37. štev.
JTU 2ft|iltsiiiui uruya iamotjot *
V Kranju, 43. septembra 4902.
III. leto.
GoRejaee
Mticen in gospodarski list
Vabilo na naročbo,
<GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Samogoltnost naših klerikalcev.
Konec.
Na občnem zboru «gospodarske* zveze, ki v začetku naglasa, da ima «Gospodarska zveza* izključno le •gospodarski namen», je mlad duhovnik, ki ne razume prav nič drugega, kakor delati po «Slovencu* prepir, predlagal, naj «Gospodarska zveza* razširja časopise. Kakšna je taka gospodarska zveza, ki ima namen časopise naročevati ljudem, tega ni tako lahko razumeti.
Zopet dalje je neki Oranič predlagal, naj se bogo-slovci (lemenatarji) uče v bogoslovju knjigovodstva, da bodo lažje prodajali ali kakor sami pravijo vodili konsume in zadruge. To je lep gospodarski namen, da se bodo duhovniki učili za prodajalničarje in knjigovodje.
Vedite pa, da je vse to pisal »Slovenec*, koliko so pa še govorili skrivnih stvari, kako napeljati in nastaviti mreže, da bodo prej imeli vse trgovce, kmete, Žagarje i. t. d. v svoji oblasti.
Nam je tako obelodanjenje dober nauk, da spoznavamo, kaj so klerikalci in kakšne namene imajo.
Naše mnenje se vedno bolj utrjuje, da rečemo brez pretiravanja, če se ne bodo naši kmetje in posestniki o pravem času zbudili, potegnili bodo gotovi ljudje čez vso Kranjsko debelo rjuho in bodo delali pod njo tako kakor bo njih sveta volja. Kmet bo ves vpisan v zadrugi ali posojilnici, on ne bode mogel prodati niti e nega čveka iz gozda ali repa iz hleva, ne da bi določili konzumarji ali zadrugarji, kako in kaj.
To bodo zares lepi časi! Kmet, veseli se jih! Verjemi tudi to, pobožni kmetic, da bi prišla kmalu čez te taka suha leta, ko bi nc bilo stranke, ki odbija vse te napade na tvojo osebno in lastninsko svobodo. To je tista stranka, ki se imenuje liberalna. Ona je odvrnila že mnogo nesreč, ki bi jih radi spravili pobožni kon-sumarji in zadregarji na tvojo skrbipolno glavo. Le napredni ali liberalni stranki se bodeš imel zahvaliti, da ne bodeš še tako naglo suženj na svojem posestvu. Ta stranka ima med seboj može, ki se ne boje divjanja dr. Sušteršiča, ki velja na Kranjskem za »malega boga*.
Napredna stranka je rešila tudi kmetijsko družbo, ki se ne peča s politiko, da jo niso dobili v roke razni žlindrarji in ji vplenili njenega denarja. Napredna stranka je rešila deželno blagajno, da niso po nji padli katoliški konsumarjiin zadregarji in popraznilido zadnjega krajcarja v svojo nenasitno malho-. Napredna stranka nadalje vedno stoji na straži in zasleduje, kje prebrisani »katoličani* nastavljajo pasti, da bi kaj ujeli.
Vsak dan trikrat se spomni, da, dokler bode stala napredna stranka, bodeš prosto dihal, ko pa ta pade, zadrgnili bodo zanjko okoli vratu in potem ne bode nobene pomoči več. Hribovski.
„Ainer!ka-večerI."
Dopis. [Dalje.]
Od tistega časa je začela naša kmetija pešati. Tedaj smo začeli klicati v Avstriji po brambenih postavah, ki bi zabranjevale ameriške pridelke v Avstrijo, ali otežkočile po uvoznih davkih ameriško tekmovanje. In boj se je začel med evropskimi državami, druga se je proti drugi zapirala, kajti vsaka država si je hotela za svojo kmetijo zavarovati vsaj notranji trg. Industrije so se snovale v teh državah, da dobijo domači trg za svoje kmete. Zaradi tega se kmetje niso toliko protivili, ako so industrijalci zahtevali od države brambne davke za svoje izdelke proti drugim državam, zlasti proti Angliji in Ameriki. Tako se je položil temelj k združitvi kmetije z industrijo.
Amerika se vsega tega ni ustrašila, ker Američani dobro vedo, da imajo produktivni ljudje v Evropi še dovolj opravka s tem, da odpravijo marsikaj srednjeveškega, kakor fevdaliteto in ž njo zvezano latinsko šolo, to zastarano izrejo mladine za moderno tehnično delo. Izvojevati se morajo vsa Sredstva za izgojo pripravnih delavcev, katere Amerika pozna brez zgodovine fevdalnega gospodarstva, absolutističnih vladarjev in vladnih sistemov, kakor tudi ne preživlja milijone trotov, ki so jih ti sistemi imeli skupno.
Izvažanje ameriških kmetijskih pridelkov se množi od leta do leta. Tako n. pr. je iznašalo to izvažanje 1890. leta 1360 milijonov zlatih goldinarjev, 1900. leta pa 1690 milijonov. K temu tekmovanju pa so pristopili še Argentinija, Rusija in Balkan.
Uvažanje industrijalnih izdelkov iz Amerike v Evropo kaže isti boj in isto zmagovanje Američanov. Glavno blago, ki prihaja iz Amerike v Evropo, je premog, železo, jeklo in stroji. To so najvažnejše stvari. Amerika že sedaj izvaža za svetovno potrebo tretjino premoga. Ameriški premog najdeš tudi že v Evropi, zlasti na jugu: na Francoskem, v Italiji, Španiji in Levanti. Amerika ima najboljši in najcenejši premog. Za prevažanje taistega
360
ima celo posebno brodovje. 10 metrskih stoto v najboljšega premoga stane
na Angleškem........v zlatu gld. 5-50
• Nemškem.........»    »     » 4*50
v zjedinjenih državah Amerike. . . » » » 275 Ameriška unija izdeluje toliko jekla, kakor vsa Evropa skupaj. Stroje in sestavine mostov razpošilja Amerika v vse dele sveta, sama pa potrebuje teh predmetov več, kakor vsa Evropa. Za železnice v Aziji in Afriki pošilja Amerika stroje-lokomotive, vagone in ladij«. Tudi Rusija dobiva ravnotisti materijal večinoma iz ameriške unije. Leta 1900 se je čez en milijon ton (10.000 metrskih stotov) tega materijala izvozilo iz Amerike v Rusijo. Se nadaljuje .. .
V Kranju, 18. septembra.
Razpuščeni so deželni zbori, in sicer spodnje- in zgornje-avstrijski, solnogrački, štajerski, koroški, inoravski, šleski in predarlski.
Potrdil je cesar preosnovo volilnega reda na Koroškem.
Umrl je voditelj tržaških Slovencev in bivši dolgoletni državni in deželni poslanec tržaški, g. Ivan Na-bergoj na svojem posestvu na Proseku. Pokojnik je imel hude boje z Lahi in se je na merodajnih mestih večkrat krepko zavzel za naše narodne pravice. Bodi mu žemljica lahka!
Nagla sodba v Zagrebu. Ko je bila razglašena v Zagrebu nagla sodba, so se nemiri hitro polegli. Nastal je zopet mir in red.
Italijanski kralj je obiskal nemškega cesarja. V Berolinu so v ta namen priredili velike slavnosti. Oba vladarja sta povdarjala potrebo trozveze.
Kmetski upori na Laskam. V Kandoli je začelo štrajkati 400 kmetov, ker se z graščaki niso mogli zediniti glede plače. Zastavili so vse dohode, da drugi kmetje niso mogli priti na delo. Orožniki so zaman izkušali odvrniti štrajkujoče kmete od njih nakan. Nek orožniški straž-mojster je bil nevarno ranjen. Med tem je došlo vojaštvo, katero so razjarjeni kmetje sprejeli s kamenjem. Več vojakov je bilo ranjenih. Vojaštvo je bilo vsled tega pri-morano streljati na uporne kmete, izmed katerih je bilo
PODLISTEK.
Sobotno pismo.
Kakor se kaže, so se kranjski klerikalci sv. Petru precej zamerili. Že skoro 4 tedne tepe to naše dobro ljudstvo s sušo. Zaman sem iskal pravih vzrokov, ki so sv. Petru potisnili to tako hudo šibo v roko. Baš zadnji šenčurski shod mi je pa odkril jednega prvih vzrokov. Klerikalci delajo po svojih shodih — in teh je jako mnogo — samo vodo; to pa gotovo sv. Petru ni všeč, vsaj je to njegova špecijaliteta, da pošilja o svojem času vsem dobrim in slabim roso in dež. Vkljub po klerikalnih shodih toliko prelite vode vlada na Gorenjskem pravcata egiptovska suša na polju, po kapnicah, vodnjakih in v Kreuz-bergerjevi elektrarni. Ni še tako dolgo, ko je toliko za opravo mesta Kranj skrbni oče Koblar obiral mestne očete v svojem slaboglasnem «S1. L., ker niso hoteli pri Kreuz-bergerju naročiti za mesto električne razsvetljave. Za to previdnost mestnih očetov so pa meščani njim lahko hvaležni, ker drugače bi morali zadnje minole tedne korakati v temoti zvečer od Petrčka ali Golarja ter bi se jim prav lahko pripetilo, da bi zašli v nepravo vežo ali pritisnili na nepravo kjuko, kakor se je primerilo nekoč pri belem dnevu našemu gimnazijskemu ravnatelju, ko je zjutraj podil dijake iz postelje, pa je zašel v sobo, kjer je še spavala gospodinja in njena mlada hčerka.
Tudi Koblar Tone bi jim moral biti hvaležen, ker drugače bi tudi on taval pozno v noč od kegljanja iz
pet ubitih, deset pa ranjenih. Šele, ko so poslali tja še 150 orožnikov in pomnožili vojaštvo, se mir ni več kalil.
Pogajanja burskih odposlancev z angleško vlado so se razbila. Buri so odpotovali v Amsterdam, kjer izdajo okrožnico, v kateri bo pojasnjeno, da so Angleži medli besedo. V isti bodo pozvali vso Evropo, naj pomaga Burom v boju za njih narodni obstanek. — V Londonu so imeli dne 2. t. m. delavci velik shod, na katerem so proglasili vojno v južni Afriki za nepravično.
Dopisi.
Iz Šenčurja. Dne 30. avgusta 1.1. smo imeli Šen-čurjani dokaj zabave. Zjutraj pri maši je bral naš župnik namesto dnevu primernega govora o angelih varuhih škofov list. Seveda ljudje, siti že jednakih neslanosti, so pospali po cerkvi, da se je župnik jezil in ropotal nad toliko brezbrižnostjo. Župnik je pač pozabil, da vedna farbarija (četudi škofova) več ne vleče. Časi Ka-nosa so zdavno minuli. Ti, ki bero pri nas »Slovenski Narod*, vedo, kaj bero, vedo pa tudi, da klerikalci proklinjajo in sovražijo »Narod* zato, ker ljudstvu odpira oči, pere klerikalcem kosmato vest ter odkriva njihova brezbrojna sleparstva. Da ukazuje škof radi »Narodovcev* javne molitve, nam je prav; molite vi za nas (dasi ste sami bolj potrebni molitve), liberalci pa bomo molili za vas in vašega škofa, da mu Bog da pravi um in pamet ter spoznanje, da uvidi, kam ga njegov besni oproda Žlindrovič drvi. Tako bode skupna molitev pomagala obema strankama.
Iz Lesec. (Premovanje konj.) Dobili so darila, oziroma priznanja naslednji posestniki: Lovrenc Legat iz Rodna za šestletno kobilo 70 kron, Franc Kosel iz Smokuča za štiriletno kobilo 20 kron, Anton Zupan iz Zaspa za osemletno kobilo 20 kron, Janez Bernard iz Zaspa za petletno kobilo srebrno svetinjo, Lovrenc Vojvoda z Bohinjske Bistrice za sedemletno kobilo 30 kron, Alojzij Gašperin iz Žirovnice za štiriletno kobilo 30 kron, Janez Gotelj z Dovjega za sedemletno kobilo 40 kron, Martin Zernec iz Zabreznice za petletno kobilo srebrno svetinjo, Janez Mihelič iz Noš za šestletno kobilo 20 kron, Jožef Dornik iz Podhoma za triletno kobilo
»Stare Pošte* po pravcati vaški temi domov. To pa bi lahko bilo usodopolno za njegovo vitko in deviško telo, kajti noč ima svojo moč.
Nikakor bi se pa ne mogel njegov cilinder v taki višini izogniti pogubonosnim nočnim močem. Zato pravim, ko bi imel Koblar le še kaj krščanske hvaležnosti, moral bi jo sedaj dejansko pokazati mestnim očetom.
Minuli ponedeljek smo imeli Kranjci v svoji sredini ljubljanskega škofa, ki je birmoval otroke klerikalnih in liberalnih starišev, liberalce pa še posebej v svoji pridigi. Oni, ki so že imeli večkrat priliko poslušati tudi druge govornike, so vsi jedini, da dosedaj še niso imeli prilike nikjer občudovati take čudne mimike, kakor jo ravno kaže ljubljanski škof v svojih govorih.
Kranjske klerikalne korifeje so se jako trudile, da bi bil škof kolikor možno slovesno sprejet; a vkljub vsej agitaciji v cerkvi in zunaj cerkve je bil sprejem docela klavern ter se niti primerjati ne more z onim pred petimi leti. Takrat smo ga sprejeli z odprtimi rokami, z ljubečimi srci, z res odkritosrčno navdušenostjo. Takrat smo ga smatrali kot angelja miru in sprave, kot višjega duhovnega pastirja, ki bo pomiril in ublažil domači bratomorni boj.
Pa varali smo se; in razočaran je sedaj škof pri sprejemih. Ve naj ljubljanski vladika, da so ga s pravo odkritosrčno navdušenostjo in ljubeznijo sprejeli Ljubljančani le pri prihodu v Ljubljano; z istimi čutili sprejela so ga prva leta nekatera mesta in trgi, kakor
40 kron, Janez Skumavc Iz Zgornjih Laz in Franc Resman za triletni kobili vsak srebrno svetinjo, Luka Grilc iz Zapuž za triletno kobilo 14 kron, Janez Savi s Kupljenika za triletno kobilo 20 kron, Jože Zupan in Andrej Jalen iz Hlebcev za štiriletni kobili vsak srebrno svetinjo, Jožef Stare iz Nomena za triletno kobilo f)0 kron, Franc Bcnedičič z Globokega za štiriletno kobilo 30 kron, Mihael Ambrožič iz Mojstrane za triletno kobilo, Janez Resman s Polja, Janez Vovk iz Hraš in Janez Dolar iz Zagorice, vsi za dveletne kobile srebrne svetinje, Janez Kunstel iz Hraš za enoletno kobilo 20 kron, Janez Legat iz Lesec za dveletno kobilo srebrno svetinjo, Simon Božič z Ribncga za dveletno kobilo 20 kron, Janez Šari s Kupljenika za triletno kobilo, Jožef Vovk z Vrbe, Marija Šimnic z Bodešč, Franc Ribnikar z Dobrega polja in Klemen Protner s Kupljenika, vsi za dveletne kobile srebrne svetinje.
Iz Kamnika. (Slavnost 20letnice »Lire*.)
V nedeljo, dne 7. t. m. je praznovalo naše pevsko društvo «Lira» 20letnico svojega obstanka. Nobeno pevsko društvo na Slovenskem še ni slavilo 20 letnice svojega obstanka, le naše društvo je srečno doživelo dobo dvajsetih let, v katerih letih je društvo bodrilo slovenski živelj in razveseljevalo z milo slovensko pesmico naš narod. V zahvalo svojega neumornega delovanja se je veselilo minulo nedeljo naše društvo »Lira, meščanstvo ter sploh Slovenci ž njim vred. V ta namen je priredilo društvo v soboto dne 0. t. m. podoknici svojemu predsedniku g. Vremšaku in g. županu. Kljub neugodnemu vremenu izvršili sta se taisti v slavo in čast imenovanima. V nedeljo zjutraj nadelo si je mesto praznično obleko. Jupiter pluvius sam ni hotel motiti veselice, in bilo je res krasno jutro. Z veselimi obrazi smo se podali k vsprejemu društev na kolodvor, kjer je zasvirala domača godba. Gospod predsednik «Lire» pozdravi došle goste, katere so dražestne dame okrasile s šopki. Odzdravila sta predsednika pevskih društev »Slavec* in »Ljubljana«. Odkorakala so nato društva v mesto, kjer jih je pred mestno hišo čakal župan Močnik. V svojem pozdravu je omenjal, da si mesto šteje v veliko čast sprejeti med se Čislani pevski društvi «Slavec* in »Ljubljana*. Odzvala sta se zopet predsednika imenovanih društev. Zala županova hči, gospodična Močnikova je nato pristopila s trobojnico v roki ter s krepkim glasom nagovorila društvo »Lira*, povdarjaje njega zasluge v 20 letnem delovanju. V teku
Kranj, Krško in drugi. Tudi sedaj se mu prirejajo sprejemi, a vendar kak razloček!
Takrat so posamezniki in društva kar tekmovali med seboj, kdo bode več pripomogel za slovesni sprejem, in vsakdo je bil srečen ter vesel, da je mogel pozdraviti vladiko. A sedaj se pa vse stori le na prigovarjanje in agitiranje od strani duhovščine; nikjer ni istega navdušenja, iste odkritosrčne ljubezni in radosti kakor prva leta, ampak vse je prirejeno pod krinko hlimbe in klečeplazstva. Mi vidimo, mi čutimo razloček, in tudi ljubljanski skof ga čuti in vidi, ako ima oko, ki vidi, in srce, ki čuti.
Sicer so pa kranjski klerikalci napravili po svojih skromnih močeh kolikor je bilo pač mogoče. Moško pevsko društvo v zvezi z godbo gasilnega društva je priredilo v nedeljo zvečer škofu podoknico. Ne vemo, če ima škof posluh.
V nedeljo zvečer smo mu želeli prav iz srca, da bi ga ne imel in da bi bil še zraven gluh na obe ušesi. Potem bi saj ne bil čul groznih glasov, ki so neki prepodili vse podgan e v okolici in ne bi bil slišal pozdrava korenjaškega »bandaliihrerja*, ki se je na škofovo zahvalo odrezal takole: »Častiti gospod! V imenu gasilnega društva vas srčno pozdravljam —», četudi gasilno društvo ni bilo navzoče. Kljub temu sta si velika moža krepko segla v roke, na kar je general brez armade, ponosen na svoj duhoviti govor odkorakal z godbo, Po-
3G1
te lepe dobe je blažilo in razveseljevalo slovenske duše ne le v domačem kraju, temveč celo že v tužnem Ko-rotanu, katerega sinove je bodrilo, da ne klonijo svojih glav silnemu pritisku tujcev. Tudi zanaprej naj goji lepo slovensko pesem in njega strune naj vsigdar ubrano zvene. Končuje- svoj govor s »Slava Ti, živela, živela!* pripne zastavi trak, katerega so podarile kamniške Slovenke. Po skupni pevski vaji ob 10. uri so se podala vsa društva ob 11. uri k maši, pri kateri je »Lira* pela jako precizno Nedvedovo mašo. Po maši se je vršil sprevod po mestu do mestne hiše. Društva sta spremljali tudi veteransko in gasilno društvo. Popoldne pa sta prišli še društvi: iz Zagorja ob Savi in pevski zbor Čitalnice v Kranju. Ob eni se je vršil banket pri Fischerju. Tistega so se udeležili meščani, zastopniki društev in došli gostje. Posebno so se ga v lepem številu udeležile kamniške rodoljubkinje. Vrsto napitnic je otvoril gospod predsednik Vremšek, ki je napil Njega Veličanstvu, druga napitnica je veljala gostom, katere je pozdravil z iskrenimi besedami ter jih zahvalil, da so se udeležili slav-nošti v tako častnem številu. Njegovemu govoru so sledili viharni »živio»-klici. K besedi se oglasi predsednik »Ljubljane*, g. Orehek in napije društvu »Liri*. Obžaloval je, da se za tako velike slovenske slavnosti, ako-ravno je udeležba velika, vendar slovensko ljudstvo in društva premalo zanimajo. Take prilike, pravi govornik, naši nasprotniki Nemci vse drugače izrabljajo, da jih proslave. V dokaz navaja veliko pevsko slavnost v Gradcu, ki je bila le provokacija našemu slovenskemu narodu, ker je bila prava pangermanska demonstracija. Nato je napil predsednik »Slavca*, g. Dražil g. županu kamniškemu z željo, da ostane napredni Kamnik i še v naprej na-rodno-napredna trdnjava. Vršilo se je še dokaj napitnic, izmed katerih omenjajmo napitnico, naslovljeno narodnim kamniškim damam, gospoda Orehka, ki je izpodbujal tiste k narodni zavesti in narodni izgoji otrok. Odzvala se je napitnici v lepih besedah gospa Vremškova, zatrjevaje, da ostanejo kamniške dame še nadalje požrtvovalne za narod. Ako se pa od nas zahteva — nadaljuje govornica —, da bo prava izgoja narodne mladine, naj tudi gospodje skrbe za to, da se seznanjajo le z za narod vnetimi narodnja-kinjami. Govoril je med drugimi še g. župan Močnik, ki se je obenem spominjal velezaslužnega predsednika «Lire»l g. Vremšeka in naznanil, da je društvo podarilo vojemu dičnemu pred sedniku diplomo častnega članstva.
slušalci pa so prorokovali: Dež bo! dež bo! Proroko-vanje se je izpolnilo šele včeraj zjutraj. Ce ima imenitni govornik pri tem res kako zaslugo, so mu za to hvaležni klerikalci, kakor liberalci. Slava mu! Turist.
Nekoliko črtic o lužlških Srbih.
Nabral Marjan.
Lužiški Srbi žive dandanes samo po nekaterih mestih, trgih in selili v brandenburški in šleski pokrajini v Prusiji in na Saksonskem. Dele se na gornje in doljnje Lužičane. Zemljišče, na katerem bivajo Lužičani, obsega 12.789 km2. Vseh skupaj jih je okrog 170.000. Gornji Lužičani so po veri protestantje, izvzemši 10.000 katolikov, a doljnji so vsi brez izjeme protestantje.
V najznatnejših trgih in mestih doljnjih Lužičanov se govori radi mešanja z nemškim živijem več nemški kot lužiško-srbski. Narodno življenje, bolj ali manj nedotaknjeno in čisto, se more dobiti le po vaseh doljnje Lužice, a duševno delo narodnemu duhu v Budišinu.
Lužiški Srbi so bili razdeljeni na mnogobrojna neznatna plemena. Ker niso imeli močne politične organizacije, je popadalo jedno pleme za drugim pod močnejšega sovraga, a izgubivšim politično svobodo je opešala tudi narodnost. Še v XIII. veku so čuvali lužiški Srbi narodni jezik v bogoslužju in pri sodiščih. S XIV. vekom se gubi narodni jezik iz sodišč na korist nemškega)
362
G. dr. Orel je napival v imenu »Slovenske Matice» i. t. d. Meščanska godba je med banketom pridno svirala, kakor tudi pri koncertu. Ob štirih se je pričel koncert, na katerega je došlo vse polno občinstva. Društva so tekmovala v umetniškem petju. Culi smo mile naše slovenske pesmi in s ponosom lahko rečemo, da, dokler ima slovenska pesem tako močno in krepko zasloni bo, se nam ni bati pogina. Treba je le poguma našim društvom in dosegli bomo svoj cilj. Slavnostni govor je srečno dovršil gosp. Pintar. Brzojavov je došlo 15, med temi 12 iz tujine in le trije iz Kranjskega. Iz tega jc razvidno, da se naša društva premalo zanimajo za take važne in redke veselice. Slavnosti se je v lepem številu udeležilo tudi »Slovensko bralno društvo v Tržiču* z zastavo, katero se ni ustrašilo dolge poti. Le prehitro je napočila ura ločitve, društva so začela odhajati, in Kamničani si bomo v lepem spominu obdržali to znamenito slavnost. Naši »Liri* in vsem pevskim društvom, ki so nas zabavali, pa kličemo! Le tako naprej! Živio!
Birma v Kranju.
Dokler se ni polastila nervoziteta cerkvene uprave na Kranjskem, imela je delitev svetotajstev ne le nekaj posebno vzvišenega, ampak tudi nekaj poetičnega, nekaj poetičnega za liberalca in klerikalca. Največ poezije je pa imel na vsak način zakrament sv. birme, ne le za otroke, ampak tudi za botre. Otroci v naših krajih prejemajo ta zakrament v letih, ko še niso zmožni pojmiti njegov verski pomen v polnem obsegu, vendar ga pričakujejo vsi trepetajočih src in žarečih oči. Vsaj je sveta birma v zvezi vedno z raznimi udobnostmi.
Zaplenjeno!
Če je kdo o tem dvomil, prepriča se lahko po poročilu, katero je objavil »Slovenec* dne 10. septembra o birmi, ki smo jo imeli dne 8. septembra v Kranju. V tem poročilu posega zopet neka neukretna roka v versko Čuvstvovanje kranjskega meščanstva, katerega se nihče ne dotika, in ga hoče zlorabljati v umazane politične namene. Tu ni besede o svetosti sv. birme, ampak mnogo
a iz bogoslužja na korist latinskega. Reformacija v XVI. veku, ki se je pojavila tudi pri gornjih Lužičanih, že ni mogla več radi velikega političnega in kulturnega vpliva Nemcev rešiti lužiško-srbskega jezika in narodnosti zatiranja ter slabljenja, čeprav spada v to dobo najstarejši ohranjeni spomenik srbsko-lužiškega jezika: rokopisna »Nova Zaveza* iz 1. 1548. in mali kancional z molitvami in Lu tro vi m katekizmom, izdan odevangeljskega propovednika Albina Moltera 1. 1574. V drugi polovici XVI. veka in v XVII. se nadaljuje propad lužiških Srbov, a v tridesetletni vojski nastala beda jih je oslabila neizmerno tudi v gmotnem oziru. Od delavcev tega časa se odlikujeta posebno Miha Brancel in njegov sin Abram. Oče jc prevedel na srbsko-lužiski jezik »Novo Zavezo*, trudil se je tudi, da ustanovi naroden pravopis in izdal za narod dosti cerkveno - poučnih knjig. Sin se je zanimal zlasti za zgodovino in jezik svojega naroda, a tiskal svoja dela večinoma v latinščini. V prvi polovici XVIII. veka je izdan v gornje-lužiškem narečju prevod celega sv. pisma. Razen tega je izšlo v XVIII. veku dokaj veliko število duhovnih pesni ter propovedij za protestante in katolike. V sedemletni vojski, ki je večinoma divjala na ozemlju Lužičanov, se je uničilo to posvetno in književno delovanje. V ta čas spadajo znanstvena dela dr. Dragotina Gottloba, v katerih se govori o čuvanju lužisko-srbskega jezika in o proučevanju narodnih del, _ Se nadaljuje. . .
besedi'o običajnem načinu škofovega sprejema in o raz-obešenih zastavah. Bili smo vedno mnenja, da birma ni v nikaki zvezi s politiko, mi smo mnenja, da je to najlepši otročji praznik in da je naravnost frivolno, zlorabljati birmo v politične namene.
Ker je kranjska duhovščina v nasprotju z duhovščino po drugih gorenjskih mestih težila na to, da se zastave izobesijo, je bilo pričakovati, da se bodo razobesile. Prav pa so obdržali tisti, ki so trdili, da se tu ne gre za birmo, ampak za politično špekulacijo in zato so se zastave razobesile le deloma. Zelo pa se moti dopisnik, če misli, da so tisti, ki so razobesili zastave, hoteli dokazati, »da se ne dado komandirati neki kliki*. Dopisnik je menda že tako dolgo v Kranju in ima iz tega časa toliko izkušenj, da bi lahko vedel, da se kranjski meščani sploh ne dajo komandirati. O tem bi se dosedaj že lahko prepričal. Ampak ločiti znajo verske in cerkvene zadeve od političnih, kar bi se o dopisniku ne moglo trditi. Ko pa pride do novih volitev, se bo prav gotovo prepričal, da kranjski meščani sicer razobesijo zastave, kadar pride škof birmovat njihove otroke, ki so jim najbližji in najdražji, da pa si ne pustijo zlorabljati svojega verskega čuvstvovanja v politične svrhe. Vedno pa ločijo politika od cerkvenega dostojanstvenika. In če so tudi nekateri razobesili zastave, ko je škof prišel birmovat, vendar ne bodo volili — Koblarja.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Klerikalni »tabor* v Ljubljani. Za dne 12. oktobra letos napovedujejo naši brumni klerikalci velikanski tabor, ki se ima vršiti v narodno-napredni Ljubljani. Pravijo sicer, da hočejo demonstrirati za splošno volilno pravico, a to je le zgolj pretveza, da bi izvabili čim več nerazsodne mase v Ljubljano. Strastni dr. Šušteršič je celo na nekem shodu pravil, da je treba liberalce pobiti kakor polhe. Politični klerikalni otročaji pa kvasijo okrog, da bode dne 12. oktobra nekaj takega, kakor je bilo zadnje dni v Zagrebu. A najbrž delajo račun brez krč-marja. V kratkem izpregovorimo še kaj več o teh pobalinskih provokacijah. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je v očigled tej klerikalni predrznosti sklenil prirediti na ta dan proti demonstracijo. Podrobnosti nam še niso znane.
Izdajatelj »Slovenca*, dr. Evgen Lampe — obsojen na šest mesecev zapora. Pred ljubljanskimi porotniki je bila minuli četrtek zanimiva obravnava. Višjesodni svetnik dr. Andrej Ferjančič (zastopan po dr. K. Trillerju) je tožil »Slovenca* (zastopanega po dr. Brejcu), ker je ta list pod zaglavjem »Na begu pred resnico* o njem trdil, da je beračil za nadsvetniško mesto, da je v ta namen zlorabil svoj mandat, da krade davkoplačevalcem denar iz žepov i. t. d. Porotniki so izdajatelja »Slovenca*, dr. Evg. Lampeta, malega sicer po postavi, a velikana v zabavljanju in obrekovanju, soglasno obsodili na šestmesečni zapor. Poleg njega pa bo sedel še en mesec odgovorni, slamnati urednik »Slovenca*, katerega so porotniki spoznali z 8 proti 4 glasom tudi sokrivim. Oba morata seveda plačati tudi vse sodne troške. Le tako naprej, dokler je še vetra kej!
Opozarjamo na jutrišnjo slavnost otvoritve vodovoda v Škofji Loki. Sredi glavnega trga je nalašč za to slavnost napravljen lep vodomet, katerega je postavila tvrdka, ki je zgradila ta vodovod. Kdor utegne, naj pohiti ta dan v Škofjo Loko na lepo slavnost.
Dekanove ekstravagance. Ne vemo, po katerem času je pričel urejevati dekan uro na stolpu naše župne cerkve. Zdi se nam, da po nobenem, ampak edino le po svojem želodcu. Ta ura je namreč že par dni za cel četrt kasneje od kolodvorske. Kako usodepolno more biti to, ve vsakdo, kdor ima opravke ob določenem času. Imel sem priliko opazovati ljudi, ki so zamudili vlak. Misliti se dd, da ni bil nihče izmed njih dobre volje, ker jim je vlak odpihal pod nosom. Ali bi ne bilo pametnejše, ko bi se Koblar malo bolj brigal za cerkveno uro, kakor za lintverna v Šenčurju.
Osebne vesti. Gospod Fr. G&rtner, učitelj v Kranju, je na lastno prošnjo premeščen v Ljubljano na II. mestno ljudsko šolo. Na njegovo mesto je deželni šolski svet nastavil g. Fr. Ivanca iz Senožeč. — Na II. mestno šolo pridejo tudi: kot nadučitelj g. Fr. Gabršek, gg. P. Gorjup iz Kamnika in J. Bernot iz Velike Doline. — Gosp. Jakob Dimnik je postal voditelj I. mestne deške ljudske šole.
Birma v Kranju je bila na praznik 8. t. m. Gospod knezoškol* se je pripeljal v Kranj že v nedeljo 7. t. m. iz Besnice s popoldanskim vlakom. Vladiko so pozdravili pred župno cerkvijo gg. voditelj c. kr. okrajnega glavarstva A. Pire z deželnoviadnim tajnikom baronom Schonber-gerjem, gimn. ravnatelj J. Hubad (v imenu cesar Franc Josipovc gimnazije!) z jednim profesorjem in jednim suplentom, višji davčni nadzornik J. Jordan z dvema uradnikoma, cesarski svetnik župan K. Šavnik, oba ključarja, nadalje vodnica Marijine družbe in slednjič s šopkom učenka IV. razreda. Sicer je bilo pri rsprejemu občinstva približno toliko kakor takrat, ko se je g. dekan Koblar prvič pripeljal v Kranj kot novoimenovani župnik. Zvečer po 9. uri je priredilo moško pevsko društvo zgodbo gasilnega društva škofu serenado. Prirediteljem podoknice prav gotovo ustrežemo, ako opustimo vsako kritiko posameznih točk. V ponedeljek je škof pridigoval, bral pontifikalno mašo in na to birma! 316 otrok. Popoldne po obedu se je odpeljal knezoškof v Naklo, kjer je bila drugi dan birma. Kdaj bo birma v Strževem, še ne moremo poročati. — Povodom birme je uprizoril naš dekan malo politično demonstracijo z namenom, da bi se zopet obregnil ob kranjske liberalce. Raz prižnico je dekretiral, da naj se razobesijo zastave, dasiravno je dobro vedel, da se kaj takega v Radovljici, Tržiču, Lescah i. t. d. ni zgodilo, ker so povsod škofa že pred štirimi leti, ko je prvikrat prihajal v različne kraje naše škofije, sprejeli z vsem sijajem in to zlasti v Kranju. Če se drugim občinam ni zdelo potrebno razvijati posebnega sijaja pri sprejemu, potem bi si bil Koblar moral misliti, da bodo Kranjci, ki sicer gotovo umejo ločiti pri škofu politika od cerkvenega dostojanstvenika, smatrali Koblarjevo zahtevo, ravno v Kranju razobesiti zastave, za brezobzirno izzivanje, posebno še glede na to, da bo škof Jeglič ssvojimišentvidskimi zavodi neizmerno škodoval tukajšnji gimnaziji, katero je z velikanskimi troški zgradilo kranjsko meščanstvo, čisto naravno je, da so odločnejši meščani odgovorili na Koblarjevo izzivanje s tem, da niso razobesili zastav in nekateri so si pomagali na ta način, da so razvili le po eno zastavo. Da so Koblar in ž njim združeni nezadovoljneži hoteli priliko birmovanja vporabiti le v demonstracijo, dokazuje dejstvo, da so prvi potisnili zastave skozi <laftrance» oni malkontenti, ki cerkve nikdar znotraj ne vidijo, na kar so še posebno ponosni. Znani general (naj oprosti, ker se ga že toliko časa nismo spominjali!) je med birmo na glavnem trgu izjavil: •Ljudje mislijo, dta so zastave zaradi birme, pa so za vse kaj druzega. M—hm! Jim bomo že pokazali!* Agitirali so po mestu za svojo otročjo demonstracijo in pri tem izigravali osebo g. župana. Kljub vsemu naporu ni bilo v celem mestu razobešenih niti 70 zastav (na mestni hiši ni bilo niti ene) in glede na slab uspeh si menda tudi niso upali uprizoriti razsvetljave. V ponedeljek popoldne je hlačalo naduto kaplanče po trgu in zapisovalo one, ki niso imeli razobešenih zastav. Gospodje so potem v svoji krščanski ljubezni (?) obelodanili v »Slovencu* imena onih, katerim so hoteli posebno škodovati. Domišljave reve! Morda ta nesramnost strežne tudi one, ki so zagovarjali razobešenje zastav. Kranjski meščani si pa za prihodnje dobro zapomnite, da vas hočejo spraviti pod policijsko nadzorstvo mlečnozobih kapelančkov.
Posledica šencurskega shoda. Pri tukajšnjem kazenskem sodišču je bil obsojen na 48 urni zapor Janez Jakopič, bivši urednik »Slovenskega Lista* in dr. Brej če v spremljevalec, ker je v Šenčurju preveč nadlegoval službujočega orožnika.
Gospod Ivan Cof, lastnik <Conšča> nam piše, da »Coflšče* ni pristopno vsakemu in vsaki čas. Javnosti
363
je odprto samo ob nedeljah in praznikih in le proti vstopnini; ob delavnikih pa imajo vstop le društveniki društva »Mali turist* in po njih vpeljani gostje.
Umrla je v Kranju gospodična Frančiška Kalker v starosti 76 let. Naj v rniru počiva!
Občinske stavbe v Kranju. Nova klavnica je v surovem stanju dograjena in pokrita. Sedaj se bode le še ometala, potem pa se bodo postavile notranje uredbe. — Tudi prizidek pri gimnazijskem poslopju hitro napreduje.
Nesreča. Hišna posestnica Ivana Stern iz Ljubljane se je peljala od birme v Naklem proti Tržiču. Voznik je bil precej vinjen in je podil konja. Pri nekem cestnem ovinku v Naklem se je voz zadel v vogel neke hiše in se prevrnil. Gospa Stern se zvrne raz voz in se pri tem zlomi levo roko in poleg tega poškoduje še na desni roki in desnem kolenu. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico.
V Cerkljah so minulo nedeljo peli noži. Neznan fant je namreč ponoči napadel delavca Janeza Martinjaka z nožem, s katerim ga je težko ranil. Napadenec ima na vratu, hrbtu in na prsih po eno, na glavi pa dve rani.
Železniški promet na državni železnici. Minula dva praznika je bilo krasno vreme in vsled tega je bil promet na gorenjski železnici tako ogromen, kakršen menda še nikdar. Vozilo je namreč vštevši vojaške vlake 80 osebnih vlakov na vseh treh progah državne železnice iz Ljubljane in nazaj. Odhajajoči vlaki so imeli 56 strojev z 488 vozovi, došli pa 52 strojev s 504 vozovi. Skupno število vseh potnikov je znašalo 30.491. Tako je bilo na postaji Škofja Loka oddanih 1854, v Kranju 2500, v Podnartu in Otočah 5014, v Lescah 2688 voznih kart.
Na Brezjah je bilo minula dva praznika 22.000 romarjev.
Gasilnemu društvu v Kropi je daroval veletržec g. Jurij Megušar 200 K.
Hiša za uboge na Bledu. Blejska občina je ustanovila in otvorila hišo za ubožce. To ji je bilo omogočeno vsled velikodušnih daril v skupnem znesku 2550 K, katero svoto so zložili gospodje: ravnatelj industrijske družbe K. Luckmann, graščaki Ad. Muhr, baron Schwegel in knez Ernest Windischgratz, ruski državni svetnik Fišer in posestniki vil Gustav in Jeaneta pl. Pongratz, gospa Matilda de Apatia pl. Georgiewitz in Ivan Weitzer.
Na Bledu se je poročil deželnovladni koncipist v Radovljici, gospod Mihael Angelo baron Zois pl. Edelstein z gospico Mileno Treo iz J^jubljane.
Na Bled je došlo do 1. septembra letos 2214 tujcev, za 68 več kakor lansko leto ob tem času.
V bohinjskem predora je dne 9. t. m. predčasno izproženi razstrelni pok ubil dva delavca.
Posetnikom deške koče pod Grintavcem na znanje! Redno oskrbovanje Češke koče preneha za to leto s 15. septembrom. Ker pa so gore prav v jeseni najkras-nejše in je pot do koče vedno lahka, dokler ne zapade sneg, zato naj se s tem dnevom ne zaključi obiskovanje te divne planinske točke. Kdor pa namerava odslej po-setiti kočo, ta stori dobro, ako na mitnici v Kokri povpraša po oskrbniku koče, g. Krču, ki biva od 16. t. m. naprej v Kokri; on bo dal potrebna pojasnila ter se bo, ako se želi, pridružil izletnikom.
Stavbinske stvari v Spodnji diski. Letos se mnogo zida v Spodnji Šiški. Tako je med drugim dograjena hiša ravnokar umrlega trgovca KosHlaca, pivnica pivovarne Reininghaus iz Gradca in hiša zidarskega mojstra Gregorca, dalje hiša Seidlova in ljubljanskega pekovskega mojstra Fčderla; nekaj poslopij pa se pravkar preziduje in olepšava.
V Kamniku je umrl dne 10. t. m. g. Josip Orel, posestnik, občinski odbornik in predsednik mestne hranilnice.
Na Kranjskem sploh. Sijajen shod se je vršil minulo nedeho v Novi vasi pri Žireh. Prišlo je na ta shod nad 600 udeležencev. Shodu je predsedoval vrli župan Kopač, kot govornik je nastopil g. dr. Tavčar, ki je zlasti govoril o nespametni obštrukciji v deželnem zboru. Poslanec Božič, ki je de-
364
želni poslanec v leni kraju, je opravičil svojo odsotnost, ker se zdravi na Češkem. Na ta shod sta prišla razgrajat tudi kapelana Hribar in Lavrič s pijano tolpo, ki je štela ravno 21 glav. Kapelana sta se obnašala skrajno sirovo. Prišla sta pač z namenom, da razžencta shod, a sta se strašno Urezala. Kmetje, videč ju, so taista hitro odpravili. Padlo je tudi nekaj udarcev in enega je dobil tudi Lavrič. Potem je nastal mir in dr. Tavčarjev govor je bil s burno pohvalo sprejet. Poslušali so ga pazljivo celo pijani klerikalci. Sprejeta je bila brez ugovora ostra resolucija proti obstrukciji, napredni stranki in poslancu Božiču pa topla zaupnica.
Porotne obravnave v Ljubljani. 17 letna posest-nikova hči Neža Primožič iz Podjela pri Škofji Loki je bila obsojena zaradi detomora na štiri leta težke ječe, 43 let stari delavec Janez Logar iz Zgornje Bele pri Kranju zaradi umora na pet let težke ječe.
Na vislice so obsodili minulo soboto v Novem mestu Franca Frančiča, ki je svojo ženo ustrelil in potem pobegnil v Ameriko, odkoder so ga zopet prepeljali v Novomesto.
Križem sveta. Razne vesti. Na Dunaju je v četrtek neki 19 letni Spangel obesil svojo 19 letno ljubimko, potem pa še sebe. Spangel je mrtev, deklica pa se je rešila. — Listi poročajo, da je začel ognjenik Vezuv zopet bljuvati. — V Trstu so razmere precej napete. Te dni je namreč stopilo okrog 700 delavcev v štrajk. Vlada je za vsak slučaj poklicala nekaj vojaštva iz Ljubljane in Pulja. — V Celovcu je umrla 104 leta stara Katarina Glančnik. Bila je do zadnjega še precej zdrava in krepka. — 20 oseb je strela ubila pretečeno soboto ob priliki strašne nevihte, ki je razsajala po Saksonskem. — Mnogo ruskih dijakov, ki so bili obsojeni zaradi izgredov v mesecu februarju, je ruski car pomilostil, a dijaki so odklonili pomiloščenje.
Prevelik za ječo. Ameriški «Glas Naroda* piše, da so dne 20. avgusta na Lewis Street, Manhattan-Borough v Novem Jorku zaprli 6 čevljev in 5 palcev dolgega pijanega moža, ker je preveč pil. Ker je bil mož previsok, ga je sodnik izpustil.
Gospodarske stvari.
Kmetijska podružnica v Krškem je sklenila prirediti dne 12. in 13. oktobra t. 1. v šolskih prostorih razstavo grozdja in sadja, spojeno s poskušališčem domačih vin. Razstava bode kazala napredek krškega okraja v vinarstvu in sadjarstvu in bode za interesente zelo poučna.
Razglas za nakup 880 metrskih stotov pšenične moke. G. in kr. intendanca 3. voja v Gradcu namerava kupiti 880 metrskih stotov pšenične moke za peko. Pismene ponudbe se imajo do 22. septembra t. 1. 9. ure dopoldne vložiti pri omenjeni intendanciji. Razglas z natančnejšimi pogoji in ponudbenim vzorcem je na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Tedenski sejem v Kranju dne 9. t. m.
Prignalo seje 180 glav goveje živine, 10 telet, 60 prašičev, — ovac, — koze, 105 buš. — 50 kg: pšenice K 7*25, prosa K 6-50, ovsa K 6-—, rži K 6*25, ajde K 7*—, ječmena K 5-50, krompirja K 2"—.
zahvala.
Svojim prijateljem in znancem l^ličeva pri odhodu /5 prijetnega Kranja še enkrat srčni
3 .Bogom/
ter se zahvaljujeva za dokaze simpatij ob priliki odhodnice. Jiveli/ lil 3)r. Stanislav ])eu/( in gospa.
Darila.
Odbor dijaške kuhinje v Kranju je prejel od 1. juniju do lf). avgustu t. I. sledeče prispevke oziroma darove: proresorski kolegij za junij 10 knm. župnik Jernej Hamoveš v Poljanah 40 kron. neimenovana iz Trbiža 10 kron, dr. Mano .lagodiz v Tržiču 5 kron, lekarnar Vinc. Kggenherger istolaru 3 kron, dr. .los. Lukan v Kranju 10 K, iz zapuščine g. župnika Mat. Frežlja 20 kron, pike pri Francku v Fodlirezjah 1 krono, durakisti pri g. Petru Mavrju HO vin., po dr. Fr. Prevcu zapadle are 5 kron, Alf. Pire, vodja c. kr. okrajnega glavarstva 20 kron, profesorski kolegij za julij 10 kron, g. dr. Franc Preve kazenska poravnava P. Š. 10 kron, Edv. Dolenz podari odškodnine iz kazenske razprave proti J. F. 25'50 kron, od razbitega kegljačkega kluba 140 kron, gospodična Mar. Zhisbmann 6 teron, Hog. Krenner iz Škofje Loke 4 krone, rodovina Zabretova iz Hritofa v spomin na pokojnega očeta 50 kron, Franc Zaplotnik, posestnik iz Letenc 10 kron, Avgust Drukar pošlje po inicijativi koroškega Nemca, g. Wagenpfeila v družbi pri «Roži> in v «Narodni kavarni •> za dijaško kuhinjo v Kranju nahranili 42"34 kron, župnik Alojzij Kummcr na Šinkovem Turnu 4 krone, abiturijent Trojanšek izroči polovico prebitka abiturijentske veselice 92 kron, pike ,ŠREJ' v Cojzovi koči P50 kron. Odbor dijaške kuhinje se najtopleje zahvaljuje za velikodušne darove, s katerimi mu je bilo omogočeno podpirati revne dijake ter prosi udano vse prijatelje mladine, da ostanejo še nadaljo naklonjeni dijaški kuhinji ter podpirajo dejanski odborovo delovanje.
Go$tilr>a „pri Yir)fsr]u"
v Škofji Loki na glavnem trgu. U5_2
Naznanjam slavnemu občinstvu iz mesta, kakor tudi iz okolice, da sem s 1. septembrom prevzela gostilno „pri Finfarju" v Škofji Loki na glavnem trgu. Točila bodem izborno Kozlerjevo marčno pivo, izvrstno pristno dolenjsko vino, kakor tudi druge vrste vina. Dobivajo se tudi okusna gorka in mrzla jedila po nizkih cenah. Postrežba točna.
Za mnogobrojen posel se toplo priporočam
Minka Krek.
Zanimiva knjižica za vsakega!
Cerkvene pristojbine
štolnina
za Štajersko, Koroško in Kranjsko.
II. natia. Cena 12 kr. (24 vin.) 146—1
Založil in prodaja Kok Drofenik v Ljubljani, Florijanske ulice 33. Dobiva se tudi v L. S c h \v e n t n e r-jevi knjigarni v Ljubljani.
•o]
I
za
kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebav-
ljenje in od-
Sloveči profesorji
medicine in zdravniki priporočajo
tinkturo Želodec
lekarnarja PJCCOli-ja
v Ljubljani dvornega zalagatelja
Nj.svet. papeža
Tinktura za želodec se razpošilja v škatljicah z 12 steklenicami za K 2*52, z 24 steklenicami za K 4'KO, z 30 steklenicami
za K 7'—, z 70 steklenicami za K 13'—. I. 191—02 (Poštni paket pod 5 kg.)
prtje telesa
posebno zdravilna za one, ki trpe na zastaranem zaprtju.
5®
51. Solnim Vodstvom
na Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila
šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju Naprodaj skoro čisto nov
harmonij za 45 goldinarjev.
Kje? se izve pri upravništvu Gorenjca. 131—3
Otrobi i>ojicki
se dobivajo po sledečih cenah:
4-40, 5-50, 6-50, 7-50, 8-—, 9—, 10—, 12-—, 14-—, 16-—, 18-—, 20-— gld.
Galanterijsko blago na drobno in na debelo.
ALBIN RANT v Kranju
pod mestom.
MS
Loterijska srečka dne 6. septembra 1.1.
Trst: 69       2     48     29 28
se išče
oženjen hišni oskrbnik
Več se izve pri lastniku dr. Globočniku v Kranju. 142—2
Proda se hiša
na Priniskovem iz proste roke radi nameravane preselitre. Hiša je lepa, s ploščami krita, stoječa sredi mladega sadnega drevja.
Hiša obsega 4 sobe, kuhinjo, klet, drvarnico, ima lepo lego blizu železnega mosta med Kranjem in Priniskovem ter je jako ugodna za vsako kupčijo, bodisi z. lesom, poljskimi pridelki i. t. d.
Ta posest je z lepo zaraščeno živo mejo zagrajena,
Kupni pogoji, ki so jako ugodni, se izvedo pri last* niči Mariji Blagne na Primskovem. 143—S
Pred kratkem je zgorelo moje gospodarska poslopje, katero je bilo^zavarovano pri banki
„S L AVI JI".
Ta zavarovalni zavod mi je znatno zavarovalnino K 4300 brez odloga v mojo popolno zadovoljnost izplačal, za kar se mu tem potom iskreno zahvaljujem ter obenem vsakomur priporočam to, res izborno domačo zavarovalnico*
V Tupaličah, dne 27. augusta.
139-2 Peter Aleiovec
Išče se *
HF" učenec za kovaški obrt in kovaški
pomagač. — Obenem tudi naznanjam, da se pri meni najbolj hud konj podkuje brez vsake nevarnosti na podkovski steni.
Spoštovanjem
135-2 KRISTIJAN BABIC, kovač v Kranju.
12 Mograrr).tC3ko kolo
popolnoma novo, še malo rabljeno, sistem „Styria", s acetetna-svetilko, ki sveti kakor elektrika, se proda za 75 goldinarjev pri g. Ignacu Verglesu, nadmlinarju v Kranju (Lajh). 137—X
Učenec
za trgovino z mešanim blagom, star 12 do 14 let, s primerno izobrazbo in ako je mogoče tudi nekoliko znanje nemškega jezika.
Natančnejši pogoji se izvedo pri D. Klander, trgovcu t Bohinjski Bistrici (Gorenjsko). 134—S
Mladenič
iz dobra hiše, ki je dovršil vsaj en gimnazijski razred ter ima veselje do trgovine, sprejme se v pouk v večjo manufakturno trgovin* na Dolenjskem. Vstopi lahko takoj!
Kje? pore iz prijaznosti upravništvo „Gorenjca". 136—2
366
Priznano najboljše
oljnate barve
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82-15
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
©
£
D
to
O
m a
o
Andrej Boncon
169*2 LJUBLJANA
Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
■padajočih predmetov, ki se izvršujejo
MUnčno po naročilu.
ja naročila te ii-TMi^tJo totoo in po najnitjih
Mkl it razpošiljajo zastonj in irankovano.
Zahtevajte »Gorenjca" mm m m V Vseh gostilnah in HaVarnah!
R. LANG, LJubljana (KolizeJ)
tovarna za modroce na peresa m postajno opravo, saloga
pohist"«,
priporoma vsake vrste
modrocev. posteljne Hlooi, zrcal, podoo, otroCjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo ho— 21
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Predtiskarija
Predtiskarija
RANJA IVI ERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-62 Monogrami in risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
G. Tdnnies
Ljubljana 76_1B
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnlc kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop- ulica 9
priporoča 13—34
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, e patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalniee, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". i_37
IP W
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno - unietao in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stblpne
Špecijaliteta:
križe, Štedilnike i. t. d.
81-16
valjični zastori (Rollbalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi,«premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelpih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—7
367
Posamezne številke »Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof JI Loki pri g. M. Žigo nu, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika.
artori
ključaničarstvo in trgovina z železnino v Radovljici, Gorenjsko
priporoča svojo zalogo najboljših mlatilnic na vitle    .   .   .   .   .   po K 103*—
» roke.....„ „ 112-—
vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata-štedilna ognjišča vsake vrste, knhijike posode i. t. d.  i. t. d. lia-a
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša 15*-8*
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporoča« svoje izvrstne slamoreznice in ralatilnice, ki se dobivajo vxhc njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Trgovina z železnino ..MERKUR"
PETEI MAJDIfi
■v Celju, Graška cesta. štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že-lezne trgovine spadajoče predmete.
PV Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "*m
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
Cene nizke.
V.'.V.W. .*.*.*.•.v/.v, .\ •.. .v
^^w.>:.:.:.:.:.-.:.v.r.:.:.>v
y'/./X.;'.
■
v.v
W8&
t3
3.
O -i O
i
CD CD
■« IM
2 CD
f
m
a M
IM<
CD
368
\rrr)er)$k& darila
ure, zlatnino
in srebrnino
po jako nizkih cenah
priporoča
H. SUTTNEE, mar
v Kranju. 73-13 Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Rezervni zaklad: nad 36.000 K.
Posojilnica t Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4/2 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—34
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
97—11
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
7^>azno vrstnih = 1   oblek —
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiskih in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14-33 v zalogi.
Ö
Ne skisanim filistrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
.NflVIMflNCE'
spisal Rado Murnik.
Velika 8°. Str. 229.
Indijanci.  — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križkraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—11
Cena K 250, po poiti K 270. Založništvo L. Schwentner
Dvorski
&a kometi, hahot, tudi flippe, va%>t, in
dtuyc ylinatte i&de{fae> v vwh batvafx, ttyc&ne in cene pr-ipotoca -ptva in najvzc^a
tovarna
v 2ju&tjani.
75—17
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga ža
Moške obleke
se dobro priporoča
b. hklauc
v
v Ljubljani, Spitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74—18
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, sa oetrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na neročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za omenila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije-, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vraMfo.
Izdaja in zalaga konsoreij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Erien.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranja.