GDK: 91 :686.3 Presoje vplivov na okolje pri načrtovanju gozdnih prometnic Environmental lmpacts Procedures in Forest Land Access Development Robert ROBEK' Izvleček Robek, R.: Presoje vplivov na okolje pri načrto­ vanju gozdnih prometnic. Gozdarski vestnik št. 9/ 1996. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 16. Sestavni del gospodarskih gozdov je tudi omrež- je gozdnih prometnic, katerih gradnja in raba lahko povzročata znatne motnje v gozdnih ekosistemih. Nastajajoča zakonodaja s področja posegov v pro- stor predvideva izdelavo presoj vplivov gozdnih cest na okolje, vendar bo potrebno njihovo vsebi- no in obliko šele določiti. V prispevku predstavlja avtor vrste in obseg motenj, ki spremljajo transport lesa ter dosedanjo prakso pri uporabi PVO v goz- darstvu. Na praktičnem primeru so na podlagi ana- lize negativnih vplivov prikazana vsebinska težiš- ča aktivnega varovanja gozdnih ekosistemov pri prihodnjem odpiranju gozdov. Predstavljena so strokovna izhodišča za načrtovanje gozdnih pro- metnic, ki jih je potrebno uveljaviti v strokovnih in upravnih okoljih. Ključne besede: gozdarstvo, načrtovanje pro- metnic, transport lesa, presoja vplivov na okolje. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Zgodovino človeške civilizacije je mogo- če opisati tudi kot zgodovino človekovih po- segov v naravno okolje in ena prvih tarč njegove razdiralne moči je bil prav gozd. Gozdni prostor je še danes pod pritiskom različnih dejavnosti, ki pa poleg razdiralnih sil vse bolj stopnjujejo tudi skrb za njegovo ohranitev in razvoj. Predmet našega zani- manja bo gospodarski gozd, ki v Sloveniji * Mag. R. R., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 1000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO Synopsis Robek, R.: Environmentallmpacts Procedures in Forest Land Access Development. Gozdarski vestnik No. 9/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quo!. 16. An integral part of managed forests is also fo- rest land access network, their construction and utilization representing high disturbance within fo- rest ecosystems. The new legislation dealing with environmental impacts foresees the assessment regarding environmental impact of forest roads yet the ir contents and form will stili have to be defined. The article deals with the types and scope of the impact caused by wood transportation and pre- sents the application of ElA in forestry up tili now. Based on the analysis of negative impact a practi- cal example shows the emphases of active forest ecosystem protection in the future forest opening. Professional concepts as to forest communication planning are presented; the former will have to be put into effect in professional and administration bodies. Key words: forestry, access development, wood transport, environment impact assessment. prevladuje. Dostopnost v tak prostor je nuj- na in prvi pogoj za gospodarjenje z goz- dom ter koriščenje dobrin in vrednot, ki jih gozd daje. Že Leibundgut (LEIBUNGUT 1971) je slikovito poudaril: 'Nega gozda im- plicira gozdno cesto'. V slovenskih razme- rah zagotavljamo odprtost gozdov s siste- mom trajnih in začasnih gozdnih promet- nic. Čeprav je nastalo omrežje po prometno-tehničnih elementih prilagojeno transportu lesa, pa je po funkciji, ki jo v prostoru opravlja, pomembna dopolnitev javnega omrežja cest. Obstoječe omrežje, ki je nastalo načrtno v okviru sistema gozd- nogospodarskega načrtovanja, z ekološke- ga in ekonomskega vidika ni optimalno, za- to ga bo potrebno tudi v prihodnje spremi- njati in dograjevati. Gozd V 54, 1996 465 Presoje vplivov na okolje pri načrtovanju gozdnih prometnic Z oblikovanjem nove zakonodaje na po- dročju načrtovanja posegov v prostor se tudi v Sloveniji uvaja formalni sistem po- stopkov za presojo vplivov na okolje (PVO). Spremembe zadevajo tako vsebino kot tudi obliko načrtovanja odpiranja gozdov z gra- jenimi prometnicami, zato se pred gozdars- tvo postavlja vprašanje, kako uveljaviti spe- cifičnosti odpiranja gozdov pri presojah nji- hovih vplivov na okolje, da le-te ne bodo samo formalno-upravni postopki, temveč učinkovito strokovno usmerjanje za zmanj- ševanje konflikta med varovanjem narave in razvojnimi imperativi (KENNEDY 1994). Pričujoči prispevek želi opozoriti na nekate- re posebnosti sodobnega odpiranja goz- dov, ki bi jih morali pri snovanju novih stro- kovnih in upravnih rešitev upoštevati. 2 PVO- VAROVALNO IN NAČRTOVAL­ NO ORODJE 2 ElA- PROTECTIONAL AND PLANNING TOOL Presoja vplivov na okolje (PVO, orig. ElA - environment impact assessment) je ge- neričen pojem, s katerim označujemo ad- ministrativni proces pri realizaciji razvojne- ga projekta v prostoru in niz analitičnih po- stopkov za idenifikacijo, napovedovanje in vrednotenje njegovih vplivov. Prav zaradi te njegove večpomenskosti in vpetosti v različne družbene sfere je težko v kratkih obrisih predstaviti zgradbo PVO, ki bi zado- voljila vse. Stanje in razumevanje delova- nja PVO v Sloveniji je dodobra zmedel za- kon o varstvu okolja, ki je težišče postop- kov PVO prenesel na(d) strateško raven, s tako imenovanimi študijami ranljivosti oko- lja in celovitimi presojami vplivov na okolje. Da bi se izognili razlaganju nedorečena zakonodaje, hkrati pa omogočili bralcu ra- zumevanje jedra PVO kot ga pojmuje Evro- pa, bomo predstavili sistem postopkov na primeru cestne infrastrukture (- - - 1992). PVO je praviloma dvostopenjski sistem na- črtovalskih postopkov, s katerim po načelih multidisciplinarnosti, javnosti in celovitosti presojamo alternative načrtovanih posegov, z vidika najmanjše spremembe naravnih razmer in največjih vrednosti varovanja oko- lja. Prvo stopnjo imenujemo tudi stra- teška raven. Te presoje zajemajo poveza- 466 Gozd V 54, 1996 ve s socioekonoskimi posledicami posegov in se praviloma izvajajo na regionalni ali nacionalni ravni, pretežno s kvalitativnimi metodami, ki odražajo načela PVO, uve- ljavljena na projektni ravni. Drugo stopnjo imenujemo projektno raven in zajema po- samezne projekte oziroma posege. PVO na projektni ravni izvaja po naročilu investi- torja pooblaščena pravna ali fizična oseba z namenom pridobitve dovoljenja za po- seg. Poteka v dveh korakih: predhodna pre- soja in glavna presoJa. Pri vsaki izmed njih se izdela poročilo, ki zajema naslednje vse- binske sklope: • opis tehnoloških značilnosti posega, vključno s predstavitvijo variant; • opis zatečenega stanja okolja pred po- segom (ničelno stanje) po posameznih se- stavinah (zrak, voda, tla, gozd, krajina, ... ) vključno z obstoječimi obremenitvami, iz- kazanimi s količinskimi in kakovostnimi ka- zalci; • ocena pričakovanih vplivov na okolje pri posameznih variantah, vključno s pred- stavitvijo metode vrednotenja variant; • predstavitev izbrane variante z opisom tehnologije, izbranih materialov in vplivne- ga območja ter navedbo prizadetih oseb; • opis omilitvenih ukrepov za izbrano va- rianto, vključno s programom spremljanja stanja sestavin okolja; • povzetek poročila s sklepno oceno, ki je razumljiv širši javnosti; Namen predhodne presoje je ugotoviti potreben obseg raziskav v glavni presoji oziroma potrditi, da za načrtovani poseg zadošča že poročilo v okviru predhodne presoje. Postopki PVO so torej sestavni del načrtovanja posega, izdelana poročila pa služijo za pridobitev dovoljenj za poseg. Ob- vezne podlage projektnim PVO so strateš- ke PVO. Na koncu tega kratkega pregleda postop- kov pri PVO je potrebno poudariti, je tako obsežna shema smisleno prilagojena vrsti posega, konkretnim značilnostim okolja in številu vpletenih subjektov. 3 ZAKAJ PVO PRI ODPIRANJU GOZD· NEGA PROSTORA? 3 WHY ElA IN FOREST ACCESS DEVELOP- MENT? Prometa, ki se odvija po gozdnih promet- Presoje vplivov na okolje pri načrtovanju gozdnih prometnic nicah je malo, zato je glavni vir negativnih vplivov sam čas gradnje prometnice. Naj- bolj izrazite in najbolj daljnosežne so mot- nje biotopa, zlasti gozdnih tal. Ocenjujemo, da znaša skupna površina motenih tal za- radi grajenih prometnic v naših gozdovih vsaj 5 % površine gospodarskih gozdov (ROBEK 1994). To pa še ni vse. Novejše raziskave o obsegu talnih motenj vzdolž negrajenih prometnic v naših gozdovih ka- žejo, da znaša površina motenih tal zaradi traktorskega spravila lesa po brezpotju še dodatnih 5-1 O % površine gozdov (ROBEK KOŠIR 1996). Transport lesa v gospodarskih gozdovih ostaja večfazen proizvodni proces z znat- nim obsegom in s kompleksnimi posledica- mi, zato ne preseneča, da se je gozdarstvo že v sedemdesetih letih seznanilo z idejo in postopki presoj vplivov gozdnih prometnic na okolje (TELLER 1977). Čeprav ima transport lesa vse glavne negativne značil­ nosti javnega prometa, pa je v osemdese- tih letih vsaka stroka razvijala svoje po- stopke za varovanje okolja pri posegih v prostor. Gradbeniki so PVO razvijali prek nadzora investicijskih projektov (WORLD BANK 1991), gozdarstvo pa z izdelavo in uveljavitvijo sistema odpiranja gozdov na strateški (DOBRE 1984, PFISTER 1988) in projektni ravni (IGLG 1982). Za devetdeseta leta je značilno, da se postopki PVO metodološko uredijo in dolo- čijo standardi na mednarodni ravni (OECD 1994). V Sloveniji se za konkretne projekte javne cestne infrastrukture taka prilagojena metodologija uporablja tudi za javne ceste nižjih kategorij (ROTAR 1994), neglede na dejstvo, da potrebne zakonodaje še ni. Gozdarstvo v Evropi se na vključevanje PVO v načrtovanje odpiranja gozdov odzi- va v zelo velikem razponu. Nekatere evrop- ske države postopke PVO za projekte no- vogradenj gozdnih cest privzemajo v celoti (Švica), druge (Avstrija) pa PVO dodajajo gozdarske regulative in postopke podvaja- jo (SEDLAK 1996). Čeprav so danes pro- storski informacijski sistemi v vse širši rabi, njihova praktična uporaba pri načrtovanju odpiranja gozdov ostaja skromna, verjetno predvsem zaradi nesorazmeja med potreb- nim vložkom za oblikovanje podatkovnih zbirk ter njihovo učinkovitostjo v detajlu. Prav tako je očitno (HEINIMANN 1996), da je potrebno presojo vplivov gozdne pro- metnice na naravno okolje razširiti tudi na področje potreb in sprejetosti posega celot- nega lokalnega prebivalstva (SlA - social impact assessment- študijah socialnih vpli- vov), kar je bilo upoštevano tudi pri dose- danjem odpiranju slovenskega podeželja. Načela PVO so si že izborila domovinsko pravico v gozdarski stroki, sedaj pa nas čaka oblikovanje formalnih postopkov. 4 ZNAČILNOSTI IN PROBLEMI PRIHOD- NJEGA ODPIRANJA GOZDOV 4 CHARACTERISTICS AND CHALLENGES OF THE FUTURE FOREST OPENING-UP PRO- CESS Snovanje sprememb na področju načrto­ vanja odpiranja gozdov brez temeljitega vpogleda v lastno realnost nima pravega smisla, zato smo v okviru znanstvenega projekta 'Mnogonamenska raba in okolju prilagojeno dograjevanje omrežja gozdnih prometnic' spremljali in ovrednotili motnje tal ob gradnji gozdne ceste v bližini Triglav- skega narodnega parka. Terenske in last- niške razmere projektne naloge so prikaza- ne na sliki 1. Projekt predstavlja tipičen pri- mer sodobnega odpiranja gozdov, ker: • zajema z vidika naravnih danosti težke te rene, • narekuje odpiranje gozdov različnih ka- tegorij lastništva, • predstavlja kapilaro v sistemu cest, kjer je mogoče cesto nadomestiti z eno ali več vlakami. Načrtovanje posega je na strateški ravni potekalo ob obnovi načrta gozdnogospo- darske enote Notranji Bohinj. Tehnična do- kumentacija (LAKOTA 1994) za projekt us- treza projektu B (IGLG 1982), kar pomeni, da je izvedbeni projekt izdelan na osnovi korigirane ničelnice. Gradnjo je izvajal grad- beni obrat Gozdnega gospodarstva Bled v letu 1995 s čelnim odstrelom hribine ter kombinacijo bagerskega in buldožerskega oblikovanja planuma (slika 2). Projektno do- kumentacijo smo dopolnili s tremi alternati- vami izvedene trase, ki so bile položene ter označene na terenu in so imele naslednje značilnosti: GozdV 54,1996 467 c5i oo [ < ~ w w m Slika 1: Grafična predstavitev projekta in zahtev projektne naloge gradnje gozdne ceste v Rižce. Picture 1: The opening up situation and oroiect in SITUACIJA OBRAVNAVANIH VARIANT TRAS GOZDNE CESTE V PREDELU ODDELKA 59 100 O 100 200 300 400m 1""1""1 1 1 1 1 1 1 1 1 Legenda ~Varovalni gozd Kategorije nak!onov terena: c::=::::J o % - 50 %1 1.11111 51 %" 70% ~ >70% M1:10000 - Obstoječe gozdne ceste -- Varianta i; Zgrajena gozdna cesta -·- Varianta 2: Alternativna trasa ceste .. & ......... Varianta 3: Rekonstrukcija poli oiiMialll&. Meja sektorja lastni!ltva to Rižce. ,;AicA bK'•·•'''' '"'"''''' ''"'<.;.:~.·"·=%+02~±-"~-""'~~~~========---'- =======~========== l " .<; ~ • t. ~ o. ~ !. " w ~ "' ~ 3 ~ ~· Presoje vplivov na okolje pri načrtovanju gozdnih prometnic Alternativa 1: Izvedena trasa, ki odpira samo državne gozdove. Alternativa 2.1: celostna varianta odpira- nja predela gozdov nad vasjo Nemški rovt odpira kompleks zasebnih in državnih goz- dov. Alternativa 2.2: lastniška varianta pred- stavlja modifikacije dela celostne variante in odpira samo državne gozdove v oddelku 59, z možnostjo poznejše dograditve odse- ka v zasebnih gozdovih. Izdelana je v dveh podvariantah širine voznega cestišča 3m in 4m. Alternativa 3:. rekonstrukcija obstoječe vlake za potrebe vožnje sortimentov pri spravilu lesa. Izvedena trasa (slika 3) v situacijskem poteku in v površini cestnega telesa ne odstopa bistveno od projektne dokumenta- cije. To potrjuje, da metoda neposrednega trasiranja korigirane ničelnice na terenu za- došča za pripravo tehnične dokumentacije večine gozdnih prometnic. Primerjave koli- činskih kazalcev pri presojah vplivov na okolje se po navadi izvajajo prek dolžin in/ ali povprečnih tlorisnih površin cestnega te- lesa za posamezne variante. Tak način je Slika 2: Prikaz uporabljene tehnologije gradnje gozdne ceste v odd. 59 Picture 2: AppHed technology at forest road con: struction in comp. 59 Slika 3: Pogled na motnje tal na normalnem prečnem profilu izvedene trase. Picture 3: Soil disturbances in normal cross-cul at constructed forest road. GozdV 54, 1996 469 Presoje vplivov na okolje pri načrtovanju gozdnih prometnic po našem mnenju za strme in nestabilne terene neprimeren. S stopnjevanjem na- klana terena se zveza med dejansko povr- šino motenih biotopv in povprečno površi- no cestnega telesa izgublja, hkrati pa se izgublja tudi smiselnost prime~av med va- riantami. Pojav je še bolj izrazit, če primer- jave izvajamo samo na modelih terena (kar- te, DMR, .. ). Variante je na težkih terenih potrebno položiti v realni prostor in izkori- stiti mikrolokacije. Tak način poveča kako- vost odločitev in zmanjša obseg geotehnič­ nih meritev ter študij drugih vplivov na tra- ~sah. Primerjavo negativnih vplivov alternativ- nih tras smo izvedli na podlagi izmere ele- mentov prečnih profilov obravnavanih tras in ocene površine motenih tal na izvedeni trasi spremenjenih biotopov z vidnimi spre- membami zunanje morfologije gozdnih tal (ROBEK 1994). Za predstavljeni primer pri- kazujemo primerjavo obsega vidnih motenj tal na gralikonu 1. Z ozko ekološkega vidika je najustreznej- ša rešitev rekonstrukcija vlake, v vseh dru- gih primerih pa je potrebno negativne vpli- ve novogradnje prišteti k že obstoječim mot- njam v prostoru. Nazorno je prikazano, da že mala odstopanja v situaciji vodijo v dru- gačne obsege talnih motenj, in to prav za- radi drugačnih terenskih razmer. Eden od osrednjih problemov transporta lesa v gozdovih je prav kopičenje talnih motenj. Problem se danes zaostruje ob dej- stvu, da je v Sloveniji prek 250.000 lastni- kov gozdov. Mnogi od njih vsak za sebe dograjujejo omrežje gozdnih prometnic, naj- večkrat s podaljševanjem obstoječih trak- torskih vlak. Pri tem nastaja omrežje, ki za okoliške lastnike in celotni sistem odpiranja določenega predela gozda ni najboljše. Po- gosto pa rešitev ni primerna niti za lastnika, saj gleda samo na les, ki ga bo posekal v bližnji prihodnosti. Predstavljeni primer nazorno osvetljuje problematiko, dileme in težišča pri dograje- vanju omrežja gozdnih prometnic v Slove- niji, ki jih lahko strnemo v naslednja spoz- nanja: • izbor najboljšega poteka ničelnice gozd- ne prometnice je tista laza odpiranja gozd- nega prostora, pri kateri z najmanjšim vlož- Grafikon 1: Skupne površine motenih tal za posamezne variante odpiranja oddelka 59 (57 ha). Figure 1: Area of disturbed soils at different opening alternatives in compatment 59 (57 ha). 16000 14000 N' .§ o o. 110-19% 470 GozdV 54, 1996 " . " c • • o ·~. " c "'~ N ~ "' Naklon terena/ Temn's slope .20-39% []40-59% [!]60%- E • ~~. '" lll:.l:l " " -. ...: ~s.!::: <'111 Presoje vplivov na okolje pri načrtovanju gozdnih prometnic kom dosegama največje učinke pri varova- nju okolja; • pri polaganju variant ničelnice je po- trebno upoštevati obstoječe prometnice v predelu odpiranja, prihodnjo tehnologijo spravila lesa in presegati lastniške meje; • dejanska površina projektiranega telesa prometnice in volumen odkopov v posa- meznih kategorijah naklona terena so koli- činski kazalci z ekološko vsebino, s katerimi je mogoče primerjati obseg pričakovanih motenj med variantami tras; • s tehnologijo gradnje ne moremo po- pravljati napak predhodnih faz projekta če pa tehnologija ni izbrana in uporabljena pri- merno, lahko znatno prispeva k dodatni de- gradaciji okolja; • pri izdelavi tehnoloških delov gozdno- gojitvenih načrtov je potrebno gradnjo vlak presojati glede na že doseženo raven mo- tenj biotopa in glede na prihodnji koncept odpiranja predela. 5 PRIPOROČILA ZA INTEGRACIJO PO- STOPKOV PVO V PRIHODNJEM ODPI- RANJU GOZDOV 5 RECOMENDATIONS FOR ElA INTEGRATION IN FURTHER OPENING-UP PROCCESS Gradbeni posegi pri spreminjanju omrež- ja trajnih prometnic v gozdovih in agrarni krajini se dogajajo vsakodnevno in nepo- sredno zadevajo manjše število ljudi. Ne- gativni vplivi teh posegov imajo širše raz- sežnosti ter se kopičijo v že degradiranem prostoru. Z vidika zmanjševanja negativnih posledic prihodnjega dograjevanja omrežja trajnih gozdnih prometnic je načrtovanje ključno dejanje. Glede na spremenjene zakonske in or- ganizacijske okvire načrtovanja in projekti- ranja gozdnih prometnic smo leta 1994 or- ganizirali strokovni pogovor o problemih na- daljnjega odpiranja gozdov. Na njem so z ekspertnimi mnenji sodelovali predstavniki Gozdarskega inštituta Slovenije, BF-goz- darstvo, Zavoda za gozdove Slovenije in Republiške uprave za ceste. Na pogovoru je bilo ugotovljeno, da nove razmere nare- kujejo gozdu, gozdarstvu in družbi prilago- jene postopke pri načrtovanju gozdnih pro- metnic, ki jih lahko v celoti razvija in uve- ljavlja samo gozdarska stroka. Na podlagi ekspertnih mnenj in razprave smo obliko- vali naslednja strol\ovna izhodišča ( - - - 1994) za nadaljne delo: Oblikovana je bila strokovna skupina, ka- tere naloga je uveljavitev izhodišč v okviru gozdarstva in na področju urejanja prosto- ra. Upamo, da bo predstavitev teh stališč naletela na konstruktivne odmeve. 6 SKLEP 6 CONCLUSION Predstavljeni prerez stanja in trendov na področju varovanja okolja pri gradnji malo- prometnih javnih in gozdnih prometnic za- došča, da sklenemo dilemo, ki je bila naka- zana v uvodu prispevka. PVO je v svojem bistvu prilagodljiv sistem aktivnega varova- nja naravnega okolja pri posegih v prostor, ki ga je mogoče in potrebno uporabiti pri načrtovanju gozdnih prometnic. Svoj pravi namen bo dosegel samo, če ga bomo smi- selno in prilagojeno vgradili v sistem gozd- nogospodarskega načrtovanja. V nasprot- nem primeru se lahko hitro zgodi, da bo PVO samo birokratska navlaka ali pa polje za izživljanje posameznikov, ki so odtujeni stroki in problemom. GozdV 54, 1996 471 Presoje vplivov na okolje pri načrtovanju gozdnih prometnic Povzetek Sestavni del gospodarskih gozdov je tudi omrež- je gozdnih prometnic, katerih gradnja in raba lahko povzročata znatne motnje v gozdnih ekosistemih. Obstoječe omrežje z ekološkega in ekonomskega vidika ni najboljše, zato ga bo potrebno v prihodnje dograjevati v skladu z zakonodajo na področju posegov v prostor. V prispevku so prikazani stanje in trendi pri iz- vajanju PVO pri gradnji gozdnih prometnic v Evro- pi. Na primeru analize vplivov gradnje odseka gozdne ceste v gorskem svetu so predstavljeni izzivi prihodnjega odpiranja gozdov v Sloveniji, problematiko pa je mogoče posplošiti tudi na dru- ge ne kategorizirane in maloprometne javne ceste. Vse te prometnice so lahko znaten poseg v pro- stor neglede na njihovo dolžino, zato je zanje PVO potrebna, vendar bo potrebno kazalce, postopke in zakonodajo prilagoditi njihovim posebnostim. Uveljavljanje načrtne in celovite obravnave mo- tenj naravnih ekosistemov pri gradnji malopromet- nih prometnic ima zaradi velike količine le-teh zna- ten pomen, morebitno podcenjevanje tega dela prometnega omrežja lahko vodi v nadaljnjo degra- dacijo že tako zanemarjenega slovenskega pode- želja. ENVIRONMENT AL IMPACTS PROC EDU RES IN FOREST LAND ACCESS DEVELOPMENT Summary The inevitable part of managed forests is the network of constructed communications. Their con- struction and utilisation might have adverse ef- fects on stand and site development. From envi- ronmental and economical point of view the pre- se nt network is not optima!, hence further con- structional activities will have to be conducted according to the new coresponding legislation. ln the paper the state and the recent trends in the implementation of the ElA procedures for fo- rest communications in Europe are presented. The major challenges in forest road construction in Slo- venia are illustrated with a case study where the impact of road construction has been analysed. Problems can also be generalised to other low- ~raffic roads, since they all might have a significant 1mpact on the environment. lrrespectively of their length ElA is needed, although adapted indicators, procedures and legis!ation will be required. The implementation of the environmental proce- dures in low-traffic road planning is im porta nt due to large amount of these communications. Slove- ne countryside and natural environment might de- grade even more, unless we adapt our tools and rules to this segment of the transport infrastructure and not vice versa. 472 GozdV 54, 1996 VIRI 1. Dobre, A. 1984. Model perspektivnega načrta gozdnega cestnega omrežja. l.dei:G.e.Litija, Ljub- ljana, IGLG, 133 s. 2. Heinimann, H. A. 1996. Opening up planning taking into account environmental and social inte- grity. ln: Seminar on environmentaly sound forest roads and wood transport, 17 - 22 June 1996, Sinaia, Romania Manuscript, 14 s. 3. IGLG 1982 Smernice za projektiranje gozd- nih cest. Ljubljana, IGLG, 63 s. 4. Kennedy, W.V. 1994. Environmentallmpact Assessment in International Perspective- Trends and Developments. V: Seminar on Environmental lmpact Assessment, Portorož, 12.April1 994, ?s. 5. Lakota, P.1994 Gozdna cesta: Pod Rižcam -add. 59, Bohinj. Projekt za gradbeno dovoljenje, Gozdno gospodarstvo Bled, Projektivni biro, Bled. 6. Leibundgut, H. 1971 lntegrale waldersch- lieBung. Forstwiss. Centralblatt, 90. 7. OECD. 1 994. Environment impact asses- sment of roads. Report prepared by an OECD scientific expert group, OECD, Paris 186 s. 8. Pfister, F.1988. General opening up planning V: Proceedings of IUFRO- Works hop "Accessi- bility of Mountain Forests " , Canton Walis, Swit- zerland, 28 Avgust- 3 September 1988, s. 134- 149. 9. Robek, A. 1994. Vpliv transpOrta lesa na tla gozdnega predela Planina Vetrh .. Magistrsko de- lo. Ljubljana, BF-oddelek za gozdarstvo, 132 s. 10. Robek, R. 1 Košir, B. 1996. Razvoj metode vzorčnega ocenjevanja motenj gozdov pri pridobi- vanju lesa. V: zbornik posvetovanja "Izzivi gozdne tehnike", 8. maj 1996, ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, s.73-81. 11. Rotar, J. P: 1994 Postopek ocen vpliva na okolje nekaterih cestnih projektov v Sloveniji. V: zbornik referatov 2. slovenskega kongresa o ce- stah in prometu, Portorož, 26.- 28. oktober 1994, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki, Ljubljana. 12. Sedlak, O. 1996. Forest road construction policies in Austria. ln: Seminar on environmentaly sound forest roads and wood transport, 17- 22 June 1996, Sinaia, Romania Manuscript, 16 s. 13. Teller, H. l. 1977. Environmental impact analysis and forestry activities. Guideines for wa- tershed management, Rome, FAO, s. 15-25. 14. World Bank 1991. Natural Forest Manage- ment. Environmental Assessment Sourcebook. Vol 11. Sectorial guide!lnes, Washington, DC. The World Bank, s. 67-93. 15.- - - 1992 UVP bei Strassenverkehrsanla- gen. Anleitung zur Erstellung von UVP-Berichten. Bundesamt fur Umwelt, Wa!d und Landschaft, Bun- desamt fur Strassenbau •.. , Bern, maj 1992, s. 16- 37. 16. -- -1994 Zapisnik strokovnega razgovora o načinih bodočega odpiranja gozdnega prostora in graditvi gozdnih prometnic. Tipkopis, Ljubljana 19. 4. 1994,2 s.