239ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
delovanje Maistra pri vzporejanju z voja{ko osamosvojitvijo Slovencev. [ef slovenskega general{taba
Ladislav Lipi~ pa je sku{al napraviti primerjavo med vojno za severno mejo 1918/19 in vojno za Slove-
nijo leta 1991, in sicer z izrazito voja{kega vidika. Kot zgodovinarju se mi zdi primerjava z razli~nih
vidikov tvegana. Ni povsem jasno, zakaj je bil na ta simpozij uvr{~en referat tedanjega ministra Lojzeta
Marin{ka, ki govori o ‘ivljenjski poti Lojzeta Udeta, je pa v njem nekaj novih biografskih drobcev.
Sergej Vri{er je kot vedno prispeval temeljit in zanimiv referat o upodobitvah Rudolfa Maistra. Zanimi-
va so tudi vpra{anja, ki jih je kot teze postavil Milan Ljubi~, avtor {tevilnih dokumentarnih filmov o
zgodovinskih osebnostih, tudi o Maistru.
Dru{tvo General Maister je s simpozijem in natisom opravilo koristno dejanje, za {ir{o publiko
bodo prispevki koristni in uporabni. Moje pripombe so namenjene bolj organizatorjem z ‘eljo, da bi se
bodo~ih simpozijev lotevali bolj premi{ljeno in kriti~no.
F r a n c  R o z m a n
Zbornik Janka Pleterskega. Ur. O t o  L u t h a r,  J u r i j  P e r o v { e k. Ljubljana : ZRC SAZU,
2003. 666 strani.
Od srede leta 2003 so knji‘ne police zgodovinarjev, pa tudi ostalih bralcev, verjetno zaznavno te‘je.
Na njih se je br‘kone na{lo mesto za obse‘en Zbornik Janka Pleterskega, ki ga je v po~astitev osemde-
setletnice akademika prof. dr. Janka Pleterskega izdal Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti. S tem podvigom zalo‘nik, kakor sta v uvodu poudarila oba urednika, na-
daljuje serijo zbornikov, posve~enih slovenskim zgodovinarjem, ~lanom SAZU, ob njihovem osemde-
setem jubileju. Podobno kot prej{nje zbornike tudi pri~ujo~ega odlikuje {tevilnost kvalitetnih piscev in
{irok diapazon obravnavanih tem. Osemin{tirideset avtorjev iz sedmih dr‘av je spisalo 45 razprav, ki
segajo od srednjeve{kega Dubrovnika in razsvetljenskega Trogira do Slovenije in Avstrije aktualnega
~asa. Kljub vsej pestrosti in raznolikosti prispevkov pa zborniku nikakor ni mo~ o~itati, da je nekak{na
kaoti~na zbirka del uglednih imen. Urednika, Jurij Perov{ek in Oto Luthar, sta namre~ vse zapise uspe{no
razvrstila v osem vsebinskih sklopov in tako knjigo kronolo{ko in problemsko povezala v smiselno
celoto.
V prvem sklopu knjige, ki je seveda namenjen predstavitvi jubilanta, je Vida De‘elak Bari~ posre~eno
in neposredno orisala ‘ivljenjsko in poklicno pot prof. Pleterskega. Pri tem velja poudariti, da avtorica
ni spisala gesla za biografski leksikon, ni na{tela zgolj pomembnih poklicno-profesionalnih mejnikov v
njegovem ‘ivljenju, temve~ je ubesedila zanimivo zgodovino (tudi vsakdanjega) ‘ivljenja. Bralcu tako
ne ostanejo prikriti mladost prof. Pleterskega, njegov pohodni{ki duh, kot tudi ne njegovo obna{anje za
katedrom Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete. Poleg omenjenega je nadvse iz~rpno orisan jubi-
lantov znanstveni opus. Na opisan prvi ~lanek se navezuje obse‘na bibliografija Janka Pleterskega, ki
jo je pripravila Nata{a Stergar.
Drugi vsebinski sklop obsega razprave iz obdobja ju‘noslovanske zgodovine do 19. stoletja. Tako
najprej Ignacij Voje predstavi delo Gregorja ^remo{nika v Dubrovni{kem arhivu, nato pa troje avtorjev,
Darko Darovec, Dean Krmac in Eva Podov{ovnik, raz~leni demografsko podobo Kopra v 16. stoletju.
Zgodnje ju‘noslovanski vsebinski blok zaklju~i pregled zgodovine Makedonije in Makedoncev od na-
selitve Slovanov do samostojne makedonske dr‘ave izpod peresa Matja‘a Klemen~i~a.
Naslednji sklop razprav je sicer ~asovno o‘ji kot prej{nji, vendar predstavlja po svojem obsegu
naj{ir{i del zbornika. V njem obravnavajo najraznovrstnej{o problematiko iz ~asa dolgega devetnajste-
ga stoletja Josip Vrande~i} v svojem prispevku o polemiki v zvezi z »Dalmatinsko republiko« v trogir-
skem razsvetljenskem krogu, Petar Koruni} v zgodovinsko-teoretskem pogledu na hrva{ko dru‘bo in
nacionalne programe za ~asa mar~ne revolucije in Janez Cvirn v razpravi o razvoju dru{tev na [tajer-
skem. Ob navedenih so se istemu ~asovnemu okviru posvetili {e Teodor Domej, ki analizira {olsko
problematiko na Koro{kem, Vasilij Melik s ~lankom o slovenskih dr‘avnozborskih poslancih in Zvonko
Bergant z razpravo o veri in narodnosti pri Tav~arju in [u{ter{i~u. Latinka Perovi} je prispevala zani-
miv ~lanek o Milanu Piro}ancu in Srbiji tistega ~asa, Rok Stergar je popisal neobstoje~i dvoboj Ivana
240 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
[u{ter{i~a z grofom Barbom-Waxensteinom, Olga Jan{a-Zorn odnos slovenske politike do turisti~nih
organizacij, Andrej Vovko pa dru{tvo Südmark v lu~i Slovenskega Branika. Sklop devetnajstega sto-
letja zaklju~ujeta obse‘na in izjemno uporabna {tudija Martina Molla o avstro-ogrskem politi~nem
sodstvu v ~asu prve svetovne vojne na [tajerskem in razprava Vincenca Raj{pa o Antonu Mahni~u med
prvo svetovno vojno.
Obdobju med svetovnima vojnama je posve~en naslednji sklop. Poleg Franceta Kresala, ki je pri-
speval razpravo o socialni politiki, ga osvetljujejo {e razprave Andreja Mitrovi}a o usodni jeseni leta
1918, Ljubinke Trgov~evi} o Jovanu Cviji}u na pari{ki mirovni konferenci, Avgusta Le{nika o
Socialisti~ni stranki Italije v prvih letih po vojni in Franceta Filipi~a o Du{anu Kermavnerju. Prispevek
o primorskih emigrantih – komunistih v Ljubljani v ~asu Aleksandrove diktature izpod peresa Lilijane
Trampu‘ nekako zaklju~uje podsklop Le{nik-Filipi~-Trampu‘ o zgodovini delavskega gibanja. Poleg
omenjenih sodelujejo v tem bloku {e Miroslav Stiplov{ek, ki v svojem ~lanku raz~leni avtonomisti~na
prizadevanja Banskega sveta Dravske banovine sredi tridesetih let, Milica Kacin Wohinz z razpravo o
slovensko-italijanskih odnosih in Jurij Perov{ek s ~lankom o stali{~ih in razmi{ljanjih v Jugoslovanski
nacionalni stranki po izbruhu vojne 1939.
Razprava Jurija Perov{ka obenem nakazuje naslednji ~asovni sklop – obdobje druge svetovne voj-
ne. Oris tega kratkega, toda intenzivnega ~asa pri~ne William Deakin s ~lankom o na~rtih za voja{ko
izkrcanje na Balkanu. V nadaljevanju Tone Ferenc predstavi poro~ila urada gestapa iz Celovca, Du{an
Biber pa delovanje ameri{kih misij na ozemlju Slovenije v zvezi z na~rtovanjem voja{kega prodora na
sever. Sklop zaklju~uje komentar Wilkinsonovega poro~ila o slovenski manj{ini na Koro{kem izpod
pisala Roberta Knighta.
Vojni blok zbornika se izte~e v ~as po drugi svetovni vojni, v ~as, ki je bil v za~etku {e krepko
zaznamovan z vojnim spopadom. Neposredne »posledice« vojne predstavijo Jelka Melik v razpravi o
javnem to‘ilstvu v prvih letih po vojni, Boris M. Gomba~ s ~lankom o slovenskih prizadevanjih za
priklju~itev Kanalske doline, Metka Gomba~ z razpravo o okrajnem narodnoosvobodilnem odboru
Nabre‘ina in Nevenka Troha z analizo volitev v coni A Svobodnega tr‘a{kega ozemlja. Po kratkem
premiku po ~asovni premici navzgor sledi ~lanek Avgu{tina Mallea o praznovanju 30-letnice koro{kega
plebiscita, po nekoliko dalj{em premiku navzgor pa ~lanek Zdenka ^epi~a o politiki Zveze komunistov
Slovenije ob koncu osemdesetih let dvajsetega stoletja. Zadnji ~lanek povojnega bloka avtorja Ernsta
Hanischa se ukvarja s politi~nim katoli{tvom v Avstriji.
Sedmi in osmi vsebinski sklop pa sta bolj teoretsko in aktualno obarvana, saj obravnavata vpra{anja
zgodovinopisja, razumevanja zgodovine in njene revizije. Igor Grdina se tako spra{uje po te‘njah in
motivih pisanja zgodovine, Janko Prunk pi{e o Sloveniji kot razsvetljenski ideji, Branko Maru{i~ pa
razdela stike med slovenskimi in italijanskimi zgodovinarji. Nadvse zanimiv in za mlaj{o generacijo
tudi silno poveden ~lanek je pripravila Darja Miheli~. Govori namre~ o zadnjih dveh desetletjih sodelo-
vanja zgodovinarjev iz nekdanje (druge) Jugoslavije. O konkretnih nacionalnih trenjih pi{ejo Christian
Promitzer v sestavku o nem{konacionalnem stali{~u do Slovencev, Vera Kr‘i{nik-Buki} v ~lanku o
etni~nih in nacionalnih problemih v Bosni in Hercegovini in Drago Roksandi} v eseju o politi~ni kultu-
ri v Srbiji. Zbornik razprav s podro~ja zgodovinopisja se, kako pou~no, zaklju~i s ~lankoma o – reviziji
zgodovine. Todor Kulji} obravnava tematiko socializma v srbski historiografiji, Breda in Oto Luthar pa
domobranske spomenike na Slovenskem.
Na tem mestu in v tem obsegu seveda ni mogo~e celovito orisati vsebine knjige, kaj {ele natan~no
predstaviti vseh razprav (predstaviti le nekatere pa bi gotovo bilo nekorektno). Mo‘no se je bilo zgolj
sprehoditi skozi njeno vsebino in s tem prikazati v uvodu poudarjeno vsebinsko {irino. Vsa pestrost
pri~ujo~ega zbornika pa je hkrati tudi svojevrstna odslikava zgodovinopisnega dela prof. Pleterskega.
@e be‘na primerjava njegove bibliografije in kazala zbornika bralcu pove, da se je vpra{anjem podob-
nega bistva posve~al tudi jubilant. Vsebina knjige je tako v o~itnem sozvo~ju z njenim naslovom.
Skrbno pripravljen zbornik je brez dvoma dragocena pridobitev slovenske historiografije in zlasti
za raziskovalce novej{e zgodovine uporabna literatura. Domnevati pa moremo, da bo zahvaljujo~ svoji
{iroki zasnovi na{el pot tudi med druge zainteresirane bralce.
J u r e  G a { p a r i ~