Mali vzgojiteljica. V prvih otročjih letih je mati skoraj edina vzgojiteljica svojega otroka. Ona je odgovorna za njegovo telesno zdravje, ona je tudi prva, ki vseje v mežno mlado srce prvo seme, katerega kali poganjajo in se ovijajo skozi celo življenje. Mati, katera se zaveda svojega vzvišenega poklica, zaveda se tudi svojih svetih dolžnosti, ki jih ima do otroka, ona se ne pusti zapeljati od Blepe ljubezni, ne odvračati od dela, ne od druzih zahtev življenja, ona ne pusti svojega otroka rokam, ki ne ^vzgajajo v njenem smislu. Kdaj se pa prične za mater to važno delo, kedaj naj ona prične vzgajati? (Nekatera mati misli v prvem letu, saj imam še mnogo časa, a pri tem ne opazi, da je prvi čas vzgoje že zamudila, da je med tem časom, ko se ji je še prezgodaj zdelo za vzgojo svojega otroka, ga že zelo razvadila in mu rvcepila marsikatero razvado, katero odvaditi jo bo stalo mnogo truda in še več potrpežljivosti. Prvo, kar moraš otroka navaditi, je red in snaga. Ko si zavila otroka v suhe rute, mu dala piti, ko si dobro pregledala, da ga ne bo tiščala kaka guba, položi ga v posteljo in pusti mirno, da zaspi. Nekatere matere imajo navado, da povijajo otroka tako trdo, da se ne more ganiti. Pomisli malo, kakšno bi bilo tvoje spanje, ako bi kdo tebe tako povil, kakor si ti svojega otroka, zato tudi ti ne trpinči otroka s povijanjem. Ako si prepričana, da leži otrok suho, da ni lačen, da ga ne tišči nobena guba, a vendar še joka, pusti ga jokati, nikar ga ne ziblji, z zibanjem ga lahko tako razvadiš, Ja sploh več ne zaspi, ako ga ne ziblješ. S tem večnim zibanjem postane otrok tebi in svojim starejšim bratcem in sestricam v pravo nadlogo. Spominjam se, kako so mi pravili v šoli, komaj 6 let stati otroci, ne z veseljem, pač pa z žalostjo in celo z jezo na svojega malega bratca ali sestrico, zakaj so zamudili šolo, kako so bili cel dan priklenjeni k zibelki. Ako otrok ne neha jokati, mu tudi zibanje ne bo pomagalo, kajti otrok je bolan. Neka gospa, mati osmih otrok mi je pravila, da še nikdar ni ostala pri posteljici, ko je položila otroka spat, ako ni bil bolan. Sama sem pa videla, kako mirno je mali otrok spal, med tem ko so se okoli njega veselo igrali njegovi bratci in sestrice. Takoj, ko začno otroci spoznavati stvari okrog sebe, segajo po raznih predmetih, katere jim kažeš, ki jih po otročji navadi takoj vtaknejo v usta. Ker pa seveda vsaka stvar ni za usla, kakor na primer: ključ, ura ali kaj sličnega, vzame se jim s silo proč, na kar otroci začno jokati. Zato kaži otroku le take stvari, ki jih brez škode lahko nese v usta. Ko otrok nekoliko odraste, hoče ravno tako vse imeti, kar vidi. Mati je večkrat primorana otroka kaznovati. Toda kazen zasluži prej slaba mati, ki je otroku kazala stvari, katere ne sme obdržati in z njimi ravnati po svoji volji. Nagon po delu se izraža pri otroku že zelo zgodaj. Najprvo s tem, da vrže vse na tla. Ako mu dotično stvar pobereš in zopet daš ter prepoveš metati, s tem večjim veseljem jo zopet vrže ob tla. Kar je s početka le igrača, postane s časom neposlušnost in upornost. Zato je najboljše, da stvar pobereš in neseš proč. Priveži rajši igrače na vrvico nad posteljco, ali na stol, da otrok igračo, ki jo vrže proč, lahko zopet sam doseže. Večkrat vzbudi mati sama v otroku čut maščevanja. Recimo, otrok se je udaril in joka. Tedaj udari mati, "mizo ali stol, ob katero se je udaril in reče: ti grdi stol, ne boš tepel mojega otroka. Mali takoj naredi pest, tolče ob stol in pri tem pozabi svoje bolečine. Nato se še vsi smejejo, ker se jim dopade otrok v svoji jezi. Ali se s takim ravnanjem ne vzgaja maščevalnost. Tudi v poznejših letih, če tako navajenega otroka doleti kaka nezgoda, akoravno jo je sam povzročil, se skuša maščevati nad tistim, ki je v njegovi domišljiji vzrok nezgode. cim starejši postaja otrok, tembolj moraš paziti, da ga navajaš vedno h kaki igri ali k delu. Ne pripoveduj vedno otroku to, kar ne sme storiti, na primer »z žveplenkauu se ne smeš igrati«, postavi žveplt-nke tako visoko, da jih ne more doseči, daj pa otroku palčice, ali kaj druzega in mu pokaži, kako se naj z njimi igra, zaposli ga tfiko, da otrok mti časa ne bo imel misliti na stvari, ki jih ne sme storiti. Ako si otroku kaj prepovedala ali zapovedala, ne daj se omečiti, ne s prošnjami, ne z jokom, ostani uri svoji besedi. Otrok kaj hitro spozna, kaj lahko doseže z jokom. Ako pa "idi, da mu jok nič ne pomaga, drugič jokal rte bo več. S tem, da ostane vedno pri svoji besedi, navadiš otroka na -;b g-Ijivost, katera mu ne, bo prav nič težg ka, z veseljem, kar nehote bo hitfl tvoj mali ljubljenček izpolnili vsajpji tvojo željo. Ako je otrok ubogljiv, ar* V Ljubljani, dne 23. februarja 1911. Leto II. Štev. 2. obvaruješ ga marsikatere bridke prevare. Saj zahteva svet tudi od odraslih ubogljivosti. Nekoj o hrani. Mleko. Najpopolnejša ^irana je mleko, ker ima vse redilne snovi, ki jih potrebuje naše telo. V prvem letu zadostuje otroku popolnoma v hrano in tudi odrasli bi za silo shajali le z mlekom. Mleko krav, ki so na pljučih bolne, lahko prenese bolezen tudi na človeka. Tako mleko se sme piti le zavreto. Kozje mleko ima več maščobe in redilnih snovi kakor kravje mleko. Mleko, ki je mešano z vodo je mo-Irikaste barve, med tem ko je polno mleko rumenkasto. Ako kapneš polno mleko na noht, ostane kapljica, z vodo zmešano se razleze. Ako hočemo mleko dobro hraniti, je najboljše, ga takoj, ko ga dobimo, prevreti. Kakor že večkrat omenjeno, ;e tu snaga posode največjega pomena. Ena kapljica mleka, ki je ostala v posodi in se skisala, pokvari celo posodo mleka. Zato so za mleko lesene posode nepripravne, ker se težko čistijo. Najboljše so steklene ali prstene. V posodah, katere so se rabile za mast, naj se ne kuha mleko. V zaduhlih kleteh shranjeno mleko ima neprijeten duh in postane tudi lahko škodljivo. Da je mleko lahko prebavljivo se mora piti v majhnih požirkih. Za žejo je boljše kislo mleko ali pinjevec. V posnetem mleku so vse redilne snovi, razun maščobe, vendar se za majhne otroke ne sme porabljati, ker se otroci brez maščobe ne zrede in maščobe skoraj ravno toliko rabijo, kakor odrasli človek. Zelo zdrav in redilen je pinjevec. Jajca. Kar se tiče redilnosti, so jaj-.a takoj za mlekom. Skoraj vso snov jajca porabi naše telo. V rumenjaku je mnogo maščobe. V beljaku beljakovine; beljak se zelo hitro pokvari. Jajca lahko Jemo surova, mehko ali trdo kuhana in na vse mogoče načine pripravljena. Mehko kuhana jajca so lažje prebavljiva kakor trdo kuhana. Največ se jih porabi za močnate jedi, jed postane okusnejša in redil-nejša. Sveže jajce jc v sredini prozorno, iko ga držimo proti luči; tucli lahko spoznamo sveža jajca, ako jih damo v posodo, kjer je raztopljena sol. Staro ili pokvarjeno jajce plava po vrhu, med tem ko sveže jajce takoj pade oa dno. Ako hočemo jajca shraniti, moramo jih vselej prej očistiti, nečiste snovi na jajcu začno gniti, prodrejo v jajce in pokvarijo beljak. Tudi je dobro jajce večkrat obrniti, da se rumenjak ne pritrdi na lupino. Jajce lahko shranimo v Žito, otrobe, pepel. Devljejo jih tudi v ipneno vodo, v slano vodo in v vodo v kateri je raztopljeno steklo. Žito. Glavna hrana, ki jo dobivamo iz žita, je kruh. Kruh delamo iz pšenič-ne, ržene, ajdove, koruzne in ovsene moke. Dobra pšenična moka je bela, v roki se čuti volna in mastna, duh ji mora biti nekako sladak ne zaduhel. Ako jo stisneš v pest in položiš na mizo ne razpade. Pri ponarejeni moki razpade pest. Moka se ponareja z mavcem, ilovico in drugimi tvarinami. Dobra moka daje dobro testo. Testo torej, ki ne ostane visoko, ki se razleze, je iz slabe moke, take moke ni uporabljati za peko. Čimbolj je bilo žito suho, predno se je zmlelo, tem boljša je moka4 Zato je moka v jeseni iz domačega žita, ki še ni dobro presušeno, slabša, nego moka iz žita, ki se je uvozilo iz gorkej-ših krajev, ker se je že dobro presušilo, predno je bilo zmleto. Ržena moka je sivkasta, ako dalje časa leži, postane rumenkasta. Da ne postane zaduhla, se jo mora večkrat presuti. — Moko se mora shraniti na suhem prostoru, kjer je čist zrak. Ako postane vlažna, ali ako je dolgo v zaprtem prostoru, dobi takoj neprijeten duh in okus. Ako se moka kupuje, je boljši vzeti dobre vrste, ker so slabše vrste zmešane z odpadki drugih vrst. Najbolj se splača kupovati vedno le najboljšo vrsto. Kruh delamo iz vseh vrst moke. Zato lahko rečemo, kolikor vrst moke, toliko vrst kruha. V različnih deželah se pripravlja kruh na različne načine. V vseh deželah pa je kruh glavna hrana prebivalstva, bodisi bogatega ali revnega. Ako pomislimo, kako hitro se naveličamo tudi najboljše jedi, ako pride dan za dnevom na mizo, med tem ko nam gre kruh leto za letom vsaki dan v slast. Kruh naj se reže vedno tako, da nič ne odpade. Sveži ali celo še gorki kruh lahko postane škodljiv, ljudje ki bolehajo na želodcu sploh ne smejo jesti svežega kruha. Najzdravejši je, ako je že dva ali tri dni star. Dobro je shraniti ga v prsteno posodo, na hladen zračen prostor, da se ne izsuši. Kvas. Da postane testo rahlo, mu pridenemo kvas. Kvas obstoji iz malili glivic, razmnožujejo se silno hitro s cepljenjem. Pri tem nastane ogljikova kislina in alkohol, ki razganjata testo in mu dasta prijeten okus. Kvas vedno namoči s sladkorjem v mlačno vodo ali mleko. Ako ga namočiš v mrzlo vodo ali mleko se glivice ne razmnožujejo, vroča voda ali mleko pa jih zamori. Testo vmešano s takim kvasom ne vzide. Dober kvas mora dišati po sadju ne kislo, tudi se ne sme drobiti. D-„ ^ГГ . -D g _МићшЈа g □□спавсздцапЈпппишЈ Karfijolna juha. Kuhaj v slani vodi karfijolne storže, ko so napol kuhani, prideni na dele razdeljeni cvet. Napravi svetlorjavo prežgan je, razredi ga z vodo v kateri so se kuhali storži, storže pa pretlači skozi penovko, nazadnje pridaj še kuhane cvete. V juho tudi lahko zakuhaš riž, ali pa daš z opečenim kruhom na mizo. Zdrobovi žličnjiki za juho. Vmešaj dve žlici surovega masla z dvema rumenjakoma. Pridaj 3 do 4 žlice i mlekom ali juho napojenega zdroba (grisa) ter osoli. Pusti testo, da se odpočije, potem rahlo umešaj sneg dveh beljakov. Predno zakuhaš, pomoči žlieo v vrelo juho, zakuhaj najprej enega, pusti povreti, ako se razkuha, umešaj šc malo moke. Finejše narediš, ako mešaš surovo maslo tako dolgo, da se peni, pridaš rumenjake in toliko zdroba, da imaš rahlo testo, osoliš in pustiš toliko časa stati, da se zdrob napoji, primešaš sneg in zakuhaš. Pljučni štrukeljci za juho. Drobno razreži ostanke mesa in kuhana pljuča, ali tudi samo pljuča. V kožici raapali nekoliko masti, zrumeni malo dKobno zrezane čebule, pridaj zrezanega aele-nega peteršila in pljuča. Pusti vse nekoliko opražiti. Ko je opraženo, daj shladiti in primešaj eno ali več eelib jajc in stolčenega popra. S to nade\o namaži vlečeno testo, naredi štrekelj-ce in vkuhaj na juho. Jetrni ali vrančui žličnjiki za juho Umešaj eno žlico dobre masti, pridaj ostrgana in pretlačena jetra ali vranco, to z enim celim jajcem dobro utepi, osoli, pridaj tudi malo stolčenega popra in drobtinic, ako hočeš tudi malo mleka, nazadnje žličico moke, ukehaj kakor navachie žličnjike. Ocvrti krompirjevi roglički. Naredi dobro krompirjevo testo. Zreži ga na koščke ter napravi rogličke (kifefčke), ali pa razvaljaj in izreži oblike. Povaljaj vsak rogliček v raztepenem jajcu, kateremu si prilila malo vode in kruhovih drobtinicah ter ocvri na dobro raz-paljeni masti. Krompirjevo testo. Skuhaj tri do štiri krompirje, olupi in zribaj jih ter osoli, pridaj malo surovega masla, dvo jajci in toliko moke, da se naredi testo. Ocvrte rogličke lahko daš k mes:u na mizo. Kruhovi cmoki. Zreži bel kruh na kocke, polij ga z mlekom v katerega si vtepla jajca in pusti, da se napije. Potem ga zabeli z raztopljenim surovim maslom ali slanino, malo osoli, dobro premešaj, moke pridaj le toliko, da se cmoki ne razkuhajo, ko jih daš v vrelo in slano vodo kuhati. Sirovi cmoki. Zreži kinih na kocke, polij ga z mlekom v katerega si ume-šala nekaj rumenjakov in kisle smeta- ne, to pusti pol ure, da se kruh napije. (Potem raztopi nekaj surovegajmasla in \ ga vlij na kruh. Sir razdrobi ali zribaj, umešaj mu tudi kak rumenjak in vse skupaj zmešaj s kruhom. Iz beljakov naredi sneg ter tudi .narahlo vmešaj. Moke daj le toliko, da se cmoki ne raz-kuhaio. Zato je vselej dobro enega d jati za poskušnjo kuhati, ako se razkuha, pridaj še malo moke. : ehovka. Naredi shajano testo, kakor za potice. Med tem ko shaja, daj v ra: beljeno mast zrumeniti drobtinice. ^ t je testo shajano, ga razvaljaj in ponr. :i s shlajenimi drobtinicami, ako hočeš tudi lahko potreseš s cverkami, posuj malo s sladkorjem in cimetom, zvij, kakor navadne potice, daj v model, ki si ga z maslom pomazala in droi 'nicami potresla, pusti še enkrat shajati in dobro speci v peči ali pečici. i>cvirkovca iz vlečenega testa. Naredi navadno vlečeno testo, kakor za jabolčno gibanico, v testo lahko daš mc- samega beljaka celo jajce. J . ma sira, eno osmino surovega ma n eno osmino kilograma moke. Sur^ •» maslo najprvo dobro z nožem zme. 'M z moko, potem pridaj zrlbani ali lačeni sir, iz tega dobro zgneti tes n pusti na hladnem tri ure, da se vleži Ko je vležano, razvaljaj na deski za ? 'cvi hrbet debelo, razreži na čve-teroit mike, pomaži s poljubno mezgo (vki anim sadjem) in pec; pri lahkem ogli v pečici, da postanejo zlatoru-mer ndlovi narastek z zgoščemm nc: { dekagramov stolčenega, pre-šejar a sladkorja umešaj s 6 rumenjak ako dolgo, da se peni, potem pridaj - 1 limone in malo sladkorja z var ■ jevim duhom, k tem primešaj 14 deka ramov olupljenih, zrezanih man-delnov in narahlo sneg šestih beljakov. Daj testo v obliko, ki si jo namazala s surovim maslom in potresla z moko ter peci pri lahkem ognju v pečici pol ure. Ko jp narastek pečen, ga polij z zgoščenim vinom. Toliko ga zadostuje za šest oseb. Zpoščeno vino. V četrt litra belega vina daj šest rumenjakov in tri žlice stolčenega sladkorja. To mešaj na štedilniku ali v posodi z vročo vodo, tako dolgo da postane gosto in se peni. Mandlovi polžki. 6 beljakov in 25 dkg =tolčenega in presejanega sladkorja toki s šibico v kotličku na ognju v vroči vodi tako dolgo, da se naredi sneg ki se v oblike vliva. Potem vzemi kotliček iz vode in tolci naprej, da se sliladi. V hladnega vmešaj 15 dkg olup-Ijen'h na rezine zrezanih mandelov. Z žlico in nožem napravi polžke na obla-te in daj v pečico sušit. Гогабке, Mešaj 14 dgk surovega masla tako dolgo, da se peni, prideni dva rumenjaka, 4 dekagrame stolčenega sladkorja in 17 dekagramov najfinejše moke. To tako dolgo mešaj, da postane gladko testo. Potem naredi male krogljice, vtisni na sredo s prstom luknjico, pomoči v beljak in v drobno zrezane, olupljene mandeljne, polagaj na pleh, ki si ga z maslom pomazala in z moko posula, peci pri lahnem ognju, da postanejo lepo rumeni. Ko so pečeni daj v vtisnjeno luknjico malo mezge. □СЗСЗ^аСЗСЗСЗаСЗЕаСЗСЗСаСЗСЗП o—-^---:-D ° Zdrauge g ааспаасапсрдаЕрао Zdravstvena navodila pri jedi. 1. Ne jej prehitro! Vsako jed dobro žveči v ustih, da se zmeša s slino, ker drugače je jed težko prebavljiva. 2. Ne jej prevročih jedil! Z vročo jedjo si pokvariš zobe in želodec. 3. Po težkem delu ali naporni igri malo počivaj, potem šele sedi k mizi. Tudi takoj po jedi ne hodi na težko delo. 4. Red in zmernost naj vladata pri tvojih obedih. 5. Med jedjo ne pij veliko. Pijača razredči želodčne šoke, ki potem zgubijo pravo moč. 6. Preslana jed, ali jed, v kateri je veliko začimb, kakor popra, paprike, klinčkov in drugih, ne koristi nikomur, škoduje pa otrokom. Taka jed vzbuja žejo in slast do alkoholičnih pijač in škoduje živcem in ledicam. 7. Pri jedi jej kruh, posebno, ako je jed zelo mastna. Nikdar pa ne jej svežega, ali celo gorkega ali plesnji-vega kruha. 8. Ne jej jedila, o katerih veš, da ti škodujejo. Noša galoš. Zelo primerna in zdrava, posebno za mokro vreme je noša galoš, to je črevljev iz kavčuga. Galoši postanejo lahko zdravju škodljivi, ako jih imaš cel dan na nogi, zato jih takoj sezuj, ko stopiš v gor-lto sobo. Še bolj nezdravo pa je nositi jih doma namesto copat. Ostro kamenje včasih kaj hitro naredi luknjico v galoše, take luknjice lahko sama popraviš in sicer na sledeči način: odreži košček srednjedebele-ga kavčuga ' z ostrim mokrim nožem. Pomoči mesto, ki se ti je raztrgalo in kavčug s terpentinovim oljem ter položi kavčug pod luknjico. Potem obteži dotično r- "sto celi dan, da se kavčug prime galoša. Uporaba starih zimskih klobukov. Kogar rado pozimi zebe v noge, si na jako priprost način lahko napravi tople podplate za čevlje iz starih nerabnih klobukov. Da izgubi klobuk svojo obliko, ga par ur namoči v mlačno milnico, kateri si pridjala malo sode. Potem ga iz-peri v čisti vodi, posuši na štedilniku in zlikaj. Iz debelega papirja ali še bolje Is lepenke si izreži podplate, katere potrebuješ, namaži jih z gorkim lepom (li-mom) in pritisni na klobučevino, da se prav dobro sprimejo s klobučevino, moraš obtežiti in počakati, da se po-suše. Ko so suhi, jih zlikaj na onj strani, kjer je klobučevina ter izreži. Ko nalepiš prav tako na drugo stran podplatov flanele ali loden, jih zlikaj tudi na tej strani, zopet izreži in ob-šij. Tako narejene podplate vtakni v čevlje; zlasti za občutljive noge so ja-> ko umestni. p! miekarstuo g SESTAVA MLEKA. Naši gospodinji ne zadostuje, ako ve, kako vpliva dobra ali slaba krma, način krmljenja, vpliv paše, dobrega, zdravega, svitlega hleva in snaga na pridobitev mleka. Spoznati hoče tudi sestavo mleka, in sicer vsled tega, da ji bode mogoče mleko v gospodinjstvu pravilno izrabiti, izdelati iz njega okusne izdelke in je varovati, da se ne bode pokvarilo. Gospodinja, katera pozna sestavo mleka, bode gledala na največjo snago ne le pri molži, ampak tudi pri posocU in shrambah. Hitro po molži bode mleko precedila, je ohladila in shranila ti snažno posodo v zračne prostore. S pinjenjem bode imela največje veselje, ker je z mlekom, s smetano pravilno ravnala. Pinjenje ji bode le v zabavo, ne pa za pokoro, kakor se izražajo nekatere gospodinje, ki piniti ne znajo. Natančno v določenem času, kakor je potrebno in pravilno s popoln no gotovostjo, bode lahko določila naprej, koliko časa bode pinila, da bode vso maščobo izvlekla iz smetane. Izur-. jene gospodinje bodo že po glasu pi-< nje poznale, kedaj je zadosti vpinjeno. Ko odpre pinjo, ji pride nasproti lep vonj in živa barva vpinjenega masla, kar jo razveseli na prvi pogled v pinjo. Prijetni okus masla pa še pomnoži njeno veselje in pospeši prodajo istega. Ali ni to prijetno, ako gospodinja ve, koliko časa potrebuje za pinjenje, ko* liko za sirenje; vse delo ima lepo razdeljeno in le tako je v gospodinjstvu mogoč gotov red. Gospodinja ima vajeti v rokah, s katerimi vodi svoje gospodinjstvo. Vajeti mlekarstva pa je znanje sestave mleka, katero mora poznati, ako hoče uspešno delovati v mlekarstvu in izdelati le fine j še izdelke. Mleko je tekočina, katera se prideluje v mlečnih zlezah vimena krav, koz in ovac, in sicer potem, ko so dosegle spolno starost in so porodile mladička. Mleko je od narave namenjeno le mladičkom, in sicer toliko časa, dokler ne morejo prebavljati navadne hrane. V sebi ima vse tiste snovi, katere potrebuje žival v prvi mladosti za svoj življenjski obstoj, rast kosti, metu sa in tvorbo gorkote, ki je v živalskem truplu. Ako bi mleko dalje časa kuhali, bi vsa voda izpuhtela in ostala bi neka bela suha tvarina. Mi pravimo, da obstoji mleko iz vode in suhih snovi, in sicer 87 5 odstotkov vode in 12 5 odstotkov suhih snovi. Voda je zato v mleku, da se suhe snovi v mleku razstopijo in razredčijo in so tako bolj prikladne za uživanje, obenem pa se tudi lažje prebavijo. V suhih snoveh pa so zopet posamezne redilne snovi, katere so jako važne v gospodinjstvu. Mleko obstoji iz 87 5 odstotkov vode, 3-5 odstotkov maščobe, 38 odstotkov sirnine, 07 odstotkov beljakovine, 4-75 odstotkov sladkorja in 0-75 odstotkov soli. Skupaj torej 100-00 odstotkov snovi. Vsaka posamezna snov ima svoj poseben pomen v mleku. Kakor je voda potrebna, da vse te snovi raztopi ali razredči, ravnotako je maščoba ena najvažnejših snovi v mleku, ker se izdeluje iz nje surovo maslo. Iz sirnine izdelujemo raznovrstne sire. Beljakovina je važna redilna snov, ako se povžije. Mlečni sladkor naredi mleko sladko in okusno, obenem je tudi jako redilen. V mlečnih soleh je apno in fosforova kislina, ki je potrebna za rast kosti. Vse te snovi so jako važne, zato je potrebno, da vsako teh snovi natančnejše ogledamo. HLEV kolikor toliko vpliva na' mlečnost krav. Svetloba je molznim kravam nujno potrebna. Posebno solnčna svetloba blagodejno vpliva na truplo molzne krave. Vse delovanje celega trupla je živahnejše, kri se močnejše pretaka po žilah in vsled tega se tudi prideluje več mleka v vimenu. Zato naj se pri zidanju novih, kakor tudi pri popravi starih hlevov napravijo kolikor mogoče velika okna, skozi katera prihaja dosti svetlobe. Kravji hlev mora biti tudi pobeljen, najmanj enkrat v letu. Pobeljen hlev ni le bolj svitel, ampak tudi bolj zdrav, ker belež razne kali bolezni pomori. V hlevu mora biti tudi dosti svežega zraka, kateri naj prihaja skozi dobre ventilacije, odhaja pa ravno tako slab zrak in plini, ki so molznim kravam škodljivi. Ako je dosti svežega zraka v hlevu, krave krmo boljši izrabijo in dajejo več mleka. • Skrbeti je pri kravah za dobro nastiljo, katera pripravi kravam mehko ležišče, obenem pa popije mokroto in veže nase pline, ki so škodljivi. Na cementiranih stajah naj se napravi pri kravah lesen pod, da se ne bode bati pozimi prehla-jenja ali vnetja vimen. Vrt pozimi. Je pa davi slanca padla na zelene travnike, je vso travco pomorila in vse žlahtne rožice. Pust, prazen, brez cvetja, brez zelenja stoji vrt. Usehlo je cvetje, odpadlo je listje! Brez življenja, kakor na grobišču! Slekle so cvetice svojo prekrasno obleko in se vlegle k počitku za zimo. Otresli so iz sebe drevesa in grmiči svoje zelene suknjiče in stoje gola! Povezala sem grmiče z vrbami, da jim sneg ne polomi vej. Pograbila sem odpadlo listje in ga dala na gnoj, ker rad se zaredi mrčes v njem, katerega se je težko znebiti pomladi in ker škoduje drevju, grmičevju in cveticam. Cveticam je pa treba pripraviti postelje za počitek in odejo zoper mraz. Za vrtnice sem skopala globoke jame, da krone prostorno ležijo, jih pokrila s prstjo in z odpadki, ki se po-bero po vrtu. Vrtnice, ki pa stoje na osredkih in jim ni mogoče skopati jame, sem zakrila s smrekovimi vejami. Nageljne, kar jih prezimi pozimi na prostem, sem pokrila z gnojem in listjem. Imam dvoje vrst nageljnov, kateri se mi dobro obdrže. Prvi so tisti drobni z roža-stim cvetjem, takozvani »Binkoštni«, cveto koncem maja in prav prijetno diše. Drugi so beli, polni in cveto v prvi polovici junija. Kar je pa drugih poletnih nageljnov, sem pobrala v lonce in znosila v klet, da prespe in ne poze-bejo. Zgodaj pomladi pa jih ponesem in posadim po vrtu. Nagelj ni preveč občutljiv za mraz. Georginam sem izkopala korenine in jih spravila v klet na suh prostor. Pozebsti ne smejo. Čebulje rdečih, rožnatih, rmenka-stih in pisanih 1 il i j (gladiole) sem pobrala iz zemlje in spravila na suh prostor. Kane sem izkopala iz zemlje tako, da se jih drži prst, ki se.ne sme popolnoma posušiti pozimi. Bele lilije sem razdelila in presadila; tako tudi narcise. Na novo sem pa nasadila hyacinte in tulpe. Za te dvoje sem dobro prerah-ljala zemljo, pomešala z drobnim peskom in pognojila s preležanim gnojem. Čebuljce, katere sem naročila iz Ho-landskega, sem posadila 7 do 8 cm globoko in 12 cm vsaksebi. Pokrila sem jih precej dobro z listjem in drugimi odpadki vrta. Aprila že cveto in silno prijetno diše. Razdelila in presadila sem tudi trobentice, marjetice in šmarnice. Toliko o cveticah za danes. Zelenjad v zgodnji pomladi. Leno in počasi kopni sneg. Nikamor se mu ne mudi, menda ne ve, da smo se ga že prav pošteno naveličali in da srčno želimo naj odide! Ti pa ljubo, zlato solnčece, ostani pri nas, odstrani sneg in segrej zemljo, da jo bomo mogli rahljati in gnojiti, pripravljati gredice in sejati zgodnje zelenjave! Zato pa, kakor hitro je zemlja toliko osušena, da se more obdelovati, pripravi gredice za setev! Vrt za zelenjad naj bi bil kolikor mogoče blizu hiše, da lahko in kitro dobiš, kar potrebuješ. Oddeli si poseben prostor za zelenjad, ki naj bo obrnen proti solncu in zabranjen severnim in severovzhodnim vetrovom. Ostra burja in sever nista v nikaki prijateljski zvezi z mehk^ sočno zelenjavo. Razdeli odločen'i prostor v vt;čjo in manjše oddelke. Te oddelke ogradi enakomerno s ploščami ali debelim kamenj em, da se ti zemlja ne posipa. Najboljša ograjar^je takoimenovani lla-bor, ki se dobiva v velikih jamaih, kjer kopljejo pesek, v jarkih in globoko v zemlji, ko kopljejo kanale. Med to kamenje nasadi barokce, ki Ti v kratkem času zakrije, kakor zelea prt* kamenje. Ako se Ti preveč raaraste, nimaš nobene težave z odstra»ifcvijo, ker ima plitve korenine. Nekateri grade tudi z rušami, te se preveč razmnože, globoko ukoresii-nijo, tako, da Ti kmalu zrastejo do srede poti in gredice. Najlepša »graja je seveda zimzelen (fušpan). Če ga lahko dobiš, ogradi z njim svoje gredice. Prime se rad, nasade se kar odU rezki precej globoko in precej gosfco ob krajeh. Zalivati se pa morajo prav obilo, vsaj v začetku. Ko si tako egri-dila in posadila, za^ni jarčiti ia gnojiti. Jarči globoko in dobro pognoji! Najboljši je goveji gnoj; dober je tudi konjski, ovčji ali svinjski. Nokar^rirn zelenjavam in nekaterim cveticam, se prilegajo kurjevci O tem pozneje. Zemlja ne sme biti pretežka ilovica in ne prepeščena. Ako imaš pretežko ilovico, izboljšaj jo s tem, tfa na* voziš cestnega blata in blata iz eestnili jarkov. Ako pa imaš prepeščeno zemljo, navozi ilovnate prsti. Te t vari ne enakomerno razmeči in raztrosi po površju in dobro zmešaj z vrtno prstjo! Ko imaš vse dobro zmešano, prerah-ljano, pognojeno in z grabi jami tepo zravnano, odloči vsaki zelenjavi svoj oddelek, odloči tudi prostore za cvetice. Oddelki naj bodo široki eden m pol ' metra do dva metra. Med oddelki pa prehodi in poteptaj zemljo po z vrvico zaznamovani smeri. Tudi voda za zamakanje naj bi bila blizu vrta. Zakaj ob suši ne nspe-va zelenjad in ne cvetice. Kjer ni blizu potoka ali vodnjaka, tam skoplji veliko jamo, da se v njej nabira efežnica in kapnica. Zdaj imaš vse, gredico in vodico, Zelenjad pa naseješ in nasadiš) Navadno vrtno solato, takoimenovano berivko, naseješ že lahko koncem meseca svečana ali začetkom marca. Nasej kolikor mogoča redko. Čim bolj je pognojena zemlja, tem lepša bo salata. Preprezi gredico» s sukancem, kakor je navada pri koruznih poljih, samo bolj gosto. Vedno lačni vrabci se kaj radi povabijo sami v goste mlade nežnozelene salate. Salata se seje večkrat v presledkih treli ali štirih tednov. Zalivanje z gnojnico po dežju pospešuje njeno rast. Semena lahko nabereš v jeseni sama. Najna-vadnejša in najzgodnejša je- poletna glavnata salata, dobra je ledenka in postrvka, ki je najstanovitnejša. Spinačo nasej začetkom meseca svečana v dobro' obdelano in pognojeno zemljo. Setev se ponavlja kot pri salati. Požrešni vrabci se tudi mlade špinače ne branijo, zato jim pa Ti zabrani prijateljske obiske. Seme dobiš pri vrtnarjih in v trgovinah. Korenje zelo dolgo ne skali, zato ga lahko vseješ precej, ko se je zemlja toliko usušila, da jo je mogoče obdelati. Če ga pa pred setvijo namočiš v mlačno vodo kake 2—3 dni, ti skali veliko preje. Seme pomešaj z drobnim peskom ali pepelom, da se Ti ne sprime in da ga ložje razseješ. Za kuhinjsko rabo nasej kratkega rdečkastega. Greda naj bo dobro pognojena in prerahljana. P e t r š e 1 j uspeva bolje v rahli peščevni, kakor težki ilovnati zemlji. Med rastjo ga pridno okopavaj in plevi. Čas setve je konec svečana in začetek sušca. D r o b n j a k (šnitleh) uspeva le v prav dobri vrtni zemlji, ljubi bolj močo kot sušo, zato mu pridno zalivaj. Če mu pognojiš prav dobro s kurjeki, katerim primešaš saj, ti bo poplačal trud s primerno rastjo. Razmnožuje se, da se stari šopi razdele in presade 15—20 cm vsaksebi. Mraz grahu ne škoduje, zato ga nasadi precej, ko si pripravila gredice. Sadi se kakor fižol v 6—7 cm globoke jamice, kakih 30 cm vsaksebi. Pri sajenju poteptaj prst, da se Ti grah ne vzdigne in ne pride na površje. Graha je več vrst: nizki, srednje visoki in visoki, tudi se razločuje luščeni in oni v strokih. Luščeni je zgodnji. Srednje visokemu in visokemu moraš dati veje v pomoč. Sadi se v presledkih štirih do petih tednov. Za seme ga pusti do-zoreti, seveda samo najboljše vrste. V grahovo seme se Ti zelo radi zarede majhni komaj 5 mm veliki grahovi kukci ali molji, ki mu zvrtajo luknjice in mu tudi sicer škodujejo. Za odstranitev tega nadležnega mrčesa naredi sledeče: par ur pred saditvijo razgrej grahovo seme do 50° C., pri tem molji poginejo, grahu pa nič ne škoduje. Priporočljiva je tudi žvep-ljena ogljenina. Pomešaj grah v dobro zaprtih škatljah z žvepljeno ogljenino kakih 10 minut. Mrčes Ti pogine, semenu pa ne škoduje. Naše cvetice. Pozimi pa rožice ne cveto, Dekle, kaj pa za pušeljček bo? Pušeljček mora bit zelen, plav, Ko boš slovo jemav. Pa ne samo zelen- plav, tudi belo-rdeč in višnjevo-rmen in še več. Da bo pa res tak in še lepo dišeč, treba poskrbeti in pripraviti sedaj. Najboljši čas presajevanja in razmnoževanja je konec meseca svečana in cel sušeč. Takrat so lončnice še v zimskem mirovanju. Presejaj takole: Pripravi si nekoliko večji lonec. V lonec deni na odprtino črepinjo in na črepinjo dobre lončne prsti. Obrni lonec cvetice, ki jo hočeš presaditi in trkaj nanj, da se prst odloči. Ko dobiš koreninčni klopčič, odstrani oprezno prst iz tankih koreninic na močnejših Jo lahko pustiš. Kar je slabih, bolnih koreninic odstrani. Zdrave koreninice so bele, bolne pa rjave. Zdaj napolni lonec s prstjo in jo sproti stlači in pritiskaj na korenine. Dobro zamoči in priveži količek, če treba. Kakih 14 dni postavi lončnico na hladno v senco. Preveč zalivati ni dobro. Najbolj priprost način razmnoževanja je s potaknicami ali kakor pravimo s cepljenjem. Nareži od cvetlice, ki jo misliš razmnožiti mladike lanskega leta. Odreži tako, da bo imela mladika 3 do 5 očesc. Utakni mladiko v lonec ki je napolnjen z dobro prstjo pomešano s prav drobnim peskom (sipo), tako, da bo gledalo eno očesce iz prsti. Prst dobro zatisni k potaknici. Zamoči in postavi v senco. Zalivati ne smeš pozabiti! Če ti požene zelenje, je znamenje, da je bilo tvoje delo uspešno. S potaknicami se razmnožujejo skoraj vse cvetice lončnice. Zdravje. Zobje. Slabi zobje in zobobol je večkrat posledica zanemarjenja zob. Navadno pride kes prepozno. Zobe moramo snažiti vsaki dan vsaj jedenkrat s krtačico in vodo, ako krtačice nimamo, lahko odrgnemo zobe s trdo rutico. — Jedila, katera ostajajo v ustih med zobmi, začno gniti. Glivice, ki nastanejo, povzročijo gnilobo zob in neprijeten duh. Za izplakovanje ust se zelo priporoča sledeče priprosto sredstvo, s katerim uničimo glivice in ohranimo zobe pred gnilobo. Vsak večer se moramo iz-plakniti usta z raztokom kuhinjske soli. Navadna žlica soli zadostuje za kozarec vode. Лко se komu polna žlica soli preveč zdi, naj vzame iz početka le pol žlice, potem vsaki dan malo več, tako da se privadi na množino, katero se priporoča. Zelo škodljiva zobem so prevroča ali premrzla jedila. Tudi škoduje zobem hitra prememba vročih in mrzlih jedi. Ne dopuščajte, posebno otrokom, na vroča jedila piti mrzlo vodo. Razgreta vrlina plast zoba poči, ako pride na njo mrzla voda, in ravnotako nasprotno, kakor poči mrzla steklenica, ako prehitro vliješ vanjo vročo tekočino. — Zelo škodljivo je grizti trde reči, kakor: orehe, lešnike, pregrizti nitko pri šivanju, namesto jo odtrgati. — Otroci naj se že v zgodnji mladosti privadijo čistiti in varovati si zobe. Apno v očesu. Silno bolestno je, če nam pride anno v oko. Bolečine bi se zvišale, ako bi hoteli z izpiranjem j mrzlo ali toplo vodo odstraniti apno, Dobro pa je poškodovano oko umivati s cukrovo vodo. Apno se združi s cu-krom in postane popolnoma neškodljivo. Kako ravnati z razpokanimi rokami? V jeseni in pozimi nam pogostokrat razpokajo roke, posebno ako pri-< demo z mokrimi rokami na veter in mraz. Običajno sredstvo zoper razpo-kane roke je glicerin. Dobro je roke umiti in še malo mokre namazati z glicerinom. Drugo čistejše sredstvo je 'limonin sok. Takoj po mazanju sicer malo zaskeli, a to kmalu pojenja, koža se utrdi in tako hitro ne poka. Kuhajte! Pražite! Pečite! "Jomstuo za popolno narauno čistost tn najfinejšo fcafcouost daje samo beseda lečiini masti „TERES" da se prednost pred useml konkurenčnimi znamkami. vseh vrst Viljem Lovvbeer Dunaj I L/2, Aspernbruckengasse 3. a 12J adnjič sem bila pa že tako slaba," mi je tožila sosedova Meta, „da nisem že dva dni ničesar jedla Najbrže sem se bila nekaj prehladila, pa sem morala kar v posteljo. In tek se mi je popolnoma ustavil. — Ali bi malo juhe, so rekli mati. — Ne! sem dejala. — Ali pa malo mesa? — Tudi ne! — ДН pa malo mleka? — Tudi ne! — Pa čaja? — Tudi ne! Ampak veste mati, kaj mi napravite, da mi bo dišalo? Malo kave, pa seveda s KolInsllD feaoSnsi prliiSSSlO — drugačne ne maram! — to bi pa rada pila. — Zakaj pa ravno s Koiinsko -kavino primesjo? pravijo mati. — O mati, da tega ne veste! Ali ne veste, da je samo tista kava dobra, kateri je pridejana Kolinska kavina primes? Da, samo Kolinska kavina primes in nobena druga, da kavi šele pravi okus in pravo barvo. In kar je prav posebno veliko vredno — КоЗШ5];П кашш primes je naprodaj O korist Otaelsslm SlOliencem. Veste, mati, to se tisti Slovenci na mejah, na Koroškem in na Štajerskem, ki so že čisto blizu Nemcev, in Nemci bi jih radi potujčili, to se pravi, radi bi jim vzeli njih slovenski jezik, da bi potem tudi Slovenci samo nemško govorili. Ti Slovenci se pa temu na vso moč upirajo, pa čem bolj se upirajo, tem bolj pritiskajo Nemci nanje. Naša dolžnost pa je, ker smo vsi enega jezika in enega naroda, da priskočimo onim Slovencem na pomoč. Zato, da jim pomaga, se je ustanovila „S!®IgHSi$a Straia"; ta pa za svoje delovanje potrebuje denarja. Kje naj ga dobi? In vidite, mati, „Slovenska Straža" je stvar tako napravila, da se v korist tem obmejnim Slovencem prodaja Kolinska kavina primes". Torej, če je nimate doma, pa pojdite takoj v trgovino in zahtevajte „Koiinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem" in pazite, da bo na škatlici pežaf „SlOOSmike StraSe". — Tako sem dejala materi in kmalu sem imela pred seboj skodelico prijetno dišeče kave. Ta mi je šla v slast! Saj ni čudno. S „Koiinsko kavino primesjo" gre kava vedno vsakemu v slast, kajti, če nimaš teka in ti nobena jed ne diši, je ta kava najboljše sredstvo proti temu. Nobeno drugo ga ne dosega. To sem sama že večkrat okusila in zato vsem priporočam: Uradne ure otl 8. rano do 7, uro zvečer Ustredai banka еезкусћ sporitelen Osredn. banka Čeških hranilnic, Podružnica v TRSTU Plazza del Ponterosse 3. Vloge na knjižice: 47Д, Premijne vloge: 57o Viogo v tekočem računu In vloge fiksno najugodnejže. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 52 l - Oddelek za vadite in kavci/e. — Uradne ure od 8, rano do 7. ure zvcfcer. • II 15 M Ш1 iz kovanega železa. V izgotovljenem stanju po-cinjene v ognju. Avto-geno zvarjene. Nikakega rjavenja. Se ne zlomi. Velika stalnost in lažje ter priročneje kot enake sesalke. Največja dela-zmožnost: dviga v treh minutah 900—1200 litrov ШоМср., 230 Frankenberggasse 4/144. X 112 dajo moji najnovejši fonogrefi in gramofoni, ki delujejo bicz napake. Iste pošilja po najnižjih tovarniških \ ,:h c. in kr. dvorni založnik Jen Konrad v Bruxu št. 1383 (Češko). Fonografe z 2 valjema K 9-—. Gramofone z najnovejšima komad. K *2 —, 26 —. Zahtevajte mi>) bogato ilustr glavni cen k s s < O slikami z stcuj in poštnine prosto. Pošiiia po povzetju. — Ni: ak rizikol — Zamena dovoljena. I , želsznato JGna-Vtno j Higienična razstava na Dunaju 19C6 Državno odlikovanje ш častni diplom it zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva esceniom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Večkrat odlikovana. M 7000 zdravniških spričeval. jj , c. In kr. dvorni 'dobavitelj TRST-Barkovije. = W'nk!or-j0vi kĐvoeoi iz Ш,шШ kovcegl intorSie. Zaifzni kovtsgh zgibalni kovčegi, kovceni za čevlje In kiabake, torbe iz usnja, kovčegi i. tori).: s pripravo za potov, poireb-Sčinc ali Lrczn e. ЗШШ1 spec. za kovcege Sunaj I., Hinimeipfartg. 7. Telefon 8207 iuuslr. cerikiza-itonlin franka. Keprekcsno! Za-konilozajamSeno Tečna poslrežba. bo 20 s svojimi 185 cm dolgi, i otja Uirnl lorelc-JsM.r.I in mi. k< sem j li dobita po 14mes?čni ribi po-made, ki sem jo iznašla s1 ma To je edino sredstvo proti jzpedenju las. z» njih rasi n nege v&nie, za ojačitev l;isisč , r rt moti ih i-repko pospešuje ras brade in ze po Icaiki dobi da e msem m brad! naravni ble&k in polnost in jih varuje pred prezgodnimi osKenJem do najvišje starosti. Lonček st ne: 2 K. 4 K, r> 1 n lO K. Po pošti se po-šilia vsak dan pn svetu s poštnim povzet'em ali uer.ar nap ej iz ivornice. Ana Csillag Dunaj L, Eohlmarkt 11. kamor je nrs'avljati v?a !• ročiln B° i