95 Kotiček gospoda Doropoljskega Ht Spoftovani gosp. Doropoljski! ^Jraarko solnce je stalo že precej visoko na ^^Bfcko sem vstopita v krogti svojih dragih mRofenk v toplo šolsko sobo. Takoj po po-rfravu mi je dobri na§ gospod nadtičitetj pokazal spis v tolikanj nam priljubljeneni .Zvončku", fež, naj ga prefitam Z veliko ndovednostjo so rni preletele oči kratkc, jadrnate vrstice, ki se v njih prcdstavlja nam, »tovenski deci, Ijubitelj in prijatelj. Ta naš bodoft posrcdnik nani dovoljuje, da se smemn radovoljno pogovarjati z njim. Kcr pa nam ni mogoče ustno, pa vsaj pismeno, to se pravi, pfsali mu bomo dokaj pisemc, tako da bo imel dovolj opraviti z nami. Vam pa, dobri gosp. Doropoljski, obetam, da bomo vsekdar ksj pametnega poročali ter Vam s tem odvračali prevelike sitnosti. Tudi jaz sem spisala cno izmed svnjih mnogoštevilnih prosiili nalog v pisemce. Sveta noč. Preko rodnih, belo pogrnjenili poljan jc zavel tnrzel zimski veter. Nagajivo sc jc igral ter majal gole vrliove gozdnih drevcs, šepetajo? jim nekaj tajnega. Nenavadna ti-hola v prej zefenem gozdu se mi je zdefa silno otožna. ko sem korakala s svojo prija-leljicn po njem. Pot je naju vodiia pravgordo parobka. kjer je ponosno stala velika skupina zeienih smrek in hojk. Oko mi je zastalo na gjihovib vejaii. lesketajočilt se zlatih biserov. Odbrali sva uekaj lepi!) vcj, ki jfli porabiva zvef^r, ko sc začne tista tajinstvcna, usode-polna sv. noč. Kajncda, vsako bitje, sledno srce se raduje in vescli te noči, ki se jc v ojl rodil tam daleč v Betlehemu v lilev« Jezus. Vesclili smn se jc Že, ko smo bili majhni bosopetniki. Ali nismo dan za dnem povpra&valj skrbnega oČeta in dobre maraice, kolikokrat bomo še šli spat, prcden nastopi lista lcpa, sveta noč. Presrčno sc je veselimo tudi zdaj, ko nam je dana že Častna naloga staviti v kot jaslice. Tudi jaz sem imela dokaj opraviti v kotu z jaslicami, ki sem jih hotela lično zloiiti, da bodo vsaj nekotiko predstav-Ijale onc jaslice, kjer je ležal kralj vseh kraljev. Preproste so bile mojc jaslice in vendar so se mi zdele lepe, zato Vam jih hofem nakratko opisati. Visoko v kotu sem natrosila mchkega maliu. Sprcdaj sem po-stavtla \z irdega papiria narejen hlevfek, kjer se je razlofno videl Jezušfek s svojo materjo Marijo in z rcdnikom Jožefom. Zadaj za hlevfkom, nekoltko bolj vzvišeno, so se pasle fredc jagnjet, kozličcv in ovac. Med njirai so stnneč zrli pobožni pastirci proti z vcliko zvezdn razsvetljenemii hlcvcu in s stralmm napolnjeni občudovalt to phkazcn. Visoko med nje sem poslaviia z nebeSkim svitom obdancga angela, ki jc razveselil presenečene pastirce * veselo novico. Nazadnje sem še izpostavila belega goloba, ki se ]e potem neprcstano majal iznad ovenčanih vejic hojk. Preproste rnoje jaslice so bile gotove, par šopkov je 5e bilo ireba pripeti. Na srcdi sobe pa je visela velika svetilka, ki je vso to noč brlela tako farobno in lepo. Go-tovo se je tudi ona radovala te noči, 5e mnogo bolj pa tistega, ki se je v nji rodil. PTosim Vas. blagorodni gosp. Doropoljski. odobravajte moj uborni spis. V imenu vseh Vam kličem: .Kakor Vi Ijitbite nas. slovensko mladino, tako iskreno ludi Ijiibimt.) mi Vas,- Nctka Kosova, nčcnka III. razreda v Pristavi. Blagorodni gospod! Z radoslnim srcem ustrezam Vaši želji lcr Vam poročam o tisti čudapolni sveli noči, ki nam jc nad vse noči tako Ijuba. O. bla-žena, vdičastna, Čudapolna sveta nof, pri-spela si k nwn ter objela pusto zimsko pri-rodo. Si pa li tudi, ti uha, siadka noč, pri-vcdla s sabo od novorojenega rajskega De-teta doli iz sinjih vi^av vsaj neknlikn mtlosli, ki tiaj bi otistila naSo bolno dušo ostudnih madežev greha ter nam vdchnila neodoljivo Ijubezen do tistega, ki se je rodil to nwf? — Kako ijubko in veselo je to noč preživeti v preprostem krogu svojili dragih, pod krovom svoje rojstne hiSice, ki po njenih prostorih nocoj tako veličastno ndmcva sladak materin glas v iskreni molitvi! - Še pozno v noč urcjnje v kmetiških hiSab mladost kakor sln-rosl jaslice tam v kotu ter diči kot s pcstro-bojnimi venci in Šopki, ki okrog njih vso nnc plapola v inotni, rumeni svetlobi več belih svečic. Kaj ne, uboren ta okras, in vendar mi napravlja tako velifasten vtisk, toliko sladkih spominov mi zbuja v mladi duSi. — Angel iniru zakriva pod svoja neomade-ževana krila tihe vasice, pokrite z debclo sneženo odejo, kakor lndi otožno prirodo, ki nocoj tako zavzeto posluSa božično bajko. — Doftm se mi divimo blaženosti in brezmcjni srečl svetc noči, pridone v hližnjo okolico svečano iibrani glasovi farnib zvonov, vabef Ijudi v svojo bližino, v hram božji. Pola-goma se jame po stezah in stezicah pomikati pestrobojna gruča za gničo pobožnega Ijud-stva k polnočnici. Ni mi mogoče s svojim 96 okornim percsum opisati divne krasote hrama božjega. Tupatam priplavajo sem izpred ol-tarja diSefi oblački dima, tupatnm zazvonč-kljajo majhni zvcnci Orgle tako ncnavadno in ubrano spremljajo vesclo petje pcvccv, da Človeku nevcde i2vije|o iz prsi besede: .Slava Bogu a višavah . . .' - Nebrojnn čreda zvezdic $e rmglja na nebu okrog svojc dm-žice blede iunc, ko stopicajo iritme polnof-njakov proti domu, tiho mcd sabo knimij-ijoč, kot bi sc hali zdratniti *.ičarano prirodo iz sanj. Upain, tta boste hlagovoljna spre-jeli tnoj spis ter adslej naprej mene, mojc součenkc in součencc smatrali za novc %nsncc. 7. odličnint spoštavanjctn ostajem Vam vdana .1 c 1 i c a Š o r n o v a, učciika ill. tftzreda v Prislavi. Velecenjeni gospod! Želim Vam napisati prosto nalogo o prvem snegu, kakor ste želeli v .Zvoncku". Nebo jc oblačrio, solnce se žc dlje časa ni pokazalo. Sem od severa brije mrzel vcter, tflko d» *e vse skriva v vanm zatišje. Le sem po stezi Se nekdo počasi koraka proti naSi vasi. Siroinasni tujec je. ki prosi od Hiše do hiSe za prenočiSie. .Dosedaj scm še zunaj prenofil v kakšni stclniei,- meni tujec, .zdaj pa je zapittal sever; sneg bo, sneg." In res. Zjntraj, ko snio vstali. jc žc bila širna priroda pokriU z belo odej". To vam je bilo krika in vika tt> jutro po nnši vasi. Naš Tone, ta znani zaspanfek, je bil dancs prvipokonci; kar nif sc nf obotavljal. saj si jo Se telovnik pozabil oblefi. Zunaj pred Uišo^ga jo že fa-kalo vet otrok, ne želet nm clobrega jutra, ampak vsi so kri&ili: .Tone, sedaj pa le na delo, napffivili bomn snežencga inoža, Tukaj-)e tik vašega vrta bo stai. To paf mu-ratno gledati. da ga bomo umetno napravili, da bodo mislilt Ijudje, tla je izklesan kip iz mramorja. Z;i poveljnika homo postavili Ko-vačičevega Matevža; ta bo obenem tudi od-govornik in paznik zanj. Hajd, scdaj pa le na delo!" — Kako so marljivo delaii! Vc-selje jii] je bilo gledati. — Kakor fcbcticc spnmladi, letajoč od cveta do cveta! Sedaj bo gotov, le bič še v roko in čnko aa glavo, poteni bomo pač ponosni z možičkom. — .Poveljnik, tebi pa svctnjemo, pazi nam dobro na kip, da narn ne bo tmd ?.aman!* — Dva dni je bll naš niožifek 5c fisto nc-poškodov.m, ;i tretji dan je iiprlo salnce ztatt žarkc v n šega inoiifka, jn ta je popolnoma razpadel. Otroci, prišedši \t šolo, so se po-vpraževali, kaiti jt izginil. Seveda so st Uu-dov