmak in jadralka Mija Škerlavaj. Nekaj zamejskih športnikov je obleklo dres tudi drugih reprezen- tanc. Predvsem kaže omeniti trenerja Edyja Rejo, ki je dve leti vodil nogometno reprezentanco Albanije. Goriški trener Luca Milocco je bil pomožni trener ruske ženske mladinske reprezentance. Glavna trenerka je bila Svetlana Sasfronova. Za Turčijo je tekmovala jadral- ka Cecilia Fedel. Slovenskih korenin je tudi Lara Gruden iz Nabre- žine, ki je v triatlonu nastopila za Združene države Amerike. Ne nazadnje moramo omeniti priznanega zamejskega košarkarskega delavca, rojenega v Avstraliji, Borisa Viteza, ki je v mladih letih (1974) igral za mladinsko nogometno reprezentanco Viktorije (večmilijon- ske avstralske province/dežele). Vitez, ki se je z družino vrnil v Re- pen pri Trstu, se je zlasti uveljavil kot košarkar, saj je igral s tržaškim Stefanelom v najvišji italijanski ligi in je kot tehnični vodja slovenske združene ekipe Jadrana najzaslužnejši za julija 2022 izvedeno pri- jateljsko tekmo v Trstu med Italijo in Slovenijo, s katero je igral tudi eden najboljših svetovnih košarkarjev Luka Dončić. Da so slovenski zamejski športniki in športnice dosegli vse te uspe- he, je zasluga tudi prave armade športnih delavcev, ki so v svojih društvih prostovoljno delali in še zdaj delajo za uveljavitev Sloven- cev v Italiji tudi na športnem področju. Branko Lakovič, novinar, publicist, slosport@slosport.org 204 Miloš Tul Nekateri vidiki razvoja trenerskega kadra v italijanskem zamejstvu Analiza ožjih strokovnih vidikov razvoja športnih kadrov v sklopu narodnostne skupnosti Slovencev v Italiji je izredno kompleksen izziv. Tak je predvsem zaradi specifičnega zgodovinskega, družbe- no-političnega in sociološkega okvira zamejstva.2 Pomen in vloga telovadbe, pozneje športa, sta bila namreč z zgodovinsko oziroma kronološkega vidika različna tako po poziciji kot podobi in značaju. To je bilo opazno v zamejski družbi in v odnosu do širšega okolja nasploh. Namen tega prispevka je kontekstualizirati vlogo in pomen t. i. figure trenerja oz. strokovnjaka ter njegovo razvojno pot znotraj tako večplastnega gibanja, kot je šport v zamejstvu, od prvih sa- mostojnih korakov v zgodnjih petdesetih letih do preloma stoletja. V analizo je bilo zajeto obdobje od zgodnjih petdesetih do poznih devetdesetih let. Razlog za to je predvsem v dejstvu, da so prve korake telovadnega gibanja pri nas (zlasti obdobje med vojnama in takoj po njej) pogojevali bistveno drugačni dejavniki.3 V tem naj- zgodnejšem obdobju našega športa je namreč zelo težko govoriti o stroki, kot jo razumemo danes. Poznejše obdobje (po letu 2000) pa zaznamuje šport, ki temelji na povsem različnih družbenih predpostavkah in funkcijah; zato da- nes izobraževanje in usposabljanje trenerjev temeljita na elemen- tih sodobnega (klasičnega) izobraževanja in potekata po značilnih poteh posameznih panožnih zvez4 ter po številnih možnostih, ki jih danes omogoča digitalna tehnologija oziroma druge oblike izobraževanja. Namen tega prispevka je izpostaviti nekaj najvplivnejših dejavni- kov, ki so prispevali k oblikovanju strokovnega profila zamejskega trenerja, in njegovo razvojno pot v nekaterih najbolj priljubljenih športnih panogah (odbojka, nogomet, košarka in namizni tenis), 2Uporabljam širše uveljavljen pojem zamejstvo v smislu teritorialne defi- nicije prostora, kjer živimo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji (po letu 1954) 3Obdobje sokolstva in prve korake telovadbe pri nas zelo podrobno opi- sujejo avtorji, kot so B. Pavletič, A. Rupel, M. Šušteršič, M. Pahor in drugi. 4Dandanes so programi izobraževanja in usposabljanja trenerjev določeni na evropski ravni (npr. UEFA za nogomet); programi državnih panožnih zvez se opirajo na smernice evropskih listin. čeprav imamo v zamejstvu bogato tradicijo tudi v številnih drugih športnih disciplinah (atletika, jadranje, kotalkanje, smučanje itd.). K sodelovanju je bilo povabljenih nekaj zamejskih strokovnjakov z dolgoletnimi izkušnjami in kompetentnostjo. Intervjuji so bili posneti; bistveni zaključki, so bili vneseni v besedilo posredno ali neposredno. Intervjuvanci so bili: Ivan Peterlin (intervjuvan 17. 5. 2023, prof. telesne vzgoje v pokoju, predsednik Zveze sloven- skih športnih društev v Italiji, nekdanji odbojkarski trener, dobitnik Bloudkove plakete leta 1996), Učo Jurkič (18. 5. 2023, nekdanji od- bojkarski trener), Aldo Rupel (22. 5. 2023, profesor telesne vzgoje v pokoju, publicist, raziskovalec, dobitnik Bloudkove plakete leta 1989), Sergio Tavčar (24. 5. 2023, nekdanji košarkarski trener, športni novinar, publicist in komentator, dobitnik Bloudkove plakete leta 2005), Branko Lakovič (5. 6. 2023, nekdanji košarkarski trener, publi- cist, dobitnik Bloudkove plakete leta 1995), Franko Drasič (7. 6. 2023, prof. telesne vzgoje v pokoju, nekdanji odbojkarski trener, dobitnik Bloudkove plakete leta 2002), Dario Frandolič (15. 6. 2023, nogome- tni trener, publicist, učitelj zgodovine in slovenskega jezika v poko- ju), Milan Micussi (16. 6. 2023, nogometni trener) in Sonja Milič (20. 6. 2023, prof. telesne vzgoje v pokoju, trenerka namiznega tenisa, dobitnica Bloudkove plakete leta 1978). „Petdeseta leta – rojstvo športnih društev v zamejstvu Po mnenju intervjuvancev je bil za to obdobje seveda najbolj zna- čilen narodnostni moment oziroma občutek pripadnosti, ki so ga takratni telovadci-športniki izkazovali do zamejske narodnostne skupnosti in do jezika.5 Načeloma so intervjuvanci poudarjali zelo slabe izhodiščne in materialne razmere6, ki so se izboljšale šele s 5Rupel: »Ključen je bil naš manjšinski kalup.« 6Jurkič: »Telovadili smo v leseni baraki, ki je stala na sedanjem parkirišču stadiona 1. maja. Ta baraka je nenadoma zgorela. (...) Preselili smo se na odprto telovadišče, točno na mestu, kjer je zdaj zgrajena povezava med glavnim objektom na stadionu 1. maja in sedanjim balonom.« Zamejski špoort 205 pridobitvijo novih vadbenih prostorov in telovadnega orodja7 ter s tem povezano temeljno organizacijo. Kljub družbenemu razkolu, ki ga je povzročil Kominform/ Informbiro,8 so člani takratnih telovadnih društev premostili po- litične in ideološke razmere ter začeli oblikovati skupen zamejski telovadni (pozneje športni) prostor. Intervjuvanci so si edini, da so bili v tistem kontekstu odločilni delo in prizadevanja prof. Bojana Pavletiča,9 čigar nenadomestljivo vlogo so intervjuvanci opisali z izbranimi besedami. V tem pogledu ga upravičeno jemljemo kot ključno figuro za rojstvo športa v zamejstvu. Organizacija športnih dogodkov v tem obdobju je pripomogla k oblikovanju bodočega organizacijskega in trenerskega kadra naših športnih društev. Posebej pomemben dejavnik, ki je značilno opredelil to obdobje, je izpostavil Rupel,10 in sicer vprašanje tehničnega izrazoslovja (športna terminologija). Pri tem posebej omenja vlogo prvih te- lovadnih učiteljev11 ter sistematizacijo in opredelitev tehničnega izrazoslovja. To so v nadaljevanju še utrdili posamezniki, ki so se vračali s študija fizkulture. Lahko trdimo, da je usvojitev enotnih izrazoslovnih temeljev pomenila bistveni prispevek k opredelitvi telovadbe (pozneje športa) kot samostojne in specifične panoge12 v zamejskem prostoru, v katerem smo v zgodnjih petdesetih letih imeli že nekaj nogometnih, košarkarskih in odbojkarskih športnih društev (Rupel, 1981). „Osemdeseta in devetdeseta leta – potreba po kakovostni nadgradnji kadra Razvoj strokovnih kadrov v zamejski odbojki Jurkič in Peterlin menita, da so bila prva povojna odbojkarska leta dokaj skromna, zlasti v smislu materialnih in kadrovskih pogojev, vendar z neverjetnim navdušenjem in občutkom narodnostne pri- padnosti. To je bilo skupno prav vsem panogam. Odbojkarska skupina pri Boru13 (Trst) je začela vadbo po iniciativi Pavletiča14 in se kaj kmalu razvila v odbojkarsko velesilo na trža- 7Jurkič, Rupel: »Dvorana v prostorih Narodnega doma pri Sv. Ivanu in dvo- rane na stadionu 1. maja, ki smo si jo takrat delili z gledališkim krožkom. To pridobitev je omogočila prosveta.« Rupel: »Dotlej smo uporabljali Stergar- jevo orodje, ki mu je služilo ob pripravi Balkanijade. Novo Elanovo vadbe- no orodje nam je pridobila Tončka Čok, pravi factotum prosvete.« 8Rupel: »Posledice Kominforma so se kazale na vseh ravneh naše družbe.« Jurkič: »Kljub velikim težavam smo vseeno poskušali delovati čim bolj plu- ralno. Mislim, da nas je ta drža zaznamovala.« 9Dobitnik Bloudkove nagrade leta 1987 (nagrado je sicer odklonil) (Šušter- šič, 2013). 10Rupel: »Izvirno slovensko izrazje sem uveljavljal desetletja na šolah do covida, še posebej na jezikovnih delavnicah s pomočjo psihomotoričnih pristopov v otroških vrtcih in osnovnih šolah v Gorici, Romjanu, Ronkah, Sovodnjah, Doberdobu in Špetru. Tudi na tečajih za učiteljice. V tržaško okolje me niso nikoli povabili.« 11Rupel: »Prvi učitelji so vzpostavili osnovne terminološko-izrazoslovne te- melje. Omenil bi svojega prvega učitelja telovadbe v prostorih Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu tovariša Čajota ter nenadomestljivega doprino- sa Miloša Stergarja.« 12Drasič: »Prof. Pavletič mi je bil v veliko pomoč, ko sem končal študij v Rimu in se zaposlil na slovenskih šolah na Tržaškem. Ves študij sem namreč opravil v italijanskem jeziku, slovenskega izrazoslovja sploh nisem poznal« (Šušteršič, 2013). 13Drasič: »Prvi nastop še neregistrirane skupine odbojkarjev so sestavljali (Nova Gorica, srečanje proti Novi Gorici, maj 1960).« Glej Slika 1. 14Rupel: »Prof. Pavletič je predlagal, da bi odbojko uvedli kot dopolnilo k telovadbi, saj je smatral, da bi lahko bila odbojka odlična vsebina za razvoj nekaterih motoričnih pomanjkljivosti, zlasti gibljivosti ramenskega obro- ča.« škem ozemlju, tako na moškem kot ženskem področju. Peterlin, Rupel, Drasič in Jurkič enotno omenjajo vlogo prof. Pavletiča kot odločilni dejavnik za ustanovitev in razvoj prvih strokovnih kadrov na Tržaškem, saj je v tistem obdobju zbral okrog sebe nekaj bo- dočih odličnih trenerjev, na katerih je slonela zamejska odbojka v naslednjih letih.15 V nadaljnji razvojni fazi odbojkarskega gibanja je bil v tržaškem za- mejstvu izredno pomemben prispevek Jurkiča, o katerem Drasič meni, da ga lahko zanesljivo štejemo za prvega trenerja odbojke v zamejstvu.16 Po mnenju Peterlina, Rupla in Drasiča je bil zatem ključen povra- tek študentov fizkulture, ki so se po opravljenem študiju17 vrnili v domače vrste ter dejansko oblikovali jedro bodoče zamejske od- bojkarske stroke.18 Peterlin izpostavlja posledično uveljavitev t. i. jugoslovanskega (vzhodnega) modela igre, ki je bil takrat vodilni na svetovni ravni, ter vzpostavitev stikov z velemojstri takratne slo- venske in jugoslovanske odbojke.19 Peterlin meni, da se je tam za- čela »era mladih zamejskih odbojkarskih trenerjev«, kljub razlikam pri njihovem pogledu na odbojkarsko igro.20 Iz Ljubljane je namreč prihajala vizija o odbojki, ki temelji na telesni pripravi, medtem ko je bil pri tisti iz Rima poudarek na tehniki. Peterlin, Rupel in Jurkič posebej omenjajo sodelovanje z bolj raz- vitimi odbojkarskimi srenjami v matici z uveljavljeno odbojkarsko tradicijo kot izredno pomemben dejavnik za razvoj odbojkarske- ga gibanja v zamejstvu: OK Fužinar,21 Ravne na Koroškem, in OK Salonit,22 Nova Gorica (ženske), ter Kanal (moški). Drasič, Jurkič, Peterlin in Rupel omenjajo kot zelo pomembne teča- je v Rovinju,23 ki so bili organizirani v sodelovanju s takratno Visoko šolo za telesno kulturno iz Ljubljane (v nadaljevanju: VŠTK). Peterlin meni, da »je bila tam dejansko združena vsa odbojkarska smetana iz tistih časov«. Prvi tečaj za odbojko v Rovinju je bil leta 1959. Po- 15Peterlin: »U. Jurkič, F. Vitez, V. Miot, M. Šušteršič in drugi.« 16Drasič: »Klasična figura trenerja v tistem začetnem obdobju sploh ni obstajala. Pomagali smo si sami. Najprej je treninge vodil U. Jurkič, ki je imel izkušnje iz tržaškega Libertasa. Torej lahko rečemo, da je bil prvi od- bojkarski trener pri Boru in v zamejstvu. Obenem tudi moj mentor. Ob prihodu k Boru sem povabil nekaj svojih sošolcev: G. Neubauerja, S. Veljaka in R. Skrinjarja. Dejansko je ta skupina sestavljala ogrodje bodoče borove odbojkarske ekipe (...) dobro se spominjam prijateljskih tekem po bližnji okolici, zlasti na Goriško, kjer smo odigrali vrsto srečanj z Olympio, ki jo je ustanovil M. Kraner.« 17Peterlin: »Prof. F. Drasič, ki je več kot 50 let bil steber zamejske odbojke, in seveda tudi prof. G. Furlanič, ki je v zamejstvo vnesel veliko novega in inovativnega, ima velikanske zasluge za razvoj zamejske odbojke.« 18Drasič: »Zamejci so nas sprejeli z velikimi pričakovanji in navdušenjem. Bistveno bolj mlačno nas je sprejela italijanska odbojkarska srenja. Vendar smo se pozneje uveljavili in nekateri med nami so redno predavali na od- bojkarski zvezi. Sam sem več let tudi vodil deželno selekcijo U16.« 19Peterlin: »Že prof. Pavletič se je opiral na docenta Ada Klojčnika. Potem pa še U. Jurkič in G. Furlanič, ki sta črpala znanje trenerjev v vrhu t. i. jugošo- le: Adolf Urnaut, Štefan Filipančič, po zaslugi G. Furlaniča vzpostavili stike tudi z Viktorjem Krevslom. Ob teh velemojstrih so zrasli še G. Neubauer, D. Pertot in S. Ušaj ter številni drugi.« 20Peterlin: »Kot zanimivost lahko dodam, da me je na rovinjskih tečajih prof. Ulaga vedno spraševal o tem, kaj delamo in kakšni so učni načrti na rim- skem ISEF.« 21Štefan Filipančič (Ravne na Koroške, OK Fužinar). 22Peterlin: »Na Goriškem bi omenil doprinos Vojka Jakopiča pri razvoju naših klubov Vala in Olimpie ter Jožeta Ceja, ki je dal ogromno goriški odbojki ter bil obenem avtor zajetne publikacije z odbojkarsko vsebino (priročnik).« 23V Rovinju je Drasič uspešno opravil izpit za inštruktorja odbojke (23. 9. 1961) pri komaj 16 letih starosti. Že naslednje leto je treniral mladince pri Boru. 206 tem so si tečaji sledili vsako leto v priredbi Bora in odbora Sloven- skih športnih iger, udeležilo se jih je od 20 do približno 100 tečajni- kov (Rupel, 1981). Tečaji v Rovinju so bili neprecenljive vrednosti za kakovostno rast najboljših športnikov in za njihovo povezanost.24 Trenerji iz držav nekdanje Jugoslavije so se pojavili tudi v zamejski odbojki, a mogoče ne tako izrazito kot pri drugih panogah. Drasič posebej omenja priznanega trenerja Edija Dolinška iz Maribora, ki je eno leto vodil združeno ekipo Meblo.25 „Razvoj strokovnih kadrov v zamej- skem nogometu Frandolič ugotavlja, da gre iskati nastanek nogometne panoge na Goriškem v obdobju pred prvo svetovno vojno. Iz dokumen- tov namreč izhaja, da je bilo takrat aktivno društvo Jugoslavija. Po mnenju Frandoliča je takrat nekaj naših ljudi (zlasti študentov in obrtnikov), ki so v obdobju avstro-ogrske monarhije redno obisko- vali prestolnice te države (Dunaj, Praga, Budimpešta), v naše kraje prineslo prvo žogo in s tem prve zametke nogometne igre. Ne smemo prezreti dejstva, da je bilo takrat podonavsko območje zibelka nogometnega pristopa, znanega kot podonavski nogomet (Calcio Danubiano). Gre za nogomet, ki je združeval moč in kondi- cijo, a ni zanemarjal dejstva, da ima nogometna igra tudi estetsko vrednost. Frandolič nadaljuje: »Tudi v Vidmu, Trstu in Tržiču se je že pred prvo svetovno vojno igralo nogomet. A šele po prvi vojni je prišlo do veli- kega razmaha te panoge z ustanovitvijo tudi slovenskih društev: na Goriškem, recimo, društvo v Mirnu. Fašistični režim je seveda to prepo- vedal, obenem pa se je nogomet zelo razvil v italijanskih vaseh onkraj 24Leta 1970 so v Rovinju potekali tečaji za odbojko, košarko, nogomet in namizni tenis (Rupel, 1981). 25Drasič: »Dolinšek je bil izredno kompetenten trener, a se je v tistem slu- čaju pokazalo kot odločilno dejstvo, da je bilo poznavanje domačega igralskega kadra dokaj pomanjkljivo, tako kot tudi poznavanje tukajšnje prevladujoče športne miselnosti. Prav s tega vidika smo domači trenerji izvlekli nekaj več. V tržaškem zamejstvu so trenirali tudi Jurman (Sokol) in Zvonko Brozič (Bor).« Soče in v Furlaniji. Pravzaprav so ga igrali v vsaki vasi. Iz naših krajev je tako v predvojnem kot povojnem obdobju prihajalo veliko igralcev, ki so igrali v številnih italijanskih društvih. (...) Pomemben razvojni impulz je no- gomet v naših vaseh dobil s prihodom angloameriške vojaške uprave. V Do- berdobu, Sovodnjah in Štandrežu ter onstran meje je prišlo do organizacije moštev, ki so delovala in tekmovala v okviru Zveze društev telesne vzgoje ali UCEF.26 V naših krajih je veliko dru- štev pripadalo tej zvezi in ne italijan- skemu Coniju.27 (...) Utrdila se je vez z italijanskimi na- prednimi društvi, ki niso izpostavljala zgolj italijanskost, ampak so vabila v svoje vrste tudi slovensko govoreče ta- lentirane igralce. Kljub različni politični ureditvi se povezanost med našim za- mejskim prostorom in kraji onkraj meje ni nikoli pretrgala. Tam je po- stopoma začel prevladovati drugačen in v nekem smislu naprednejši način vadbe v vseh športnih disciplinah, tudi v nogometu. Ta t. i. podo- navski stil je vplival tudi na jugoslovanski prostor.«28 V določenem trenutku se je pojavila potreba po nadgradnji ob- stoječega stanja in po višje kvalificiranih kadrih. Tako je tudi na Goriškem v poznem povojnem obdobju in seveda tudi pozneje delovala skupina trenerjev-vaditeljev iz sosednje Jugoslavije oziro- ma Slovenije. Frandolič meni, da je bil vadbeni proces trenerjev t. i. jugošole strokovno veliko bolj napreden od italijanskega načina treniranja: manj oportunističen in usmerjen v učenje tehnično- -taktičnih prvin.29 Značilno je bilo, da so trenerji iz jugoslovanskega prostora večji del vadbenega procesa uporabljali žogo, kar denimo takrat ni bilo značilno za trenerje iz italijanskih nogometnih krogov. Italijanski trenerji so zanemarjali različne igralne oblike, kar pa je karakteriziralo trenerje, ki so prihajali iz jugoslovanskega strokov- nega prostora. Zelo podobnega mnenja je tudi Micussi. Omenil je radikalne razlike med takratnim jugoslovanskim in italijanskim pristopom do učenja nogometne igre, ki se je kazal predvsem v konservativnosti in orientiranosti na rezultat, čemur so sledili itali- janski trenerji.30 Za razvoj nogometne stroke v zamejstvu je treba omeniti vsaj dve osebnosti, ki sta v sedemdesetih in osemdesetih letih predavali oz. delovali v našem širšem prostoru – to sta bila dr. Branko Elsner in dr. Zdenko Verdenik, ki je celo treniral mlajšo ekipo pri NK Bor. 26Unione dei circoli educazione fisica. 27CONI Comitato olimpico nazionale italiano. Zanetti Lorenzetti, A. (2018). Sport e guerra fredda in Venezia Giulia: 1945-1954, Rovigno, Centro di ri- cerche storiche Rovigno. 28Frandolič: »Vpliv t. i. podonavskega nogometa – slednjega gre ločiti na praški, dunajski in madžarski stil – je bil odločilen za razvoj stroke v števil- nih evropskih državah. V glavnem so nekateri kakovostni trenerji na Trža- ško in Goriško prihajali iz tega nekdanjega skupnega prostora.« 29Frandoliča je pri bazoviški Zarji treniral Lučo Pertič (Koper), pozneje v vr- stah doberdobske Mladosti pa Dušan Uranič iz Vrtojbe. 30Micussija (Breg, sezona 1969-1970) sta trenirala tako G. Colaussi kot P. Pasi- nati. Oba sta bila kot igralca svetovna prvaka z reprezentanco Italije (1938) in v nadaljevanju več let trenerja v italijanskih poklicnih ligah. Micussija je pri bazoviški Zarji treniral tudi Lučo Pertič. Slika 1: Prva neuradna skupina, maj 1960. Z leve: Učo Jurkič, Mario Šušteršič, Adriano Pavlica, Flavio Posega, Franko Drasič, Jure Jurinčič, Vojko Cesar, Anton Dovgan. (iz osebnega arhiva F. Drasiča) Zamejski špoort 207 Pomemben metodološki premik na mladinski ravni se je v za- mejstvu zgodil v devetdesetih letih zaradi širjenja nove praktične metode dela za razvoj nogometne tehnike, znane kot Coerverjeva metoda. Za širjenje in osmišljanje te metode v zamejstvu je najbolj zaslužen Frandolič (daljši čas tudi koordinator za mladinski nogo- met na Goriškem), ki je usvajanju te metode posvetil dobršen del življenja. Glede na vztrajno delo Frandoliča v zamejstvu, v Sloveniji in ne nazadnje tudi pri številnih italijanskih klubih Furlanije - Julij- ske krajine lahko rečemo, da je ta specifični metodološki pristop zaznamoval več generacij mladih nogometašev.31 Frandolič pripisuje pomembno vlogo pri pretoku nogometnih znanj in izkušenj med državama tudi igralcem (amaterjem in po- klicnim nogometašem), ki so kdaj koli obogatili naše nogometno okolje. Na Tržaškem so se naša nogometna društva soočala z izjemno no- gometno tradicijo mesta.32 Kot primerjavo lahko navedemo primer Brežana Gianfranca Vegliacha, ki je v letu 1967 prestopil v ekipo Tevere Roma in pozneje v slavni Torino (1969). Bil je tudi državni reprezentant. Kopica uveljavljenih trenerjev iz nekdanje Jugoslavije je nedvomno zapustila pomemben pečat ne le v pojmovanju nogometne igre, temveč tudi v oblikovanju trenažnega procesa.33 Posledica tega je bil večji poudarek na načrtovanju procesa treninga in iskanju enotnega modela igre; kot posebnost na področju mladinskega nogometa na Tržaškem v polovici devetdesetih let bi lahko ome- nili zelo uspešno obdobje poudarjenega strokovnega sodelovanja med trenerji zamejskih mladinskih ekip na Tržaškem, za katerega lahko rečemo, da je bil prvi poskus vzpostavitve enotnega modela igre na mladinski ravni med zamejskimi mladimi nogometaši.34 Slika 2: Wim Coerver in Dario Frandolič (iz osebnega arhiva D. Frandoliča) 31Več o konceptualni utemeljitvi Coerverjeve metode v: Frandolič, D. (2023). Moj magični nogomet. Kulturni dom, Gorica. 32Triestina se je v sezoni 1947–1948 uvrstila na drugo mesto v italijanski A- -ligi; tržaška Ponziana je leta 1950 nastopala v italijanski C-ligi. 33Salih Softić (iz Tuzle, Bosna), Vinko Hafner, Karlo Valdevit, Ivan Marjon, Lučo Pertič, Ivan Patarić in R. Žeželj (vsi iz Kopra in okolice), dr. Zdenko Verdenik in dr. Marko Pocrnjič (iz Ljubljane), Dušan Uranič, Ivan Faganel, Stojan Kravos (z Goriškega). V naslednjih letih tudi drugi. 34Trenerji M. Štoka, S. Kravos, R. Žeželj in M. Tul so poskusili vnesti enoten model igre v mladinskih ekipah posameznih društev (Breg, Zarja, Primor- je, Bor). Omenjene ekipe so v tistem obdobju (sezona 1995–1996) začele vzpostavljati conski način branjenja, ki je bil takrat na Tržaškem še nepo- znan. Teoretična in praktična izhodišča jim je posredoval takratni trener NK Nove Gorice Milan Miklavič. „Razvoj strokovnih kadrov v zamej- ski košarki Tavčar umešča začetek košarke v zamejstvu v sredino šestdesetih let in omenja kot daleč najbolj zaslužno osebnost za njen razvoj Branka Lakoviča.35 Temu je v dogovoru s prof. Pavletičem uspelo uvrstiti košarko v program Športnih iger, pozneje pa je začel obli- kovati prvo (formalno) košarkarsko ekipo v zamejstvu pri Boru (9. 9. 1965), katere trener je bil prav Lakovič.36 Vzporedno je na Opčinah začel oblikovati prvo skupino mladih košarkarjev Savo Špacal, ki je študiral v Ljubljani. Lakovič je poznal tržaškega novinarja in trenerja Attilia Frizzattija,37 ki je bil po njegovem mnenju iniciator košarke v Trstu. Slednji je bil po drugi svetovni vojni zaposlen v zavezniški upravi in je Lakoviču približal osnove ameriške košarke. Pomemben korak pri obliko- vanju lastnega košarkarskega znanja je Lakovič opravil z obiskom košarkarskega kampa v ZDA (1973–74), ki ga je vodil slavni Oscar Robertson (Springfield, Massachusetts).38 Tavčar postavlja prve stike z jugoslovansko stroko v leto 1969, in sicer v čas enotedenskega kampa na Opčinah, ki ga je organizi- ral takratni predsednik Poleta Egon Kraus. Ta je na Opčine povabil Milutina Pavloviča.39 Sledila je povratna enotedenska izmenjava poletovcev v Ljubljano (na Kodeljevem). Pomemben mejnik pri trenerskem izobraževanju v zamejstvu je bil leta 1970, ko je skupina bodočih zamejskih trenerjev sodelovala na izobraževanju v organizaciji Košarkarske zveze Slovenije v kraju Seča40 (Portorož). Leta 1976 je Lakovič navezal stike s Petrom Brumnom in mu pre- dlagal vodenje komaj ustanovljenega Jadrana.41 Tavčar utemeljuje poznejši prihod jugoslovanskih trenerjev v za- mejstvo nekoliko drugače. Po njegovem mnenju se je tržaško- -zamejska košarkarska stvarnost bistveno razlikovala od denimo odbojkarske,42 saj je košarka na Tržaškem imela v predvojnem in povojnem obdobju zelo močno tradicijo43 in ni izrecno potrebo- vala strokovne pomoči od zunaj. Do stikov z jugoslovansko košar- karsko srenjo je po njegovem mnenju prišlo bolj zaradi naravne težnje po izmenjavi mnenj in sodelovanja s slovenskim zaledjem kot zaradi pomanjkanja tehničnega znanja. Tako Lakovič kot Tavčar ugotavljata, da je jugoslovanske trener- je zaznamoval čisto poseben pristop. Jugoslovanski model igre 35Tavčar: »Dobesedno, Branko Lakovič je bil naš guru, košarkar v duši in telesu.« 36Lakovič: »Pod silo razmer, ker ni bilo drugih ...« 37Lakovič: »Ustanovil je društvo Hausbrandt. Večkrat so igrali v Jugoslaviji, kjer je spoznal velikane jugoslovanske košarke: Borisa Kristančiča (factotu- ma Olimpije), Aco Nikolića, Ranka Žeravico itd. M. Novosel je med drugim imel predavanje za tržaške trenerje na stadionu 1. maja.« https://www.slo- sport.org/novica/umrl-attilio-frizzati-velik-prijatelj-nase-kosarke/ 38Zaradi podobnosti življenjskih izkušenj v sklopu značilnih manjšinskih problematik sta se Lakovič in Robertson spoprijateljila. 39Milutin Pavlović, takratni dekan in predavatelj na VŠTK ter trener ljubljan- ske Olimpije. 40V letu 1972 je tečaj vodil Janez Drvarič, ki je v sezoni 1992-1993 vodil Ja- dran v B-ligi. 41Pozneje so Jadran trenirali še Jože Splichal, Andrej Žagar in Janez Drvarič. 42Tavčar: »V istem zgodovinskem obdobju je bilo odbojkarsko gibanje v zamejstvu še v povojih, razen izjem seveda.« 43Tržaška Ginnastica Triestina je bila od leta 1930 do leta 1941 petkrat dr- žavni prvak z moško člansko ekipo, od leta 1930 do leta 1958 pa šestkrat z žensko člansko ekipo. 208 je obenem predstavljal model,44 ki se je uveljavljal v zamejstvu. Zaznamovale so ga karakteristike stvarnosti, bistvenosti, iskanja smisla in doslednosti s filozofijo igre. Po celotni Jugoslaviji se je igrala enotna košarka, obstajal je torej enotni model igre. Tavčar izpostavlja razlike z italijanskim modelom igre,45 ki so bile takrat več kot očitne. Ta specifičnost zamejske košarke je po Tavčarjevem mnenju trajala do konca prve legendarne generacije Jadrana (okrog leta 90). Ra- zlog je bil v tem, »da se je menjal ustroj, družba, vrednote, odnosi ..., še posebej se je pri mlajših trenerjih razvodenel tisti jugoslovanski pridih košarke, ki je zdaj dejansko homogenizirana«. „Primer namiznega tenisa – ŠK Kras Sonja Milič se je ob drugih športnih zvrsteh (odbojka in atletika) opredelila za namizni tenis in je postala duša društva Kras, usta- novljenega leta 1961. Svoje prve igralske korake je opravila pod mentorstvom trenerja Edija Bole, ki je osnove treninga namiznega tenisa spoznal na skupinskih treningih v takratni Jugoslaviji.46 Njen primer je poseben, saj je svojo izobraževalno pot opravila na takratni VŠTK v Ljubljani,47 vzporedno pa nastopala za italijansko državno reprezentanco. O takratnem italijanskem namiznoteni- škem okolju Miličeva pravi, da »se je razvilo šele v zadnjih 20 letih, 44Tavčar: »Podpisani, Lakovič in P. Starc pri Kontovelu smo se opirali na ju- goslovanski model igre.« Lakovič: »Velik poudarek je bil na igri v napadu. Dejansko nikoli ni bilo manj kot 80 točk.« 45Tavčar: »Italijanska košarkarska šola se je opirala na natančno kopiranje ameriškega modela (...) prodali dušo Amerikancem ...« 46Bole: »Učili smo se od starejših in izkušenejših igralcev.« (Farneti idr., 2011). 47Milič: »Na VŠTK sem usmerjala namizni tenis. Moji mentorji so bili priznani Hudec, Osmanagić in drugi.« prej je bilo bolj sad improvizacije ali pa je temeljilo na izkušnjah tujih tre- nerjev. Med slednje uvrščam Jožeta Urha, ki je v Italiji igral več let, po- tem pa postal tudi trener italijanske mladinske reprezentance. Zanesljivo je vnesel v italijanski koncept dela karakteristike jugoslovanske šole. Italija je takrat zaostajala pri osnov- nih elementih normalnega procesa treninga. Bolj so se pozneje Italijani zgledovali po Švedih – in potem od- visno od trenerja, ki so ga imeli. Tudi Štencej je bil trener v državnem cen- tru v Fiuggiju48 in je vnesel elemente jugoslovanskega namiznega tenisa v devetdesetih letih. Bistvena razlika je bila v tem, da so Italijani do na- miznega tenisa gojili bolj sproščen odnos, kot neke vrste prostočasna dejavnost, medtem ko smo bili mi vzgojeni na podrobno učenje teh- nike in na tekmovalnost. Kakorkoli, v današnjem športu je kakovostni preskok možen le s pomočjo uvelja- vljenih profesionalnih figur.«49 Po vrnitvi v Trst je delo nadaljevala v domačem društvu Kras. Izpopolnjevalne tečaje je opravljala tako v Italiji kot Jugoslaviji (Sloveniji). „Zaključek Razvojno pot so prvi strokovni kadri z zamejstvu v zgodnjih petde- setih letih načeloma začeli v zelo skromnih materialnih pogojih, kar je bilo seveda značilno za tiste čase, a z neizmerno ljubeznijo do športa, slovenskega jezika in narodne pripadnosti. Jezik in identite- ta sta po mnenju intervjuvancev ključni dejavnik.50 V veliki večini primerov so se takratni športniki ukvarjali z več športnimi disciplinami hkrati. Ključen element pri rasti in razvoju zamejske stroke so imele Slovenske športne igre, saj je v tem kon- tekstu njihov ustanovitelj (prof. B. Pavletič) znal hkrati spodbujati posameznike k izbiri trenerske kariere.51 Za tisto obdobje sta bila pomembna tudi vnos in sistematizacija ustrezne športne termi- nologije. Prve elemente strokovnega znanja so takratni trenerji pravzaprav dobivali prek izkušenj starejših igralcev, ki so prihajali iz različnih športnih sredin, in ob sodelovanju s športno bolj razvitimi sredina- mi v takratni Jugoslaviji ali drugod. 48Sonja Milič (1970): »Svoje prvo državno prvenstvo sem odigrala v kraju Fiuggi. Takrat sem živela in vadila namizni tenis v dijaškem domu v Trstu, moj lopar pa je bil dokaj zdelan. Giani Furlanič mi je posodil sodobnejši lo- par zelene barve, s katerim sem postala državna podprvakinja s Krasom.« 49Prvi poklicni trener pri Krasu je bil Miha Derganc, pozneje Matjaž Šercer, Kitajec Geke Qiang tja do Slovaka Dušana Michalka. 50V celotnem zamejstvu (vse panoge) je bilo v letu 2022 aktivnih 63 tre- nerjev (17,5 %), ki ne obvladajo slovenskega jezika. Daleč največ jih je v nogometu (43 oz. 57,3 %) (Tomasetig, 2022). 51Drasič: »Vedel je [Pavletič], da se brez usposobljenih kadrov športno gi- banje ne bo moglo razvijati. Zato je mlade talente pošiljal na izpopolnje- valne tečaje.« (Šušteršič, 2013). Slika 3: Sezona 1969–70, Bor, D-liga: stojijo z leve: trener M. Mari, P. Starc, S. Ambrožič, R. Kralj, A. Sirk, B. Fabjan; čepijo z leve: A. Rudes, I. Sancin, A. Zavadlal, S. Tavčar in B. Lakovič (30 let naše košarke, B. Lakovič) Zamejski špoort 209 Ključen pomen so pri oblikovanju zamejske stroke pri nas imeli semi- narji (tečaji ali izmenjave) v Rovinju ali drugih krajih, ki so jih društva ali pa posamezniki organizirali v sode- lovanju s takratno VŠTK iz Ljubljane in posameznimi panožnimi zve- zami. Na teh seminarjih se je kalila cela generacija bodočih trenerjev v zamejstvu. Za zamejski prostor je značilno, da so tu v različnih zgodovinskih ob- dobjih delovali strokovnjaki različ- nih geografskih okolij (Jugoslavija, Istra, Slovenija, Furlanija - Julijska krajina ...), ki so svoj doprinos ure- sničili z nastopanjem v našem pro- storu v vlogi aktivnih igralcev ali trenerjev. Njihove izkušnje so bile bodočim zamejskim kadrom dra- gocena izhodiščna podlaga. Ključen premik v kakovosti špor- tnega gibanja pri nas so prispevali tisti zamejci, ki so se odločili za študij fizkulture, tako v Rimu kot v Ljubljani. Večina teh je pozneje priskrbela zlasti zamejski odbojki trdno kadrovsko ogrodje in si za več deset let zagotovila nekakšno kadrovsko avtonomnost.52 Kljub razlikam med posameznimi športnimi panogami (odbojka, košarka, nogomet, namizni tenis) in teritorialnim opredelitvam (Trst, Gorica) je bila prisotnost strokovnjakov iz takratne Jugosla- vije nekakšna konstanta. V zamejstvu so svoj pečat pustili številni vrhunski trenerji, ki so zamejskemu športnemu gibanju dali pose- ben pridih. Kaže, da se je t. i. jugoslovanski model najbolj izkazal v smislu uspešnosti in prepoznavnosti prav prek zlate generacije Jadranove košarkarske ekipe. Intervjuvanci so v odnosu do zamejskega športa v prihodnosti precej zadržani. Načeloma opozarjajo na demografski upad in na stališča (vrednote), ki jih bodo bodoči trenerji zavzeli v odnosu do dela v zamejskem športen prostoru,53 na življenjski slog in vredno- te54 (miselnost) današnjih mladih55 ter na nepogrešljivo potrebo po ustreznih profesionalnih figurah.56 Zaradi jezikovne in narodnostne specifičnosti našega športnega prostora intervjuvanci posebej poudarjajo pomen jezika in naro- 52Drasič, Peterlin, Furlanič in drugi. 53Peterlin: »Čustvena vzgoja naših bodočih trenerjev. To bo odvisno od nas starejših. Sem pa pesimist zlasti z vidika demografije in tudi vse bolj žgoče- ga ekonomskega trenutka. Recept za prihodnost je v čim bolj kakovostni stroki.« Primerjava s sedanjostjo? Razlika je v navdušenju, ki je zdaj nekoliko splahnelo. Občutek pripadnosti društvu.« Drasič: »Navdušenje je povsem razvodenelo.« 54Drasič: »Ne skrbi me bodočnost športa, skrbi me mentaliteta mladine.« Pavletič: »Skrb zaradi miselnosti naše mladine je upravičena« Primorski dnevnik, 3. 2. 2002. 55Rupel (iz poznejšega dopisovanja): »Sedanji in prihodnji problem bo, kako spraviti dlančnike v kašetin in pognati mladež iz Botača uzbrdo do Peska v 35 minutah.« 56Milič: »Danes je povsem nemogoče pričakovati od neprofesionalne figu- re totalno razpoložljivost in učinek.« dne pripadnosti ter hkrati dobro strokovno podlago, ki naj bi jo imeli bodoči kadri.57 Trenerjev oziroma vaditeljev je v društvih v zamejstvu trenutno 361 (moških 68,7 %, žensk 31,3 %) (Tomasetig, 2023); politika kadrovanja ter izobraževanja in usposabljanja kadrov je torej ključnega pome- na za zadostitev potreb zamejske športne skupnosti. V statutu sedanjega Združenja slovenskih športnih društev v Italiji se od vsega začetka spodbuja organizacija tečajev in seminarjev v smislu izobraževanja bodočih kadrov,58 kar združenje uresničuje sistematično in v različnih oblikah (v zadnjem obdobju tudi s pou- darkom na novih digitalnih tehnologijah). Zaradi omejene dolžine ima pričujoči prispevek nekatere omejitve. Izredna širina in kompleksnost izbrane teme namreč onemogoča- ta, da bi izpostavili prav vse vidike, ki so vplivali na razvoj strokov- nih kadrov v zamejskem športu (zlasti teritorialnega). Prav tako niso bili posebej izpostavljeni pomembni segmenti našega športnega udejstvovanja, na primer otroška telovadba, športna rekreacija in druge sorodne kategorije, ki neizpodbitno zaznamujejo lastnosti naše športne stvarnosti. dr. Miloš Tul, prof. telesne vzgoje, trener, milos.tul@gmail.com 57Iz Drasičevega poročila na občnem zboru ZSŠDI (2007) povzemamo: »Kot manjšina imamo specifične naloge in probleme. Govorimo o jeziku in narodnoobrambni vzgoji. (...) Zato je pri nas izredno važno, da trener, posebno pri mladostnikih, obvlada in govori slovenski jezik. (...) Za nas je lahko dober trener in vaditelj le tisti, ki prihaja iz naših vrst. (...) To lahko izvedemo samo tako, da iz velike mase naših igralcev in igralk skušamo do- biti tiste, ki imajo omenjene lastnosti, ter jih usmerimo v trenersko delo.« 58https://drive.google.com/file/d/18_L-6txLIpYRNHB5drCE_luRY9oBZl- HW/view Šolsko-športni poligon v sklopu projekta ZSŠDI; vir slosport.org. 210 Ivan Lukan Šport in koroški Slovenci Če pogledamo v zgodovino, vemo, da so (slovenski) Korošci in Ko- rošice telovadili in planinarili ter se društveno organizirali že pred dobrim stoletjem in ne šele po drugi svetovni vojni z ustanovitvijo Slovenske fizkulturne zveze (danes Slovenske športne zveze) kot krovne športne zveze leta 1949. Prva slovenska društva so namreč nastala celo že pred prvo svetovno vojno in pri tem sledila sloven- skim zgledom iz Kranjske, kjer so se takrat že uveljavili telovadba, planinstvo in tudi – čeprav v skromnem obsegu – anglosaški ali britanski športi. Čeprav sta bila Koroška in njeno središče Celovec v revolucionarni spomladi narodov 1848 pomemben zametek slovenskega nacionalizma in programa Zedinjena Slovenija, je slo- vensko narodno življenje tedaj bilo vezano na manjše kraje, trge in vasi ter kmečki živelj. Zato tudi ne preseneti, da je eno izmed prvih telesnokulturnih organizacij planinsko društvo. Slovenski ljubitelji gora in planinstva so se v drugi polovici 19. stoletja soočali z (agresivnim) avstrijsko-nemškim planinskim or- ganiziranjem in ponemčevanjem kranjskih in koroških gora. Zato je bilo leta 1893 v Ljubljani ustanovljeno matično Slovensko pla- ninsko društvo (SPD), na Koroškem pa so se planinci povezali v podružnici SPD. Korenine organiziranega planinarjenja gre iskati v narodnoprosvetnemu delu na Zilji, ki ga je že sredi 19. stoletja, med letoma 1850 in 1870, spodbudil župnik Matija Majar Ziljski. Tako so prav ziljski rodoljubi dali pobudo za ustanovitev prve podružnice SPD na Koroškem. Med njimi sta bila tudi deželni poslanec Franc Grafenauer iz Most in Zahomčan Ivan Millonig, po domače Koren. „Zilja – zibelka planinstva Podružnica SPD na Koroškem je bila uradno ustanovljena šele 18. januarja 1900 z občnim zborom, na katerem je bilo poudarjeno, da bo novoustanovljena podružnica »polagoma zrasla v mogočno društvo, ki bode slovenske naše kraje in planine obvarovalo nadalj- njega potujčevanja. Zadnji čas je že za to, sicer bodejo v zdaj še slo- venskih gorah in planinah morebiti v kratkih letih obveljale besede Simona Gregorčiča: … naš je tujcev zdaj lastnina!«, beremo v prvi izdaji prve knjige Transport avtorja Mirka Bogataja (1999). Od ustanovitve koroške podružnice SPD je medtem preteklo več kot 120 let, ves čas pa je bil posebej izpostavljen njen narodnostni in kulturni pomen. Njen delokrog je zajel sicer vso tedanjo Koroško, h kateri sta spadali tudi še Kanalska in Mežiška dolina, vendar se je njeno delovanje v prvih letih omejilo predvsem na Kanalsko in Ziljsko dolino. Že v prvem letu so prvi člani začeli na novo markirati neposredno območje. Posebno velikega pomena pa so bile nove markacije z dvojezičnimi napisi v Višarskem pogorju. Dve leti po ustanovitvi je podružnica kupila v divjeromantični Zajzeri še zemljišče za gra- dnjo planinske koče, toda tajnik SPD Knafelc je na občnem zboru leta 1904 moral sporočiti, da je »akcija« za postavitev koče zaradi manjkajočega denarja ustavljena. Tudi pozneje o projektu ni bilo več govora. Medtem je Zahomčan Andreas Millonig že sprejemal pod streho svoje Korenove koče na Zahomški planini člane društva (in celo planince čeških društev), leta 1904 pa so pri Nežmanu na Bistri- ci ustanovili še Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Zila«, ki spada danes med najstarejša slovenska društva na (avstrijskem) Koroškem. Vse delo se je osredotočilo pravzaprav na vasico Zaho- mec, kjer je ob prehodu v 20. stoletje živela posebno razgibana generacija. Ziljska podružnica SPD pa je na svojem občnem zboru leta 1907 soglasno sklenila, da se preosnuje v Koroško planinsko društvo s sedežem v Celovcu. Za načelnika je bil izvoljen Franc Grafenauer, deželni poslanec koroških Slovencev. Na ozemlju, raztegnjenem od štajerske do italijanske meje, je začelo delovati kar 63 sloven- skih planincev »proti armadi, ki je nemško pleskala našo domovi- no«. Hkrati je tudi Slovenska matica v Ljubljani začela priprave za izdajo zemljevida slovenskega ozemlja, kajti treba je bilo ugotoviti in zbrati pravilna slovenska zemljepisna imena. To delo so na Koro- škem opravili člani ziljske podružnice. Vzporedno so nemški planinci na debelo germanizirali vrhove Ka- ravank. Njim se je zoperstavil dr. Josip Šašel, slovenski pravnik iz Slovenjega Plajberka. Gibalo njegovemu snovanju je bila ljubezen do rodne Koroške. Med drugim je predložil topografijo Karavank z Zamejski špoort 211 živimi ljudskimi oznakami planin, vrhov, slemen, vodovij in naselij ob Zilji, po Zvrhnjem in Spodnjem Rožu ter ob Beli. Gradivo je do- polnjeval, zato Šašlovo delo danes velja za pionirsko za koroški pro- stor. Žal je mnogo opravljenega gradiva propadlo v požaru (prve) svetovne vojne, v kateri so najboljši planinci izgubili svoja mlada življenja na zelenih poljanah Galicije, koroška podružnica SPD pa je končala kot rastlina, zatrta v kali. Po veliki vojni je njihovo izročilo prevzel nov rod slovenskih planin- cev. Na novo so vzklile planinske podružnice – v Pliberku, Velikovcu in Borovljah, v Železni Kapli so živo delovali slovenski gorjani do leta 1920, ko je plebiscit ločil Koroško podružnico od osrednjega društva. Po drugi svetovni vojni pa so dali pobudo za vnovično ustanovitev Slovenskega planinskega društva v Celovcu študenti in delavci, prvi povojni predsednik pa je postal Lubo Urbajs. Njemu so na čelu tega športno-rekreativnega društva z največjim števi- lom članov med koroškimi Slovenci sledili Hanzi Lesjak in zadnja leta Štefan Rigelnik. Josip Šašel z vnučko, 1958; Šašel se je že pred prvo vojno zoperstavil nem- škim planincem in pripravil slovensko topografijo Karavank; vir Bogataj M. (2009), Trans/Sport, Celovec: SŠZ. Telovadba med (koroškimi) Slovenci »Slovenec sem in kdo je več!« je v Ljubljani ponosno vzkliknil Vik- tor Murnik, vodnik slovenskega sokolstva v desetletju pred prvo svetovno vojno. A težje je bilo to klicati sredi Korotana, pa čeprav je bila tu zibelka srednjeveškega političnega slovenstva in progra- ma Zedinjena Slovenija. A so se le našli ljubitelji telovadbe Sokola in Orla in ustanovili društva. Pri tem so jim pomagala tudi bližnja kranjska društva, na kar so bili dokaj alergični nemški sosedi. Leta 1909 je bil organiziran prvi Sokol v Borovljah, že leto prej pa Orel v Šentjanžu v Rožu. Sokoli so imeli stike prek Ljubelja z bližnji- mi gorenjskimi sokolskimi društvi, šentjanški Orel pa z Jesenicami. Dramitelji sokolskega organiziranja so bili koroški študenti v Pragi, ki jih je navdušil grandiozni vsesokolski zlet v tem mestu leta 1907. Žal je plebiscit leta 1920 usodno posegel v socialno življenje koro- ških Slovencev, prvi na udaru pa je bil nacionalni Sokol, ki se je na Koroškem ravno dobro organiziral. Novi zagon po drugi svetovni vojni Narodnoprosvetnemu in fizkulturnemu življenju med koroškimi Slovenci po drugi svetovni vojni so dale nov zagon športne aktiv- nosti. Začele so se že leta 1947 s prvimi tekmovanji (smučarska in sankaška), leta 1949 pa je bila ustanovljena Slovenska fizkulturna zveza (SFZ), predhodnica današnje Slovenske športne zveze (SŠZ), krovne organizacije vseh slovenskih (in danes tudi dvojezičnih) športnih društev na avstrijskem Koroškem. Prvi resni poskusi uvedbe organiziranega športa med koroškimi Slovenci so potekali še pod okriljem tedanje Kmečke zveze za slo- vensko Koroško v obliki »kmečkih dnevov«, na katerih so se zbrali mladi fantje in iz svojih vrst izbrali najboljšega kosca. V Šmihelu pri Pliberku se je 25. avgusta leta 1946 zbralo kar tisoč ljudi, ki so kosce spodbujali k hitri in natančni košnji. Še v istem letu se je kot pobu- dnik športnih prireditev pojavila tudi Zveza mladine za slovensko Koroško. Organizirala in izvedla je smučarske tekme v Šentjakobu v Rožu in na Komeljnu pri Pliberku. O začetkih urejenega mladinskega telesnokulturnega delovanja po vojni nam pričajo drobne vesti iz mesečne mladinske priloge Slovenskega vestnika »Mlada Koroška«, ki hkrati napovedujejo tudi pot do ustanovitve prve krovne športne organizacije koroških Slo- vencev, Slovenske fizkulturne zveze (SFZ). Tako je slovenska mla- dina 26. januarja leta 1947 v Dobu priredila prvo sankaško in smu- čarsko tekmo, 9. februarja je sledila še druga. Že septembra 1947 pa je mladina okraja Velikovec priredila na južnem bregu Drave uspelo športno srečanje. Drugi množični fizkulturni miting, ki je bil podoben prvemu v Mokrinah, je bil v Mohličah. Sledili so še te- lovadni nastopi na Mladinskem dnevu v Logi vasi (pri Kopitnjaku), kjer je telovadilo več kot sto telovadcev. Nastopili so v belo-modrih krojih. Sodelovali so tudi na ljudskem taboru na Brnci (v Zmotičah pri Prangerju), kjer jih je občudovalo več kot 2000 ljudi! V Dulah ob Vrbskem jezeru pa je Zveza mladine priredila fizkulturni tečaj, ki je pod vodstvom študenta telesne kulture Milana Kupperja ponudil tečajnikom v povezavi teoretičnega pouka s praktičnim izvajanjem posameznih športnih panog podlago za »nadaljnji razvoj fizkultur- nega dela«. Od Slovenske fizkulturne zveze do Slovenske špor- tne zveze Le leto pozneje, 1948, sporoča zapisnik s seje fizkulturne sekcije Zveze mladine 4. maja, da je uspelo postaviti številne »fizkulturne sekcije po okrajih«, že 19. junija 1949 pa so se delegati in »najbolj- ši fizkulturniki Slovenske Koroške« zbrali na ustanovnem občnem zboru Slovenske fizkulturne zveze (SFZ) v Celovcu, da se pogovo- rijo o »vrhovni organizaciji slovenskih fizkulturnikov« ter da iz svoje srede izvolijo »najboljše tovariše in tovarišice, ki bodo kot odborni- ki SFZ skrbeli in delali za širitev in krepitev fizkulturnega delovanja med koroškimi Slovenci«. 212 Občni zbor je odprl sekretar Zveze mladine Kori Perč, Rado Janežič pa je prebral pravilnik Slovenske fizkulturne zveze in navzoči so ga soglasno sprejeli. Nato je občni zbor sprejel v SFZ vseh devet društev, in sicer SFD »Tabor« v Št. Jakobu v Rožu, SFD »Borec« v Lo- čah, SFD »Slavica« v Logi vasi, SFD »Partizan« v Kapli ob Dravi, SFD »Borba« v Št. Janžu v Rožu, SFD »Planica« v Dobrli vasi, SFD »Triglav« v Št. Vidu v Podjuni, SFD »Mladost« v Pliberku in SFD »Triglav« v Kotmari vasi. Za prvega predsednika Slovenske fizkulturne zveze pa je bil izvoljen Franci Zwittnig, ki je v imenu odbora zagotovil, da bo vodstvo SFZ zastavilo vse svoje mlade sile za uspešno delo. Izvoljeni člani pa so se zavezali, da bodo zastavili vse sile »za dvig fizkulturnega pokreta med koroškimi Slovenci, v prvi vrsti pa med mladino Slovenske Koroške«. Nekaj tednov pozneje je varnostna direkcija v Celovcu tudi uradno potrdila ustanovitev Slovenske fizkulturne zveze v Celovcu. Zakon- sko predpisano izjavo petih proponentov, da niso nikoli bili člani kake nacistične organizacije, pa so podpisali: Fricej Lužnik, šofer, pošta Velikovec; Lojzka Hofer, pisarniška moč, Trnje, pošta Svetna vas; Rado Janežič, redakter, Breznica, pošta Podrožca; Janko Grö- blacher, nameščenec, pošta Celovec, in Franc Resmann, stavec, pošta Celovec. Med slovensko mladino je sledilo »ogromno zanimanja za vse- stransko udejstvovanje na fizkulturnem področju«. Že leto dni po- zneje se je število športnih prireditev močno povečalo. Smučarski tečaj v Pliberku zaradi slabih vremenskih in snežnih razmer ni uspel tako dobro kakor šentjanški. V Selah na Gornjem Kotu se je veliko število mladincev udeležilo sankaške tekme od Marofa do žage. »Selska mladina je hotela, da bi se čim bolj naučila svojega mater- nega jezika, zato je sklenila, da bo imela tudi svoje redne bralne večere oziroma tečaje slovenščine. Obenem se je zavzemala tudi za fizkulturo. Zaradi pomanjkanja igrišč (na Kotu je vse v hribih), se je omejila na proste vaje,« se spominja Pepca Male-Oraže, ki je v te- danjem kulturnem društvu skrbela za odlično knjižnico in kulturno prebujanje Selanov na Kotu. Tudi v Kapli ob Dravi so prirejali večja sankaška tekmovanja. V Kot- mari vasi so se veselili podarjene nogometne žoge. SFD »Triglav« je na prvi trening v aprilu pritegnil več kot 20 mladih žogobrcev. Tako so pripravljali mladinsko skupino, ki naj bi začela redno vadbo. Najbolj žgoče je bilo vprašanje športnega igrišča. Toda tudi v tem oziru se Kotmirčani niso ustrašili problemov. Drugega aprila 1950 je sledila prva mladinska nogometna tekma v Rožu. V občinskem derbiju je Šentjanž premagal lokalnega rivala z Bistrice z 1 : 0. Dva tedna pozneje, 14. maja, je sledil prvi rožansko-podjunski derbi. Na šentjanškem igrišču sta se pomerili nogometni moštvi iz Šentpe- tra na Vašinjah in Šentjanža. Slednji so slavili kar z 9 : 1! Slovenska fizkulturna zveza pa je 15. avgusta 1950 v Šentprimožu v Podjuni organizirala prvi nogometni turnir na višji ravni. Sodelovala so štiri moštva: kombinacija dunajskih in francoskih študentov, ki so pre- življali svoj dopust ob Zablatniškem jezeru, športni klub Sinča vas in slovenski moštvi iz Šentpetra na Vašinjah in športnega društva »Obir« iz Šentvida v Podjuni. V prihodnjih letih pretežna večina prezgodaj rojenih in premalo zasnovanih klubov v okviru SFZ ni bila več tako delavna oz. uspe- šna. Društva so začela hirati, nekatera zamirati. SFZ je sicer posku- Zahomčani so svoj klub organizirali v petdesetih letih: spredaj aktualna uspešna skakalca mladega rodu Hannah Wiegele in Daniel Tschofenig, desno starosta kluba Franc Wiegele; vir Simon Rustja, Novice. Zamejski špoort 213 šala negativni razvoj zavreti, končno pa ji ni preostalo drugega kot podpreti bolj zdrava društva ter se zadovoljiti z organizacijo tradi- cionalnih smučarskih tečajev, izletov v planine in gore ter srečanj z zamejskimi Slovenci. Franciju Zwittnigu je leta 1954 v predsedniški funkciji sledil dr. Janko Wiegele (od 1954 do 1963), nato Hanzi Weiss (od 1963 do 1966), Mirko Bogataj (od 1966 do 1972) in Danilo Pru- šnik (od 1972 do 1987). Pod novim imenom do novih uspehov Na občnem zboru leta 1978, ko je krovno organizacijo vodil Dani- lo Prušnik, se je Slovenska fizkulturna zveza (SFZ) preimenovala v Slovensko športno zvezo. Začelo se je novo obdobje v slovenskem organiziranem športu, ki se zrcali v strmem vzponu krovne orga- nizacije v naslednjih desetletjih tako po številu vanjo vključenih slovenskih (in tudi dvojezičnih) športnih društev kakor tudi vrhun- skih športnih dosežkov. Prušnik je krovno organizacijo vodil do leta 1987, nato pa do leta 1992 dr. Ludvik Druml. S prihodom Marijana Velika na čelo krovne organizacije je Sloven- ska športna zveza leta 1992 začela tudi profesionalizacijo svojih struktur. Uvedla je funkcijo poslovodečega tajnika. Prvi je bil Ber- nard Sadovnik (1992–1995), ki je pri prvem ministru za zamejske Slovence v prvi Peterletovi vladi dr. Petru Venclju naletel na od- prta ušesa glede finančnih potreb zamejskega športa v Avstriji in v Sloveniji. Sadovnika je nasledil novinar Ivan Lukan (1996–2012), ki je – skupaj z močno ekipo z Marijanom Velikom na čelu – uve- ljavil krovno organizacijo kot faktor v športu v Avstriji, Sloveniji in v celotnem alpsko-jadranskem prostoru. Od leta 2012 to funkcijo uspešno opravlja Marko Loibnegger, ki je pomembno pripomogel k temu, da je bila Slovenska športna zveza (in z njo dežela Koroška) na kongresu FUEN59 v romunskem Cluju (2018) izbrana za gostite- ljico 4. Europeade, evropskega nogometnega prvenstva avtohto- nih narodnih manjšin, in jo je tudi uspešno izvedla – čeprav zaradi pandemije covida-19 z dvoletno zamudo šele leta 2022. Poslo- vodeči tajnik pri Slovenski športni zvezi opravlja funkcijo opera- tivca oz. vsestranskega menedžerja, ki je v pomoč športnikom in športnicam, funkcionarjem in včlanjenim društvom, medtem ko predsednik v prvi vrsti skrbi za reprezentacijo oz. promocijo krovne športne zveze predvsem pa na zunaj. 59Opomba uredništva: FUEN – Federal Union of European Nationalities, evropska zveza narodnih manjšin. Slovenska športna zveza danes združuje več kot 30 društev s pri- bližno 2.500 aktivnimi športniki in športnicami ter več kot 300 funkcionarji in sodelavci. Društva so organizirana bodisi v posa- meznih krajih na celotnem dvojezičnem ozemlju južne Koroške od Zahomca do Pliberka bodisi po športnih panogah – od nogometa, odbojke, košarke, alpskega smučanja, atletike, planinstva, športne- ga plezanja, lovstva, ribištva in šaha do skoraj vseh skupinskih in tudi individualnih športnih panog. Slovenska športna zveza pod- pira tudi rekreacijski šport in športne panoge, v katerih nastopajo tudi hendikepirani športniki in športnice. Še posebej pa društva, ki zbirajo mladino in jo navdihujejo za šport. Delovanje zveze je pokazalo, da so novonastale strukture po- membne za manjšino ne le s športnega, vzgojnega in socialnega vidika, temveč tudi z narodnostnega, saj spada med glavne naloge društev, klubov in gibanj, včlanjenih v SŠZ, da krepijo slovenski je- zik – predvsem med mladimi. Rezultat: še nikoli v zgodovini SŠZ ni združevala toliko društev, toliko športnih in rekreacijskih panog ter toliko aktivnih športnic in športnikov. Vanjo so danes vključeni tudi vsi večji, predvsem pa tudi najuspešnejši slovenski klubi in društva. Razvejena dejavnost zveze, včlanjenih društev in klubov ter špor- tnic in športnikov v najrazličnejših panogah in po celotnem dvoje- zičnem ozemlju od Podjune do Zilje pa zahteva – poleg primerne koordinacije ter profesionalne organizacijske in strokovno pomo- či – tudi močne finančne temelje. S profesionalizacijo Slovenske športne zveze so se odprli pomembni finančni viri za učinkovito delovanje. Slovenska športna društva, posamezni slovenski špor- tniki in ne nazadnje SŠZ sama so danes prejemniki pomembnih dotacij tako od Republike Slovenije kot tudi Republike Avstrije in dežele Koroške. Še naprej pa velja že pred leti razglašeni cilj »10 odstotkov za šport«. Podlaga za ta ključ so vsa finančna sredstva, ki ju republiki Avstrija in Slovenija namenjata slovenski narodni sku- pnosti na Koroškem iz državnega proračuna. Čezmejno delovanje Slovenska športna zveza se je že zgodaj aktivno vključevala v po- membne čezmejne športne pobude: na strani Olimpijskega ko- miteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) ali na strani pristojnega ministrstva za šport ter vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) Republike Slovenije. Prav tako s soro- Občni zbor SŠZ 2020; vir Simon Rustja, Novice. 214 dnima organizacijama slovenskih rojakov v Italiji (ZSŠDI) in v Pora- bju (ZSM) ter za športne zveze in vladne ustanove na Koroškem in Republiki Avstriji, ki imajo nedvoumno veliko korist iz sodelovanja s Slovensko športno zvezo ter vanjo včlanjenimi klubi in društvi. Denimo, ko je šlo za podporo kandidaturi zimskih olimpijskih iger 2002 (in pozneje še enkrat leta 2006) na tromeji med Avstrijo, Slo- venijo in Italijo. Slovenska športna zveza in Slovenska gospodarska zveza sta tedaj skupaj s političnimi in kulturnimi organizacijami slovenske manjšine v Avstriji (Zveza slovenskih organizacij, Naro- dni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza) podpisali skupno izjavo o podpori kandidature treh dežel za izvedbo zimskih olimpijskih iger »Brez meja – Sen- za confini – Ohne Grenzen«. Slovenska športna zveza je ponudila strokovno pomoč in partnerstvo, Slovenska gospodarska zveza pa vključitev v spremljevalne gospodarske projekte. Žal je kandidatu- ra, ki je – prvič v zgodovini OI – pomenila gostiteljstvo treh držav, propadla (ZOI 2006 je dobil Torino), je pa na obzorju vnovična sku- pna kandidatura treh dežel za ZOI 2036! Mladinske igre – mostovi med zamejci in med sosedi Skupne športne prireditve med matičnimi in zamejskimi Slovenci iz avstrijske Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Porabja so danes, ko so v Evropi padle meje, sama po sebi umevna stvar. Slovenci in Slovenke, ne glede na to, ali živimo v Avstriji, Sloveniji, Italiji, na Madžarskem ali na Hrvaškem, smo vsi postali državljani Evropske unije. Vendar ne smemo pozabiti, kako težaven je bil začetek, ko so nas še ločevale meje, deloma celo neprepustna železna zavesa! Spomnimo se, ko se je pred več kot 40 leti slovenska mladina iz štirih držav, takratne Jugoslavije, Avstrije, Italije in Madžarske, začela srečevati na vsakoletnih mladinskih igrah na Ravnah na Koroškem. Srečanje je bilo pravi praznik športa, predvsem pa praznik prija- teljstva in spoznavanja med mladimi. Šlo je za uresničitev zamisli pobudnikov, ki na to srečanje niso gledali zgolj kot na možnost, da se mladi v športnem duhu pomerijo med sabo, ampak da se kot rojaki tudi zbližajo. Slovenska športna zveza je k temu veliko prispevala. Srečanje mladih Slovencev in Slovenk iz sosednjih držav je v mi- nulih 45 letih gostil skoraj vsak večji kraj oz. večja regija v Sloveni- ji – od Lendave na severovzhodu države do Izole na zahodu ob slovenski obali ali od Kranjske Gore na severozahodu do Brežič na jugovzhodu. Le enkrat srečanja ni bilo, in sicer leta 2020, ko je pan- demija covida-19 prekrižala že organizirano prireditev v Slovenski Bistrici. »Toda pandemija je srečanje zadržala le za leto dni, nato smo znova nadaljevali«, je bila ponosna Sonja Poljšak, dolgoletna predsednica Komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez, ki je tudi organizator teh vsa- koletnih mladinskih iger. Pred tem je igre imel na skrbi oddelek za mednarodne odnose pri Olimpijskem komiteju Slovenije pod vodstvom Marjana Jemca. S teh srečanj so izšle tudi spodbude za nadaljnje, še globlje razvi- janje plodnega sodelovanja med državami in obmejnimi regijami. Npr. mladinske igre treh dežel Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Koroške, poletne in zimske mladinske igre Alpe-Jadran z mladimi športniki in športnicami od Bavarske do Dalmacije in od Lombar- dije do madžarskih komitatov. Tudi »igre prijateljstva«, pri katerih je nekaj let sodelovala dežela Koroška in ki so vključevale tudi Bo- sno in Hercegovino (kanton Bihać), štejejo v ta sklop čezmejnih športnih srečanj mladine. Na njih so nastopali uspešni in svetovno znani (zamejski) športniki, ki so jim prav te igre odprle vrata v širok svet športa in do vrhunskih dosežkov! Slovenska športna zveza je bila pobudnik, organizator in priredi- telj še mnogo drugih pomembnih čezmejnih prireditev in srečanj. Denimo pohoda na Arihovo peč, ki od leta 1978 do danes privablja prijatelje planin na severno stran Karavank v spomin na padle par- tizane februarja leta 1945. Ali kolesarskega »Pozdrava Evropi« leta 2004, ko je Slovenska športna zveza dokazala, da je sposobna uspešno izvesti tudi ve- like mednarodne prireditve. Izstopajoč primer je bilo gostovanje mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji v letu, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Slovenska pentlja je ob tej priložnosti obiskala kar tri sosede – Italijo (Trst), Hrvaško (Za- greb) in Avstrijo (Beljak). Slovenski športni zvezi je organizacijski odbor dirke Po Sloveniji zaupal kar dve etapi – peto, najdaljšo, iz Lenarta v Beljak, šesto, kraljevsko, pa iz Bač ob Baškem jezeru čez Ljubelj na Vršič. Gostovanje kolesarske dirke Po Sloveniji 2004 na Koroškem; vir Športni bil- ten SŠZ 2004. Super trim, jeziki in šport Pravi uspešnici med prireditvami Slovenske športne zveze sta bila tudi t. i. sedmeroboj južnokoroških vasi Super trim ob 50-letnici krovne športne organizacije koroških Slovencev in »Teden jezikov in športa«, ki ga SŠZ prireja še danes. Športno-rekreativni projekt Super trim je zajel celotno ozemlje dvojezične Koroške in ob tem vključeval tako športnike in špor- tnice kot tudi rekreativce iz številnih občin z obeh strani Drave oz. od Zahomca do Pliberka. Odmevna prireditev se je v hipu razvila v pravo športno tekmovanje med dvojezičnimi občinami ter iz leta v leto vključevala vse več mladih in starejših ljubiteljic in ljubiteljev športa – v prvem letu iz Bilčovsa, Pliberka, Sel, Zahomca in Železne Kaple, nato so se jim pridružili še Globasnica, Celovec in drugi. Pobudnik projekta športno-rekreativne in družabne narave je bil nekdanji predsednik SŠZ in tedanji glavni urednik slovenskih spo- redov deželnega studia ORF v Celovcu Mirko Bogataj, strokovno pa je niz prireditev po celotni južni Koroški spremljal Robert Kro- piunik, nekdanji uspešen vrhunski športnik ter (še danes!) trener Zamejski špoort 215 vrhunskih športnikov in športnic v atletiki na Koroškem, s svojim timom. Šport v povezavi s slovenskim jezikom ima absolutno prioriteto pri delovanju Slovenske športne zveze na Koroškem. Zato je bilo samoumevno, da je SŠZ leta 2001, ko je Evropska unija prvič raz- glasila evropsko leto jezikov, organizirala 1. Teden jezikov in športa. Program projekta v obliki športno-jezikovnega tečaja je zajel mla- dinke in mladince v starosti od osem do 14 let, ti so se ob različ- nih športnih panogah (nogomet, košarka, odbojka, namizni tenis) igraje učili slovenščine, spoznavali pa tudi italijanščino. Prireditev tudi po več kot 20 letih neprekinjene izvedbe še danes navdušu- je slovensko in dvojezično mladino s celotne Koroške, kar leto za letom potrjuje tudi število udeležencev. V projekt je od vsega za- četka vključena tudi Športna akademija Krona, ki je poskrbela za pedagoško-športno strokovno osebje pri izvedbi tedna. Zamujena zgodovinska priložnost! Slovenskemu športu se je – v okviru načrtovane generalne ob- nove in pregradnje poslopja šolskega centra Zvezne gimnazije/ Dvojezične trgovske akademije na Janežičevem trgu v Celovcu – v prvem desetletju tega stoletja ponudila zgodovinska priložnost za pridobitev sodobne športne infrastrukture za slovensko šolsko in športno mladino. Slovenska športna zveza je namreč v dogovo- ru z ravnateljstvom Slovenske gimnazije ob začetku šolskega leta 2005/2006 skupaj s športnimi klubi KOŠ, Slovenskim atletskim klu- bom (SAK), Krono in atletskim centrom Koroška (ACK) predlagala, da se v sklopu načrtovane sanacije in pregradnje šolskega poslopja leta 2008 namesto novih telovadnic zgradi sodobna večnamenska športna dvorana oz. »hiša športa« in s tem novo športno središče koroških Slovencev v koroški prestolnici. Predlog so sprejeli tako ministrstvo za pouk in umetnost kakor tudi Deželni šolski svet za Koroško ter Zvezna nepremičninska družba (BIG). Zadnja je projekt takoj vključila v natečaj arhitektov, razpisan po pravilih Evropske unije. Med 12 prijavljenimi je bil izbran projekt skupine arhitektov Hertl iz Zgornje Avstrije. Skupna vrednost na- ložbe je bila 7,2 milijona evrov, od tega je bilo za obnovo šolskega poslopja predvidenih 1,9 milijona evrov, za športno dvorano oz. »hišo športa« 3,2 milijona evrov, za nogometni stadion pa 2,3 mi- lijona. Financiranje prve in druge stopnje projekta, torej obnove in razširitve poslopja ter gradnje športne dvorane, bi moralo biti zagotovljeno v letu 2006, za stadion SAK pa leta 2007. Gradbena dela naj bi se začela leta 2008. Tudi zadostna uporaba športne dvorane (in s tem kritje večjega dela tekočih obratovalnih stroškov) je bila zagotovljena – novo večnamensko športno dvorano bi čez dan oz. v času šolskega po- uka uporabljali obe šoli, po pouku, torej zvečer in ves konec tedna, pa bi bila dvorana na voljo športnim društvom iz vrst slovenske manjšine ter tudi drugim celovškim klubom. Izkazalo se je namreč, da tudi mesto Celovec potrebuje dodatne športne dvorane. Pri financiranju športne dvorane je Slovenska športna zveza pre- dlagala model, ki se je že uporabljal pri podobnih šolsko-športnih dvoranah na Koroškem. Projekt naj bi financirali zveza (ministrstvo za pouk, ministrstvo za šport in urad zveznega kanclerja), dežela Koroška (iz sklada za obnovo šolskih lokacij ter iz sklada za športno infrastrukturo), občina Celovec ter v manjšem obsegu Slovenska športna zveza in slovenski športni klubi v Celovcu. Ob tem so tekla pogajanja na vseh ravneh, tudi z Republiko Slovenijo – ta je pred- vsem v političnih pogovorih s Koroško in vlado na Dunaju podpr- la projekt gradnje nove večnamenske športne dvorane oz. »hiše športa« v Celovcu. Največ zanimanja pri poletnem KAMPUSU je pri mladih zbudil nogomet; vir Simon Rustja, Novice. 216 Tudi pobudniki zahtevnega projekta so bili optimistični. »Zagoto- vitev sredstev za uresničitev projekta ni nemogoča,« je na predsta- vitvi izbranega projekta poudaril poslujoči tajnik Slovenske špor- tne zveze Ivan Lukan in ob tem pozval »vse strukture slovenske narodne skupnosti, da postavimo športno dvorano«. »Priložnosti za takšen projekt v Celovcu namreč ne bomo več dobili!« je dodal. Ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Miha Vrbinc pa je pristavil: »Celo- ten projekt je namenjen naši šolski mladini in seveda tudi vsem, ki tam delamo. Že zdaj so naši mladinci vključeni v slovenska športna društva. S tem projektom bodo dobili sodobno okolje, v katerem bodo svoje talente tudi dejansko razširjali in izživljali ter uživali.« A čeprav si je Slovenska športna zveza kot nosilka projekta športne dvorane z vsemi močmi prizadevala za njegovo uresničitev, je v celoti izdelani projekt na koncu propadel. Prvič zato, ker je deželna politika – najprej pod deželnim glavarjem Haiderjem in pozneje pod njegovim naslednikom Dörflerjem (»Ne potrebujemo geto dvorane.«) – uspešno bojkotirala uresničitev tega pomembnega projekta (kljub dogovoru o podpori v vrednosti več sto tisoč evrov na sestanku na deželni vladi!), in drugič, ker se del političnih za- stopnikov manjšine očitno ni zavedal zgodovinske priložnosti, ki se je ponujala slovenski (študirajoči) mladini, slovenskemu športu in osrednji šolski lokaciji slovenske manjšine v prestolnici Koroške. SAK pa je svoje doprinesel s tem, da že v začetni fazi ni sprejel pre- dlaganega terminskega načrta, ki je predvideval, da bi se finančno tako zahteven projekt realiziral postopno – najprej nova športna dvorana, nato novi stadion. Na koncu je slovenska manjšina ostala brez potrebne sodobne in- frastrukture, saj sta obe šoli dobili telovadnici (ki niti ne ustrezata avstrijskim normam!), SAK pa se je s centralno ležeče lokacije Slo- venska gimnazija/Dvojezična trgovska akademija na Janežičevem trgu v Celovcu odselil na obrobje mesta. Predsedniki Slovenske fizkulturne zveze (SFZ) oz. Slovenske športne zveze (SŠZ): 1949–1954 Franci Zwittnig 1954–1963 dr. Janko Wiegele 1963–1966 Hanzi Weiss 1966–1972 Mirko Bogataj 1972–1987 Danilo Prušnik 1987–1992 dr. Ludvik Druml od leta 1992 Marijan Velik Dolgoletni predsednik SŠZ Marijan Velik (desni) in aktualni tajnik Marko Loibnegger; vir Simon Rustja, Novice. Ivan Lukan, novinar (dolgoletni dopisnik Dela in Primorskega dnevnika), nekdanji sekretar Slovenske športne zveze, lukan.ivan@aon.at Zamejski šport 217 Simon Rustja Slovenski šport na avstrijskem Koroškem v zadnjih desetletjih Slovenska športna zveza organizira in koordinira športno dejavnost ko- roških Slovencev. V krovno organizacijo včlanjena društva so dejavna na celotnem dvojezičnem ozemlju (avstrijske) Koroške, od leta 2013 tudi na (avstrijskem) Štajerskem – tako v posameznih krajih kot tudi v po- sameznih športnih panogah. Lok športne dejavnosti sega od alpskega oz. nordijskega smučanja, biatlona, deskanja, sankanja, odbojke, no- gometa, košarke, boksa, namiznega tenisa, tenisa, atletike, jadralstva do planinstva, lovstva, športnega ribištva in šaha. V zadnjih desetletjih v letnih poročilih slovenskih oz. dvojezičnih društev iz leta v leto pogo- sto beremo stavek: »To je bilo najuspešnejše leto našega delovanja.« Toda poglejmo, kaj te zapisane besede pomenijo v športnih uspehih. „Zasnežene ravnine in strmine Slovenska slovnica temu nasprotuje, a v družini Zdouc, ki živi na Radišah, je šport nedvomno zapisan z veliko začetnico. Prav iz te športne družine izhaja biatlonka Dunja Zdouc, ki tekmuje za dru- štvo DSG Sele. V minulem desetletju se je na biatlonskih stezah iz sezone v sezono stopnjevala in leta 2021 presegla vsa pričakovan- ja, tako tudi lastna. Odlične nastope v svetovnem pokalu je v tem letu kronala na svetovnem prvenstvu na Pokljuki s srebrno kolajno v mešani štafeti. Veselje nad uspehom je v vsej narodni skupnosti bilo zaznavno prek družbenih omrežij. Po tekmi na Rudnem pol- ju so jo množično obkroževali tudi slovenski novinarji in tem je v slovenščini odgovarjala na številna vprašanja. Med drugim je te- daj dejala: »Pokljuko malo dojemam kot domače prizorišče. Sem ponosna koroška Slovenka, zelo rada sem tukaj.« Želja po stopn- jevanju jo spremlja še naprej. Tako je med drugim sodelovala na zimskih olimpijskih igrah 2022 v Pekingu. Že leta 2018 je bila del olimpijskih iger in ta čas je doživela kot nekaj posebnega, saj je v olimpijski vasi lahko srečala športnike in športnice, ki jih sicer pozna samo s televizije. Uspehov v zimskem športu je slovenska narodna skupnost vajena, saj že več desetletij iz ŠD Zahomc prihaja nešteto uspešnih atle- tov in atletinj. Tako je v zadnjem desetletju vedno znova opozarjal nase nordijski kombinatorec Tomaž Druml. Izjemo uspešna kari- era ga je vodila vse do svetovnega pokala, kjer se je več let meril z najboljšimi na svetu. Eden izmed najpomembnejših trenutkov njegove kariere pa je bil naslov svetovnega prvaka pri juniorjih v poljskih Zakopanah. Dan pred tekmovanjem ga je še mučila bole- zen, tako da od tekmovanja ni pričakoval ničesar. Po dobrih skokih pa so se pričakovanja spremenila. »Po skokih sem bil že drugi, tako da sem moral ujeti samo še enega in sem bil svetovni prvak,« se spominja Tomaž Druml. Leta 2015 so pri njem odkrili srčno aritmijo, zaradi katere je skoraj za leto dni prekinil treninge. »Potem sem še poskušal tekmovati, saj so zdravniki trdili, da je vse v redu.« Vendar se je izkazalo, da ni bilo vse tako dobro. Težave ga spremljajo še danes. Kljub temu je zagnano nadaljeval, zamenjal državljanstvo in tekmoval za Slovenijo. Vendar je pri poletnih pripravah opazil, da mu ne gre najbolje, zato je zaradi srčnih težav moral predčasno končati svojo kariero. Za Slovenijo je še zadnjič nastopil na svetov- nem pokalu in se dostojno poslovil od športa. »Nisem bil tam, da bi tekmoval za prvo mesto. Vedel sem, da prvega mesta ne bom dosegel. Kot turist sem spremljal tekmovanje in poskusil uživati v teh zadnjih trenutkih. Zelo lepo sem se lahko poslovil od tega športa.« Pri društvu ŠD Zahomc pa morajo v velike škornje stopiti predvsem nordijski skakalci, saj iz tega društva izhaja mnogo skakalcev, ki jim je uspel skok v svetovni vrh. Ko se sprehodiš skozi idilično vasico Zahomc, obdano s slikovitimi alpskimi vrhovi, začutiš, da so smu- čarski skoki del njenega srca. Vsak v tej vasi je namreč vsaj poskusil skočiti s smučmi, saj gre za dolgoletno tradicijo, ki se je začela že v petdesetih letih. Eden izmed fantov, ki je odraščal ob vznožju gora in se navdušil nad smučarskimi skoki, je bil tudi Janko Zwitter ml., danes priznani trener. Med njegovimi varovankami je tudi svetov- na prvakinja leta 2023 Alexandria Loutitt. Janko Zwitter meni, da Srebrna Dunja Zdouc, Pokljuka 2021; vir Simon Rustja, Novice. 218 je pri treningih ključnega pomena rdeča nit. Za uspeh v tem špor- tu so pomembne specifične mišice, medtem ko druge niso tako ključne. Jankov pristop temelji na izgradnji trdne osnove, na kateri lahko gradi in se osredotoča na podrobnosti. Svojim varovancem pomaga z lastno izkušnjo kot nekdanji smučarski skakalec, ki se je sam spoprijemal s težavami in ovirami na poti do uspeha. Kot pravi sam, je bil na začetku kariere zaznamovan z neugodnimi okolišči- nami, ki so mu preprečile, da bi se uveljavil kot skakalec. To ga je spodbudilo k temu, da je postal trener in svoj pristop utemeljil na tem, da se vsaka napaka lahko spremeni v priložnost za napredek. Ključno pri tem pa je, da istih napak ne ponavljaš večkrat, kar je eden izmed glavnih ciljev njegovega pristopa. V velike škornje, ki so jih zapustili atleti ŠD Zahomc v zadnjih dese- tletjih, trenutno uspešno stopa mlada generacija smučarskih ska- kalcev. Julijan Smid, Hannah Wiegele in Daniel Tschofenig že vrsto let s svojimi uspehi ne opozarjajo le nase, temveč tudi na do- bro delo domačega zahomškega društva. Predsednik ŠD Zahomc Martin Wiegele poudarja, da so uspehi pomembni z več vidikov. Po eni strani je opazno, da se obrestuje dolgoletno in dosledno delo, ki so ga vlagali v ta šport. Po drugi strani pa vidi v uspehu tudi motivacijo za mlade, ki že oblikujejo novo generacijo skakalcev in skakalk. Trener Janko Zwitter z mlado varovanko svetovno prvakinjo 2023 Aleksan- dro Louttit; vir Simon Rustja, Novice. „Od plezanja prek plavanja do kolesarstva Športni uspehi v zadnjih letih so se kopičili tudi v športnem pleza- nju. V zadnjih letih je priimek Užnik postal pojem ne le v plezalnih krogih na široko po Avstriji, temveč po vsem svetu. Brata Nicolai in Timo Užnik, ki tekmujeta za ŠD Šentjanž, sta na deželnih, dr- žavnih in mednarodnih tekmovanjih slavila vidne rezultate. Tako je mlajši Timo že postal mladinski evropski prvak v težavnostnem plezanju, starejši Nicolai pa se je leta 2022 okronal z naslovom evropskega prvaka v balvanskem plezanju. Z dobrimi nastopi v letu 2023 ima Nicolai dobre možnosti, da bo sodeloval na olimpij- skih igrah v Parizu leta 2024. Da šport ostaja šport ne glede na to, ali se z njim ukvarja splošna populacija ali ljudje s posebnimi potrebami, že vrsto let s svojimi uspehi dokazujeta sestri Zablatnik iz Galicije. Za Romino in Mari- no Zablatnik je šport neskončna zabava, saj ju veselje in skupnost ob športu izjemno osrečujeta. Osvojili sta že več kot sto kolajn, za- radi katerih doma že skoraj zmanjkuje prostora zanje. Njuna vrhun- ska pot se je nadaljevala tudi na svetovnih poletnih igrah specialne olimpijade v Berlinu leta 2023, kjer je Romana osvojila bronasto medaljo na 100 metrov mešano. Plavanja sta se naučili v doma- čem bazenu ob pomoči očeta Pavla Zablatnika. Posebno prizna- nje je Romana prejela leta 2018 na slavnostni prireditvi na Dunaju, na kateri je bila izbrana za športnico leta v kategoriji športnikov in športnic z motnjami v duševnem razvoju. Peter »Paco« Wrolich je sijajno zastopal koroške Slovence kot nekdanji profesionalni cestni kolesar v svoji izjemni karieri. V času svojega kolesarskega udejstvovanja je navduševal v dveh ekipah – med letoma 1999 in 2008 je tekmoval za ekipo Gerolsteiner, med letoma 2009 in 2010 pa za Team Milram. Njegov kolesarski talent se je kazal tudi na olimpijskih igrah, saj je nastopil na poletnih igrah v letih 1996 in 2000. Leta 1996 je dosegel 54. mesto, leta 2000 pa se je izkazal še bolje, saj je osvojil 22. mesto na cestni dirki. Peter se je odločil preizkusiti tudi na največjih dirkah, petkrat je nastopil na Dirki po Franciji in enkrat na Dirki po Italiji. Njegova udeležba na teh prestižnih tekmovanjih je bila pravi navdih. V njegove čevlje pa zdaj stopata sinova Manolo in Santiago Wrolich. Po očetovih stopinjah? Manolo in Santiago, sinova kolesarja Petra (Paca) Wrolicha; vir Simon Rustja, Novice. „Uspehi v športnih dvoranah Dob je majhna vas s približno 160 prebivalci. Vasica nima gostilne, ima pa dve cerkvi, gasilski dom in odbojkarski klub, znan po vsej Evropi. Svoje domače tekme igra v športni dvorani Jufa v štiri kilo- metre oddaljenem Pliberku. Odbojkarsko navdušenje se je začelo leta 1982. Mladi domačini so ustanovili društvo SK Aich/Dob, ki ima v pravilih zapisano obveznost do dvojezičnosti. Leta 1986 so osvo- jili naslov koroškega prvaka. Odločilnega pomena pa je bila sezona leta 1990/1991, ko si je moška ekipa priborila igranje v prvi avstrijski ligi AVL. Prva moška odbojkarska ekipa je leta 1997 osvojila četrto mesto in se tako prvič uvrstila v prvi krog tekmovanja za evropski pokal. Klub od devetdesetih let redno igra tudi na mednarodnih Zamejski špoort 219 tekmovanjih. Leta 2012 je bilo dolgoletno vztrajno delo poplačano z naslovom državnega prvaka. Naslov avstrijskega prvaka so Dob- ljani osvojili še leta 2018 in 2019. V 2018 je ekipa, ki je že vrsto let med najboljšimi avstrijskimi odbojkarskimi ekipami, osvojila tudi mednarodni naslov v ligi Mevza. Na avstrijskem Koroškem se je v zadnjih desetletjih razvila tudi ko- šarkarska tradicija, z ekipo KOŠ Celovec kot enim najuglednejših košarkarskih klubov na Koroškem. V društvu je aktivnih mnogo mladinskih ekip ter tri moške ekipe (hobby liga, koroška liga, druga zvezna liga) in ženska ekipa, ki je igrala v prvi avstrijski zvezni ligi do sezone 2022/23, še zmeraj pa igra v mednarodni Extra ligi. Košarka se je začela uveljavljati na Slovenski gimnaziji pod vod- stvom prvega športnega učitelja Milana Kupperja. Ekipe šole so se že kmalu uveljavile na šolskih prvenstvih. Leta 1988/1989 so pr- vič sodelovali v klubskem prvenstvu košarkarske zveze Koroške in Vzhodne Tirolske (KOBV), v katerem so mladi igralci do 14 let osvo- jili naslov prvaka na Koroškem. Tri leta (do leta 1991) so šolske ekipe sodelovale na klubskih prvenstvih, preden je bila leta 1992 usta- novljena košarkarska sekcija pri Slovenskem atletskem klubu. Leta 1997 je KOŠ Celovec ustanovil samostojni šolski košarkarski klub. Leta 2001 so v klubu prvič ustanovili člansko ekipo, da bi igralci ostali zvesti klubu tudi po zaključku šole, saj so talentirani igralci odšli k drugim ekipam. Leta 2006 je članska ekipa postala koro- ški prvak, leta 2008 pa so osvojili naslov avstrijskega prvaka druge zvezne lige. Poleg članske ekipe so uspešne tudi otroške, mladin- ske in šolske ekipe društva, osvojile so številne naslove deželnih in tudi državnih prvakov. „S stadiona pod Košuto prek stadina SAK do Santiaga Bernabeua Med najboljše nogometaše slovenske narodne skupnosti lahko prištevamo vratarja Milana Oraže, ki je svojo nogometno pot za- čel na nogometnem igrišču v Selah. Po šoli je Selan poznal le dve stvari: nogomet, ko ni bilo snega, in smučanje, ko je bil sneg. Talent so hitro opazili tudi v društvu v Selah. S 17 leti je bil prvi vratar ekipe starostne skupine do 23 let. Le leto pozneje je s komaj 18 leti postal prvi vratar članske ekipe Selanov. Nogometna pot se je na- daljevala v Celovcu, kjer je igral za Slovenski atletski klub. V času, ko je igral Milan Oraže, in tudi v letih pred tem se je klub spoprijemal z izzivi, saj so se med gostovanji pogosto srečevali s »pronemškimi« oz. »protislovenskimi« sodniki in gledalci, kar je včasih privedlo do zelo »vročekrvnih« tekem. Slovenski atletski klub (SAK) je bil in je še danes zaznamovan z močno prisotnostjo koroškoslovenskih in slovenskih trenerjev ter nogometašev v svojem igralskem kadru. Dres Slovenskega atlet- skega kluba je obleklo tudi kar nekaj slovenskih članskih reprezen- tantov, kot so Milivoje Novaković, Primož Gliha, Janez Pate, Željko Mitraković, Andrej Pečnik in Senad Tiganj. Poleg tega pa so igralce SAK vodili tudi trenerji, kot sta Jože Prelogar in Marijan Pušnik. Milan Oraže je pri SAK nasledil Ljubišo Dalanovića. Ta je bil v na- slednjih letih tudi trener in je imel velik vpliv na njegovo nadaljnjo športno pot. »Če ne bi bilo njega, nikoli ne bi prišel tako daleč,« je pojasnil Milan Oraže in dodal, da so bili treningi sicer zahtevni, a so se obrestovali. Že po poldrugem letu igranja ga je pot vodila k tedaj eni najboljših avstrijskih nogometnih ekip v Innsbruck. Na tedaj 23-letnega Selana so Tirolci postali pozorni na tekmah izbora najboljših igralcev Koroške. S svojim klubom FC Tirol Innsbruck je od takrat naprej igral ne le v najvišji avstrijski ligi, temveč tudi za evropski pokal. »Na začetku si nervozen, potem pa se navadiš,« je opisal občutek pred mednarodnimi tekmami, ki so zanj bile nekaj posebnega. Na svoji nogometni poti je igral proti ekipam, ki v svetovnem merilu sodijo med najboljše na svetu, na primer FC Liverpool, Real Madrid in AS Roma. Take tekme uvršča med vrhunce kariere, saj je kot otrok take ekipe le gledal, nenado- ma pa je igral proti njim. Konec koncev pa je poudaril, da nogomet ostaja nogomet in da se ga povsod igra enako. Poletni KAMPUS je letos privabil več kot 50 mlajših otrok ter najstnikov, ki so avgusta v Celovcu iz dneva v dan izboljševali jezikovno znanje in športne spretnosti; vir Simon Rustja, Novice. 220 Tekme na mednarodnih tleh zelo dobro pozna tudi nogometašica Anna Malle. Boroveljčanka se je leta 2015 pridružila avstrijskemu prvoligašu SK Sturm Graz na Štajerskem, ki velja za eno najboljših ekip v Avstriji. Tam je prevzela vodilno vlogo in se s svojo ekipo redno uvrščala v ligo prvakov, kjer je med drugim igrala proti eki- pam, kot sta FC Zürich in Real Madrid. Nogometašica pa je bila leta 2022 tudi del koroške reprezentance »Team Koroška«, ki je zmagala na evropskem prvenstvu avtohtonih manjšin, tako imenovani Eu- ropeadi. Europeada je leta 2022 potekala že četrtič. Prvi turnir so pripravi- li leta 2008 pri Retoromanih v Švici, naslov prvaka pa so osvojili nemško govoreči Južni Tirolci. Na drugi izvedbi je prvič sodelovala tudi slovenska manjšina, namreč moška reprezentanca koroških Slovencev, ki si je tedaj priborila četrto mesto. Na tretji izvedbi je ekipa koroških Slovencev osvojila tretje mesto. Na četrti izvedbi, ki je potekala na Koroškem pod geslom »EUROPEADA 2022 in Kärn- ten/Koroška – TOGETHER UNIQUE / SKUPNO ENKRATNI / GEMEIN- SAM EINZIGARTIG – skupaj praznujmo enkratnost raznolikosti v Evropi«, je moška ekipa osvojila drugo mesto. Naslov prvakinj pa so si priigrale nogometašice koroških Slovenk – te so prvič sode- lovale na tem evropskem veledogodku, ki je veliko več kot samo nogometni turnir. „Kako zagotoviti športne uspehe tudi v prihodnje Športni uspehi slovenskih športnic in športnikov ter društev v zadnjih letih so odsev dolgoletnega vztrajnega dela na športnem področju na avstrijskem Koroškem. Hojo po ubrani poti bodo na- daljevali tudi v prihodnjih letih. Ključ za uspešno prihodnost pa je brez dvoma delo z mladino. Razveseljive vesti prihajajo izza šolskih klopi oz. iz šolskih telovadnic. Športna akademija Krona in Sloven- ska športna zveza skupaj z včlanjenimi klubi že desetletja tesno sodelujeta pri oblikovanju športne ponudbe v slovenskem jeziku. Pod okriljem projekta Kampus od leta 2020 skrbijo za profesional- no športno udejstvovanje v panogah nogomet, košarka, odbojka, šah, namizni tenis in atletika. Vsi treningi potekajo v slovenskem jeziku, trenersko ekipo pa sestavljajo strokovnjaki iz kolegija Slo- venske gimnazije v Celovcu in Dvojezične trgovske akademije ter izobraženi strokovnjaki iz vrst narodne skupnosti in matične države Slovenije. Projekt Kampus je medtem razširil svojo ponudbo še na koroške ljudske šole. Cilj projekta je omogočiti otrokom, da na igriv način pridejo v stik s športom, in jim tako pokazati lepote športne- ga udejstvovanja, vse to pa v povezavi s slovensko besedo. Simon Rustja, novinar (časnik Novice), simon.rustja@gmail.com Finale Europeade 2022, v zelenih dresih viceprvaki Korošci; vir Štefan Rajhman, Europeada. Zamejski šport 221 Silva Eöry Šport porabskih slovencev Zveza Slovencev na Madžarskem, ki je bila kot prva krovna organi- zacija porabskih Slovencev ustanovljena leta 1990, že od vsega za- četka skrbi tudi za področje športa, saj v okviru slovenske narodne skupnosti ne deluje nobena druga športna organizacija ali klub. „Zgodovinski pregled Organiziranost športa v Porabju je tesno povezana z mestom Mo- nošter, saj so številni Slovenci nekoč – in tako je še danes – delovali predvsem v športnih ekipah in društvih v tem mestu, v katerem se je organizirano športno življenje začelo v zadnji tretjini 19. sto- letja. Tako je bilo leta 1886 ustanovljeno drsalno društvo, leto dni pozneje pa so v mestu prvič pripravili kolesarsko tekmovanje. Leta 1893, ko so ob reki Rabi uredili plažo, so se začeli razvijati tudi vodni športi, predvsem vaterpolo in plavanje. Na prelomu stoletja, ko se je začela industrializacija mesta in so se druga za drugo gradile tovarne, je bila v Monoštru leta 1893 ustanovljena gimnazija. Za razvoj športnih dejavnosti na šoli je imel veliko zaslug učitelj Jozsef Cseley. Leta 1896 je lokalni časopis poročal, da je bilo v mestu usta- novljeno kolesarsko društvo, ki je postopno vključevalo tudi druge športe, kot so gimnastika, kegljanje, sabljanje, veslanje in plavanje. Med obema svetovnima vojnama je bilo leta 1933 ustanovljeno gimnastično društvo, pet let pozneje pa so ob potoku Zsida uredili igrišče za nogomet. Po koncu druge svetovne vojne je imela naj- več zaslug za razcvet športnega življenja v mestu in okolici tovar- na kos. Leta 1946 je bilo ustanovljeno Delavsko športno društvo, v katerega so bili večinoma vključeni delavci omenjene tovarne. V obdobju 1946–57 so bili najbolj priljubljeni športi rokomet, no- Slikanje pred tekmo ob otvoritvi reflektorjev na nogometnem igrišču na Gornjem Seniku julija leta 2020; vir: osebni arhiv Silva Eory. 222 gomet, šah in tudi namizni tenis. Za eno najuspešnejših in najbolj razgibanih obdobij v športnem življenju mesta veljajo leta med 1978 in 1998, ko se je uredila tudi športna infrastruktura. Med dru- gim je bilo popolnoma prenovljeno nogometno igrišče, ob njem pa so uredili atletsko stezo. Ob osnovni šoli Istvana Szechenyija je bila zgrajena tudi športna dvorana, v kateri so se v osemdesetih le- tih prejšnjega stoletja začela prirejati številna dijaška tekmovanja. V okviru mestnega športnega društva so leta 1998 delovale tri selek- cije, in sicer nogometna, balinarska in šahovska. V mestu potekajo številni športni dogodki. Od leta 1986 organizirajo dvoranski turnir v odbojki Alpokalja Cup, od leta 1995 mladinski mednarodni roko- metni turnir, od leta 2003 pa v okviru zgodovinskih dnevov prire- jajo tek v spomin na monoštrsko bitko, ki je bila 1. avgusta 1664. V Monoštru so svoje uspešne kariere začeli številni športniki, med katerimi so tudi taki s slovenskimi koreninami. Leta 1972 je na olim- pijskih igrah v Münchnu 4. mesto osvojil rokoborec Jozsef Doncse- cz, zelo uspešna sta bila tudi metalca kladiva, in sicer Tibor Gécsek, ki je leta 1998 postal evropski prvak, na svetovnih prvenstvih v le- tih 1993 in 1995 pa je osvojil bronasti medalji, ter Krisztián Pars, ki je v Londonu leta 2012 postal olimpijski prvak. Oba sta tudi častna občana mesta Monošter. „Sedanjost porabskega športa V okviru Športnega društva mesta Monošter delujejo številne sekcije (rokomet, namizni tenis, kegljanje, atletika, rekreacija in lo- kostrelstvo), toda med najbolj popularnimi je nogomet, ki je zelo priljubljen tudi pri porabskih Slovencih. Članska ekipa nogome- tne sekcije igra v prvi ligi Železne županije. Organizirajo in vodijo priprave ter tekmovanja 150 certificiranih igralcev. Velik poudarek dajejo izobraževanju mladih športnikov. So največji nogometni klub v Porabju in ta ponuja možnost vključevanja vsem, ki se želijo ukvarjati s to športno panogo. Njegovi člani prihajajo iz celotnega Porabja. Z več kot 120 certificiranimi mladimi nogometaši se ukvar- jajo strokovnjaki z ustreznimi trenerskimi kvalifikacijami ter večde- setletno prakso in izkušnjami. V okviru sekcije dela 10 trenerjev, od katerih sta dva porabska Slovenca, poleg tega so v zadnjih letih imeli tudi trenerja iz Slovenije. Članska ekipa ima v aktivnem obdo- bju treninge trikrat na teden, otroške pa dvakrat. Kot društvo veliko sodelujejo s slovenskimi ekipami, s katerimi se velikokrat merijo na prijateljskih tekmah. Veteranska ekipa je včlanjena v Mednarodno veteransko ligo na Goričkem, kjer igra nogomet samo s slovenski- mi ekipami. Člani kluba se z veseljem udeležujejo srečanj, pokalnih in drugih tekmovanj v Sloveniji. Tudi sami organizirajo tekmovanja, na katera so vabljene tudi slovenske ekipe. Vsi ti dogodki prispeva- jo k temu, da Slovenci, ki so člani njihovega kluba, postajajo bolj za- vedni, obenem pa jim ti dogodki ponujajo možnost aktivne rabe slovenskega jezika. Športno društvo Slovenska ves je bilo ustanovljeno leta 1935. V vasi, v kateri živi okrog 600 prebivalcev, jih je velika večina sloven- ske narodnosti. V okviru društva deluje osem nogometnih ekip, od najmlajših selekcij do članov in članic. V športne dejavnosti se vključuje več kot 100 športnikov, starih od 7 do 60 let. Poleg doma- činov v ekipah sodelujejo tudi mladi iz drugih porabskih vasi. Vas živi z društvom, saj si tekme članske ekipe ogleda od 200 do 250 gledalcev. Članska ekipa v aktivnem obdobju trenira trikrat na te- Mladi up Sakalovcev na treningu Mure; vir Silva Eory. Zamejski špoort 223 den, otroška pa dvakrat. Društvo veliko sodeluje s slovenskimi eki- pami (Šalovci, Martinje, Gornji Slaveči, Kuzma, Grad, Lendava, Veče- slavci), s katerimi velikokrat odigrajo prijateljske tekme. Veteranska ekipa že vrsto let sodeluje v Mednarodni veteranski ligi Goričko. Športno društvo Srebrni Brejg je bilo na Gornjem Seniku ustano- vljeno leta 1997. Pobudo so dali mladi športni navdušenci. Skoraj vsi člani (okoli 60) društva imajo slovenske korenine. Društvo vsako leto organizira več uspešnih prireditev, ne le športnih, tudi dru- gih. Gornji Senik ima zelo dobro geografsko lego, saj leži na meji s Slovenijo in Avstrijo. To, da so skoraj vsi člani društva pripadniki slovenske narodnostne skupnosti in uporabljajo slovenski jezik, prispeva k temu, da ima društvo zelo dobre odnose z različnimi športnimi in drugimi društvi iz bližnjih slovenskih vasi. Na pobudo novega vodstva je društvo leta 2016 sestavilo novo nogometno ekipo, ki zelo uspešno tekmuje v Mednarodni nogometni ligi – Zahodno Goričko. Domače tekme privabijo ob rob igrišča veliko domačih navijačev, marsikateri od njih pa se odpravi tudi na tek- me, ko ekipa igra na gostovanju na Goričkem. Tekme s slovenskimi ekipami krepijo rabo maternega jezika. Društvo vsako leto organi- zira tudi vaški pokal, na katerem se merijo ekipe iz različnih delov vasi. Ta dogodek se odvija ob vaškem dnevu. Nogometno igrišče na Gornjem Seniku je bilo leta 2020, tudi ob pomoči sredstev, ki jih je prispeval vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, obnovljeno. Leta 2022 so uredili še namakalni sistem, ki omogoča boljše razmere za tekme in treninge. V kratkem načrtujejo ureditev okolice igrišča in nakup dodatnega zabojnika, v katerem bodo ure- dili skladišče, sanitarije in tuš za igralce. Zaradi slovenskih korenin člani društva veliko pozornosti namenja- jo tudi ohranjanju tradicije in običajev (predvsem slovenskih), zna- čilnih za Porabje. Sem sodijo prireditev na Veliko Soboto, ki jo dru- štvo že več let organizira, tradicionalno miklavževanje, ko Miklavž na Gornjem Seniku obišče vse otroke do 14. leta starosti. Športno društvo Srebrni Brejg uspešno sodeluje z Zvezo Slovencev na Ma- džarskem, Razvojno agencijo Slovenska krajina, Društvom porab- ske mladine in Slovensko narodnostno samoupravo Gornji Senik. Nogometni klub Sakalovci je bil ustanovljen leta 2008. V vasi, ki ima približno 400 prebivalcev, jih je večina slovenskega porekla. V okviru društva delujeta dve nogometni ekipi, članska in mladinska. V športne dejavnosti se vključuje več kot 50 športnikov, večinoma domačinov slovenskega porekla. Ob ustanovitvi je začela ekipa igrati v tretji ligi Železne županije, v kateri ni treba imeti mladinske ekipe. Že v prvi sezoni je bila zelo uspešna, saj je dosegla tretje mesto, v svoji tretji sezoni pa si je že priborila prvo mesto in se je uvrstila na višjo raven tekmovanja, v drugo ligo Železne županije. V tej ligi mora klub nastopati tudi z mladinsko ekipo, kar zanj po- meni dodatne stroške. Ekipa je zelo priljubljena, zato se na njenih domačih tekmah zbere več kot 300 gledalcev. Mnogo ljudi prihaja tudi iz drugih porabskih vasi in z Goričkega, kar je pomembno pri ohranjanju stikov z matično državo in ohranjanju materinščine. No- gometni klub Sakalovci veliko prispeva k razvoju mladih slovenskih športnikov v Porabju. V ligi je skupno 16 ekip. Nogometaši dosega- jo lepe rezultate, saj so po navadi med prvimi tremi ekipami. Radi sodelujejo s slovenskimi, predvsem prekmurskimi ekipami (Šalovci, Hodoš, Kuzma, Grad in Poznanovci), s katerimi večkrat na leto odi- grajo prijateljska srečanja. Člani nogometne ekipe redno sodeluje- jo tudi pri vodenju športnih dejavnosti ob vaških prireditvah. Porabska športna društva oziroma klubi s pomočjo Zveze Sloven- cev spodbujajo športno življenje v Porabju. Mladi porabski športni- ki se že več kot 20 let udeležujejo srečanj mladih zamejskih špor- tnikov v Sloveniji. Med športnimi prireditvami je vsako leto bolj priljubljen mednarodni kolesarski maraton Lipa, ki ga Slovenska zveza organizira v sodelovanju s kolesarskim društvom Monošter. Maratona se udeležuje od 20 do 30 udeležencev. Ob podpori Zveze Slovencev na Madžarskem šahovsko društvo z Dolnjega Senika že tretje leto uspešno igra v prvi B-ligi. V društvu igrajo tudi štirje šahisti iz Slovenije. Vsako leto organizirajo tudi mednarodni šahovski turnir Tromejnik, ki se ga udeležijo šahisti iz petih držav. Po besedah predsednice Zveze Slovencev na Ma- džarskem Andreje Kovacs so porabski Slovenci »prepričani, da smo kljub naši majhni narodni skupnosti obogatili šport v zamejstvu in Sloveniji. Kljub vsem težavam in objektivnim oviram smo ob pomoči Olimpijskega komiteja Slovenije in Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v zadnjem obdo- bju dosegli določene uspehe na področju športa. Sicer majhne, ker smo najmanjša slovenska skupnost v zamejstvu, toda za nas pomembne. Žal so naše kapacitete v tem smislu zelo skromne. Kljub temu si prizadevamo, da bi ta plemenita panoga vplivala na ohranjanje slovenskega jezika in krepila narodno zavest. Za to smo hvaležni.« Zveza Slovencev na Madžarskem podpira tudi mlade športnike, ki vsako leto sodelujejo na mednarodni prireditvi Srečanje mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Sloveniji. Vedno podpre- jo tudi nogometaše z Gornjega Senika, ki se udeležujejo prireditve Dobrodošli pri nas. Zveza Slovencev na Madžarskem je za šolsko leto 2022/ 2023 dodelila eno štipendijo za športno področje. Šti- pendijo je prejel osnovnošolec, nogometni talent, ki trenira pri NŠ Mura v Murski Soboti. Veseli jih tudi, da porabski šolarji že vrsto let sodelujejo v mednarodnem projektu Žogarija. Silva Eöry, novinarka (sodelavka časnika Porabje in Radia Monošter), silva.eory@gmail.com 224 Tomaž Pavlin »VSA LJUBLJANA SE VZNEMIRJA …«: prispevek zamejskih športnikov emigrantov k razvoju slovenskega športa v matici med obema svetovnima vojnama Konec prve svetovne vojne je usodno zarezal v slovensko naro- dnostno telo. Na Primorskem je Italija kot zmagovalka prve svetov- ne vojne in na podlagi londonskega sporazuma z »alianso« okupi- rala Avstrijsko primorje in »sklenila proces narodnega zedinjenja«.60 Nasprotno je bila okupacija udarec Slovencem, »ki so si prizadevali za narodno zedinjenje in so se ob koncu vojne izrekli za snujočo se jugoslovansko državo«.61 Za ene navdušujoče, za druge pa tu- robne razmere slika tudi športnik, kolesar, kolesarski odbornik in podjetnik Goričan Fran Batjel. V Gorici so Slovenci takoj ob koncu vojne organizirali narodne svete, ki so prevzeli oblast ter zaščitne oddelke »Narodne obrane« ali narodne straže oziroma oborožene oddelke za vzdrževanje reda in miru pred umikajočo se avstrijsko armado z italijanskega bojišča. In so »zavihrale slovenske trobojni- ce na goriškem gradu, na glavarstvu in na vseh slovenskih hišah«. Italijanski sosedje so medtem vse v evforiji slovensko označene hiše »zapisali v črne bukve«, se je spominjal Batjel. Vzporedno so »v mesto počasi lezli Italijani« s svojimi razglasi, slovenski vojaki pa so morali zapustiti mesto. Peti dan po koncu vojne so se »zjutraj ob sedmih ... zbrali na travniku, in prišlo je v mesto mnogo deklet s cvetlicami – in pri odhodu so obsipale fante s cvetjem, a ljudstvo jih pozdravljalo, jim klicalo ginjeno: Zbogom! Nasvidenje!« Batjel je odhod gledal s stolnim župnikom, Slovencem, oba sta imela sol- zne oči. »Kaj to pomeni, gospod župnik,« ga je vprašal, župnik pa je žalostno odgovoril: »Bog ve, nič dobrega ne kaže. Bog se nas usmili!« Nemo sta spremljala odhod, »vsa slovenska Gorica je jokala in s strahom pričakovala težkih dni, morda še hujših, kakor smo jih pretrpeli v vojski. In res, nismo se varali v težkih slutnjah,« se je spominjal Batjel. Z novo mejo in novo oblastjo se je stopnjeval italijanski nacionali- stični pritisk, na Tržaškem je vrh dosegel julija 1920 s požigom trža- škega Narodnega doma, s pohodom fašizma na oblast pa se je pri- tisk le še stopnjeval in vodil v temeljito politiko raznarodovanja ter množično izseljevanje slovanske narodne manjšine. Kot piše Batjel, je življenje v Gorici v letih po prvi vojni »postajalo neznosno, pritisk novih gospodarjev je bil od dne do dne hujši«. Poleg kolesarske 60Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956, str. 34. 61Prav tam. delavnice je imel tudi gostilno, nove oblasti pa so mu odvzele go- stilniško koncesijo. »Takoj se je pričel križev pot slovenske Gorice. Kdor se ni slepo vdal grabežljivemu tujcu, je kmalu občutil posle- dice. Table s slovenskimi napisi so začeli trgati raz hiš, jih razbijati in sežigati. Bog varuj, da bi kdo imel kak slovenski znak.«62 S stopnjevanjem nacionalističnih in političnih pritiskov ter posegi v gospodarsko dejavnost zamejcev in njihove zaposlitve, v prvi vr- sti javne, se je začel »slovenski eksodus iz Primorske«. Po tedanjih ocenah se je v obdobju med obema svetovnima vojnama izselilo okrog 105 tisoč Slovencev in istrskih Hrvatov, od tega 70 tisoč v Jugoslavijo, pogosto ilegalno – izseljevanje v Jugoslavijo so imeli za pot v drugo domovino –, medtem ko so izseljevanje v druge države ali na druge celine italijanske oblasti podpirale. Prvi povojni val slovenskih emigrantov se je usmeril v Jugoslavijo oziroma Slo- venijo in v večja slovenska mesta, nekateri pa so se odpravili tudi proti jugu jugoslovanske države. Temu valu so se pridružili dijaki in študenti, saj je bila v Ljubljani leta 1919 ustanovljena slovenska uni- verza. Za prvi val emigrantov, ki so se v Sloveniji srečevali s precej napetim družbenim položajem, socialnimi nemiri in štrajki, boji za severno mejo in mobilizacijo ter že pred tem s tam nastanjenimi vojnimi begunci z goriške fronte in tudi že organizacijami za be- gunce, so bili pogoji za zaposlitev še razmeroma ugodni. Jugoslo- vanska država je potrebovala kader in Primorci s svojo nacionalno- -jugoslovansko usmeritvijo so bili dobrodošli. Ker je njihovo število v Ljubljani in tudi drugod v novi jugoslovanski državi naraščalo – za Ljubljano je npr. emigrantski časopis Istra navajal, da je bilo v letu 1931 v mestu 6526 Primorcev –, je bilo »naravno, da so se … združevali v lastnih organizacijah«.63 S tem so ohranjali tako nacio- nalno-primorski patriotizem in misel na povrnitev Primorske, zbirali podatke o razmerah na Primorskem kot skušali pomagati drugim, ki so jim sledili »na grenki poti emigranta«.64 Poleg begunskih od- borov in posebne »Pisarne za zasedeno ozemlje«,65 so se v Ljublja- 6260-letnica Frana Batjela, str. 50–55. 63Čermelj, Med prvim in drugim tržaškim procesom, str. 43. 64Prav tam. 65V Ljubljani so v letu 1919 za pomoč, nastanitev in nasvet beguncem de- lovali Pisarna za zasedeno ozemlje, Posvetovalni urad za begunce SHS in Begunski sosvet v Ljubljani. Zamejski špoort 225 ni že aprila 1919 na pobudo tajnika Goriške sokolske župe Rozmana organizirali primorski sokoli v Primorskem sokolskem krožku (PSK). Ustanovnega sestanka se je udeležilo več kot 90 primorskih soko- lov in sokolic, za starosto pa je bil izvoljen Slavko Fornazarič. Na sestanku je Rozman prebral del spomenice goriških sokolov na okupiranem ozemlju, ki so mu jo izročili ob odhodu: »Slovesno obljubljamo, da ne bodemo nikdar dopustili, da bi se naša ožja do- movina Goriška odtrgala od naše države SHS in da smo pripravljeni braniti jo pred vsakim sovražnikom tudi s silo.«66 PSK je organiziral pohode, prirejal zabavne večere in različna predavanja ter organi- ziral telovadbo. Imel je posebno mesto med sokolskimi organiza- cijami vse do svojega razpusta leta 1922 ter imel zvezo s sokoli v begunskih taboriščih zunaj Ljubljane, zlasti z begunci v Strnišču na Ptujskem polju. Po razpustu so se člani vključili v domača sokolska društva. V letu 1920 so bili v Ljubljani ustanovljeni kulturniška Soča, primorske žene so se združile v socialni Klub Primork, srednješolci in akademiki so se organizirali v svojih »udruženjih«, del mladine, skupaj s starejšimi, pa se je zatekel na področje športa v Sportni klub Primorje. Primorje je bilo ustanovljeno kot športni klub emi- grantov, vendar je po rapalski pogodbi novembra 1920 opustilo emigrantski okvir in postalo splošni športni klub, katerega vodstvo so trdno držali v rokah Primorci. Pa ne le vodstvo, težnja Primorja je bila zbrati vse najboljše primorske športnike in greh je bil, da primorski športni talent ni bi končal v vrstah Primorja. „Športne korenine Primorcev in Primorja Medtem ko je bila ustanovitev kluba v Ljubljani posledica povoj- nih političnih dogodkov, pa je treba poudariti, da so športno lju- biteljstvo Primorci prinesli s seboj. Športne korenine Primorja nas popeljejo v predvojni čas, v športno delovanje Slovencev na Go- riškem in Tržaškem. Poleg starejših telovadnih društev, sokolskih in za njimi orlovskih, so konec 19. st. na Primorskem ustanavljali kolesarske klube, med njimi moramo omeniti kolesarski klub Bal- kan v Trstu in goriško kolesarsko društvo Gorica. Pomemben član Gorice je bil že omenjeni podjetnik Fran Batjel, ki je bil tako kolesar športnik kot nato kolesarski odbornik in kolesarski podpornik, med člani pa je bil npr. tudi letalski konstruktor Edvard Rusjan.67 Obe društvi sta pred prvo svetovno vojno organizirali kolesarska tek- movanja, cestna in dirkališčna, pomembna pa je bila vsakoletna kolesarska cestna dirka za naslov jugoslovanskega prvaka na progi med Trstom in Ljubljano. V teh dirkah je bil tik pred vojno uspešen Tržačan Albin Šiškovič. V desetletju pred prvo svetovno vojno se je pojavil nogomet. V Gorici je bil v šolskem letu 1907/08 ustanovljen slovenski dijaški no- gometni klub Jugoslavija, katerega člani so bili po poimenovanju kluba sodeč prežeti s preporodovstvom, verjetno pa kdo tudi član. Podoben klub je bil v Trstu Societa sportiva Studentesca,68 v kate- rem so kljub italijanskemu imenu igrali slovenski dijaki. Jugoslavijo je vodil Albin Gorjup, Sportivo pa Ernest Rajgelj.69 Kluba sta igrala 66Slovenski narod, 22. 4. 1919. 67Rupel, Telesna kultura med Slovenci v Italiji, str. 18–20. 68Slovenci v Trstu, ki so se sicer že telovadno organizirali v Tržaškem Sokolu in kolesarsko v Balkanu, svojega nogometnega kluba še niso imeli. Vodilni tržaški klub je bila italijanska Edera, po mnenju nekaterih takrat najboljše moštvo na tedanjem avstrijskem jugu. Za Edero je pozneje igral Ernest Rajgelj, ki je tega majskega dne gostoval v Ljubljani kot član tržaškega di- jaškega moštva. 69Rupel, Telesna kultura med Slovenci v Italiji, str. 21; Sport, I/4, 1920. medsebojne tekme in tekme z ljubljanskim Hermesom, podobnim dijaškim klubom v Ljubljani, in lokalnimi italijanskimi nasprotniki. Leta 1911, ko so v Ljubljani odigrali prvo javno nogometno tekmo slovenski dijaki, združeni v moštvu Hermes, proti tržaškim kolegom v Studentesci Sportivi, so Goričani v goriškem predmestju na Roj- cah organizirali »mednarodni« turnir. Nanj so povabili ljubljanski Hermes ter goriško in koprsko italijansko moštvo. Koprsko se je za to priložnost celo okrepilo s tremi igralci tržaške Edere, tedaj vodil- nega italijanskega kluba Primorja, in verjetno pričakovalo turnirsko zmago. V finalu so se pomerili »slovenski Goričani« (to je Jugosla- vija) in »koprski Lahi« (domnevamo, da klub Unione Sportiva). Ko- prčani, ki so igrali v črnih dresih, so z Ederinimi okrepitvami veljali za favorite, vendar se je tisti dan tekma odvijala povsem drugače od načrtovanega in »po hudi in temperamentni borbi so Slovenci napravili 5 golov, Lahi pa le 2«, je poročal Slovenec. Veselje in vrisk, goriški časnik Soča je poudaril, da je bil to prazničen dan v srcih vseh Goričanov in da bi moralo biti več zanimanja za zdravi šport »football«. Nogometna zmaga Jugoslavije je bila hote ali nehote vpeta v goriške slovensko-italijanske nacionalne prestižne konfron- tacije in medtem ko je med goriškimi Slovenci odmevala, je »Lahe (pa je bil) izzid zelo potrl, posebno ko so si bili v svesti zmage«, je zaključil Slovenec. Jugoslavija je v letih tik pred prvo svetovno vojno prerasla v civilni športni klub, konec maja 1914 pa prenehala delovati.70 Nogometna tekma ljubljanskih in tržaških dijakov maja 1911 v Ljubljani; vir Muzej športa. „Organiziranje emigrantskega športnega kluba v Ljubljani V »eksodusu« Primorcev so bili naravno tudi športniki, ki so v mir- nodobnem času in v novem okolju želeli obnoviti ali pa nadaljeva- ti športno dejavnost. V Ljubljani so se vključevali v obnovljene ali na novo ustanovljene ljubljanske klube, predvsem v Ilirijo, Slovan, LSK, nekaj pa jih najdemo tudi v LASK, športnem klubu študentov ljubljanske univerze. Podobno je bilo tudi v drugih mestih. Gabrič npr. navaja v delu ob stoletnici novomeškega nogometa (2022), da so bili novomeški Primorci s svojim klubom in nogometno aktiv- 70Slovenski narod, maj 1923; Zgodovinski arhiv Ljubljana (dalje ZAL), gradi- vo LJU 282: Sportni klub Ilirija, fascikel 1: vodstvo Ilirije se je na seji 3. 6. 1914 seznanilo s pismom Gorjupa, da je Jugoslavija prenehala obstajati. 226 nostjo prisotni tudi v genezi novomeškega nogometnega kluba Elan, danes Krka.71 V Ljubljani so primorski emigrant sklenili poleg telovadnega krožka organizirati tudi športni klub. Ustanovni občni zbor športnega klu- ba je bil 9. 5. 1920 v kavarni Zvezda. Klub so poimenovali Primorje in poudarili, da se Sportni klub Primorje ustanavlja v »svrho gojitve sportne misli med primorsko omladino v Ljubljani. Klub naj bi tvo- ril nekako semenišče sportskih propagatorjev, da razvijajo sportske organizacije po končanih naukih v neodrešeni primorski zemlji. Po- leg teh idealnih smotrov so priganjale na delo še druge ambicije, kakor pokazati Ljubljani, da tudi primorska omladina nekaj premo- re in da noče stati ob strani pri porajajočem se kulturnem življenju v novi svobodni državi.«72 Za prvega predsednika je bil izvoljen Fran Batjel. Klubske barve so bile črno-bele, črna proga na belem polju, v znak žalovanja za zasedenim ozemljem, v klubskem grbu pa je bila na belo-svetlomodrem polju (po goriškem vzoru) tržaška rdeča helebarda. Prvi pravilnik je poudarjal primorskost kluba in vezal članstvo na rojene »v po Italijanih zasedenem ozemlju (Pri- morska, Notranjska, Hrvatsko Primorje)«. Člen o morebitnem raz- pustu ali razdružitvi kluba je določal, da »pripade klubovo imetje v upravo PSK do ustanovitve kluba z enakimi nameni, katerega člani morajo biti iz zasedenega ozemlja (Primorska, Notranjska, Hrvat- sko Primorje). Ako se tekom treh let tak klub ne ustanovi, pripade imetje PSK-u v Ljubljani, ako ta ne obstaja več, skladu, kateremu je tudi krožkovo imetje pripadalo.« Na občnem zboru januarja 1921, torej po rapalski pogodbi, je bil spremenjen člen o članstvu in črtana zasedenost ozemlja.73 Leta 1925 je Primorje pridobilo v ime besedo »Akademski«, kar je posledica združitve z Ljubljanskim akademskim sportnim klubom, in pod tem razširjenim imenom je delovalo vse do konca v letu 1941. Članstvo v dvajsetih letih je bilo večinoma še emigrantsko, z leti pa se je slika spreminjala. Kakor lahko razberemo iz žal le nekaj ohra- njenih seznamov atletov, je bilo v letu 1923 včlanjenih 48 atletov, od tega 33 študentov, drugi s poklicem. Imeli so stalno ali pa za- časno prebivališče v Ljubljani, rojstni kraj večine pa je bil v Julijski Benečiji, kakor so nov teritorij poimenovali Italijani: Gorica (7 atletov), Trst (8), Boljune (1), Materija (1), Nabrežina (1), Me- dana (1), Ukre (1), Volosko pri Opatiji (1), Vrtojba (1), Gornja Košana (1). Drugi rojstni kraji so bili Ljubljana (7), Planina (1), Laško (1), Po- 71Gabrič, 100 let nogometnega Elana ob Krki, str. 17. 72Slovenski narod, 7. 5. 1923. 73Arhiv Slovenije (v nadaljevanju: AS), društvena kartoteka 8040. brežje pri Mariboru (1), Ptuj (1), Trbovlje (1), Split (2), Zadar (1), Kri- ževci, Hrvaška (1), Jazovica, Slavonija, Hrvaška, (1), Rogatica, Bosna (1), Poltava, Rusija (1). Drugi ohranjeni seznam iz leta1927 navaja tudi atletinje, ki so bile večinoma hazenašice, danes bi rekli rokometašice. Število atletov je naraslo na 206, atletinj pa je bilo 54. V primerjavi s prvim se- znamom je bila večina prvih članov še aktivna, le da so nekateri dokončali študije. Izmed na novo včlanjenih atletov jih je bilo 35 z rojstnim krajem v Julijski Benečiji, medtem ko so bili preostali rojeni v Ljubljani ali Sloveniji, po eden pa v Šibeniku, na Dunaju, v Innsbrucku, Pilstenu (avstrijska Štajerska), Celovcu, Rocognu in Moriju (Italija), Kosteli in Kyjorju (Češka) ter Travniku (Bosna). Ker so se medtem spremenila pravila in so bili lahko člani kluba starejši od 16 let, je med novim članstvom, ženskim in moškim, prevladovalo dijaštvo. Z ustanovitvijo Primorja so primorski športniki, ki so se najprej včla- njevali v ljubljanska društva, prestopili v novi klub. Že v letu 1920 so prestopili iz Ilirije nogometaši Ernest Rajgelj, Milan Lenassi, Karol Bano in Mario Černovic, iz Slovana pa Peter Birsa in Stanko Moze- tič. Podobno so prestopili še plavalci, ki so plavali pri Ljubljanskem sportnem klubu (LSK), in nekaj kolesarjev iz Moto-kolesarskega kluba Ilirija, npr. predvojni as Albin Šiškovič. To je pomenilo resne- ga športnega konkurenta ljubljanskim klubom in LSK je npr. od- povedal gostoljubje Primorjevim plavalcem na svojem kopališču ob Ljubljanici nasproti Špice, prav tako je Primorje kmalu trčilo na pozicijo Ilirije, ki se je štela in imela za »matico slovenskega športa«. Novi klub je kmalu pridobil pomembno mesto v slovenskem špor- tu in imel temu primeren položaj med ljubljanskimi Primorci. Emi- granstki politik in odbornik Lado Božič je v spominih poudaril, da je bil po emigraciji v Jugoslavijo leta 1927 najprej tajnik nogome- tne sekcije Primorja, in sicer zato, da bi spoznal čim več primorskih emigrantov, saj so bile tekme Primorja zbirališče vseh, ki so vsaj malo »dišali po primorsko«. Na tekmah, zlasti nogometnih, in dru- gih športnih prireditvah Primorja so se namreč zbirali ljubljanski Primorci, člani in nečlani društva, simpatizerji in navijači. Božič je svoje športno uradovanje izkoristil za navezavo emigrantskih po- znanstev in organiziranje nove emigrantske organizacije ORJEM konec dvajsetih let, odprte tako vsem prihajajočim z zasedenih slovenskih ozemelj kot državljanom Kraljevine Jugoslavije. Z vidika zbiranja, druženja in privabljanja »vsega primorskega« ni prese- netljivo dejstvo, da so nad klubom bedeli in vodili evidenco na predvojnem italijanskem konzulatu v Ljubljani,74 v klubskih vrstah pa so sredi tridesetih let odkrili italijanskega konfidenta ali zaupni- ka Vanjo Drufovko, sicer podpornika nogometne sekcije, ki je bil po aretaciji zamenjan za jugoslovanskega agenta v Italiji. Klubsko vodstvo ga je »radi nečastnih zadev«75 izključilo iz članstva, ob oku- paciji 1941 pa se je kot Giovanni Ruffini vrnil v Ljubljano in bil tajnik visokega komisarja Emilia Graziolija. „Športna pot Primorja Prvo uradno športno predstavitev je Primorje načrtovalo v avgu- stu 1920, in sicer kolesarsko dirko od gostilne Slamič na Glincah pri Ljubljani do jugoslovansko-italijanske demarkacijske črte in na- 74Iz arhiva zunanjega ministrstva Italije, kopije je hranila (pokojna) dr. Milica Kacin-Wohinc. 75Fakulteta za šport (v nadaljevanju: FŠ), ASK Primorje, Zapisnik sej 1934– 1936. Zamejski špoort 227 zaj. Vendar pa je bila dirka zaradi tragičnega fašističnega požiga tržaškega Narodnega doma uradno preložena za nedoločen čas, dejansko pa ni bila izvedena.76 Delovanje v prvem letu se je osre- dotočalo okrog nogometa, vendar pa so se med letom pojavili na štartih tudi atleti, kolesarja in plavalec. Nogometni ligaški krst je Primorje v sezoni 1920/21 začelo v ljubljanskem II. razredu, tam je bilo zmagovalec in je v sezoni 1921/22 napredovalo v I. razred, s tem pa se je tudi soočilo z Ilirijo, nespornim slovenskim nogome- tnim prvakom. Prvo »preizkusno« tekmo je Primorje v črno-belih dresih odigralo z rezervo Ilirije in bilo razvrščeno v II. razred ljubljanskega okrožja; vir Sport, 3.10.1920. V celotnem obstoju so v klubu gojili več športnih panog, med nji- mi omenimo nogomet (1920–1936), atletiko (1920–1941), plavanje (1920–1934), kolesarstvo (1920–1936) in hazeno77 ali ženski mali ro- komet (1923–1930). Poročila občnih zborov omenjajo še smučar- sko, boksarsko, sabljaško in namiznoteniško sekcijo, a brez trajnej- šega delovanja in športnih sledov. Najdaljši staž, to je od začetka do konca kluba ob italijanski okupaciji, je imela atletska sekcija, medtem ko se je nogometna sekcija spomladi 1936 reorganizirala in preimenovala v Sportni klub Ljubljana. Ta je do reorganizacije jugoslovanskega športnega prostora po oblikovanju Banovine Hrvaške v letih 1939 in 1940 tekmovala v nacionalni ligi oziroma državni ligi, ki je združevala najboljše jugoslovanske klube tedanje- ga obdobja. Igrala je na igrišču Primorja ter je bila tako nadaljeva- nje Primorja (igrala je v črno-belih barvah) kot nogometna fuzija ali nogometno zlitje Primorja in Ilirije, saj so v Ljubljano prestopili nekateri odborniki in nogometaši Ilirije. Primorje je bilo v sezoni 1935/36 član državne nogometne lige, medtem ko so se na nogo- metaše Ilirije zgrnili temni oblaki: težek finančni položaj, skromni nogometni zaslužek, ki so ga dodatno klestile visoke takse ali davki na športne prireditve, na drugi strani pa zahteve nogometne sek- cije po popolni avtonomiji in seveda nadzoru oziroma upravljanju financ, razraščanje nogometnega »prikritega profesionalizma« v državi, ki je dražil nogometno delovanje in ga je Ilirija odklonila, naraščanje dolga in potrebno saniranje dolga za nadaljnji obstoj, izguba nogometnega igrišča najprej v Spodnji Šiški in nato še na 76Slovenski narod, 9. 7. 1920. 77Hazena je bila oblika malega rokometa, ki so ga med obema vojnama igrale le ženske. Igra se je prakticirala do druge polovice tridesetih let, po- tem pa je bila čudežno opuščena. Moški so igrali tako imenovani veliki rokomet na nogometnem igrišču, tega pa je po drugi svetovni vojni spo- drinil in nadomestil mali rokomet. bežigrajskem (Plečnikovem) stadionu, spor z nogometno podzve- zo po kazni zaradi ekscesa na eni od podzveznih tekem. Upravni odbor Ilirije se je ob tehtanju težav in iskanju rešitve aprila 1936 odločil za razpust nogometne sekcije, saj je bilo v klubu aktivnih še nemalo drugih športnih panog in sekcij. Poleg tega so se pred razpustom v začetku marca 1936 srečali odborniki nogometnih sekcij Ilirije in Primorja in dosegli načelen dogovor glede »fuzije« nogometašev, fuzija pa je imela podporo tudi v mestnih struktu- rah. Pravno-formalno se je nogometna sekcija Primorja, ki je bila članica elitne »nacionalne« ali državne nogometne lige, preimeno- vala v SK Ljubljana, h kateri je pristopil del nogometašev in odbor- nikov Ilirije. Zgodba Ilirije se je posredno, Primorja pa neposredno, nadaljevala v SK Ljubljana, ki je bil vodilni nogometni ljubljanski in slovenski klub vse do okupacije leta1941. Med okupacijo je SK Ljubljana imela derbi tekmeca v spodnješišenskem železničarskem Hermesu, sicer pa je bilo nogometno tekmovanje, glede na oku- patorjevo omejitev gibanja in obdanje z bodečo žico, omejeno le na mesto. Po drugi vojni je bila SK Ljubljana osnova Enotnosti in zatem Odredu, ki je v šestdesetih prestopil v Olimpijo. SK Ljubljana in njeni nasledniki so vrsto let igrali v črno-belih barvah, to je v barvah Primorja, čeprav so se že v statutu SK Ljubljana opredelili za mestne zeleno-bele barve (tudi barve Ilirije), ki so se dejansko uveljavile šele z zeleno-belo Olimpijo po drugi svetovni vojni. Kolesarji Primorja, dvajseta leta 20. st.: zgoraj F. zanoškar, A. Kosmina, R. Vo- spernik, spodaj E. Šenica, I. Kosmatin (prvi slovenski kolesar olimpijec 1924), J. Cihlar; vir 70 let slovenskega kolesarskega športa 19887-1957. Primorje, skupaj še s klubom Sparto, je sprva igralo na igrišču na travniku v Tivoliju ob Celovški cesti, ki pa ga je mestna občina odvzela, saj je bil tam načrtovan velesejem. Klubsko vodstvo si je zadalo nalogo zagotoviti novo igrišče ter s tem redno treniranje in športni napredek tako nogometašev kot atletov. Skupaj s Sparto so si uredili prostor za Aleksandrovo vojašnico za Bežigradom (pred tem Belgijsko, po drugi vojni Šercerjevo). A tudi to je bila le začasna rešitev in po razpadu Sparte 1922 so se odločili za gradnjo lastne- ga igrišča. Uprava se je pogodila za najem dela posesti ob Dunaj- ski cesti nasproti stadiona (na prostoru med današnjo Petrolovo samopostrežno bencinsko črpalko nasproti stadiona in centrom strokovnih šol), kjer so uredili športni kompleks, v ureditev pa je bilo vloženih veliko prostovoljnih ur članov. Okrog nogometnega igrišča so uredili atletsko tekališče z osmimi progami (tekališče je bilo posuto z lešem). Na prostoru med goli in tekališčem so bila skakališča, na eni strani za skok v višino in na drugi strani za skok v daljavo. Poleg nogometnega so predvideli še gradnjo rokome- tnega, hokejskega78 in teniškega igrišča; uredili so le rokometnega. 78Hokej na travi. 228 Športni prostor je obsegal površino okrog dveh hektarjev, ograjen pa je bil z leseno ograjo.79 V naslednjih letih so uredili vodovodni priključek in opravili nekaj popravljalnih del na tekališču (po pred- pisih so izravnali krivulje in jih splanirali), zgradili tribuno za pribli- žno 500 gledalcev (1931), pod katero sta bili garderobi s kopalnica- ma s tuši in manjšim stanovanjem za hišnika, ter opremili igrišče z reflektorji za nočne tekme (1932). Vhod na igrišče Primorja ob Dunajski cesti; vir Muzej športa. S Primorjevim igriščem je športna Ljubljana pridobila dve po no- gometnih standardih ustrezni igrišči (Ilirijino in Primorjevo), ki sta omogočili redno organiziranje prvenstvenih tekem. Glede atletike je bilo Primorjevo igrišče tedaj eno sodobnejših v Sloveniji in tudi državi, saj je imelo za atletski šport, poleg tekališča, vse potreb- ne športne naprave. Tekališče so uporabljali tudi kolesarji, ki so na njem organizirali dirkališčne tekme. Te so s preureditvijo ljubljan- skega velodroma v sokolsko telovadišče pred prvo vojno izginile iz ljubljanske športno-kulturne ponudbe, Primorci pa so jih vračali v življenje. Ob uradnem odprtju igrišča avgusta 1922 so bili organizi- rani dvodnevni atletski miting in nogometni tekmi z gosti iz Zagre- ba. Prireditvi nista bili najbolje obiskani, ker je v Ljubljani sočasno potekal veličastni I. jugoslovanski vsesokolski zlet s tekmo Med- narodne gimnastične zveze (danes šteto kot svetovno prvenstvo). To je bilo prvo srečanje nogometašev Primorja z zagrebškimi in v dveh tekmah so doživeli lekcijo nogometa (1 : 7, 0 : 13). Bolje so se odrezali atleti, ki so bili moštveni zmagovalci mitinga, pa čeprav so se tudi oni prvič pomerili z Zagrebčani. V letu 1924 je klub poskrbel za plavalno sekcijo. Ob levem bregu Ljubljanice, med izlivom Malega grabna in Ljubljanico ter nasproti mestnega kopališča, so za dobo desetih let najeli del travnika in si uredili kopališče. Kopališče je imelo kabine, skakalnico in lesen po- dij za vstop v vodo. Na kopališču so imeli treninge, odprto je bilo za klubske člane in tudi nečlane. Primorjevi plavalci in vaterpolisti so zaznamovali slovensko plavanje v dvajsetih letih, v tridesetih pa niso vzdržali konkurence z Ilirijo in njenim umetnim bazenom. Pri- morjev zadnji adut Draško Wilfan (sin Josipa Wilfana – predsednika Kongresa evropskih manjšin), olimpijec 1936, ki je v prvi polovici tridesetih študiral na Dunaju in tamkaj tudi treniral, je po razpustu plavalne sekcije prestopil k Iliriji. Primorje je dodobra zaznamovalo športno zgodovino ter slovenski in jugoslovanski šport v obdobju med obema svetovnima vojna- 79Jutro, 4. 8. 1922; Sport, III/13, 1922. ma. Ne moremo mimo dejstva, da je bil vrsto let prvi ljubljanski športni dogodek nogometni derbi med Primorjem in Ilirijo, aprila 1929 so ga prenašali po Radiu Ljubljana in to je bil tudi prvi medij- ski športni prenos.80 Prav tako je Primorje, kot smo že poudarili, v začetku julija 1932 organiziralo prvo nočno nogometno tekmo v Sloveniji na svojem igrišču za Bežigradom proti dunajskemu Rapi- du, »senzacija«, je poudarjalo Jutro.81 V naslednjem letu je z nočno tekmo na svojem igrišču sledila tudi Ilirija, vendar pa se to ni prele- vilo v trajno osvetlitev in npr. bežigrajski stadion, ki je bil po drugi svetovni vojni z naselitvijo Olimpije ključni nogometni stadion v Ljubljani, je potreboval kar desetletja, da je bil opremljen s trajnimi reflektorji. Med Primorjevimi športnimi prireditvami si je pridobil pomembno mesto tek po ljubljanskih ulicah na dveh različnih raz- daljah, imenovan Tek Zedinjenja (Ujedinjenja), ki je potekal na dan državnega praznika 1. decembra, dan ustanovitve starojugoslo- vanske države. Primorje ga je prvič organiziralo ob deseti obletnici ustanovitve jugoslovanske države. Prireditev je postala tradicional- na vse do druge vojne in je bila športno obeležje najsvetejšega državnega praznika. Tek je bil organiziran ob navzočnosti najvišjih upravnih, političnih in vojaških oblasti. Darila in nagrade (nedenar- ne) posameznikom in zmagovalcu so prispevali pokrovitelji, od oblastnih predstavnikov do ljubljanskih podjetnikov in trgovcev. Atlet Stanko Perpar, državni prvak v sprintu in prvi slovenski atlet olimpijec 1924. Primorje je v dvajsetletnem delovanju osvojilo tako slovenske kot državne naslove, kar bi zahtevalo poseben pregled, imelo pa je tudi olimpijce, in sicer 1924 atleta Stanka Perparja in kolesarja Josi- pa (tudi Ivo) Kosmatina ter 1936 atleta Ive Krevsa in Emila Gorška, atleti pa so bili v tridesetih letih (1933–36 in 1938–39) državni mo- 80Stepišnik, Od Ljubljanske nogometne podzveze do Nogometne zveze Slovenije, str. 27. 81Jutro, 30. 6. in 2. 7. 1932. Zamejski špoort 229 štveni prvaki. Leta 1928 v olimpijski reprezentanci ni bilo športni- kov Primorja, čeprav bi si zaslužila mesto kolesar Kosmatin in atlet Friderik Žorga, ki je tega leta odtekel državni rekord na 800 m. Iz- reden atletski dosežek je leta 1926 dosegla atletinja Marija Križ na atletskem mitingu v Pragi, ko je disk vrgla 31,25 m, to je bil eden najdaljših metov v tem letu. Članice Primorja so bile sredi dvajsetih let med najboljšimi v državi in bi se z udeleževanjem pomemb- nejših atletskih prireditev lahko kosale z mednarodno konkuren- co, žal pa sta njihovo usodo zapečatila pomanjkanje sredstev in atletska jugokuhinja na državni zvezi, ki je imela sedež v Zagrebu. Tudi v strokovnem pogledu ne moremo mimo vodje atletske sek- cije Danila Sancina. Primorjeva atletska sekcija je s strokovnim in organizacijskim delom Sancina ustvarila široko bazo atletov ne le iz Ljubljane, temveč tudi drugih slovenskih krajev. Tako je npr. v tri- desetih letih močno okostje Primorja ob Ljubljančanih sestavljala skupina Celjanov. Sancin je ob svojem umiku iz trenerstva sredi tridesetih navezal stike z graškim trenerjem Ottom Kleinom, diplo- mantom berlinske Visoke šole za telesno vzgojo, in ga pridobil za prihod v Ljubljano v začetku leta 1936. Klein je bil velika strokovna pridobitev tako za Primorje kot za slovensko atletiko, saj je delal tudi z ljubljanskimi klubi in gostoval po Sloveniji. Prav tako so za- znamovali slovensko in jugoslovansko športno zgodovino plavalci. Primorje je bilo vodilni slovenski plavalni klub v dvajsetih letih, ko pa je Ilirija 1929 odprla umetni bazen, niso vzdržali konkurence. V začetku tridesetih let so izgubili igrišče ob Malem grabnu, se na kratko preselili na Kolezijo, nato pa opustili plavanje in razpustili sekcijo, Primorjev zadnji adut Draško Wilfan pa je prestopil k Iliriji. Marija Križ je imela odmeven met diska v letu 1926; vir Muzej športa. „Črno-bela reduta, družabno-zabav- ni prispevek Primorja in Primorcev Športni razvoj je zahteval sredstva in klub je, da bi si olajšal fi- nančna bremena, zelo zgodaj začel organizirati redute, zabavne prireditve s plesom. Že sredi oktobra 1920 je Primorje pod pokro- viteljstvom in v sodelovanju s Klubom Primork priredil v zgornjih prostorih Narodnega doma »veliko zabavno prireditev s plesom«. Dobiček prireditve je bil namenjen »sportnim potrebščinam mla- dega kluba, ki je v kratkem času svojega obstoja pokazal veliko napredovanje v lahki atletiki in plavanju in se hoče povzpeti tudi v drugih sportnih panogah«.82 Prve redute so že v dvajsetih prerasle v elitno predpustno črno-belo reduto, ki jo je Primorje organiziralo skupaj s Klubom Primork. Dobiček je bil namenjen tako športu kot socialnemu delu Kluba Primork, ki so pomagale pri nastanitvi in življenju prišlih primorskih dijakov in študentov v Ljubljani. Prire- ditve so bile dekorirane v črno-belih barvah, najboljše maske so bile nagrajene. Poleg redute je potekalo še tekmovanje za najlepše okrašeno izložbo v mestu, organizirano v dogovoru z ljubljanskimi trgovci. Črno-bela reduta je s časom zasenčila druge prireditve, kot lahko npr. razberemo iz pisanja Slovenca leta 1927 ob primeru za- bavne prireditve Družabnega kluba SLS v Unionu. Slovenec je tožil, da »njihova« ni bila »dobro obiskana, ker so jo mnogi, ki jih sicer štejejo med svoje, raje popihali na primorsko reduto«.83 Primorci so uživali sloves dobrih organizatorjev, lahko beremo v Slovenskem narodu, ki je poudaril, da »se razumejo na maškerade, to je znana resnica. Prinesli so iz sončnega Primorja dosti temperamenta, ki ga mi (Ljubljančani, op. p.) nimamo. Vedo, da zavisi človekovo raz- položenje od prostora, na katerem se giblje, zato polagajo veliko važnost na dekoracijo prostora.«84 Črno-bela reduta, 1931, Napoleonovi grenadirji, nagrada za skupinsko ma- sko; vir Ilustracija, III/3, 1931. „Stiki z zamejstvom Kaj kmalu po začetku klubskega življenja se je pojavilo vprašanje gostovanja na »neodrešeni primorski zemlji«. Tako je tajnik Primor- ja Mario Kuret na občnem zboru leta 1924 sprožil vprašanje sti- ka z okupiranim ozemljem ter postavil vprašanje, ali naj se, glede 82Jutro, 15. 10. 1921. 83Slovenski narod, 8. 2. 1927. 84Slovenski narod, 11. 2. 1929; v članku tudi: »S kako majhnimi sredstvi do- seže to, kdor zna, dokaže vsako leto arhitekt Ivo Spinčič«, ki je bil tudi pod- porni član Primorja. 230 na njihove pozive, navežejo stiki z italijanskimi klubi. Občni zbor je predlogu načelno pritrdil, odločitev pa prepustil višjim instan- cam. Po navezavi jugoslovansko-italijanskih političnih in zatem tudi športnih stikov so med letoma 1924 in 1926 sledila gostova- nja nogometašev v Trstu (Ponziana, Edera) in Gorici (Pro Gorizia) ter hazenašic pri tržaški slovenski Adriji, te so tudi vrnile obisk in prišle v Ljubljano. Sledilo je zatišje, ki je bilo posledica prekinitve meddržavnih nogometnih stikov po nekem incidentu na tekmi med Gradjanskim in Juventusom v Zagrebu. Z obnavljanjem sti- kov v tridesetih letih se je Primorje za božič leta 1932 ponovno odpravilo čez jugoslovansko-italijansko mejo. Tokrat so se pomerili s tržaško Triestino, članico italijanske prve lige. Tekma s Triestino je sovpadala z zaostrenim mednacionalnim vzdušjem po prvem tržaškem procesu, bazoviških žrtvah, pa po trogirskih dogodkih in razbitih beneških levih, ki so burili protislovanska čustva, ter po Aleksandrovem posegu v emigrantsko organiziranost in razpusti- tvi Jugoslovanske Matice. Na športnem polju je tekma sovpadala z uvrstitvijo Primorja v na novo organizirano državno ligo za sezono 1932/33, tako imenovano nacionalno ligo, ki jo je sestavljalo deset jugoslovanskih klubov, Primorje pa je bilo edini slovenski predstav- nik. V domačem športnem zakulisju se je pojavila ideja o »fuziji« Ilirije in Primorja, a sta bila oba kluba do nje zadržana. Pogajanja o združitvi so bila odmevna med ljubljansko športno javnostjo. Iliriji je grozila izguba igrišča, ni se uvrstila v nacionalno ligo, nasprotno je bilo Primorje pred začetkom nacionalne lige in bi potrebovalo nekaj igralcev na nekaterih položajih. Združitev so podpirale me- stne in banske oblasti, ker bi bila izpopolnjena ekipa v interesu lju- bljanskega in slovenskega nogometa in bi bilo lažje finančno pod- pirati le enega predstavnika. Prav tako bi pridobili močni moštvi atletov in plavalcev. Vendar so se Ilirijani na občnem zboru januarja 1933 izrekli proti združitvi in oddahnili so si tudi člani Primorja. Primorje je 26. decembra 1932 gostovalo v Trstu. O tržaški tekmi v slovenskih medijih ne zasledimo napovedi, po tekmi pa sila skro- mno poročanje. Sta se pa zato razpisala tržaška medija Il Piccolo in Il Popolo di Trieste. Kot sta poudarila v dneh pred tekmo, je ta plod ponovne navezave nogometnih stikov med državnima fede- racija, in dodala, da je srečanje predlagalo Primorje, da se srečata dva kluba prvokategornika, kar bo hkrati tudi pokazatelj vrednosti italijanskega in jugoslovanskega nogometa. Ob tem sta občinstvo opozorila na primerno spodbujanje in na to, da so nasprotniki iz- ključno športniki. Primorje je nastopilo v svoji standardni postavi: vratar Korče (Popolo di Trieste je npr. vratarja Primorja navedel z imenom Herman in ne priimkom Korče); obramba: Svetic, Hassl, Sočan, Slamič, Pišek; napad: Slapar, Erman, Jež, Jug, Uršič. Medtem ko je tržaško pisanje pred tekmo izrazilo spoštovanje nasprotniku, je bilo drugače po srečanju. Dvoboj je Primorje izgubilo s težkih 4 : 0 in nedvomno je bila tekma za njegove člane čustveno težja kot za Triestino in prav tako noge, saj so dobro vedeli, da je na novem tržaškem stadionu med občinstvom tudi slovenstvo, ki je nestr- pno pričakovalo tekmo in golov v tržaški mreži. Triestina pa je bila v dobri formi in je v tednu pred tekmo s Primorjem na ligaškem gostovanju premagala rimski Lazio. Tržačani so pričakovali zmago, Picollo pa je vehementno poudaril, da je »Triestina z lahkoto pre- magala Primorje«, ter pel slavospev Triestini in njeni superiornosti, Primorje pa da je »ekipa nižje tehnične rasti«, ki ji ni »nikoli uspe- lo uveljaviti lastne avtoritete ne vedno briljantni Triestini«. Igralci Primorja, »fizično pomanjkljivi, so se izkazali dokaj mili, tako da so bili že po prvih dejanjih skoraj prepuščeni porazu«.85 Med igralci 85V Kodrič, »Nacionalna zabloda SK Primorje«, str. 32–33. Primorja so pohvalili predvsem vratarja, dva da sta bila srednje do- bra, preostali pa povprečni, taktično pa osredotočeni na razdiranje Triestinine igre. Popolo di Trieste je posmehljivo poudarjal, da se je od gostov pričakovalo več, in je Primorje, nedoraslo domačinu, po kakovosti uvrstil v italijanski drugi razred. Tekma pa naj bi bila za Triestino le odličen trening pred nadaljevanjem ligaških obra- čunov. Občinstvo naj bi se vedlo spoštljivo in naj bi ga bilo polno, med njimi tudi predstavniki jugoslovanskega konzulata. Konzul je po tekmi povabil igralce obeh moštev na čaj in poudaril doprinos tekme k vnovični vzpostavitvi odnosov med državama.86 Utrinek s predbožične tekme Triestina – Primorje v Trstu, napad Triestine; vir Muzej športa. Doma je Jutro o tekmi le obvestilo, da je Primorje izgubilo v Trstu, Slovenec pa je poleg tega omenil športno infrastrukturo Tržača- nov, novi stadion na Sv. Soboti – ta je bil odprt septembra 1932 in zgrajen z javno pomočjo, Triestina da je ponos vsega Trsta ter da je občinstvo »naše fante lepo sprejelo«. O igri le, da Triestina v svoji igri nasprotniku ne pusti do sape in da je dobra ožja obram- ba Primorja »rešila razmeroma dober rezultat«.87 Iz tega izhaja, da je Slovenec le povzemal tržaške vesti, verjetno pa bi bil komentar drugačen, če bi s Primorjem potoval športni novinar, kar pa tedaj še ni bila praksa. Kot je v pogovoru pred desetletji poudaril Danilo Sancin, so v Trstu nastopili, da bi videli odziv Italijanov in kakovost italijanskega nogometa. Zamejci so jih obupno čakali, saj so si na tekmi hoteli dati duška. Igralci so imeli tremo, vsi so vedeli, kaj bi pomenil zadetek in dober izid rojakom, na drugi strani pa je bilo tudi dejstvo, da je bil v tem trenutku italijanski nogomet kakovo- stnejši. Po spominih napadalca Alojzija Ježa igralcev na gostovanju niso nadlegovali, igrali so zavzeto, nobeden se ni »prodal«, Triesti- na je bila pač boljša, poleg treme pa so imeli tudi smolo. Tako se je Adolfu Ermanu, golgeterju Primorja, zgodilo, da je zgrešil »zicer«, kar se mu ni zgodilo nikdar prej in nikdar pozneje – in Erman je bil v sezoni 1932/33 peti strelec nacionalne lige. Tekma pa je toliko bolj odmevala med večjim delom emigracije – ta je obsodila na- stop v Trstu in v posebnem »letaku« poudarila, da naj bi Primorje z gostovanjem v Trstu v času najbesnejših fašističnih izbruhov proti Jugoslaviji in igranjem tekme s fašisti onečastilo ime nesrečnega Primorja. Ob tem so se distancirali od kluba in poudarili, da Pri- morje ni nikakršna emigrantska organizacija, pač pa športni klub, ki ima s Primorci skupno le ime, ter ga pozvali, naj spremeni ime, druge športne klube v Jugoslaviji pa, da naj dobro premislijo, pre- den gredo na gostovanja v Italijo, saj bi imelo njihovo igranje te- 86Isto tam, str. 34. 87Slovenec, 28. 12. 1932; Jutro, 27. 12. 1932. Zamejski špoort 231 kem podobno kot v primeru Primorja prevelike moralne posledice v italijanskem tisku.88 Po drugi strani pa je vprašanje, kakšna bi bil odziv v Trstu in doma ob zmagi Primorja v rojstnem mestu faši- stičnega aktivizma (požig Narodnega doma). Spekuliramo lahko na primeru atletskega dvoboja med Slovenijo in Julijsko Benečijo leta 1938 v Ljubljani in naslednje leto v Trstu, ki ga je dejansko izpo- slovalo Primorje kot vodilni slovenski atletski klub. Primorje je leta 1935 pooblastilo Danila Sancina, da se lahko v njegovem imenu pogaja o organizacijah tekem s športnimi klubi v Trstu (predvsem atletskimi ali nogometnimi) ali reprezentanco Julijske Benečije oz. Trsta. Italijanska atletika je bila na višji kakovostni ravni in v moštvu Julijske Benečije je bilo tudi nekaj državnih reprezentantov, tako da sta bili dve zaporedni zmagi Ljubljančanov oz. Slovencev za po- znavalce veliko presenečenje. Zmaga Slovencev (večina atletov je prihajala iz Primorja) v Trstu je bila za Italijane grenka in po pisanju Zdena Vahtarja je italijanski športni časopis Atletica poraz zamolčal in tekme ni niti omenil.89 „Konec kluba in igrišča, ostal »Ljubljanski derby« Aprila 1941 je nacistična Nemčija z zavezniki napadla Jugoslavijo in jo razkosala. Atleti Primorja so poleti 1941večinoma nadaljevali športno pot v spodnješišenskem železničarskem Hermesu. Na- 88V Kodrič, »Nacionalna zabloda SK Primorje«, str. 35. 89Vahtar, Atletika v Sloveniji, str. 261. čelnik Hermesove atletske sekcije je postal nekdanji član Primorja Bojan Polak (poznejši partizanski komandant Stjenka). Junija 1941 je bilo odprtje atletske sezone na bežigrajskem stadionu in med zmagovalci disciplin je bilo največ pravno nekdanjih primorjašev. Prav tako bi se morala začeti nogometna sezona in sredi junija je odmevala vest, da bodo organizirali stari dobri derbi »stare in mla- de garde« Ilirije in Primorja. Presenetljivo, kajti Primorje je zaradi okupacije nehalo delovati, nogometna sekcija je bila že kar nekaj časa Ljubljana, Ilirija pa že od leta 1936 ni imela nogometne sekcije. O ozadju in ideji tekme za zdaj ni znanega kaj več, nedvomno pa sodi v sklop organiziranja javnega življenja po okupaciji, v katerem je imel mesto tudi šport. Že maja je Slovenska nogometna zveza napovedala, da se bo v novih (političnih) okvirih (Ljubljanska po- krajina) obnovilo nogometno življenje, medtem ko je bil slovenski šport na Gorenjskem in Štajerskem pod nemško okupacijo likvi- diran. Po vesteh iz Rima, ki jih je časnik Jutro povzel po tržaškem Il Piccolu, naj bi se nogometna kluba iz »aneksiranih provinc Slo- venije in Dalmacije uvrstila med prvenstveno družino italijanskih klubov« – mišljena sta bila splitski Hajduk in ljubljanska SK Ljubljana –, vendar so »aneksirani« klubi ostali zunaj italijanskih tekmoval- nih okvirov. Je pa zato Triestina želela pridobiti v svoje vrste nekaj igralcev Ljubljane in se glede na nacionalistično stališče italijanske nogometne federacije, da se ne smejo »angažirati« igralci iz za- sedenih jugoslovanskih ozemelj, oprla na stališče, da so ti igralci »rodom iz Julijske Benečije«, torej iz krajev, ki so bili po prvi vojni in rapalski pogodbi (1920) del Kraljevine Italije. V napovedi tekme je Jutro spomnilo na stare čase derbijev (zadnji derbi je bil odigran Iz derbija na Iliriji v Spodnji Šiški; vir Muzej športa. 232 leta 1935) in nostalgično podprlo aktualni dogodek z verzi, kako Ljubljana se vznemirja, ko gresta Primorje in Ilirija brcat nogomet, verzi starejše pesmice o derbijevskem vzdušju.90 In poleg derbija 1941 so se odprla vprašanja o pesmi – se je ohranila, izgubila, je bila sploh zapisana? Brskal sem po časopisju, arhivu Ilirije, spraše- val, a nikjer nisem več naletel nanjo – in jo odpisal. Po več kot 20 letih pa me je kolega Tone Franzot ml. povprašal, ali me zanima tipkopis neke pesmi, ki jo je našel v arhivu strica Lada Franzota. Lado je bil nogometaš Ilirije konec dvajsetih in v tridesetih letih 20. st., mlajši Ladov brat Anton (ali krajše Tone, torej oče Toneta ml.) je bil tedaj še član podmladka Ilirije, pozneje po razpustu no- gometne sekcije se je odločil za hokej na ledu. Seveda, sem mu rekel, in glej ga zlomka, prva kitica je bila Jutrova kitica starega der- bijevskega vznemirjenja. Pesem, v tipkopisu z naslovom Žogobrc, hudomušno slika razmere na igrišču in ob njem, ki so se tudi zares dogajale, saj je derbi odslikaval »purgersko« (ljubljanski domačini) – »prišlekovsko« ali v pesmici »pritepensko« (primorski emigranti) socialno realnost in klubaški prestiž. Ilirija, ki se je postavljala kot »matica slovenskega športa«, se je težko sprijaznila s »prišlekovsko konkurenco« na domačem dvorišču in ljubosumno čuvala pozicijo, stanje duha pa je negativno vplivalo na moralni ugled nogome- ta. Pozneje se je odkrilo, da je pesem v originalu naslovljena »Lju- bljanski derby«. Športni trubadur s psevdonimom Lojze Popek jo je izdal v samozaložbi v Kurji vasi leta 1926 in posvetil »slehernemu ljudožrcu v nogobrcu, (posvetil) v razvedrilo srcu«: Vsa Ljubljana se vznemirja, kar je fantov in deklet, ko Primorje in Ilirija brcat gresta nogomet.91 Tam na šišenskem igrišču,92 na zelenih travnih tleh, gnete vse se kot v mravljišču v takih bojevitih dneh ... In nervoznosti je višek, ko brlizgne na piščal, sudac savezni Vodišek,93 ki je znak k pričetku dal. 90Jutro, 27. 7. 1941. 91Primorje je v prvenstveni tekmi prvič premagalo Ilirijo že v sezoni 1922/23 in to je bila sploh prva zmaga enega od slovenskih moštev nad Ilirijo, Iliriji pa preteče opozorilo. Nove zmage Primorja so prišle sredi dvajsetih, obre- menjene s spori in borbami za »zeleno mizo«. Primorje je za prvenstvene derbije zahtevalo celo neljubljanskega sodnika. Oba kluba sta prevlado- vala v slovenskem nogometu, v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja pa jima je konkuriral tudi že I. SSK Maribor. V Mariboru je bil podoben derbi med slovenskim I. SSK Maribor in nemškim Rapidom. 92Ilirija je bila ustanovljena leta 1911, med prvo vojno ni delovala, leta 1919 je obnovila delovanje in uredila igrišče (nogometno s tekališčem in tribuno ter pomožnim igriščem) na najetem travniku Kozlerjev (lastniki Cekinovega gradu, danes Muzej novejše zgodovine Slovenije) v Spodnji Šiški med Celovško cesto, pivovarno Union in šišenskim železniškim ko- lodvorom; danes tam stojijo bloki. Nasproti čez Celovško, kjer je parkirišče pod Halo Tivoli, so uredili teniška igrišča, pozimi pa na njih drsališče. Nogo- metno igrišče so morali zapustiti okrog 1933–1934, ker so Kozlerji prodali zemljišče, tenisišča z drsališčem so ohranili. Današnja Ilirija v Zgornji Šiški nima povezave s predvojno SK Ilirijo, so pa prevzeli njeno ime. 93Viktor Vodišek, Ilirijan, ki se mu je tudi dejansko očitalo sodniško kluba- štvo. Pozimi se je ukvarjal z umetnostnim drsanjem, leta 1928 je bil skupaj z Bloudkom na zimskih olimpijskih igrah v St. Moritzu, vendar zaradi slabe pripravljenosti in prehude konkurence ni nastopil. Po olimpijskih igrah je prevzel organiziranje in vodenje hokeja na ledu v Iliriji. Pa že tam od črte kroga, šviga sem in šviga tja, kot na žnorci huda žoga, da vsak kibic94 drgeta. Oman »Gabitu« jo pahne, Gabi »Ladotu« 95 jo da, Lado mimo jo zamahne ter se v travo skobaca. Predno na pomoč pridirja leva zveza Doberlet,96 Slamič97 dolgi od hudirja žogo sune v drugi svet. Tam jo Tavčar že z lobanjo Beltramu za šub98 poda, ni se ta še spravil nanjo – golman v rokah jo ima. Treh korakov ne napravi, šut!99 – in v luži že sedi golman – žoga pa na glavi Ermanovi100 zabobni, da telebne kakor klada, publiki v radost po tleh, in spet Ilirjanom nada novih šans žari v očeh. A Primorje tudi ni da kar tako bi kdo ga zmlel, »Inke«101 z roko ga pokida, sudac žvižga prosti strel. Zdajci, jojme, galerija, vse ljubljanske frajlice in primorska mularija žvižgat in kričat prične: »Fej, Primorje! Dol, Ilirja!« »Roke ni bilo, sodnik!« »Če pravil ne zna, hudirja, naj gre sodit – v Podutik!« Naj mu Jurman dà očala, da bo, prmejduš, bolj kšajt!« – križem vpijejo zijala. »Prej je jasen bil ofsajt«. 94Navijač. 95Napadalci Ilirije: Oman, »Gabi« (Gabrijel) in »Lado« Zupančič. 96Vane Doberlet, Ilirija. 97Herman Slamič, Primorje, dolgoletni libero, telesno visok (»dolg od hu- dirja«) in močen igralec. 98Tavčar in Beltram – starejša igralca Ilirije; Stanko Tavčar, desni bek, olim- pijec 1920; »šub« – nemcizem iz Schub (nem.), sunek, potisk (PONS dictionary); Tone Franzot ml. pravi, da je izraz šub slišal tudi od strica, a se ne spomni po- mena. 99Anglizem iz Shoot. 100Adolf Erman, centralni napadalec Primorja, v jugoslovanski nacionalni ligi 1932/33 peti strelec sezone; njegov brat Josip je bil vratar Primorja. 101»Inke«, Mirko Pevalek, obrambni igralec Ilirije. Zamejski špoort 233 »Dr..102 je bil« – se spet zadere duhovitejši veščak. »Orka luj – pa brez zamere!« splitski103 je zaklel rojak. In o joj – že dva dežnika zavihtela sta se v zrak: daj »preklemanga« lažnika, vendar nisi tak bedak! Cebni ga104 – ljubljanska srajca vredna drugih ni dobrot! Kua – polentarskega zajca, deb‘ se bau? Teh črnih krot!?105 In tako od galerije, od tribune in od plank, kreg barab in mularije je ostrejši od šivank. Dokler h koncu kot tolažnik v cvet izbranih teh besed ne povoha vrli stražnik, ki vzpostavi mir in red. Toda s kratkim intermezzom ni še derby dokončan, žvižg sodnikov k novim hecom borbenim je dal elan. Evgen še celo Betetto106 v penzijonu centerfor, ki bil pal je v jezo sveto, mirno sede spet med zbor. 102Drek. 103V Primorju so bili podporniki in člani tudi Dalmatinci v Ljubljani, nogo- metaše je npr. kot vodja sekcije ali načelnik vodil Splitčan Nedeljko Bulje- vić, ki je prišel v Ljubljano na študij in tu ostal; njegov brat Zvonko (nekdanji igralec splitskega Hajduka) je 1927 prevzel trenerstvo Primorja, v tridesetih nekaj časa vodil tudi Ilirijo, pred drugo vojno je odšel v Zagreb. 104Brcni ga (primorsko). 105Zmerljivke Primorcem so bile »koritarji«, »zamurci«, »polentarji«, »maka- ronarji«, »lahi« pa tudi grše ... Črne krote so v povezavi s črno-belimi bar- vami Primorja, bel dres s črno progo ali tudi črne hlačke in bel dres, črna proga je bila v znak žalovanja za izgubljeno Primorsko. Dvomim pa, da bi si avtor dovolil zmerljivko v povezavi s črnosrajčništvom fašizma, ki je oku- piral Primorsko in od koder so Primorci bežali, čeprav se v besnilu derbija samokontrola izgubi in to skuša pisec z uporabo krot, zgag in ‘taljanske drhali prikazati. 106Evgen Betetto starejši nogometaš – centralni napadalec, tudi ume- tnostni drsalec; v klubu je bil nesporna avtoriteta in glavni tajnik SK Iliri- ja; nogomet je začel igrati še v dijaškem Hermesu (začetki okrog 1907 ali 1908), nato s kolegi prestopil okrog 1912 v Ilirijo. Pred vojno je bil nekaj časa kapetan nogometnega moštva, po prvi vojni skupaj z Bloudkom in Bercetom obnovitelj Ilirije. Nekaj sezon po prvi vojni je še igral, nato pa je bil dolgoletni spiritus agens – tajnik kluba, tudi podpredsednik. Prav tako je bil aktiven pri drsalcih. Med drugo vojno je bil član OF, nacisti so ga leta 1944 zaprli in poslali v Dachau, kjer je leto pozneje umrl. Njegov sin Evgen Betetto ml., dr. med., je po drugi vojni sodeloval pri klubih, ki so nadaljevali drsalno-hokejsko tradicijo Ilirije in bil tudi sam umetnostni drsalec in hoke- jist ter pozneje v vodstvu in tudi predsednik HK Olimpije; Kavšek in Koritzky, starejša generacija, soigralca Betetta, obrambna igralca; po vojni sta bila aktivna kot odbornika. Kavška Žaneta ošteje, Mundita Koritzkija in vse druge korifeje,107 da že mir vsak da. In vsak vešč že discipline, sprejme kapetanov ukor in požre zelene108 sline, ki rodil jih je upor. Mirno sede vsak na mesto in jezikov bridki meč skrha vsem junaško gesto levi fligel109 mali Kreč. Žoga ostro felšo vzame resk! – in v prečko odleti, a odtod Pierinu110 v rame, Roka! Roka! vse kriči. Sudac žvižga. Na tribuni – krik in ploskanje in hrup, Buljević111 se glasno buni, Oman pa pripravlja šub.112 Tam na elferju poboža žogo Omanček – šuter, Primorjane kurja koža spreleti – zdaj bo maler!113 Žvižg ... Zalet ... odjek od šuta, bumf – in pade prvi gol, resk! – in pade še klofuta, na tribuni je pokolj. Sablje, pipci, samokresi, palice in vmes dežnik. Športniki kriče kot besi, frajlice spuste se v krik. Joj, – tribuna se podira, kot da bi jo rušil tank, policaj intervenira, deca skače preko plank. Telefon zdravnika zove, straže več, rešilni voz. Eden tuli, drugi rjove, tretji v robec skriva nos. 107Korifej – prvak (SSKJ). 108Ilirija je imela zeleno-bele barve. 109fligel – nemcizem, poleteti, Kreč, levo krilo Ilirije. 110Peter Birsa – Pierin; igral je libera, lahko tudi kakšno drugo mesto v obrambi ali pa v zvezi. Peter Birsa je začel igrati še v goriški Jugoslaviji, bil emigrant in takoj po vojni začel igrati v Slovanu, po ustanovitvi Primor- ja pa prestopil. Bil je eden boljših igralcev svoje dobe in nastopil tudi v slovenskih reprezentačnih selekcijah, ki so jo sestavljali predvsem Ilirijani z redkimi izjemami, npr. Birsa. V sezoni 1925/26 si je zlomil nogo in nato manj igral, v sezoni 1927/28 je dokončno opustil igranje, zaposlen je bil kot bančni uradnik, v klubu je delal tudi kot trener podmladka. 111Nedeljko (Dinko) Buljević, glej op. 44. 112Glej op. 39. 113Francosko (in tudi nem.) malheur – nezgoda. 234 Žvižg poslednji – boj končan je tudi na zelenih tleh. Tepen kajpak Primorjan je, v vseh blamažo in posmeh. Z glavo sklonjeno koraka nulo v srcu in v očeh, vendar svest si, da dočaka dan vračila v boljših dneh. Doktor Birsa in Brumati, bledi Kuret in Sancin,114 moštvo blažijo kot mati, ko vzdihuje bolni sin. »Orko, fantje, k Dalmatincu, za »an dopjo« dal bo vsak, tam pri pristnem »viško-vincu« zginil smole bo oblak, ki v Ljubljani nas preganja, »pritepence«115 – dan za dnem, dasi tehničnega znanja športnim vsem smo vzor ljudem! In počasi v črnih dresih plezajo v avtomobil, paglavcev posmeh v ušesih: Krucefiks smo vas nabil‘! A med vožnjo še skoz mesto v avtu, da se dragi čas izkoristi, z važno gesto sam predsednik116 dvigne glas: »Zmaga je moralno – naša!« Orka duhe e anka uòn! V tehniki nas ne prekaša Ilir‘janski pantalon117 ... Naše športske zgodovine tam v Primorski je izvor,118 in kar tiče se rutine lahko vsakomur smo vzor. 114Josip Birsa, pravnik, novinar, urednik in odbornik ter tudi predsednik Pri- morja sredi dvajsetih let, brat igralca Petra – glej op. 51; Fran Brumati (ali tudi Brumatti), odbornik, aktiven tudi v kolesarski sekciji Primorja, trgovec, lastnik trgovine z manufakturo, podpornik nogometne sekcije Primor- ja, kar je pozneje celo negativno vplivalo na njegovo poslovanje; Mario Kuret, odbornik in nekaj časa tajnik nogometne sekcije Primorja; Ivo San- cin, direktor Kmetijske družbe, Maistrov borec, senator jugoslovanskega parlamenta v tridesetih letih, vpliven član emigrantskih organizacij – npr. podpredsednik društva Soča, dolgoletni predsednik in častni predsednik Primorja, njegov mecen, ki naj bi za klub prispeval denarja v vrednosti vile. Sinovi Savo, Danilo in Gvido so bili aktivni člani kluba, Savo in Dani- lo dolgoletna odbornika, Danilo zaslužen za splošen organizacijski razvoj slovenske atletike. Sicer pa je bila družina Sancin marsikdaj sinonim za Pri- morje, podobno kot Betetto in Bloudek za Ilirijo. 115O eksodusu ali begu iz Primorske glej uvodna poglavja. 116Ivo Sancin. 117Hlačnik. 118Glej poglavje Športne korenine Primorcev. Perpar-Valtrič in Zuchiatti, Žburtul, Moro in Pierin, Starec in Balinc plešasti, Duša Šantljeva, Sancin.119 In ostali – so imena, ki so vstvarila nam šport, da mednarodna arena jim priznala je – rekord! Ilirijanska šola stara, ki bahà se, da vse znà, misli, da je stara šara vse, kar tukaj ni domà in vse, kar ni – kranjski Janez. Izven ožjih naših mej pa dosegla ni do danes niti senčice trofej. In če danes rezultat ni v naših barv izpadel vprid, pa tembolj izdatni naš moralni je profit! Kajti k zmagi Ilirjanski, pripomogel je le – trik, k rezultatu je pristranski bil od njih najet sodnik ... A ilirsko še na mestu skliče moštvo častni zbor, duška da v prostestu, Primorjašem strog ukor, ki nešportno se obnaša in razdira športski ugled, in se s tehniko ponaša, iz matuzalemskih let ... In že, glej, gospod inšpektor Nogometič120 kot vihar, Ilirjanski vrli nestor zbor otvoril je: Nazdar!121 119Perpar Stanko, dr. med., atlet šprinter, olimpijec 1924, pozneje klubski zdravnik; Valtrič Hinko – Kavalin, atlet šprinter, doma iz Gorice, vpisal študij na ljubljanski univerzi, po nekaj letih se je vrnil v Gorico, kjer je imela druži- na gostilno Al Cavallino (Pri konjičku), zato vzdevek Kavalin; Zuchiatti Fran (tudi Franjo), nogometaš stare garde, igral v goriški Jugoslaviji, po vojni selitvi v Ljubljano za Ilirijo in po ustanovitvi Primorja takoj prestopil k črno- -belim; Žburgul – ?; Moro – Miroslav Vončina (?), vodja hazenske sekcije; Pierin – Peter Birsa; Duša Šantel, hčerka slikarja in glasbenika ter klubskega podpornika Saše Šantla, atletinja, tudi državna reprezentantka v dvajse- tih letih in hazenašica; Starec in Balinc – nogometaša; Sancin – verjetno mišljen Danilo, ki je bil dolgo časa atletski organizator, odbornik in trener, ne le klubski, temveč je deloval tako na slovenski kot jugoslovanski ravni, kjer je bil v sporu z zagrebškimi odborniki, ki so ščitili interese zagrebške atletike. 120Verjetno inšp. Negovetič, dolgoletni član in vodja nogometne sekcije Ilirije. 121Češki sokolski pozdrav, slovensko sokolstvo (in tudi jugoslovansko) je v tridesetih letih prešlo na Zdravo. Zamejski špoort 235 Nazdar moštvo ilir‘jansko! Jaz vam pravim samo to, dobro ste druhal taljansko namlatila. Zdaj bo šlo! Zgodovina nogometa na ljubljanskih belih tleh, skozi nepregledna leta – Ilirjanski je uspeh! Hiti, Kušar, Bremc – mašinca, Miško, Valašek in Švic, stresali kot spod mazinca gole so raz oštrih špic! Jankovič, oba Dolenca, Kobler, Krajcar in Pelan ter Betetto – kvintesenca moštva in pa – Kavškov Žan, Baltazar in tako dalje122 znali štop so in oksfort,123 vse po vrsti so kanalje garbali: to bil je šport! Danes pa sred Ljubljane provocira klubič mlad,124 ki bi v žogi Ilir‘jane kar čez noč pohrustal rad! Že za tek nas obrnažil125 je hudir, za troskok, disk, s tem pri ljudstvu osovražil naših je predstav126 obisk. Šport plavalni in hazeno127 snedel je in zimski šport, zdaj za vsako hoče ceno nogometni še rekord.128 Naj odtod gre pritepenec v Split, Gorico ali Trst! V nogobrcu pa Slovenec Ilirjan bo vedno čvrst, 122Generacija dijaškega Hermesa, ki je pred prvo vojno prestopila v Ilirijo in bila z Betettom in še nekaj drugimi njen nogometni temelj; Kobler je umrl med prvo vojno. 123Oksford – angl. oxford je izraz za tkanino in tudi za nizke čevlje ter je lahko v povezavi s tehniko (štopanjem in oddajanjem ali driblanjem), ki bi se, če se je, uveljavila po razvoju nogometa na Angleškem med študenti univerz Oxford in Cambridge. 124Primorje, resda ustanovljeno 1920, vendar pa so nasproti Ilirijinemu na- stopaštvu in »matičnosti« radi poudarili predvojne primorske korenine in izkušnje. 125Obrnažiti – ogoljufati, prevarati (SSKJ). 126Atletskih mitingov, kjer je Primorje zgodaj prevzelo iniciativo. 127Hazena, oblika malega rokometa, ki so ga igrala le dekleta. Oba kluba sta imela hazenski sekciji, Ilirija je bila uspešnejša, Primorje je v tridesetih letih zaključilo s hazeno. Za Primorje je npr. nekaj časa igrala Ida Kravanja, bolj znana kot filmska diva Ita Rina. Hazena je v Sloveniji zamrla proti koncu tridesetih let 20. st. 128Primorje je do gradnje umetnega bazena v Tivoliju prevzelo primat v slovenskem plavanju, vse bolj tudi v atletiki (v tridesetih letih celo na dr- žavni ravni) in kolesarstvu, ki pa ga Ilirija ni gojila. Poizkusili so tudi s smuča- njem, vendar se smučarska sekcija ni uveljavila in je hitro zamrla. Mož na mestu! ... Zdaj je zmaga naša – rešen je oltar, tepena je črna zgaga,129 Živijo Ilirjan! Nazdar! In zvečer, ko v mrak potaplja se Ljubljane hrup in srd, – v oštarijah sladka kaplja se cedi od vinskih trt. In pri Krapežu v kavarni in v Evropi v pozni čas,130 ko že spava bes viharni, skloni k licu se obraz dveh na polju še nasprotnih nogobrcnih korifej ..., ki precej oči sta motnih in precej izdatnih žej. Primorjaš se k Ilirjanu nežno skloni do ušes: Oštia, dajva nu še anu flašku sladkega šartres! Pa sta štamperle nalila, zvezala navzkriž roke, bratovščino ex izpila in prepevala do dne: Piš‘me v uh, kdor gol zabije! Piš drugam me tehnika! Kar se tiče – krokarije, – rekorderja sva midva! Tretjega novembra 1941 je bilo Primorje, ki je pred tem zaradi ita- lijanske okupacije samodejno prenehalo delovati, razpuščeno.131 Igrišče ob Dunajski cesti je bilo opuščeno po drugi svetovni voj- ni in v letih 1948/49 podrto. Nogomet se je v začetku petdesetih prenesel na bežigrajski stadion, ljubljanski zvezni nogometni ligaš pa je še kar nekaj časa uporabljal črno-bele barve, barve Primorja. Nogometni veterani Primorja in Ilirije so se znova zbrali in odigrali tekmo v petdesetih letih, nato pa o ljubljanskem Primorju ni bilo več ne duha ne sluha. Ostala je bogata športna dediščina pa tudi družabno-zabavna v primeru črno-belih redut, osrednje predpu- stne zabavne prireditve v Ljubljani. Postavlja pa se vprašanje, ali je bil klub morda vzor poimenovanju nogometašem v Ajdovščini po drugi vojni ali pa zamejskemu Primorju v Proseku okrog leta 1924, s čimer bi se do neke mere izpolnjevale želje ustanoviteljev leta 1920, da naj bi klub »tvoril nekako semenišče sportskih propa- gatorjev, da razvijajo sportske organizacije po končanih naukih v neodrešeni primorski zemlji. Poleg teh idealnih smotrov so priga- njale na delo še druge ambicije, kakor pokazati Ljubljani, da tudi primorska omladina nekaj premore in da noče stati ob strani pri porajajočem se kulturnem življenju v novi svobodni državi.« 129Črno-belo Primorje in njegovi podporniki in navijači; emigrant Lado Bo- žič, nekaj časa tajnik nogometne sekcije, je v svojih spominih zapisal, da je bil za Primorje vsak, ki je »vsaj malo dišal po primorsko«. 130Primorec Krapež je imel lokal v Kazini in poleti na Kongresnem trgu, Evropa pa je lokal na križišču Gosposvetske in Slovenske ali na Ajdovšči- ni nasproti Figovca. V Evropi, nad lokalom, je imela kar nekaj let klubske prostore Ilirija. 131AS, d. p. 8040. 236 „Literatura priloge 1. 60-letnica Franceta Batjela, obrtnika, podjetnika in lastnika »Tribune«. Ljubljana: 1935. 2. Almanahi slovenskega športa 1998–2010 (ur. Ivan Lukan). Celovec: Slo- venska športna zveza. 3. Bogataj, M. (1999). Transport. Celovec: SŠZ. 4. Božič, L. (1976). Po primorskih emigrantskih kolovozih. Primorski dnev- nik, julij-avgust, št. 159–166. 5. Čermelj, L. (1972). Med prvim in drugim tržaškim procesom. Ljubljana: Slovenska matica. 6. Drasič, F. (2007). Katera socio-kulturna-pedagoška področja mora ob- vladati trener, ki je na terenu zaposlen z našo mladino?. Poročilo na 36. rednem občnem zboru ZSŠDI v Boljuncu (20. 4. 2007). 7. Farneti, A., Kalc, D., Milič, I., Milič, K., Simoneta, B., Simoneta, Z. in Švab Guštin, M. (2011). Pol stoletja Krasa: zgodba o uspehu. Zgonik: Amater- ski športni krožek Kras. 8. Gabrič, A. (2022). Od prvih začetkov do prve slovenske lige. V: 100 let nogometnega Elana ob Krki. Novo mesto: NK Krka, str. 16–128. 9. Kodrič, M. (2002). »Nacionalna zabloda SK Primorje«. Šport, 50, 3, str. 31–36. 10. Lakovič, B., Magajna, M. in Pavletič, B. (1998). Gorica: ZSŠDI. 11. Lakovič, B. (2010). 107 naših azzurrov. Trst: ZSŠDI. 12. Lakovič, B., Sossa, V. in Štokelj, N. (2015). 50 let naše košarke. Trst: Mla- dika, ZSŠDI. 13. Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez 1991–2011: Špor- tna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev (ur. Tomaž Pavlin). Ljubljana: OKS-ZŠZ, 2011. 14. Primorski sokoli bodo še leteli: življenje in delo Bojana Pavletiča (ur. Ma- rio Šušteršič). Trst: Mladika, 2013. 15. Rupel, A. (1981). Telesna kultura med Slovenci v Italiji. Trst: Založništvo tržaškega tiska. 16. Rupel, A. (1981). Telesna kultura med zamejci v Italiji. Trst: ZTT. 17. Slovensko-italijanski odnosi/I Raporti Italo-Sloveni: poročilo slovensko- -italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, Koper 2000. (ur. Milica Ka- cin Wohinz, Nevenka Troha). Ljubljana: Nova revija, 2001. 18. Stepišnik, D. (1970). Od Ljubljanske nogometne podzveze do Nogome- tne zveze Slovenije. V: 50 let ustanovitve prve vodstvene nogometne organizacije na Slovenskem. Ljubljana: NZS, str. 7–83. 19. Šušteršič, M. (2013). Primorski Sokoli bodo še leteli. Trst: Mladika. 20. Tomasetig, I. (2023). VIII. Številčna raziskava o slovenskem športu v Italiji. Trst: ZSŠDI. 21. Vahtar, Z. Atletika v Sloveniji 1920–1940 (neobjavljen tipkopis pri Atlet- ski zvezi Slovenije). 22. Vovko, A. (1977). Pregled delovanja »Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine« 1931–34. Ljubljana (magistrska naloga). Iz derbija na Primorju za Bežigradom; vir Muzej športa. dr. Tomaž Pavlin, izr. prof., Univeza v Ljubljani, Fakulteta za šport, tomaz.pavlin@fsp.uni-lj.si