Poštnina plačana r gotovini Spedizione in abbooamento postale Prezzo • Cena tir 0 i50 Štev. 111 V Tjjubljani, v ponedeljek, 17. maja 1943-XXI Leto VIII Izključna pooblaščenka ra oglaševanje Italijanskega in tujega | Uredolllvo In oprnvas Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria escluiiva per la pnbblicitA dl proveaienza italiana izvora: Unione Pobblicita Italiana S. Au, Milano. = Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiano. = ed estera; Union« Pubbliclta Italiana S. A. Milano. Vojni poročili št. 1085 in 1086 Novi napadi na nasprotnikove luke v Afriki 15 letal sestreljenih, dve ladji potopljeni Vojno poročilo št. 1085 pravi: Pri nočnem napadu na pristanišče v Boni so nemška bojna letala potopila eno petrolejsko iu eno srednjo veliko trgovsko ladjo. Civitavoccliia, Palermo, S a s s a r i in razni drugi kraji v Sardiniji so bili včeraj cilj sovražnih bombnih napadov; med civilnim prebivalstvom so nastale žrtve in škoda na stavbah, zlasti v Civitavecchiji. Protiletalsko topništvo jo sestrelilo 0 letal nad Sardinijo in dve nad Palermom. Na vzhodni obali S a r d i n i j c so naši lovci prestregli sovražnikovo lovsko skupino in sestrelili dve dvemotorni letali. I>odatek k vojnemu poročilu št. 108»: Pri napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so med civilnim prebivalstvom naslednje žrtve: v Civitavecchiji 29 mrtvili in 150 ranjenih; v Sassarijn in pokrajini 14 mrtvih in 40 ranjenih, v Šantl Caterini (Nuoro) ;5 mrtvi, .število žrtev v Palermu šc ni ugotovljeno. Italijansko uradno vojno poročilo štev. 1086 Pravi: , . . Os-ia letala so znova bombardirala pristanišče v Boni. Nasprotnikov letalski oddelek je r prvih snočnih večernih urah napadel mesto Trapa-n i. škoda, o kateri poročajo, jo omejenega obsega. Obrambno topništvo je sestrelilo 4 letala. . Pripomba k vojnemu poročilu 108G. število žrtev letalskega napada na Civitavecchio, ki ga omenja vojno poročilo štev. 1085. jo naraslo, kolikor je do zdaj ugotovljeno, na 174 mrtvili in 300 ranjenih. 3 sovjetske divizije razbite pri Kubanu Sovjeti so izgubili mnogo topov, oklepnikov in drugega orožja — Pristanišče Bone znova bombardirano — letalski napad proti nemškim lukam zavrnjen — Nemška letala nad Anglijo Hitlerjev glavni stan, 17. maja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Napad na vzhodnem bojnem odseku kubanskega mostišča se je nadaljeval in je prinesel nadaljnje uspehe. V dvodnevnih silovitih bojih je bila v sodelovanju z letalstvom razbita glavnina treh sovjetskih divizij in so bile sovražniku prizadete hude krvave izgube. Sovjetske čete so izgubile poleg številnih topov in oklepnikov mnogo lahkega in težkega pehotnega orožja. Z drugih odsekov vzhodnega bojišča javljajo delovanje nemških napadalnih oddelkov in uspeš- J Nemčijo.^ no zavrnitev sovjetskega napada južno od Subi- i Nemška brza bojna letala so prodrla podnevi Napad dveh močnih severonmeriških bombni-Ških skupin včeraj podnevi proti severozahodnim nemškim lukam je bil po lovcih in protiletalski obrambi odbit. Lovci so pognali sovražnika preko morja nazaj in so skupaj z edinicami vojne mornarice sestrelili 9 štirimotornih bombnikov. Nad zasedenim zahodnim ozemljem in nad Atlantikom je bilo uničenih 8 sovražnih letal, med njimi veliko vodno letalo. Posamezna angleška letala so podvzela preteklo noč motilne polete nad severno in srednjo ničev. Pri Ribiškem polotoku so potopila nemška brza bojna letala sovjetsko tovorno ladjo s 3000 tonami. Pristaniško področje Bone je bilo preteklo noč znova bombardirano in jo bilo več ladij v luki zadetih. proti jugovzhodni Angliji in so napadla vojaške cilje. V pretekli noči je bombardiralo letalstvo z močnimi silami in ob dobri vidljivosti ladjedelni-ško mesto Sunderland. Rušilne in zažigalne bombe so povzročile predvsem v ladjedelnicah veliko škodo. Tri nemška letala se z napadov na angleški otok niso vrnila. Italija složno pripravljena na nove dogodke in na skrajno obrambo svojih obal Madrid, 17. maja. s. Italija je zdaj bolj ko kdaj koli odločena, nadaljevati vojno do zmage in bo v to vpregla vse svoje sile — pišejo španski listi, ko razpravljajo o sprejetju italijanskega vojnega proračuna v senatu. Pripominjajo potem, da so poročila, ki so jih dali državni podtajniki za vojsko, mornarico in letalstvo, ter osnutek proračuna ministrstva za italijansko Obsežno delo ministrstva za ljudsko kulturo v vojnem času Izčrpen govor ministra Polverellija v senatnem odboru Rim, 14. maja. s. Pred senatnimi zakonodajnimi odbori za ljudsko vzgojo, za narodno omiko in za finance jo eksc. Polverelli pojasnjeval proračun svojega ministrstva. V svojem govoru je najprej izrekel toplo zahvalo senatorju Meravigliu za njegovo jasno, kleno in z dokazi podprto poročilo. Nato je ganljivo počastil spomin tistih, ki so padli v bojih in so prej pripadali vrstam delavcev na kuiturnem področju, podrejenim organizacijam in italijanskemu tisku. Tovariški pozdrav je izrekel tudi številnim tistim, ki so si pridobili zasluge v ministrstvu in v ustanovah, ki so pod njegovim nadzorstvom. Nato je pretresal proračun svojega ministrstva in njegovo delavnost ter na široko pojasnil delo, ki je bilo opravljeno v vseh smereh. Med drugim je poudaril, da je posebno važno delo za kulturno podpiranje vojskujočih se čet. Na tem področju je urad za splošne zadeve nekak izvršilni organ, ki pošilja vojakom na bojišče liste. Okrog 120.000 izvodov dnevnikov in tednikov je bilo razdeljenih vsak dan, to je nad 3 milijone izvodov na mesec. Urad za splošne, zadeve se tiavi tudi s tem, da širi italijanske liste po tujini. V vso evropske dežele je bilo odposlanih vsak dan po približno 30.000 izvodov glavnih dnevnikov. Pošiljajo jih v tujino po najhitrejši poti in jih tam lahko prodajajo še isti dan, ko so bili tiskani. Glavno ravnateljstvo za italijanski tisk poleg poslov redne uprave podpira v sedanjem času tudi časnikarje, ki so bili prizadeti po sovražnikovih letalskih napadih. Poleg tega, da nadzoruje dnevno časopisje, je ravnateljstvo pregledalo v preteklem letu 1840 italijanskih in tujih knjig. Nadaljevalo je z izboljšavanjem moralne kakovosti knjižno proizvodnje ter je pregledalo kakih tisoč knjig, ki so izšle v nekaj milijonih izvodov. Pri izboljšavanju mladinske književnosti po moralnih načelih je bilo pregledanih 1140 že izdanih del. Od teh jih je ministrstvo prepovedalo ali pa potegnilo iz prometa 145. Minister je nato podrobno govoril o delu glavnega ravnateljstva za tuji lisic in glavnega ravnateljstva za kulturno izmenjavo ter se ustavil na raznih področjih, na katerih sta ti dve ravnateljstvi razvili svojo mnogovrstno delavnost. Potem je minister Polverelli navajal zelo zanimivo podatke in številke, ki se nanašajo na delo glavnega ravnateljstva za gledališča in glasbo. Poudaril je, da je v čast ustvarjanju italijanskih gledaliških del treba priznati, da ga prevevajo vedno italijanska narodna Čustva in da nikdar ni napadalo načel družine ali žalilo verskih čustev ali se vtikala v človekovo zasebno življenje, 'alfjansko gledališče ima po veliki večini le ita-1 a irski spored, ki je izraz sedanjih časov, italijanske tenkočutnosti in italijanskega genija Potem je minister načel vprašanje kritike ter dejal, da je kritika nekaj koristnega, a Je, če ie bistra in poštena. Tudi v kritiki je poltenost. Glede nagrad je minister Polverelli poudarit da je država svoj čas dajala podpore dramatskim odsekom, še preden so ti začeli kaj uprizarja i in še preden so bili ustanovljen,. Spričo lega di-žava ni imela nobenega poroštva in vse prizadevanje je bilo v veliki večini primerov le enostransko. Zato se ji je zdelo potrebiio onKjiti podpore na višino, ki bi bila potrebena za organizacijo gledaliških skupin, glede nagrad pa je n krenila tako, da so jo te gledališke skupine dobile polovico sredi, dfugo polovico pa konec g dališke sezone. Te nagrade so lahko dosegle največjo višino, pri tem pa so se vselej ozirali na vrednost predvajanih del. Itlijanska kinematografija je v dobi razvoja. Donos od kinematografskih predstav se je po- vzpel od 580 milijonov lir v letu 1938 na 097 milijonov v letu 1939, na 079 v letu 1910, na 90G v, letu 1941 in 1 milijardo 209 milijonov lir v lanskem letu. Italijanskih filmov izvozili v tujino za 102 milijona lir. Glavne dežele, kamor so jih izvažali, so Nemčija (za 43 milijonov lir), Grčija (za 11 milijonov), Romunija (7 milijonov), Španija (0) in Bolgarija (za 2,580.000 lir). Te številke se nanašajo na leto 1938. Za temi državami prihajajo: Francija (1,5(30.000), Belgija (1,389.000), Švica. Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Turčija in Češkomoravski protektorat. Mnogo je treba še storili na tem področju in urediti. Treba je dati novih pobud piscem, igralcem, režiserjem in tehničnemu osebju. Italijanski kino mora doseči visoko stopnjo in je zato temeljne važnosti, kakšni so filmi. , , Italijanski film se je zatekel preveč v 19. stoletje, t. j. v preveč zastareli 6vet, ki več ne predstavlja sedanje italijanske tenkočutnosti. Velja se vračati le) k tistim delom 18. stoletja in sploh preteklega časa, ki 60 res mojstrovine. Živa in poživljajoča umetnost more biti samo tista, ki je izvirna. Računati mora s preprostostjo in naravnostjo sedanjih časov. V to smer je torej treba uravnali te vrste udejstvovanje v kinematografiji. Minister je potem navajal želo zanimive podatke in številke tudi o delovanju nadzorništva za radijske oddaje in za televizijo. Iz njih je razvidno, da jo bilo v enem letu 37.960 oddaj za tujino, in sicer v 32 različnih jezikih. Oddaje so 6kupno trajale 12.410 ur. Ob sodelovanju z ministrstvi in v poštev prihajajočimi ustanovami so bile dane tudi razne pobude, med drugim ta, da 60 dobivali vojaki, ujetniki in delavci, zaposleni v tujini, poročila od doma, njihovi domačini pa od njih. Glavne številke, ki se nanašajo na Urad za preučevanje in plemensko propagando, so naslednje: knjižnice: 2000 knjig, ki so urejene po kartoteki snovi same iti avtorjev. Uradna poročila: dva pregleda italijanskega in thjega časopisja, cd katerih ima vsak po tisoč izvodov. Središča za preučevanje judovskega vprašanja, od katerih jih je pet uradno priznanih. Italijansko dnevno časopisje je zlasti v zadnjem času poveličevalo junake in družine, ki so dale vojake. 21. aprila je Duce sprejel zastopstvo Italijanov, na katere bi bila vsaka velika država lahko nad vse ponosna. Tisti dan sjit se pokazala strnjenost in ponos italijanskega naroda v vseh družbenih slojih, najplemenitejši zgled pa je dalo plemstvo. Knezi, grofje in preprosti ljudje so bili zbrani okrog Duceja in V6e je navdajalo enako čustvo, da so Italijani, zakaj Italija je za vse Italijane ena sama vera, 6kupno izročilo in skupna otnika. Minister je slednjič ogorčeno govoril o divjaškem načinu sovražnikovega vojskovanja. Po devetnajstih stoletjih pridigovanja o ljubezni do bližnjega — je dejal minister — 6ino prišli do tega, da »kristjane Roosevelt vodi vojno proti nedolžnim otrokom, proti ženskam in proti ranjencem na bolniških ladjah. Po sestanku na krovu ladje »Potomec« so razširili po svetu fotografijo, ki prikazuje predsednika Združenih držav in predsednika angleške^ vlade, kako držita v rokah molitvenike. Sovražna propaganda je sporočila, da sta pri tej priliki pela himno: »Naprej, vojaki Kristusa!« Svoja izvajanja je minister Polverelli končal s pripombo, da v vojnem vrtincu fašistična Italija nudi vsemu svetu edinstven prizor: prikazuje mu narod, ki ima tako sodobno in aktualno ureditev šol, ki jo morajo prijatelji in sovražniki sanio občudovati. Govor ministra Polyerellija, ki mu je skupščina pozorno sledila, so navzoč;ii sprejeli s toplim odobravanjem. Afriko, pač jasen znak te italijanske odločenosti. Trenutna izguba Afriko — poudarja špansko časopisje — ne odvrača italijanske pozornosti od te omikane s krvjo ter delom oplojene dežele, pač pa vliva voljo in trdno prepričanje, da st> bodo Italijani vrnili na to celino. Odgovor italijanskega naroda na te afriške dogodke je odgovor naroda, ki je močan, naroda, ki se zaveda svoje usode in ki ima neomajno vero v svojega voditelja, okrog katerega je strnjen kakor granitna skala volje- Šnnnski listi nato poudarjajo, da je bila italijanska obrežna obramba okrepljena in da je brodovje povsem pripravljeno na nove nujnosti vojne. Zatrjujejo, da bo vsak sovražnikov poskus naletel na največje tvarne težave. poleg tega pa tudi na neukrotljivo junaštvo italijanskih borcev, med katere danes spada ves italijanski narod. Delo organizacije Todt za obrambo Evrope Berlin, 17. maja. s. Na prireditvi, katere se je udeležila velika množica delavcev in voditeljev organizacije Todt, je nemški minister za strelivo in oborožitev Speer imel za vse člane organizacije govor. V njem je poveličeval delo, ki ga - je Todtova organizacija izvedla vzdolž atlantske obale ter na vzhodnem bojišču. Utrdbe na zahodu in ceste na vzhodu, je dejal govornik, so nekaj veličastnega, kajti prve lahko smatramo kot takšne, ki jih ne bodo podrli nobeni nasprotnikovi napadi, druge pa so v ogromni meri pomnožile prometno mrežo. Lahko trdimo, da se je ta mreža povečala za petkrat y primeri z razmerami pred enim letom. Razglasi po sovjetskem ustrahovalnem napadu na Varšavo Vuršava, 17. maja. s. Po strahovalnem napadu, ki so ga na Varšavo uprizorili predpreteklo noč sovjetski piloti, je generalni guverner Frank dal poljskemu prebivalstvu razglas, v katerem je najprej poudaril, da je napad terjal veliko žrtev iz vrst delovnega prebivalstva v Varšavi, potem pa pravi, da je napad nov združevalni činilec za strnjeni evropski boj proti | judovsko-boljševiškim atentatorjem, ki bi radi 1 vso Evropo spremenili v en sam velik Katyn. Guverner Frank je takoj določil znesek milijon zlotov v korist prizadetih Poljakov. V svojem razglasu tudi Hitler ostro obsoja boljševiški strahovalni napad in vabi vse poljsko prebivalstvo k lojalnemu sodelovanju za boj proti boljševizmu v korist skupnih dobrin. List »Novi Kurier Warszawsky« piše, da pomeni sovjetski strahovalni napad izzivanje poljskega prebivalstva, ki nič več ne dvomi o tem, da so se napadalci že vnaprej odločili, da se bodo vrgli v prvi vrsti na nevojaške cilje. Vesti 17. maja Zasluge nemškega ženstva za obrambo domovine Berlin, 17. maja. s. Ob »materinskem dnevu*", ki so ga včeraj praznovali po vsej Nemčiji, je imel nemški notranji minister dr. Frick po radiu govor. Poudarjal je najprej poseben pomen, ki ga ima praznovanje »materinskega dne« v času, ko se Nemčija in njeni zavezniki bore proti boljševizmu, uničevalcu družine, v kateri je žena središče in najtrdnejša vez, nato pa je pohvalil nemške žene zaradi izrednega načina, kako so odgovorile na Hitlerjev klic ter dale na razpolago vse svoje sile za narodno obrambo. Prav tako velike zasluge so si nemške žene pridobile s svojim vedenjem ob sovražnikovih divjaških letalskih napadih — je nadaljeval minister dr. Frick. Svoja i A I r r\ *•% m n 1 n 1 ... 1 ! 1.. ! ! n .1 • • 1 _ izvajanja pa je končal s trditvijo, da jim bo njihov duh samoodpovedi, s katerim znajo nemške žene prenašati žrtve, ki jim jih nalaga vojna, v kratkem času pomagal k temu, da bodo spet lahko izpolnjevale svoje naravno poslanstvo. Po junaškem odporu italijanskih čet v Tunisu, ki vzbuja občudovanje vse Italije in tudi odkrito nasprotnikovo priznanje, se je zvedelo v Rimu. da italijanski generalni konzul v Tunisu Bombieri ni hotel zapustiti italijanske naselbine. Do zadnjega hipa je vodil in vzpodbujal rojake s svojim zgledom. Z njim sta ostala tudi generalni kouzul Fontana, konzulov namestnik Manfredi ter tako sledila usodi junaške Messejeve armade. Kralj Boris je sprejel italijanskega poslanika grofa Magistrati ja ter se z njim dolgo in prisrčno razgovarjtfi. S kraljevim ukazom je prenehalo regentstvo danskega prestolonaslednika, ker je danski kralj Kristijan popolnoma ozdravel in prevzel zopet vodstvo državnih poslov. Posebno vojaško sodišče je na smrt obsodilo 57 letno Karloto Jocli, ker je med letalskim alarmom kradla. Iz \Vashingtona poročajo, da je Moskva zahtevala od Združenih držav več letal, oklepnikov in življenjskih potrebščin. Madžarska vlada bo v Novem Sadu na Donavi zgradila novo luko za prevoz žita v srednjo Madžarsko in balkanske države. V nekaj dneh se bo odpravila v Sofijo skupina madžarskih novinarjev, ki bo sestavljena iz glavnih urednikov velikih listov. Madžarska policija je izvedla racijo v glavnih lokalih Budimpešte in kopališčih ter zaprla mnogo ljudi. Med aretiranci je mnogo Judov, ki so pobegnili od obveznega dela. Red, pravica in sloga - pogoji za bodočnost Albanije Tirana, 17. maja. s. Razpravljajoč o poslanici, katero je italijanski kraljevi namestnik dal albanskemu ljudstvu, in o smernicah, ki prevevajo novo albansko vlado, je albanska brzojavna agencija napisala včeraj tole: To ponosno ljudstvo, ki je znalo ohraniti nedotaknjeno svoje pleme, značaj in jezik skozi vse stoletne spremembe, po svojih hudih in krvavih skušnjah ve, da vseh teh dobrin ne ho mogoče obraniti brez tesne, učinkovite in trajne složnosti med vsemi sloji in posamezniki, ki sestavljajo veliko narodno družino. Le tako se je albanski narod rešil v stoletjih, le tako je dosegel svojo enotnost in le v takšnih okoliščinah more stopati država zanesljivi bodočnosti naproti. Red je temelj življenja in napredka, nered pa prinaša zmedo in razsulo. Toda zamisli o redu ni mogoče ločiti od zamisli o pravici. Ako Albanija ljubi red. potem bo s tem priznala svojo strnjenost, zajamčila zanesljivo bodočnost domovini ter nedotakljivost načel v pravičnosti. Objava se končuje takole: >Red in pravica, to sta gesli, ki si ju je zapisala v program sedanja vlada, ki ve, da je njeno delo tolmač volje albanskega naroda.« Italijanska gozdna milica obhajala 18 letnico Rim, 17. maja. s. Gozdna milica je obhajala 18-letnico ustanovitve, ne da bi pretrgala jilodo-vito delo njenih oddelkov. Vsa vneto zaposlena z delom, ki je tesno povezano z vojnimi dogodki, je ta ponosna 111 vztrajna milica v prvih 18 letih obstoja vidno dokazala, da je popolnoma vredna nalog, ki so jih ji zaupali. Rudno so čuvali nad gozdnim bogastvom domovine ter junaško vzeli nase vojno breme in se izkazali z napadalnim duhom svojih legionarjev ler tako zaslužili občudovanje in hvaležnost vseh Italijanov. Ob priliki le proslave se je domači vojaški poveljnik v spremstvu častnikov odpravil na generalno |>ovelistvo milice, kjer se je poklonil pred spomenikom padlih legionarjev. Častnike je nato sprejel načelnik štaba milice, ki jim je izrekel pohvalo in najlepše želje črnim srajcam gozdne milice. General Galbiati je poslal tole brzojavko: »Ob 18-letnici gozdne milice' pošiljam topel pozdrav legionarjem, ki v neomajnem požrtvovalnem duhu delujejo zdaj na bojiščih zdaj doma za večjo silo fašistične Italije.« Zahrbtna goljufivost sovjetske zunanje politike Miincehn, 17. maja. s. List > Abendzeitnug« se bavi z dvema tajnima poročiloma, ki ju je svoji vladi poslal francoski poslanik na Sved-skem leta 1933 v zvezi z izjavami, ki sta jih dala gospa Kaganovič o vrednosti pogodb, katere so boljševiki sklenili z meščanskimi državami. List podčrtuje nezaslišani, cinizem teh izjav in vso zahrbtno goljufivost sovjetske zunanje politike. »Ne smemo izgubiti izpred oči,« pravi list, »da ti poročili izvirata iz leta 1933, ko sta se Anglija in Francija vsaj na zunaj kazali nasprotnici Sovjetske Rusije, četudi sta francosko in angleško zunanje ministrstvo vedela, kaj je treba misliti o velikih mednarodnih obveznostih, ki so jih prevzeli Sovjeti, se je prav tedaj Anglija menda iz sovraštva do narodno socialistične Nemčije začela obračati proti Moskvi, seveda p<#l pritiskom judovskih krogov. Tako je Eden, ki je maja 1942 za Veliko Britanijo podpisal pogodbo s Sovjeti, zelo dobro vedel, koliko je vreden Molotovjev podpis: Sovjetska zveza je pogodbo podpisala zato, da bi pod lažnivim plaščem prijateljske pogodbe ojačila komunistično delovanje v Angliji. In prav res ni bilo treba učinkovitosti dolgo čakati. Komunizem se je najbolj razvil prav v Veliki Britaniji, kjer je vlada (»ostala neodporno orodje v rokah Kremlja. Judom v Moskvi, v Londonu in Washingtonu se je tudi tokrat posrečilo, da so znali vse svoje delo spravili v lep sklad. Prava majniška nedelja - dan raznih pobožnosti in posvetitev prosvetnega oddelka dr. Sušnik in drugi odličniki. Ljubljana, 17. maja. V vsej svoji čudežnosti so včerajšnjo ne* deljo zjutraj žarele majniške zarje in mehko petje zvonov ljubljanskih cerkva se je prelivalo v njihove zlute dlani. V sveto, božajočo pesem so so razmajali zvonovi in njihovo pritrfco-vanje je objemalo duše. Tako lepo in prijetno so vabili zvonovi pri št. Petru, stolnici, v Trnovem, pri frančiškanih, zlasti lepo pa je pel svojo pesem zvon sv. Jožefa in le malo duš se je moglo upreti njegovi tihi prošuji. In res, mnogo jih je že navsezgodaj zbral v svoje lepo svetišče, ki se je ob prazniku Varstva sv. Jožefa odelo v dehteče majniško cvetje in zelenje. Zlasti oltar in lep Jožefov kip sta bila potopljena v premnogo luči in cvetja. Včerajšnja nedelja je bila tako rekoč po-svetitvena nedelja. V vseh cerkvah, ki so letos še posebno lepo okrašene s cvetjem in zele-niem, so se .zgrinjale množice vernikov in molile po namenu svojega nadpastirja. Cerkev sv. Jožefa pa se je včeraj še posebno slovesno pripravila, da obhaja slovesen praznik Varstva sv. Jožefa. Sveto daritev je opravil ob številni asistenci ravnatelj g. dr. Jože Pogačnik. Lepo petje je spremljal orkester. Pred sveto daritvijo je bila lepa, globoka pridiga. Včerajšnja lepa nedelja pa je bila pomembna tudi za 58 prvobhajancev, ki so se zbrali lepo ozaljšani v Marijanišču- 38 fantičkov je prejelo prvo sveto obhajilo. Podelil iim ga je katehet p. Mariofil. Posvetilne pobožnosti Ljubljana se je z veseljem odzvala povabilu svojega nadpastirja, da opravi letošnje majniške pobožnosti skupno s svojo duhovščino s posvetitvami Marijinemu Srcu, kateremu bo g. škof ob koncu mesecca posvetil vso svojo škofijo. Posamezni stanovi so že priredili posebne posvetitve, tako da je marijanska misel ogrela že skoraj vse naše ljudstvo, vse stanove, ki se s posebnimi posvetitvami Marijinemu Srcu izročajo v današnjem času Marijinemu varstvu. Tako jo bilo včeraj spet več takih posvetitev. Ob 3 popoldne so se zbrali v stolnici iavni in zasebni nameščenci, upokojenci in delavci, ob 5 popoldne pa so napolnile stolnico še služkinje, ki so prav tako opravile skupno posve-tilno pobožnost. Posvetitve so bile tudi v frančiškanski cerkvi, kjer so se pred Marijinim oltarjem zbrali križarji, v uršulinski cerkvi pa so so zbrale javno in zasebne namežčenke. Tako s« vsi stanovi pripravljajo na skupno posvetitev in na spokorniško procesijo, katero l)o vodil 29. maja g. škof iz stolnice na Rakovnik. Procesija pri sv. Jožefu Ob 4 pop. je bila pri sv. Jožefu tradicionalna procesija s svečami. Najprej je še odžejal liožje tolažbe žejna srca s toplo besedo g. sv. Fr. Hohnjec, nato pa se je razvila lepa procesija. In sam Bog je stopil med nas in šel z nami v dolgi, lepi procesiji po bližnjih ulicah, da nam da božjega blagoslova in nalije v 6rca milosti. V frančiškanski dvorani Slovenska mladina se je že nekdaj tako rada oklepala Marije. Zato je človek vesel, da se je v sedanjem čnsu naša mladina še bolj oklenila Nje, ki ji je bila skozi vse čase vodnica. Vse pobožnosti in posvetitve Marijinemu srcu bi ne bile toliko vredne, čc ne bi sodelovala pri njih mladina. Tako pa vidimo prav pri njej, s kakim veseljem in zaupanjem sledi škofovemu povabilu in prireja celo po razredih posvetilne pobožnosti, za javnost pa lepe Marijanske akademije. Včeraj dopoldne in popoldne so priredile tako Marijansko akademijo učenke urSulinskih šol: vadnice, ljudske šole, meščanske šole, učiteljišča in gimnazije; Pri obeh akademijah se je zbralo mnogo občinstva, med njimi zastopnik g. škofa g. generalni vikar Nadrah, nučelmk Akadfmija je bila po skrbnem vodstvu res lepo pripravljena in je bila odraz duhovnega življenja vzgojiteljic in nastopajoče mladine, ki je izvedla ves spored tako lepo, da jc bila ta akademija molitev in posvetitev naše mladine z vsemi prisotnimi. Že prva točka »Pozdrav in zadoščenje brezmadežnemu Srcu Ma-rijinemuu«, za katero je pripravila č. m. Elizabeta izvirno pesnitev, je vse ogrela. Potem je zadonela iz mladih src lepa Marijina »Srce sprejmi...« Po slavnostnih besedah osmošolke gdč. Silve Purttarjeve se je zvrstilo 10 slik iz Marijinega življenja. Vse so učenke tako lepo izvedle, da bi težko rekli, katera slika oziroma predvajanje nas je najbolj ogrelo. Vsi tudi najmlajši — so nas presenetili. Besedilo za vse slike je pripravila č. m. Elizabeta. Posebno so se izkazale osmošolka gdč. Stegne Katarina (v vlogi Angel Gosjiodov), četrtošolka Maja Franko v vlogi Marije in prvošolka Pavla Kahofer, ki je odpela solo psalm v sliki »Marija v templju«. Če pomislimo, da so se učenke pripravljale za akademijo šele od velike noči dalje, lahko rečemo, da so nekatere prav sposobne za oder. Akademija je bila lepa, vendar bi bilo v bodoče prav, ee bi bile prireditve nekoliko krajše, ker bi bile še bolj učinkovite. Tako nam je včerajšnja nedelja — praznik Varstva sv. Jožefa in nedelja posvetitev Mariji zatonila v večerne zarje ter pripravila mnogim toliko notranjega veselja in duhovne tolažbe. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajali v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4 lire. repa^ na debelo 0.75, repa na drobno 1. kisla repa 2.50, berivka 3.70, glavnata solata zgodnja 6, zeleni radiS 6. špinača 3.35, nove kolerabice 3, rumena koleraba 2, črna redkev 1.50, redkvica rdeča in bela 8, domači beluši 11, rabarbara 0, rdeče korenje brez zelenja 3.60, rumeno korenje 2, peteršilj 4. zelena (glave) 4.55. šopek zelenjave za juho 0.50. čebula 3, ša-lota 4, česen 8, osnaženi hren 4. suho lipovo cvetje 18, jajca 2 liri komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 8 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa no več mokra, pač pa sveža. Vse to najvišjo dopustne ceno in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šišk!, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in (.rodaialcPi po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, za katero 60 bile cene objavtimi« * prejšnjih maksimalnih cenikih, sedaj pa cen ne bi bilo v tem ceniku, se prodaja po prejšnjih Tienah, če ne bi bila za dotično blago s posebno odločbo Visokega komisariata, odsek za določanje cen, odobrena drugačna cena. Zadnja pot treh dobrovskih žrtev Dobrovska fara, ki jc že prebridko občutila gorje komunističnih podvigov, se jo danes na dostojen način poslovila od treh žrtev, treh mladih fantov, ki so morali dati svoje življenje, ker se niso hoteli pridružiti roparjem, morilcem in uničevalcem našega naroda. Bili so to fantje najlepših let, ki so še veliko obetali svojemu domu in rodu, pa jim je nasilna smrt pretrgala nit življenja kakor že mnogim, mnogim ... Bili so to: Ilemic Andrej iz Podsmreko št. 30 (pd. Kogvarjev), Peklaj Ivan (pd. Matičev) iz Podsmreke 24 in Kušar Jože (pd. Andrejcev) iz Draževnika 24. Še tam meseca januarja t. I., v noči od 18. na 19., so jih partizani nasilno mobilizirali in odpeljuli z njihovih domov skupno s 15 drugimi fanti (3 od teh so jim že v Podsmreki ušli, eden so je uprl na potu). Odvedli so jih potem na svoje takratno taborišče na Ilruševo, od tod pa naslednje jutro na Ravnik, kjer so jim spet trije ušli, od ostalih osmih se pa ni še nihče vrnil, njih usoda je neznana... Poskušal je pobegniti tudi Remic Andrej, ker je pač predobro vedel, da mu komunistično banditstvo ne bo prineslo drugega ko sužnost in smrt,^ kakor so to izpričali že nešteti primeri iz bližnje, in daljne okolice. Toda žal se mu ni posrečilo, da bi pobegnil. Od omenjenih treh fantov, torej Andreja, Ivana in Jožeta, so potem partizani zahtevali, da prisežejo na srp in kladivo i\i tako izpričajo svojo vero v komunistično brezboštvo —-vse to je razvidno iz neke listine štaba Dolomitskega odreda, kjer pravi dopis, da se mora izvršiti likvidacija tistih treh fantov, ki niso hoteli oditi Z njimi, umor naj se zvrši strogo tajno. To se je na žalost zares tudi zgodilo. Seveda so brezvestni morilci prikrivali svoje krvavo početje, raztrosili so govorice, da so fantje odšli po odredbi štaba na Dolenjsko, a v resnici so bili že vsi mrtvi. Te dni je patrulja dobrovske protikomunistične posadke odšlu na Toško čelo, kjer je našla tri grobove, ki so jih potem 12. t. m- odkopali in v njih našli trupla omenjenih pogre-šancev. Trupla (eno je ležalo na hrbtu, dva na obrazu) so bila zdravniško preiskana. Ugotovljeno jc bilo. da so bili fantje vsi pobiti (ne ustreljeni) s težkim predmetom. Neki partizan, ujet pred kratkim na Polici, je izjavil, da jc rabelj Dolomitskega odreda pobijal ljudi s kla- divom. Tako torej vsiljujejo ti brezbožuiki na-Ijudstvu svoje prepričanje! se mu ubogemu ISmetniška razstava v Jakopičevem paviljona .■f*.rr«ar ■[( ;t Ljubljana, 17. maja. V nedeljo dopoldne je bila brez posebnih otvoritvenih govorov odprta v Jakopiče\eui paviljonu umetniška razstava, na kateri razstav. I ja jo slikarji: Stane Kregar, Zoran Musič. Nikolaj Omersa in Maksim Sedej ter kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih. 'Je to umetniški rod, ki se je svoj čas družil ▼ »Klubu neodvisnih« in ki je pred leti s svojim iskanjem novih izrazov in novih teženj vzbudil mnogo pozornosti in tudi različnih mnenj* L _____________________________________________________ — Sedanja razstava nudi v splošnem vtis umetniške zrelosti. Občinstvo, ki jc že v nedeljo obiskalo to razstavo, je v umetninah sicer spoznalo svoje stare znance, vendar pa jc moralo priznati njihov velik napredek in izpopolnitev. Že prvi dan razstave so Jakopičev paviljon obiskali razni ugledni predstavniki oblasti in ugledni ljubitelji umetnosti, nekateri starejši naši likovni umetniki in precej številno občinstvo. Kakor kaže. bo imela ta razstava v naši javnosti ugoden odziv. Podrobnejše poročilo o razstavi še priobčimo. Dejstvo je, da so omenjeni dobrovski Jfantje padli vsi samo zaradi tega, ker namreč niso hoteli priseči na komunistično »osvobodilno« gibanje in sc niso hoteli pridružiti temu roparskemu in morilskemu početju. Pogreb najdenih žrtev je bil v četrtek, 13. t. m., ob 5 popoldne na dobrovsko pokopališče. Pogreba so ee udeležili četa italijanske I»osadke, vsi fantje borci iz Brezovice, Vnanjih goric. Loga in Dravelj, šolska mladina in velika množica ostalih faranov, ki So s svojo obilno udeležbo potrdili, kako vsi obsojajo grozodejstva komunistične roke. Turobno je zapel mrtvaški zvon, njegova pesem se je družila z molitvijo duhovnikov. Pred mrtvašnico na pokopališču, od koder se je potem razvil lep žalni sprevod proti cerkvi, sc je od vseh treh žrtev poslovil g. Vlado Pirih. Govornik je v izklesani besedi, ki jc orosila oko ne le navzočih svojcev pokojnih, -marveč vseh, ki so ob pogledu na tri bele krste zrli na mnoge, mnoge žrtve slovenskih fantov, mož in žena, deklet in mater in nerojenih otrok. Pokojni dobrovski mladci, ki so predčasno legli v grob. so nam dali svetal zgled, kako se moramo držati svojih svetih izročil, ki so nam jih predali naši dedje v varstvo. — To naj bo za nas vodilo vse naše pravično boriie in ■ vseli naših prizndev&nj za dobrobit našega ljudstva... Zatem jo krenil sprevod v cerkev, kjer je duhovščina odpela »Reši me«, nakar, je še duhovnik, ..^pregovoril v slovo žrtvam. V svojem govoru, ki jc spet privabil solze v oči in jok, je govornik prikazu! težko pot mladih fantov in poveličeval njih neizprosnosti ko so vztrajali v svoji veri in je niso zatajili po svoji vesti, zato je bila njih smrt sicer grozna, a lepa, saj so dali svoje življenje za Boga. In ti trije mladi fantje, — je izvajal govornik naduljc — ki leže tu pred nami v belili krstah mrtvi, tihi, nam glasno govore: ne jokajte nad nami, jokajte namreč nad tistimi, ki so nas umorili, jokajte nad tistimi, ki hodijo po poti pogube, ne po poti resnice, jokajte nad zaslepljenimi, ki še niso spregledali, jokajte, da bi sprevideli, da proč od Boga in vere ni sreče ne za ta, še manj za oni svet. In zvodnikom, brezbožnim in brezvestnim morilcem kličemo: Pravica božja jc nad nami, pred njo ni nič tako skrito, da bi ne bilo očito. — Dragi Andrej, Jože in Ivan, hvala vam, tisočera hVala za vaš zgled, ki ste nam gn dali s svojo smrtjo, večni plačnik naj bo milostljiv vašim dušam, prosite za nas in naš narod, da učaka boljših dni, onstran pa večne sreče, ki je pripravljena tistim, ki Boga ljubijo. Po teh besedah se je razvil sprevod prve žrtve h grobu, zvonovi so žalostno peli v lepi majniški dan, zato jc bilo slovo od žrtve dvakrat žalostno. Nato smo pospremili h grobu še drugo in tretjo žrtev, pomolili z duhovščino za mir in večni pokoj prerano umrlih, grude prsti so padle na bele krste in jih zasule, nam vsem, posebno pa prijateljem in svojcem in tudi njim, ki naših fantov morebiti poznali niso, pa je bilo tako tesno pri Koncerti Vokalni koncert Egressy-Auersperg Madžarski tenorist g. Tibor Egressy, član budim peštanske kraljeve opere, ki jo pred dnevi gostoval že v >Butterfly« na našem odru, je v sredo nastopi! še v Frančiškanski dvorani s programom opernih arij obenem s sopranistko gdč. Ado Auerspergovo. Odlične pevske sposobnosti g. Egressyja, ki smo jih že ob njegovem gostovanju v gledališču poudarili, so še jasneje pokazale v zaporedju najlepših tenorskih arij iz Boitovega >Mefislofela«, »Toskec. >Lohengrina«, »Carmen«, Donizettijevega jLjubavnega napoja« in Cileajeve »Arležanke«. Četudi njegov gla« nima kake izredne voluminoznosti in tudi ne svetlega metalnega timbra, ki tvori običajno čar lirično-tenor-skega glasu, — (morda je to tudi etvar pevsko tehnike, saj bi stalni temnejši prizvok pri njem, ki telo višinam ne pusti do pravega bleska, kazal na preveliko pokrivanje, kar pa je prav italijanskemu bel cantu najbolj tuja stvar), — pa obvlada g. Egressy svoj »instrument«. res tehnično dovršeno. In kar Je ša več vredno: ta dovršenost niti ne stopa preveč v ospredje, ampak je le no-siteljica glasbeno umetniškega izraza. In tudi^ v tem oziru stoji g. Egressy na visoki stopnji; čustveni vsebini opernih arij seže prav do dna, da mu intenzivnost glasbenega podajanja večkrat niti ne zadošča več in jo skuša zato še podpreti z izrazitostjo spremljajočih kretenj, ki koncertnemu odru prav za prav niso nujno potrebne. A ker ima okus. pozna v tem tudi pravo mejo; v vsem podajanju mu gre le za učinkovitejši izraz, nikoli: za coli učinek. In to je še več kot samo zadeva okusa, to kaže na pravo umetniško zavest. Njegovo globoko občuteno podajanje je tudi občin* stvo sprejelo s prisrčnim priznanjem. Mlada sopranistka gdč. Ada Auersperg jo menda to pot prvikrat javno nastopila. Poleg dveh duetov iz >Boheme« in >Butterlly« z gosp. Egressyjem je zapela še samostojne arije iz obeh omenjenih oper in arijo iz »Traviate«), Brez dvoma ima lep glasovni material in tudi mnogo glasbenega talenta, a prav tako nedvomno je bil tudi njen javni nastop preuranjen. Če je njena nižja in srednja lega še kolikor toliko izdelana, pa so višine (in to že od dvočrtanega d-ja naprej) ostre, brezbarvne, piskajoče, in še hujše kot to, posledica izrazito krčevitega petja. Zato lahko z drugo strani imenujemo njen nastop morda šo pravočasen, da opozorimo na zgrešenost. lahko bi rekli celo zločin, ki ga je zagrešila tu šola. Tu namreS ne gre več samo za neizdelanost v registrih, ali za manjše nepopolnosti v nastavku, prehodih, resonanci ali za pomanjkljivosti dihalne tehnike. Tu preti nenaravna, krčevita zloraba glasilk popolnoma uničiti lep prirodni talent. In zato lahko ijjopimo preko zgolj estetskih kriterijev in dvignemo proti pojmu takega pevskega »šolanja« v interesu iniade pevke same (kje se je šolala, nam ni znano) najostrejši veto! Koncert na dveh klavirjih Literatura za dva klavirja ni bog ve kako obsežna: »iz dobe predklasike, klasike in romantike imamo na razpolago le po nekaj tovrstnih del. Šele novejša doba je obrnila večjo pozornost na te vrste komorno glasijo. Zato je opaziti pri sporedih koncertov, ki nam jih prinašata že nekaj let ga. Marta Bizjak-Valjalo in gdč. Silva Ilrašo-vec, kar nekaka zadrega. Njun zadnji koncert nam Je poleg Clementijeve Sonate v B-duru'pokazal le še eno večje delo: Tarenghijeve Variacije na Schumanov tema. A te eo kar impozantno razpredene z že kar germansko harmonsko in mo-dulatorično nasičenostjo, ki ji pa tvori ravnovesje živa in pisana ritmična invencija. Za tema skladbama sta prišli So dve obdelavi Chopina (Preludij in Etuda), precej salonska Pfeiferjeva »Tarantela«: in precej' prazna, modernistična Picciolijeva »Burleska«. Igra obeh umetnic pa je vsakokrat skladnejša in popolnejša, tehnična izdelanost gladko premosti tudi težja mesla, ki jih n. pr. pri Taren-ghiju ni bilo malo. Idealno zvočno ravnovesje obeh instrumentov moti le — v kolikor ne prihaja v poštev šo različna kvaliteta klavirjev — nekoliko preoster udar crdč. HrašovČeve, kar se je posebno opazilo pri Tarenghiju, kjer je bila mehka igra ge. Bizjak-Valjalo skoro preveč potisnjena v ozadje. Tehnično in interpretacijsko z vso resnostjo pripravljeni in podajani spored je sprejolo občinstvo, ki je napolnilo malo Filharmonično dvorano z zanimanjem. 3 hvaležnostjo in priznanjem obema umetnicama. V. srcu. Vsi smo sc razhajali z eno mislijo v srcih: Bog pam preloži ta križ sedanjih dni, za boj proti satanu pa nam daj moči in vere... SPREJMEMO ~ raznašalce za časopise! Uprava »Slovenca« In »Slov. doma« Kopitarjeva ulica 6. Zaradi svojega dolgega kaftann so je Hani le s težavo povz-| »Kaj se ti je vendar posvetilo, \ance?« ga je vprašal ves pel na stol, Vanče pa na drugega. ■ vznemirjen- »Mislim, da zdaj ni primeren trenutek, da bi se šli Egipčan je nekaj trenutkov škilil po polici, potem pa ,s skrivalnice!«' . .... . , , . svojim koščenim prstom pokazal na neko točko tik ob robu | Tedaj sc jc zgodilo nekaj, kar jc ves ta žalostni dogodek police, nekako na sredi spodnjega, kakšnih šestdeset centimetrov ■ ge zamotalo. _ širokega predala. Odprla so se glavna vrata in Hcnnessey, stotnik Dubois in »Točno semkaj sem ga postavil, effendi,« je pojasnil. »Če policist Bellamy, izvedcnci za prstne odtise, so prišli po stopnicah »Hvala lepa, prav rad to storim... Počakal vas bom v salonu« pogledate od blizu, boste na prašni polici še videli, kje je stal v dvorano. Stopil jo k Blissu in mu dejal: »Globoko sem potrt^gospod dok- KRIMIJTAiVl KOKAH toi. Zavedam se, kaj pomeni vse to za vas...« Hotel je reči še nekaj, a se jo premislil in se podal proti vratom. Bil je že sredi stopnic, ko se je Vanče, ki je ves zamišljen zrl v kip boginje Sakhmet, nenadno obrnil in zaklical za njim: »E, poslušajte gospod Salvcter, ali bočete reči Haniju, nuj pride sem!’« , i i ■ Salveter je prikimal in odšel skozi jeklena vrata, ne da bi se količkaj ozrl. VIL POGLAVJE Prstni odtisi Petek, 13. julija, ob 13.30. Čez nekaj minut je Hani že prišel v dvorano. »Pokoruo javljam, da sem tu, gospodje- Želite?« je spregovoril ter sumljivo pogledoval zdaj tega, zdaj onega. podstavek.« I »Oprostite mi, da sem vas pustil čakati, gospod narednik,« je »E, točno je to.« Čeprav jc Vanče imel temeljito zbrane J spregovoril Dubois in podal Heathu roko. »A imel sem opravka svoje misli, je vendar neprenehoma motril Hanijev obraz, da z neko tatvino na Fulton Streetu« Ozrl se je naokrog. »Kako je. bi iz njega kaj razbral. »Ce pu pogledate še malo bolj. natančno, kaj, gospod Markham?« jc vprašal načelnika Okrožne upravo boste lahko opazili še drugo sledove na zaprašeni polici.« »Morda jc potegnil veter z okna...« Vančo je pripomnil: »Vaša razlaga, liani, je le malo preveč pesniška.« Pokazal je na točko blizu roba police. »Mislim, da niti ves puščavski veter ne bi mogel narediti teh znamenj okrog kipovega pod- stavka. Sc vam ne zdi?... Ali pa sto morda postavili kip posebno krepko...« v»Morda, a zdi se mi, da ne.« • l »E, tudi jaz mislim, da tega niste storili že zaradi svojega praznovernega spostovanja do tega kipa « Vanče je stopil s stola. JIH ICr SUllllJllV » P I j t> X * •' U . y | , I Vanče ie bil že postavil še drug stol poleg tistega, ki je nanj »Sicer pa sc zdi, da je Suklimet stala čisto na robu police, ne . J . «. -r* • x_____ i i ________________ i:..: ___________i. . i... .l.-.itstis '/mirni k «ilr> ,1. stopil tedaj, ko si je ogledoval polico. Pomignil je Egipčanu naj prido bliže. »Zelo smo vam hvaležni za vaše vneto sodelovanje, Hani,« mu je dejal šaljivo- »Ali hočete biti tako ljubeznivi in stopite na tale stol ter mi natančno označite mesto, kamor sto bili postavili včeraj Sakhmetin kip?« Pazljivo sem opazoval Hanija in lahko bi prisegel’, da se kako na sredini podstavka, ko jc danes zjutraj prišel Kyle, da si ogleda nove starinske dragocenosti.« Vsi smo radovedno zrli vanj.. - šc prav posebno pozorna pa sta bila Markham in Ileath. Searlett jc imel čelo v sumili gubali- ter tudi njemu stisnil roko. »To je pa gospod Vanče, ne?. je vprašal Dubois vljudno, a no preveč navdušeno. Mislim, da se mu je Vanče pri raziskavanju nekega prejšnjega zločina zameril, ker ga je le malo preveč potisnil ob stran. »Ne bo dosti dela za vas tu, gospod stotnik.« Ileath je nestrpno segel v besedo: »Eno samo stvar bi rad, namreč da vzamete prstne odtise, ki so na tistemle črnem kipcu tam na tleh.« Stotniku Duboisu sc jc obraz v hipu zresnil- »Ne bo se treba tnuditi preveč dolgo,« je pomrmral ter se sklonil nad Sakhmettn kip. »Kaj naj to pomeni? Eno tistih najsodobnejših del, ki so brez pomena, ne?« »Zame pač nima nobenega pomena,« je odvrnil narednik, »Če ne izsledite na njem kakšnih prstnih odtisov.« Dubois je nekaj pomomljal, počil s prsti in s tem poklical svojega pomočnika. Bellamy, ki je med pozdravljanjem ostal Stal je nepremično in ni umaknil »vojih oči z Vanceja. Celo mirno za stotnikom, je stopil s težkim korakom naprej in odprl Bliss, ki ga je dogodek očividno silno potrl in jc bil videti ves črno torbo, ki jo je bil prinesel s seboj. Dubois je vzel v roko pobit in otožen, je sledil prizoru z veliko pozornostjo. Bilo jc velik robec ter z njim previdno dvignil kip in ga postavil aa mu je čelo narahlo nagrbančilo, a prav nič se ni obotavljal, očitno, da je bil Vanče odkril nekaj zelo pomembnega. Preveč enega izmed stolov. Potem jo vzel iz torbe‘nekako brizgalko ter pač pa hitro storil, kar ga jo Vanče prosil- Počasi in globoko se dobro sem ga poznal, da bi še spraševal po vzrokih njegove natresel z njo po vsem kipu drobnega prahu žafranasto blede vztrajnosti, in nestrpno sem pričakoval trenutka, kdaj bo tudi barve. Nato je rahlo odpihal prah, kolikor ga je bilo preveč, si I nataknil na oči povečevalno steklo, pokleknil ter si začel natančno ogledovati kip. pač pa jc priklonil ter stopil k polici. »Ne dotikajte sc z rokami policc,« ga je opozoril Vancc. j nam razodel, kar ve-»In tudi zavese ne prijemljite.« v| Markham jo bil zelo nemiren in nestrpen Hermes je zasluženo odpravil slabe Marsovce Razen nekaterih dopoldanskih nogometnih srečanj, v katerih so se pomerili med seboj le mlajši igralci, 1i so namreč tik pfed začetkom svojih prvenstvenih tekem rezerv in juniorjev, sta bili na sporedu še dve tekmi, ki sta bili za domače prijatelje okroglega usnja največje važnosti. To sta bili srečanji med Korotanom in Mladiko ter prvorazredno srečanje med Marsom in Hermesom. Vse tekme so bile na hermežan-skem stadionu. Prva popoldanska tekma je začela malo po napovedani 14 uri, ko sta se na igrišče prikazali rezervni mošt\ i Mars rez. : Hermes rez. 2:0 Tekma jc bila povprečna in navajen gledalec nogometnih iger je bil skoraj nezadovoljen s predvajanim nogometom. Marsovci so imeli srečnejšo nogo in so odpravili žilave sšiškarje, ki so se sicer mnogo trudili, vendar ta trud ni prinesel zaželenega uspeha. Obema moštvoma manjka precejšnja mera tehničnega znanja. Požrtvovalnost še ni vse. Tekmo je sodil g. Safošnik. Mladika : Korotan 5:1 (3:0) Mnogo bolj razgibana je bila drugorazredna tekma med Korotanom in Mladiko, torej med starima rivaloma, katerih srečanja so bila vedno napeta in nudila dober nogomet. Tudi včerajšn ja igra med njima je bila razgibana, posebno še, ker dolgo časa ni hotela žoga v gol. Prvi gol je padel šele v 37. min. Nedolžen center z levega krila je prišel pred vrata. Vratar je žogo sam porinil v mrežo in tako sc je začela serija petih zgoditkov, ki so še padli za Mladikine barve in katerih realizatorja sta bila Šebenik 2 in Trškan 3. Korotan je zabil časteii gol, ki ga je v polni meri zaslužil. Moštvo Mladike jc sicer zmagalo, vendar pa tako visokega rezultata gotovo ne zasluži, saj je bil Korotan dal j časa Mladiki popolnoma enakovreden protivnik le s to razliko, da v napadu, razen delavnega in dobrega Ilumra, ni bilo igralca, ki bi vedel kaj početi z žogo v nasprotnikovem 16 metrskem prostoru. Mladikin napad je bil razigran in je dobro igral v polju, zgoditne akcije pa so bile zgolj individualna zasluga borbenega Trškana, ki je trikrat potresel Korotanovo mrežo. Korotanova napaka je bila, da je pustila Trškana, ki jc bil najnevarnejši v Mladikiuem napadu, vedno nepokritega. Dobra je bila tudi Mladikina pomočniška linija, pa tudi obramba je bila solidna. Vratar ni imel težkega dela. Korotanci so kazaji* da sc bodo častno od-rezali, saj so v polju dobro igrali in več prilik šo imeli'za gol, pa jih uiso znali izkoristiti. Med Korotanci je bil daleč; najboljši Humar v napadu, ki se je na vse načine trudil, da bi dosegel gol, vendar pa so ga Mladikarji dobro držali in mu niso dali do sape. Ilazen njega ni bilo v Ko-rotanovem napadu uspešnega moža. Napad je bil včeraj Korotanova Ahilova peta. Nasprotno pa je bila obrambna dvojica na mestu. Slaba točka jc bil tudi vratar, ki bi moral vsaj nekaj dobljenih golov držati. Začetniška napaka pa jc bil prejeti prvi gol. Tako se ne brani. Po celi igri sodeč je Mladika zmago zaslužila, saj je igrala bolj povezano in taktično bolje- Po včeraj dobljenih dveh pikah vodi v drugem razredu zdaj Mladika s šestimi točkami pred Korotanom, ki si je do zdaj nabral 4 točka ter Žab jak oni in Vičem, ki sta ostala do zdaj še oba brez točk. Sodil je g- Veshaver. Hermes : Mars 3:0 (0:0) WriščO?er|i\e9.a, Gledalcev približno 800. Gole zabili za Hermes: Brodnik, Aljančič in Zupan. Sodil g. Deržaj. Malo po 17. uri so začeli s tako dolgo pričakovano prvenstveno prvorazredno tekmo med Marsom in Hermesom, ki naj bi odločila, kdo od njih se bo pridružil do prihodnje nedelje^ to pravimo Ihradi tega, ker upamo, da bo Ljubljana v nedeljo spravila obe točki proti Tobačni tovarni, družbi Ljubljane. Nagajivo vreme se je nekaj časa kujalo in marsikaterega prijatelja nogometa spravjlo do tega, da je ostal rajši doma, kert da bi se šel namakat na Hermes. No pa z namakanjem ni bilo nič. Pohleven dežek je ohladil soparno ozračje, tako da jo bil dan takšen kot nalašč za nogometno borbeno igro. Sodniku g. Deržaju sla se predstavili moštvi v običajnih postavah, le v Marsovi pomočniški liniji smo opazili novega moža — Volkarja, nekdanjega igralca bivšega Celja. Marsovci so se postavili na svoja običajna mesta; pri Hermežanih pa je bilo nekaj pregrupiranih sicer že starih moči, ki pa so se včeraj obnesle od prve do zadnje. Začetne poteze 60 bile v znamenju nervoze in žoga je romala od noge do noge, iz polja v polje bolj zaradi nervoznih udarcev kakor pa zaradi premišljenosti. Precejšen del prvega polčasa so na polju prevladovali Hermežani, ki so 6e v igro zagrizli. Marsovci so napadali le sporadično, vendar pa so bili njihovi napadi vedno nevarni in ustvarjali pred hermežansliim golom nevarne situacije. Nekajkrat se je nudila i temu i onemu napadu prilika za gol, toda žoga ni hotela v .mrežo, kar pa je bilo nevarnega," so opravili obojestranski branilci ali pa vratarja. Malo o zmagovitem moštvu. Takoj moramo poudariti, da jo Hermes zmago v polni meri zaslužil, čeprav rezultata s tremi goli raalike jii pričakoval tudi najbolj zagrizen llermežan. Moštvo je bilo včeraj kakor pferojeno. Odlikovalo 6e je po požrtvovalnosti, po borbenosti in dobrem startu. Na vsako žogo so startali, kakor se dobrim nogometašom spodobi. V polju so lepo kombinirali. Vrste so bile dobro povezane, kar gre predvsem zasluga krilski vrsti, v kateri je bil pač najboljši Accetto, ki je premišljeno delil žogo. Rogelj v vratih je bil soliden in je nekajkrat pokazal dobre poteze. Nevarnega dela ni imel. Solidna in trda je bila včeraj tudi herinežanska obramba, ki ni dala Marsovemu napadu do sape. V napadu pa je bila vsem le ena želja: kako potresti Marsovo mrežo in odpraviti Poljančane brez točk. Vsi napadalci so dali od sebe kar najboljše, posebno pa moramo pohvalili pridnega in prisebnega Brodnika. In Mare? Pokazal nam je igro, kakršne nismo vajeni od njega. Vratar ne nosi krivde na porazu; goli so bili zreli. Obrambna dvojica je bila povprečna. Piskar mlajši je dal precej slabšo igro od zadnjih srečanj. Najslabša jo bila pomočniška vrsta, za katero smemo reči, da je vprav ona izgubila včerajšnjo tekmo Med napadalci in branilci je zijala velika vrzel in naloga pomočniške vrste je bila, da te vrzeli ne bi bilo. Slab dan je imel Slamič, pa tudi njegova pomočnika na levi in desni nista’ zadovoljivo opravila svojega dela. Za bodoča srečanja bo treba, da se Marsova pomočniška linija poprava za najmanj sto odstotkov, če bo moštvo hotelo še nadaljnjih pik. Napad se je trudil in kombiniral, nekaj je bilo tudi nevarnih strelov na I nasprotnikova vrata, vendar pa so zgrešili cilj. I O Marsovem napadu ne more včeraj nihče re&i nič dobrega, še najmanj pa to, da bi napadalci hodili na pomoč krilcem in da bi startali na žogo. Slabo je bilo tudi to, da so vse premalo igrali na Piskar1-ja, ki je v celem dobil kakšnih deset žog. Tako malo se z dobrimi krili ne igra. V'se v vsem: Hermežani so lepo in prepričljivo odpravili včeraj nevarne Poljančane in si pripisali nadaljnji dve dragoceni točki, ki jim bosta lahko krepko pomagali na drugo mesto; na drugo pravimo zaradi tega, ker mislimo, da bo na čelo tabele prišla Ljubljana, ki ji po dosedanjih igrah prvo me6to tudi gre. Madžarska : Švica 3:1 Včeraj sta so v Ženevi pomerili državni predstavništvi Madžarske in Švice. Za to srečanje je vladalo veliko zanimanje in je prišlo na tekmo nad 25.000 gledalcev, ki pa so odhajali z igrišča razočarani, saj so morali gledati poraz domačih predstavnikov, ki so podlegli boljšim Madžarom v razmerju 3:1. Madžari so bili v vseh vrstah boljši in so imeli precejšen del igre v svojih rokah, čeprav se je tudi Švicarjem večkrat ponudila prilika, da bi povečali rezultat. Po polovičnem uspehu, ki so ga .Švicarji dosegli pred nedavnim proti Hrvatom, ko so igrali z njimi^ le neodločeno, in po včerajšnjem porazu kaže. da letos Švicarji niso v najboljši formi. Včerajšnjo tekmo je sodil nemški sodnik dr. Bamvens. 2:0 Mladika rez. : Žabjak rez. 2:C Mars subj. : Žabjak subj. 1:0 Hermes jun. : Mars jun. 5:0 Lepo uspele delovne tekme pokrajinskega Dopolavora - Delovne tekme za leto XXI, ki jih je organiziral pokrajinski Dopolavoro skupno s pokrajinsko delavsko zvezo za Ljubljansko pokrajino v dneh 18. aprila in 2. ter 3- maja, so pokazale visoko stopnjo tehnične usposobljenosti tekmovalcev. Uspehi so sledeči: Posamični tekmovalci: Tekmovanje delavcev lesne industrije: 1. Dular Anton, tvrdka Bevc Adolf, Novo mesto; 2. Potokar Franc, tvrdka Naglas, Ljubljana; 3. Sprajcer Martin, tvrdka Cankar St., Črnomelj; 4- Dernovšek Stanko, tv. Trink Ferdo. Črnomelj. Ljubljana Tekmovanje izložbenih aranžerjev v oblačilni stroki: 1. Šepic Pavel, tv. Šinkovec & Soss Ljubljana; 2. Pukl Raiko, tv. Weilguny, Ljubljana; 3. Bočko Ladislav, tv. Skaberne, Ljubljana; 4. Repar Zvonimir, tv. Ravnikar Josip, Ljubljaua; 5. Bajželj Drago, tv. Krisper Ljubljana. Tekmovanje trg. sotrudnikov v tekstilni trgovini: 1. Lupnik Ivan, tv. Julij Vončina; 2. lome Stanc, tv. Marijana, oba v Ljubljani; 3. Marinič Janko, tv. Plut M-, Črnomelj; 4. Bradač Emil, tv. Lenassi Gerkman, Ljubljana; 5. Butala Leopold, tv. Plut M., Črnomelj. tekmovanje slaščičarskih delavcev: 1. Le-nardi Karel, Ljubljana; 2. Salomon Ljubomir, tv. Morela Fra,n;.13. Dolinar Lojze;-4. Sterlo Herman, tv. Kribavčič Jakob; 4. Novotny Teodor, Iv, Novotny Terezija, vsi v Ljubljani. _ Izmed vajehcev je prejel prvo nagrado Gačnik Franc, tv. Pelicon, Ljubljana. f) tekmovanje šivilj srajc: 1. Sever Julijana, tv. Škabar Pavla, Lj.; 2. Šuster Vera, tv. Triglav, Lj.; 3. Goršič Marija in Smrekar Dragomira, tv. Olup, Lj. g) tekmovanje pletilj: 1. Petelin Marjanca, tv. Lazar, Lj.; 2. Pristav Marija, tv. Rozman, Lj. h) tekmovanje šivilj: 1. Kosi Bogomira, tv. Škabar Mira, Lj., Makle Frančiška, tv. Živič, Lj. in Loboda Marija, tv. Živič, Lj.; 2. Klemenc’Marija, tv. Sikonja Marija, Črnomelj; 3. Irt Nada, tv. Sikonja Marija, Črnomelj. Vajenke: 1. Bahor Ana, tv. Sikonja Marija, Črnomelj; 2. Stražar Vida, Lj.; 3. Žnidaršič Ivanka, Lj. i) tekmovanje čipkaric: 1. Breskvar Vera, tv. Vezenina, Lj.; 2. Rotaček Ana, tv. Vezenina, Lj. j) tekmovanje za modistke: 1. Ivanc Majda, tv. Klopčar, Lj.; 2. Ogorelec Božena, tv. Mahnič Zofija, Lj.; 3. Kveder Kamila, tv. Sedej-Strnad, Lj.; 4. Ogrin Marija, tv. Klopčar, Lj. k) tekmovanje za frizerke: 1. Žagar Vida, tv. Giud Aleksander, Lj.; 2. Somrad Vera, tv. Ela, Lj.; 3. Švajger Ivanka, tv. Satošek, Črnomelj. — Vajenke: 1. Vamlek Elza, tv. Navinšek, Lj.; 2. Za-lelej Alojzija, tv. Adam Ivan, Novo mesto; 3. Ban-daž Nada, tv. Kos Jernej, Lj. 1) trgovske nameščenke za tekstilne proizvode in žensko konfekcijo: 1. Repar Jožica, tv. Per-les, Lj.; 2. Aleš Anica, tv. Šinkovec, Lj.; 3. Gla-vina Cvelka, tv. Brus Matilda, Črnomelj: 4, Bergant Maruša, tv. Demšar Lovro, Lj.; 5. Velkavrh Antonija, tv. Eger, Lj. — Vajenke: 1. Poljšak Frančiška, Iv. Šmalc Ivanka, Lj., 2. Vranešič Anica, tv. Zajc Jakob, Črnomelj. Klasifikacija za okraje: 1. Črnomelj, 2. Novo mesto, 3. Ljubljana. Noklasificirana: Logatec in Kočevje. Ženska propagandna tekmovanja Lahkoatletska zveza v Ljubljani bo organizirala 30. maja žensko propagandno tekmovanje, katerega program je sledeč: teki: 60 m, 100 m; skoki: v višino in dolžino; meti: met krogle (4 kg) in kopja (0.6 kg). Tekmovanje bo na športnem igrišču Hermesa v šiški. Zbirališče tekmovalk, razdelitev številk in poziv ob 9. Prijave se sprejemajo do 28. maja pri zvezi, Blei\velssova la. Vpisnina znaša 1 liro. Pri vpisnini mora tekmovalka izjaviti , za kateri klub. Šolo, organizacijo bo tekmovali, predložiti mora športno izkaznico ali provizorično izkazitico. | Tekmovanja se lahko udeleže samo atletinje, i ki so vpisano v anagrafskih registrih za prebi- I LJUBLJANA Koledar Ponedeljek, 17. velikega travna: Pashal Baj-lon6ki, gpoznavalec; Bruno, škof; Jošt, opat. Torek, 18. velikega travna: Erik, kralj in mučenec; Aleksandra, devica in mučenica; Venancij, mučenec. Obvestila Lastnikom Čekovnih računov pri Poštni hranilnici. Z ozirom na oba svoja prejšnja poziva lastnikom čekovnih računov, ki sta bila objavljena v Službenem listu za Ljubljansko jx>krajino št. 14. z dne 17. februarja 1943. in št. 31, z dne 17. aprila 1943, sekvester Poštne hranilnice v Ljubljani fKialednjič objavlja, da morajo to fprjntev pismeno prijaviti vsi lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ali pri kateri drugi bivši podružnici, ki imajo svoj domicil ali sedež v Ljubljanski pokrajini ali v ostali kraljevjni Italiji. Rok za prijavo se podaljša še za en mesec in zapade nepreklicno 17. junija 1943. Za hranilne vloge zaenkrat ni treba vlagati še nobenih prijav. Instrukcije — Novi (Turjaški) trg 5 — priprava za nižje in višje tečajne izpite na srednjih in meščanskih šolah. Ločena priprava za dijake 3. in 4. razredov srednjih in meščanskih šol se začne 17. maja. Honorar za vso pripravo zelo nizek. Vpisovanje dnevno od 8—J2 in od 14—16: Novi (Turjaški) tre; 5, III. nadstr. Instrukcije. X. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo v sredo, dne 19. t. m., ob 18 v mali filharmonični dvorani. Ker bo to predzadnja produkcija v letošnjem šolskem letu, opezarja-ino starše in prijatelje mladine na njo. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice. Nocojšnji simfonični koncert r> ncliki unionski clnoruni se bo začel točno ob pol 7, na kar še prav posebno opozarjamo. Občinstvo prosimo, da pravočasno zasede svoja mesta v dvorani in omogoči tako redni začetek. Nocojšnji koncert bo vodil dirigent Drago M. Šijanec, izvajal simfonični orkester, in sicer sledeči spored: t. Man-cinellh Beg zaljubljencev iz Chioggie iz suite »Beneški prizori«; 2. Rahmaninov: Konccrt za klavir in orkester v c-molu. Solistka-pianistka Ros-sina Orlandini-Bottai; 3. Čajkovski: Simfonija št. 6 v Ji-molu, op. 74. — patetična. Začetek ob pol 7. valstvo pokrajine. Ena atletinja lahko tekmuje le v eni disciplini. Tekmovanja se lahko udeleže atletinje, ki so prvo leto vpisane v zvezo ter niso dosegle v dosedanjih tekmovanjih pryih pet mest. ter tudi vse, ki še nimajo športne izkaznice; v tem slučaju si nioclolgovuta, druga pravokotna. Vide-1 a je eno samo okno in ena vrata, j Pravokotnik, ki je predstavljal okno, je hitro potemnel, kajti žabnr je zaprl oknice. Potem je videla žabarjevo postavo s strašno krinko na obrazu. Koti K peklenska pošast je stala med podboji. »Pridi!« je zapovedal iu ona je šla ko hipnotizirana k njemu. Pred vratini v kočo se je hotela izmakniti, a že jo je žubarjeva krepka roka trdno prijeta za zapestje. Žabar jo je potegnil v notranjost, vrata zapri in zapahnil. Sedaj je bila v koči sama z Žabarjem. Njena radovednost jc bila večja od n jene bojazni. Ogledala si je majhen prostor, v katerem sta bila. Soba je bila nekako sest metrov dolga in štiri metre široka. lohištvo je bilo zelo preprosto — miza, postelja, dva stola in peč, Lesena tla so bila pokrita s staro, imn/nno preprogo. Na eni lesenih sten so bili pritrjeni dolgi stekleni valji, v katerih je bila opalna mešanica ali nekakšna tekočina. Zraven valjev je videla dva o/ka zaboja, ki sta bila bržkone, tako je sodila vsaj po lesu — še popolnoma nova. Žabar s krinko je sledil njenim pogledom iu ona je videla, da se je nasmehnil. »Zlato!« je dejal, »Tvoje zlato — najino zlato. Vsega skupaj je milijon funtov šterlingov!« Ela ga jo pogledala vsa presenečena. »Usedi sc!« je dejal. Govoril jc hitro in v trgovskem fonu. Pričakovala je, se bo vsedel zraven nje In,da bo snel krinko. Toda kar se tega tiče, se je razočarala. Skozi naočnike na krinki jc videla, kako ostro jo je opazoval. »Sedaj, Ella Bennettova, odgovori: Ali se hočeš poročiti z mano? Ali bi se morda raj? spremenila v nič? Zapustila boš to kočo ali kot mrzlo trup-. lo ali kot moja žena.« | Žabar je vstal, šel k steklenima valjema ter potrkal s prstom nanje, j »Enega izmed teh bom razbil ter ■ snel svojo krinko. Tako bo.5 imela vsaj j zadoščenje, da boš vedela, kdo sem, ! preden umreš. Toda videla me boš še- !Ie trenutek prej, preden sc boš poslovila od tega sveta!« »Nikoli se ne bom poročila z vami!« je dejala. »Nikoli 1 In čeprav ne bi imela nobenega drugega vzroka ko ; tega, da ste sc do mojega brata poka-j zali v vsej svoji umazaniji in bednosti!« j I »Tvoj brat je norec,« je dejal z vol-; 'Hm glasom, »in vseh teli muk mu nej i bi bilo treba preživljati, čc bi mi že (takrat obljubila, da se boš z mano po-1 : ročila. jaz sem namreč pripravil mo- ■ ža, — polblaznega — ki bi priznal, da | je on usmrtil Lew Brady-a, in jaz bi sam potem prevzel tveganost, da bi podpiral njegovo izpoved.« | »Toda zakaj neki se hočete Z menoj poročiti?« ga je vprašala, j To vprašanje je zvenelo čudno, sko-' raj bi rekel blazno, toda njen položaj je bil tako obupen, da je to izgovorila hladnokrvno in povsem mirno- »Ker te ljubim,« se je glasil odgovor. »Če te ljubim tako, kot te ljubi Gordon, tega ne vein. Saj je lahko, mogoče, da si ti nekaj, česar jaz ne smem imeti in prav zaradi tega mi še več pomeniš! Vedi pa, da ni bilo še nikoli ničesar, kar bi se upiralo moji želji.« »Prej bom blagoslavljala svojo smrt,« je rekla urno iu spet je slišala njegov zoprni hohot. »So na svetu še druge stvari ko zgolj smrt za tako fino čutečo deklico, Jio ste vi,« je dejal naglašujoče besedo za besedo, »in umrla boš, šele ko bo vse pri kraju!« Pogledal jo je in nekaj v njegovem pogledu jo je silno presunilo, ‘da ji je vzelo dali. »Morda ne boš nikoli videla mojega obraza,« je rekel in iztegnil roko j)o petrolejki, ki je stala na mizi. Privil je počasi stenj in v sobi je postajalo vedno temnejše. Naenkrat je zaslišal na vrata priglašeno trkanje. » lapp, — tapp,' — tapptapptapp, — ^ . v , < 384.) Pogosto sta posedala v senci košatih dreves, se držala za roke ter se menila o nekdanjih skrbeh in bolečinah. A v vseh teh spominih ni bilo nič bridkosti več, zdelo se jima je, da vse to leži daleč za njima v megleni preteklosti. Novo, neznansko blaženo življenje ju je zdaj sprejemalo v svoj objem. skakali v fankc in iz njih s 'takšno spretnostjo, da bi jim jo še poklicni akrobati zavidali. Potem jih začno učiti, kako je treba voditi vozilo, kako ravnati z radijskim aparatom in z orožjem-Treba je znati vse to in še marsikaj drugega, če naj se vojak, ki pripada oklepnemu oddelku, v vsakem položaju znajde. Neverjetno je, kaj vse premorejo ne samo težki tanki, pač pa tudi lažja bojna vozila. Ne zadrži jih nobena stvar, ne zaraščen gozd, uc strma vzpetina, ne voda. Hvaležni Angležem, da so prišli pogledat Posebni dopisnik potom piše, da je nekoč prisostvoval t udi veliki bitki med oklepnimi vozili, bitki, ki so se je udeleževala tudi letulu. Pravi, da je med temi vajami priletelo nekaj sovražnikovih oglednih letal. Protiletalske baterije so začele streljati nanje, ne da bi vedele, da so to sovražna letala. Angleški letalci niso pričakovali takšnega sprejema. Takoj pa so se dvignila z letališč, ki jih je v Franciji vso polno, tudi nemška lovska letala in Angleži so se morali zaplesti v boj. Slednjič so jo angleški lovci morali pobrisati in povedali so mi pozneje, — končuje italijanski časnikar svoj popis — da se je eno sovražnikovo letalo v zraku ožgalo in treščilo na tla. Sodniki, ki so bili določeni, da povedo svoje mnenje o vojaških vajah, pa so rekli, da so Angležem zelo hvaležni, ker so nemški vojaki še bolj resno vzeli svoje vaje, ki so vprav zaradi prihoda angleških letal mnogo pridobile na svoji vrednosti. »Slov. dom« v vsako Ilišo ! CONRAD RICHTER: PLANJA V A . ~^ 1 —w—*'l"n'rl1 1 — — ■ m--*■* ‘ ~ n Strmel sem v ta bleščeč, živahen obraz, vprašujoč se v srcu, ali je bilo sploh mogoče, da sem bil pred nekaj minutami videl sploh kakšne starostne znake. Ves čas me je zasipavala z vprašanji o Jimmyju, Sari Bethi in njenem možu, ki ga še ni bila nikoli videla. Slutil sem, da ji je bil Brock javil te novice. Čudno je bilo, kako sem si ga prvič po tolikih letih predstavljal: kot enega izmed tistih treh zaspanih otročičkov v dolgih spalnih srajcah, stiskajočih se k svoji materi, ki je ob zgodnji uri v sobi, rnzsvejtijeni s svečami, skoraj veselo sedela tam oblečena, s klobukom na glavi in z rokavico na eni roki, že tako dolgo tega; poslušajoč jo, da gre na potovanje, pa da se bo prav kmalu vrnila in da bo prinesla tistemu dvojno darilo, o katerem bo črna Hetty lahko povedala, da se je obnašal kot majhna dama ali gospodič. Skozi okno sem opazil ljudi na cesti, ki so gledali z galerije Gaylordove scdlarne. Takoj sem vedel, da je bil nekdo spoznal Lutie Brewtonovo. Iz predsobe so se začuli hitri koraki in Myrn Nethervvoodova, visoka in osivela, je razburjeno planila v sobo. »Gospod doktor, povedali so mi...« je pričela. »Lutie!« In padli sta si v objem. Zunaj na trgu se je zaslišalo drdranje koles mojega voza. »Ali greste, gospod doktor?« je zaklical sel iz sosednjega okrožja. Podvizal sem se s polnjenjem svoje zdravniške torbe. »Moram obiskati nekega — bolnika,« sem rekel Lutie, ne da bi ji pogledal v obraz. »Vem, da želiš biti z gospo Nctherwoodovo. Oglasil se bom, kakor hitro dospem nazaj.« Skušal sem se pretvarjati, kot bi to bil le kak bližnji nester-ski bolnik. Toda ko sem se obrnil, sem vedel, da je njena občut- ljiva ženska nrav uganila, kam sem nameraval iti. Vso dolgo pot ( v Južno prerijo sem videl, medtem ko je rancher, ki je bil jezdil! vso noč, dremal poleg mene, v neskončnih vročinskih valovih dva nepozabna pogleda Lutie Brcvvtonove. Prvi je veljal stričevi fotografiji na steni; predstavljala je starca, veliko zgradbo brez mesa, ki je sedel na vozu, držeč vajeti svojih dveh rjavčkov. Drugi pogled je veljal ineni, ko sem odhajal. V njem ni bilo ničesar, kar se je tikulo tega sveta; samo skrb zn dečka v dolgi spalni strnjci in kuštravih las, ki so se belile v luči sveta, ki je, bil izginil kot lanski sneg. VI. poglavje. Bilo je v nedeljo zjutraj, ko so kopita mojih konj zopet pripeketala nnznj po mokasto rjavem prahu snltforkskih cest. Lesene zaslonke so bile spuščene na izložbenih oknih trgovin in njih vrata so bila zaklenjena. Preko vsega je ležala tistn čudna nedeljska tišina, kot bi ne bile te belo oprane galerije in rjave hišne stene slišale samo včeraj divji hrup plesišča in strelov iz samokresov ali videle nekega zgodnjega jutra mirno viseti ■ z dreves in hidrantov izmečkov prejšnje divje noči. I Celo ko sem izpregel v Daggetovcm hlevu, je bila nejlelja med mirno prežvekujočimi konji v njihovih stajah. Med britjem v svoji sobi pri lesenem umivalniku ter vso pot preko trga. ko mi je donelo v ušesih pozvanjanje španskih zvonov s cerkve, j sem se bal srečanja z Lutie Brevvtonovo. Potrkal sem pri Nethervvoodovih. Lutie Brevvtonovn, vitka in strumno vzravnana, kot se je vedno spominjam, mi je suma odprla vrata. Samo pernat klobuk sc je zdel, kot bi se pregloboko povešal na to nežno glavo; in oči v belem obrazu so mrzlično gorele. »Hal, ne pravi mi še ničesar -+• sedaj!« je dejala. »Samo pelji me k maši. Myra ne more iti. Nočem, da bi me gledali, če bi bila sama.« S stricem sva le redko hodila v cerkev. Veliko bi bil dni, da bi mi ne bilo treba iti tisto jutro. Prej, dokler ni bila postala bližina drugih ljudi povod za najživahnejši razgovor njenemu spremljevalcu, nisem bil nikoli zunaj z Lutie Brevvtonovo. Edini nemir, ki sem ga bil danes čutil ob njenem približanju, je bila zožitev njene roke v moji kot tistega dne, že tako dolgo tega, ko sva bila skupaj šla mimo umorjenega voznika, ležečega na slami v njegovem vozu z bnndanno preko obraza. Ko sva bila enkrat v cerkvi, kjer so skrivnostno migljale sveče ter brlela rdeča večna lučka v temni oltarni duplini, je bil videz, da sploh ni več vedela, da sem bil poleg nje. Udarjanje kroglic njenega rožnega venca druga ob drugo je bilo čudovito podobno pokanju ^ samokresov in šepet njenih ustnic je sličil tistemu šelestu, ki ga povzroči veter, ki 'piha skozi zarjavelo bodečo žico in viborsko travo. Beli cerkveni zidovi so sc razblinili kot megla in na mestu oltarja je bila pred menoj gola Južna prerija, skozi kakršno sem se bil vozil v zadnjih nekaj dneh: gola v neusmiljeno žgočem soncu jugozapadnega podnebja, z nad vsem obupanimi nesterskimi družinami, zročimi na moj voz iz vrat na pol izpadlih iz podbojev, zasedenih prerijskih kolib in praznih hiš; plugi so rjaveli; tam, kjer je nekoč rastla trava, t^”'! k°^en' konji pesek sc je kupičil ob razpadajočih In ob koncu potovanja so ležali pod suho jablano in brez listja na pol slečeni, od whiskyja omamljeni ranjenci. Sveža gomila zemlje se je sušila in pokala v soncu kot gigantska opeka. Vedel sem, da so okoli nagubanega kroga peščenih gričev skriti možje s puškami stražili caiindo, kjer je smrt zakrknjeno strm»Ia iz praznin oken opustošene nesterske bajte. Chamberlain še ni bil prišel. Ob sončnem zatonu se je začul konjski peket s poti. še potem ko smo po zvoku razbrali, dn ni bila kočija, smo vsi mislili, da je prihajal sodnik ali vsaj nekdo, ki bi prinesel novice o njeln. Bliže in bliže je donelo skozi zn-padnjaško polsvetlobo, ki je ta večer skoraj rdeče visela nad pokrajino. Nekaj znanega je bilo na jezdecu, ki se je krivil v sedlu močnega, penečega konja. 1a LJudika tUkarno t Llubljanlt lola Kramarič. — lidajatelj: tnl Sodla. — Urednik: Mirka Ja*ornlb. — Knkoplso« oe »račamo, — oSlotentk) dnm« lihala «b delarnlkib ab 12. — Marčna naročnina tl^11»/ aa_Inoiemat t* 20 U». — Cradništrai Kopitarje!* ulica 6. QL nadstropja, — Oprara; Kapllarjtia ulica &, Ljubljana, — laielaa Šler, «0 01 do 40 05, « Bodrulnleaj Sora omia