Dom - širši družbeni center
V zadnjdh letih ugotavljamo, da je pnišlo do bistvendh pre-miikav budi pri delovanju orga-nov pravosodja, kd delujejo na območju mesta Ljubljame ui nekatenih oteoliSkih občin ozi-roma Občinsikega sodišča I. in II. v Ljubljani, Občinskega jav-nega toždlstva v Ljuibljani, sod-nika za prekrške Ljubljana in Mestoega jaivmega pravobran.il-stva v Ljubdjand.
Kazniva dejanja politionega fcrtminala iz občuiske prasfcoj-nosti pred&fcavljajo le težje ob-like javmih sovražnih izpadov, in sicer vzbujanoe narodnostne, plemenske ald verstee nestrpno-sti z žailitvijo občancvv in šir-jenjem lažnih vesti, za kaitera v zada>3ih lebih lahko rečemo, da so v porastu (leta 1972 sedem kassnivdh dejanj, leta 1973 osem, 1974 pa 14). Pove-čanje gire predivsem na račun boljšega odkrivanja teih dejanj. V obra/vnavamdili zadevah gire za enkiratne prdinere miilejših ustndh žaJiiitev občaiiov (večini botruje alkohol) z izraea zand-čevanja narodnosti ala njdhove-ga dela v zveoi z narodnostao prtpadnostijo. Storilcd so pred-vsem delavci. Pri širjenju laž-nivih vesta pa gre za enkratne ta-ditve lažnivih vesti v zvezi z določendmi pooawi v družbi. Take trddtve širdjo bolj iaobra-ženi stordlci (leta 1974 trije pro-fesarji). _ Organiairanih oblik soviražnega delovanja v Ljub-Ijani niso obravnavali.
Štesvilo kazni-vah de}anj Vn storilcev kaznivih dejanj kla-sdčnega krimdnala (zlasti zoper življenje in telo, zasebno pre-možemje in varnost prometa) v zadnjib. letdh narašiča, število kaznmh dejanj gospodarskega teriminala na Skodo družbene-ga premožeinja pa je po pismu predsednika TSta in Izvršnega biroja y letu 1974 padlo. Znat-no se je fcudi znižalo število primerov posebne vrste poslov-nega kriminala (zlasti zlorabe'1 pooblastil v gospodarstvu), ki ga je dejansfco rodil t. i. llbe-ralizern v gospodarstvu in ki se je pojavljal v obliki Ilegalndh pravlzij nekateriih naSih ljudi pri stopanju v posilovne odnose s tujinii firmami, ustvarjanje črnih fondov v inozemstvu, t. i. svnitch poslov, reeiksportnih po-slov .tihotapljeinja blaga oziro-raa koršenja deviznih in carta-skih 4>redpdsov ter drugih po-dobnih negatavnih  pojavov.
Na občinski ravnd je bilo v I^jiubljand v obravnavl s pod-ročja gospodanskega kriminala zoper družbeno premoženje v lebu 1971 246 ovadb, v letu 1972 292 ovadb, leta 1973 366 ovadb, leta 1974 pa 264 ovadb. Sodašča opozarjajo, da nd za-dovoljivih rezultatov pri odkri-vamju ka^aiiviih dejanj, M bre-nutoo najboilij motijo gospo-dansko st.abiUzacijo oziroma pororočajo inflaoljo.
Po številu kazni-viih dejanj na
škodo družbenega premoženja so na prvem mestu tatvine (le-ta 1974 je bdlo 195 primerov). Med storilci je vdiiko Stevilo brezposekuh- Na drugem me-stu so pomeverbe (52), kjer po-vzročena škoda presega 10.000 din, na trefcjem mestu so golju--fije na §kodo družbenega pre-možeinja (18), sledijo sdorabe uradn^a položaja iz koristo-ljubnostd (13), goljufije v služ-bi (10), neupravlčen« uporabe (11), ponarejanje Mstin (8), ne-dovoljema brgovina, nevestno gospodarsko  poslovanje  ipd.
Pri prometni problematiiki sodišča opozarjajo na nenehen porast kaznivih dejanj zo>per vamosjt javnega prometa na ob-čdnski ravnd, ka imajo za posle-
dioo materiatoo Skodo, lahke in hude fcelesme poekodbe (takS-ndh dejanj je bilo leta 1971 ob-toženih 964 oseb, leta 1972 861 oseb, leta 1973 1025 oseb in leta 1974 1142 oseb).
Na področju mladinske kri-minalitete so sodišča in drugi, kd se s tem probtetnom ukvar-jajo prejeld leta 1973 409 omdb zoper 298 mladaletadikov, leta 1974 pa 366 avadb zoper 425 storilcev. Mladoletniki se po-javljajo najveflkrat kot krSitelji prametine vannosti, na jaivnih cestah in kot kršdteLji javnega reda in miru. Iz leta y leto pa je mladoletnih kršitedjev matij, saj je v obdobju od 1968. 6o 1974. njihovo števdlo padlo od 1797 na 597.                 D. S.