Volume L. — Letnik L. JAVA V SMRTNEM BOJU JAPONCI SO BAJE ZAJELI BATAVUO, GLAVNO MESTO JAVE. — TUDI DRUGA MESTA SO PRED PADCEM. — VAŽNA ŽELEZNICA JE BILA PREREZANA Balkanski narodi razburjeni Nemci se pripravljajo na veliko pomladansko ofenzivo. — Nove armade se zbirajo na Madžarskem in Romunskem za boj proti Rusom. Na tisoče Japoncev ubitih Ko so Amertkanci napadli japonske ladje v Subic prešli vu, je bilo ubitih več tisoč Japoncev. Vojni department naznanja,}-- šla raujej«> Bolgarski v>o evropsko Turčijo z I«t:iiul)ulom, starim Carigradom. In tako danes v Sofiji v hotelu Grand, ki je sroon-č<* (političnih razgovorov, razpravljajo diplomati, dijaki in drugi, ki se zanimajo za politiko, o bližajoči se vojni z Turčijo. Bolgarska fašistična organizacija "'Racioi" je naenkrat o-živela in razdeljuje med ljudi zemljevid, na katferem je v bolgarskih mejah tuscli cesarsko mesto—Ca r igrati. Bolgarsko Časopisje je pred enim mesecem proslavljalo prvo obletu ico prijateljske pogodbe med Bolgarsko in Turčijo, toda bolgarski narod pri tem ni kazal nikakega navdušenja, kajti znano je, da se Bolgari ne marajo bojevati z Rusi, ker so njihovi slovanski ■bratje, pripravljeni pa so iti v boj proti Turčiji. Zračni napad na japortski otok Japons&a vlada uradno naznanja, da- je 30 sovražnih aeroplanov napadlo japonski otok Minamitori Shira, 1200 milj od Tokio. Ubitih je bilo 8 oseb in pogorela je ena hiša. Japonski aeroplani so takoj poleteli proti njim hi vnel se jc vroč boj, tekom katerega je bilo u-ničenih 7 sovražnih acropla-nov, ostali pa so pobegnili. Iiaja okoli 900 milj od ameriškega otoka AVake, ki so ga pa Japonci takoj v početku vojne po hudem boju zasedOi, in 3000 milj od Honolulu na Havajskih otokih. Angleži iz Sungapura v Avstraliji _ V neko pristanišče v Avstraliji je dospel jangleški to vorni parnik, ki ima prostora samo za 12 potnikov, z 2500 vojakov, žena in otrok iz Singa-pura. Na vožnji je mali parnik lia- NAPAD NA MALTO Angleški radio je naznanil, da so sovražni aeroplani včeraj celih 36 ur bonibardirald Malto. Radijsko poročilo pravi dalje: "Včeraj so bili trije napadi, toda naši Hurricanes so prišli navzlic velikemu številu Mes-serschmidtov še dobro rz boja. En Messerschmidt je bil uničen, trije pa poškodovani. Protizračm topovi so uničili en Messserschmidtov in en Jun-kerjev a-eroplan .Nekaj ljudi je bilo ubitih, povzročena škoda pa je biLa majhna. ČETRTA NEMŠKA OBRAMBNA ČRTA Iz Kirb>cva> prihaja poročilo, ki pravi, da se nemške u-trujene armade umikajo na celi severni in osrednji fronti- in da so naglo pričele že graditi četrto obrambno črto, ki je dol-pra 450 milj in teče od Baltika pa do Slovaške in precej daleč od stare ruske meje. Politični komisar J. L. Ka-rotika je rekel, da rdeča arma-ia napreduje na vseh frontah, na nekaterih krajih celo hitrejše, kot pa je prodirala nemška armada v juniju m novembru. Karoibka pravi, da so Nemci svoje drage oklopne divizije že umaknili za tretjo obrambno črto ob osrednji iin severni Fronti in s^e naslanja na Smolensk, 250 milj zapadno od Mo- padlo 90 japonskLh aeroplanov in zadele so ga tri bombe, ki so ga samo poškodovale. Ubitih pa je bilo 12 oseb, 25 pa ranjenih. Čankajšek se je vrnil General Cankajšek se je vrnil s svojega obiska v Indiji v Čunking ter je takoj pričel konferenco z generalom Jo-sephoni W. Srtifhvellom, ki je wwftj prisei - T-posebui misiji za predsednika Roosevelta. h-H-- Kje je vojna? Poročevalec je iz Bata v i je na Javi brzojavil londonskemu listu "Star'' naslednjo poročilo. '' Hej, mož, kje pa je vojna ?'' me je na nlici nekdo ogovoril in ko se ozrem, vidim dva neobrita in utrujena ameriška pilota. "Izstreljena sva bila v bitki pri Bali," je nadaljeval pilot, "in sva ptevala na /breg, potem pa sva s čolnom prišla na Javo." NORVEŽANI SE ODKRITO PROTIVUO NEMCEM Ko so nemške zased ne oblasti ukazale plrebivaJlcem mesta Rod ra-ka, da gredo na trg poslušat nemško vojaško godbo, je prišlo le mak) ljudi. In kot kaže slika, so nekateri tudi obrnili hrbte Hitlerjevim podrepnikom. i skve. Četrta obrambna črta teče skozi baltske države in skozi Poljsko do Slovaške. RUSI ZAVZELI JUHN0V Ruska kavalarija silovito napada Nemce Solciji. — Uspehi na več točkah fronte. pn Včeraj so Rusi zavzeli Juh-nov, ki je bil glavni steber nemške obrambe v predelu Ržev-Vijaizrna-Dorogobuž. Na tem kraju so se neprestano bili vroči boji že dva tedna in Nemci so se preti močnim ruskimi pritiskom vedno počasi umikali. S tem so Rusi pričeli močno ofenzivo, ki ima namen prodreti do "Smolenska. Radio Moskva naznanja, da je včeraj v svojem devetem dnevu bitka •za Starajo Rušo zavzela mnogo večji obseg, ko so Rusi pričefld proti mestu dvojno ofenzivo. Ruska kava-lerija je s svojimi silovitimi napadi prizadela nemški 17. irt-fanterijski divieiji pri Sotciju težke izgube. . Nemci so na svoji severni fronti napravili precej velikih izpretnemb. Prestavili so mnogo svojih divizij ob fins-ko-ru-ski meji. Fincem so tudi1 pre- Avtomobilskih obrocev ne bo dobiti Leon Henderson je senatnemu vojnemu preiskovalnemu odboru pavedal, da ni niti enega funta surovega gumija ve<č -za nove obroče za avtomobile, katerih je v 'Združenih državah 30,000,000 za privatno porabo. Henderson, ki je ravnatelj za civilne zaloge in član odbora za vojno produkcijo, je re-jkel, da je preiskava dognala, da ni na razpoiago za privotno porajbo niti enega funta gumija •an- nove cbroče ali pa za "kamenine gpbe". Pri tem je Hendersona predsednika odbora senator Truman prekinil in ga vprašal, ta.i je to "kameljina grba". "To je trgovska znamka za irumijevo krpo, ki je bila prilepljena na raztrgan obroč," je odvrnil Henderson. Mornarica prevzela tovarno Ker je prišlo do spora zaradi plaiče, so delavci pri Marine Construction Co. in Camipbell Machine Company v San Diego, Cal., zastavkali. Te dve tovigrni gr-vl^e za vojno mornarico polurn' -r mill in ladje za patrolno s a:'.' ■>. * ■ ' ■ S SB (jtJUAO JNAKOJJA 12*^11101:1 I 1 ^^^ mUJ la mrtiil , i, | ^W _____ delavcev-y Ameriki. i \ zt Citajte, Var Vm iamfli n , i, Telephone: CHcUea 3-1242_Beetcred mm Seeood ci— Matter September 25th, 1949 at the Post Office » New York. N. Y„ under Art mi tongnm ml kUnk - No. 46 — Stev. 46 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 6, 1942 — PETEK, 6. MARCA, 1942 Volume L — Letnik L Colnmlbia radio postaja v iSan Franciscit je sprejehi po-ročklo v japonskem jeziku, ki pravi, da je paidla Batavin, prestolk*a Holand.^ke Jave. To |x»ročilo se glasi: " N*:iše kopne čete ^o zdrobile sovražni odpor včeraj (četrtek) in popolnoma zasedle sovražnikovo mesto ob 0.30 zvečer." Jlolandsko vrhovno poveljstvo pa poroča", da Japonci na Javi prodiraj«, da se bližajo Bata vi ji in Raiidungn in aa ^o že prišli do sredo otoka. Holandci1, Amerikam i in Angleži, kater;, sovražnik v* številu zelo prekeša in ki nimajo skoro nooi iie zračne po moči, se pri vs m tem junaško bojujejo. - Največja nevair. jst preti Ba-Taviji, od kod^r j'1 vladu preselila v ftandftiig in ;.jor so bile vse važii< naprave uniče-••e. Poročilo tudi li^'hiiAja, oji ,e pa Pnrwnknrtn, m»!j ,»ioti se-Vf vu, k: \*or Udi Sivakarta, redi Ja\ 1 in kaliiti .*'r. tisilj od S.imari^.i in skoro v i.^ti raz-tiaiji oti južno obali sonkom pr-'tt Surakart? o Japonci pv'>.r ^ajdalje v not ran j >»t Java in so presekali železnie-i mr I Snrabajii in /apadno Javo \fosto je zelo važno križišč, kr.iz nje^a tepejo železnice ceste na vse kraje otoka. Japonski ae*"»pl ir.i >o tudi bombardirali C'h'iachap. edino ilobro pri>*tanišče n i j^žni strani Jave. Amerika poslala letala na Javo Predsednik Roosevelt se je včeraj tri ure posvefljoval s skupnim ameritško-angleškim preneralriiim štabom, da se dože-tie, ka>ko st rate,ari jo je treba zavzeti z ozirom na velike japonske uspehe na Javi. Preke vodilne uradnike ter i e ž njimi posvetoval poldrugo uro, nato pa se .je ravno toliko . časa posvetoval tudi z angle-' jškinii člani sfcupnega vojnega' 'štaba. i Med ameriškimi zastopniki! I so bili vojni tajnik Stimson,' i ajeneral (teor^e C. Alarshail, j ši'f ameriškega generalnega! šla-ja, general H. II. Arnold, poveljnik zračne sile, admiral; Ernest King, vrhovni poveljnik ] ameriške vojne mornarice in rki kro&i v AVashing-tonn so se pritožili, da Ilodand- ; ci na Javi niso od svojih za- j veznikov dobili pomoči, ki jim je bila obljubljena. Pravijo, ^ da bi 1000 aeroplanov po pol- , noma obrnilo bojni položaj v Vzhodni Indijk In ker aeropla- 1 ni niso b'li pravočasno poslani, so Japonci dobili na Javi premoč v zraku. Ko so pričeli Japonci prodi- ] rati proti Holandski Vzhodni , Indiji, so imeli Holandci samo'| 500 aeroplanov vseh vrst ž ( njimi so v početnih bojih de- ^ lali čudeže. - ] Kitvjci v AVashingtonu tudi ; pravijo, da kitajska armada ne 1 more napredovati, ker lama 1 dovolj aeroplanov. Pravijo, da armada ne more ničesar stori-ti, dokler imajo Japonci pre- . moč v zraku. Ker Kitajci niso j imeli dovolj aeroplanov, tudili ni>'o mogli pričeti večje of en- S žive, ko so Japonci / prodirali j /.asedena Jiivropai z velikim nemirom ča-ka na bližajočo se 'pomlad, ki je ie tretja v seda-|nji Vojni. Sneg že kopni in vse .povsod je mogoče opažati, da! se Nemčija pripravlja-na svo-'jo pomladansko ofenzivo. Po vsej Evropi se vrše kon-1 jference generalnih štabov. Sefj j madžarskega generalnega št a-j |ba, feldmaršal Franz Szom-j batheLvi se je vrnil iz Bolgarske, kjer so si pred njim tudi Ineimški častniki ogledali Kornelijo. V raznih kraj'fh Jugoslavije je sedaj pet 'bolgarskih divizij, čijih naloga je izfrcbiti četni-ke generala Mihajloviča in straži t i poglavitne balkanske železniške proge. Xa Romunskem je bil osebni promet po železni<*i skoro po- J po-Lnoma vstavljen, ker vlaki, prevažajo večinoma vojaštvo in vojni fiiaterjnl. V Resarabi-ji mora vsakdo delati v »taro-! Od 17 do JO tgfc. Šj>anska je na nemški pri-1 fisk poslala nov zračni odde-l lek na mstko fronto, da ojači že zelo rastbito špansko modro divizijo. Xa Madžarskem, na Rumnnskem m na Slovaškem zbirajo nove armade, da bodo poslane na rusko fronto. Nekaj težkih nemških bombnikov je bilo poslanih na Grško na Kreto. V Egejskcm morju je zbranih že mno&o majhnih -prevoznih parnikov in ravno tako v bolgarskih in romunskih pristaniščih. Ob turški meji je dosedaj samo kakih 10 bolgarskih divizij in nekaj italjanskih vojakov na •Grškem. Uradna Turčija kaže na zunaj, kot da ne pričakuje nobene krize, ker je mnenja, da je Nemčija preveč zaposlena- v Rusiji in v Libiji, kot pa bi hotela še odpreti kako n6vo fronto. Nemčija pa lahko 'prisili Turčijo v isto stališče, v kate- po Malajskem polotoku. Ravno tako sedaj ne morejo dovolj pomagali Angležem v bojih v Burmi. L pustili fronto okoli Murman-ska, nemške divizije pa so bile poslane na jug m- Karelijo, kjer bodo pričele ofenzivo proti Leningradu ^ severa. Italjani sodijo Hrvate Z Reke je prišlo v Bern v Švici poročilo, ki pravi, da se >*> pred vojnim sodiščem drupre itaVfattefce divizije zagovarjalo več Jugoslovanov, ker so pomagali upornikom v "bivšem jugoslovanskem ozemlju, ki si ga je osvojila Italija." Dva sta bila olbsojena na smrt; pet pa, ki so priznali, jih je bilo ohsojenih na zaporno kazen od -petih let v dosmrtno ječo. Vsi so bili označeni kot "komunisti." Ameriki preti nevarnost. Vub držav, ljan Je dolžan, da po svoji zmotnosti hupi Defense Savings Bonds In Stamps. Kot znano, je v Jugoslaviji if pet bolgarskih divizij, ki so pognale artnado generala Mihajloviča dalje proti zapadu in so se pohtstile žek-Miice, ki teče , iz Niša skozi Skoplje v'Solun. In Nemci po tej železnici že pošiljajo dele podmornic ▼ lun. Nemci na vsak način hočejo zaplesti Bolgarsko v vojno s Turčijo, nemški poslanik v Ankari FVanz von Papen pa tnr-škim ministrom zagotavlja, da se jim ni treba ničesar bati ter jim govori:. "Dokler sem jaz v Turčiji, Vam ni treba biti v nikakih skrbeli." Von Papen skuša Turkom dopovedati, da ima Nemčija zelo vezane roke v Rusiji, na drugi strani pa misli prodirati proti Es?iptni mimo Turčije in je ne misli napasti. Medtem ( pa turški generalni štab pazno gleda, kako se zbirajo v grških vodah in posebno v Egejskcm morju nemške prevozne ladje, ki bodo v kratkem pričele prevažati vojaštvo in voini mater-jal. Nemci trdijo, da bodo te ladje vo*zile proti Egiptu, turški generalni šta*b pa voha nemško zvi-tost in nevarnost za > Turčijo. »BLAB N ABOD A" - NMr !«i Friday, March 6, 1942 ▼ BTAN OV1, J1HL. l»tl "GLAS NARODA (lOlOl OP TBI KOPU) 99 Owm* ud PobUib«4 by Movent« PaMtehlog Cmmpmrnj. (A OorporUl«), mok saiet, President; J. Lapiba, See. — Place of twtoiow of the •orporatloa eao nemška, takoin^gnovana *4 petrolej fka" ofenziva. Drugo, katero pričakujejo Nemei, pa bodo pričeli Zdrn-/eni narodi na mnogih, mogoče desetih krajih niaer.krat. Tretjo, katero pričakujejo Japonci, pa oodo pričele skupne armade sovjetske Rusije in Združenih držav Ta izvajanja se naslanjajo na dosedanja vojne poročila in na izjave raznih odgovornih državnikov in na dejanski vojni in svetovno politični položaj. A ko hoče Nemčija nadaljevati vojno, mora imeti ]>e-t rolo j. Najbližje zaloge petroleja za Nemčijo so na Kavkazu, v Iraku in Iranu. Vsledtegamora Nemčija dosledno na to stran vsmerirti svojo pomladansko ofenzivo. Vdariti mora zopet na Kavkaz, toda tukaj jo uspeh zelo dvomljiv, kajti maršal Timošenko, ne samo jdobro brani to pot na Kavkaz, temveč potiska Nemce nazaj in, kot pravijo zadnja poročila, ima pripravljeno še močno rezervo. Druga pot ji preostane edino še skozi Turčijo, ali pa lahko obhodi Turčijo s tem, da prodira iz Egejskega morja južno od Turčije preko angleškega otoka Ovprusa skozi francosko Sirijo in nato skozi Irak in Iran proti Indiji. Na severni frouti v Rusiji Nemci najbrže ne bodo pričeli nobene ofenzive in 'bodo samo držali utrjeno črto, ki teče od Baltika ob stari poljsko-ruski meji do Karpatov in nato ob •Dnje&tru do Črnega morja. ... (Zavezniške sile,, ki se dobro zavedajo velikanskih in u-iodepolnih posledic vsled uspešnega prodiranja nemških ar-3 na d na osrednjem vzhodu in če 'bi si v Indiji segle v roke Ne-mee in Japonec, bodo morale pričati veliko ofenzivo na mnogih krajih, ne toliko v popolnoma vojaškem pomenu, temveč zato, da osišče porabi čimveč petroleja, katerega pa ima mnogo manj kot ga imajo Združeni narodu Rusija se zaveda, da ji ne ka-ze, da čaka toliko ča«a. da Japonska spravi pod svojo oblast otoke v jugozapadnem Pa-• iiiku, kajti ko doseže to, bo vso silo vrgla na Rusijo. Zato hoče Rusija, skupno s svojimi zaveznicami pričeti ofenzivo proti Japonski, medtem ko bo rusk* armada sama mogla obračunati z Nemci v Rusiji. Vse izgleda, da ravno sedaj - preti največja nevarnost od Japonske, ki na Pacifiku naglo napreduje ter Lz Burme že prodira v Indijo. In ničesar se Združeni narodi ne boje~bolj kot, da bi se Nemec m Japonec s*eea$a v Indiji. Zato je jasno, da bodo napeli vso svojo silo, da ubranijo Indijo, pa če >e Japonci polaste vse Holandsks Vzhodne Indije. - Iz toga razloga je tudi šef ameriškega generalnega štaba general Marshall rekel, da Združeni narodi nikakor ne ,smejo čakati i n odlašati, temveč morajo čimprej pričeti splošno ofenzivo. . V naslednjem navajamo besedilo sporazuma, ki je bil podpisan v 1-ondonu med Jugoslavijo in Grčijo, nanašajočega se na ustanovitev' Balkanske zveze. "Z oziroan na iaku&nje v preteklosti in zlasti na nedavne izkušnje, ki so pokazale, da je pomanjkanje tetsnega sfJoraetu-ma med balkanskimi narodi .pripeljalo do njihovega izkoriščanja po srtah napadalcev pri njihovih erljih političnega in vojaškega prodiranja in go-Hpcdarjenja s polotokom, ter z ozirom/ na dejstvo, da irfcmi biti tenueljno načelo njihov*? politiko za zavarovanje neodvisnosti in mini med balkan-f^kimi državami načelo <4 Balkan balkanskimi, narodom;." sta grški kralj in jugoslov. kralj sklenila podpisati pogodbo, iki se nanaša na ustvarjenje Balkanske zvezo ter v ta namen imenovala za oipoliiiomo-čenoe in sicer: za Gršlko Einui-miela TVuderosa, predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra in Karal anspess Si-mopulosa, izrednega poslanika in pomočnika zunanjega ministra; za Jugoslavijo je bil imenovan prof. Slobodan Jo van o-vič, predsednik jngoslov. vlade trr Moiručilo Ninčič, zunanji niinister. Njihova polno-* moč j a so napisa nli v pravi in predpisani obliki in ministri so so sporazumeli v sledečih odloči tivah : I. ČLEN. Upravna telesa Zvezo, ki se bodo sestajala v rednih presled kih, so; 1. Politično telo, ki ga s<*-s&avljata zunanja rrtini«tra in; 2. Gospodarsiko in finančno telo. ki ga sestavljata po dva člana vsake obeh vlad, ki bosta presojala gospodarska in finančna vprašanja- . _____ n. ČLEN. Stalno vojako teleso. To telo, ki ga boste vladi predstavljali s svojimi poveljniki ali njihovimi predstavniki, bo imelo! poleg državnih generallml} štahfov skupni generalni štalfr abeli narodnih vojisikk. To tč? lo lx> obstajalo iz dveh predstojnikov, enega za vojsko in zrakoplovstvo in drugega za mornarico. m. ČLEN. Stalni urad bo rmjel tri odseke: 1. Politični. 2. Gospodarski in "finančni. 3. Vojaški. IV. ČLEN. Predstavnika m kn istrskih svfetov, ki ustvaarja&a Zvezo, se bosta sestajala, kadaiikoli bodo okoliščine zahtevale- ik razpravljanju o vprašanjih splošne korisfi za Zvezo. /V. ČLiEN. Sodelovanje sikupščin. Vladi zveze boste omogočili redno sestajanj; odposlaništeiv sknpSoin obeh držav Zveze in tem odposla ništvotm tako omo- • To in I loj gočile zamenjavo pogledov m : izražanje ovojih želj glede vipra- j šanj slcupne koristi, ki jim jiih j t>odja3kega tefe^a bo vzporedno delovanje nanašajoče se na sodelovanje mjodnarod-Ui teles obeh članic Zveze, sprejeon sknipnega olbrambne^a | načrta, skupnega načina oboroževanja itd. Dolžnost oboroženih sil Zveze bo varovanje evropskih mej di-žav Zveze. IX. ČLEN. Stalno tajništvo bo ustanovilo tajništva raznih teles Zvezo, katerih dolžnost bo: 1. Pripravljanje dela za telesa Zveze; 2. Razpravljanje o vsefc tistih vprašanjih, katerih rešitev bi utegnila zboljšati politično, gospodarsko, finančno in voja-iško siodelovanje med obema članicama Zveze. 3. Nadzorstvo mid izvedbo ukazov teles Zveze. X. ČLiKN. VLsoflci stranski obveznici izjavljate, da ta sporazum pomeni temelj za ustvarjanje Angleška plerniairtašinja je imela trt sinovi, ki so vsi vstopili v angleško zračno službo. Kot piioti so se borili proti vpadniku ita, vseh krajih, ka-mor jih je prt* olje poneslo. ijUsodai je pa nanesla, da so bili vsi trije ubiti' v zračnih bojih. Mati je žrtvovala vse svoje za obrambo domovine. 'Zdaj je pa še dala vladi nc razpolago 80 tisoč funtov aa nakup štirih aeroplanov. Trije bodo imenovani po njenih sinovih, čeitrti bo pa nosil ime Rdeča zvezda. Poslani pa bodo Rusom v dar, ker jih nnjno potrebujejo in ker se Rusi tako hrabro in požrtvovalno voj-skujejo za svojo domovino. Eksplozija v municijski tovarni V munici jski tovarni v Burlington, Iowa, je v sredo malo pred polnočjo nastala silovita razstrelba v oddelku, kjer je bilo naloženo najmočnejše raz-streljivo TNT., in ubitih je bilo 16 delavcev. Nek delavec je pozneje povedal, da je bil oddaljen komaj nefcaj sto čevljev, ko je zaslišal eksplozijo in ko se je ozrl, je videl po zraku leteti les in opeko, iz tovarne pa so švigali plameni visoko v zrak. "Ravno tako je bilo, kot bi videl slike bruhajočega ognjenika," je rekel. Puh razstre^bo je vrgel nekega delavca 25 čevljev daleč, toda ni bil rosno rwnjen. Mnogo delavcev pa je bilo ožganih. nik ibo pripeljal 2300 ton moke, ki so jo Združene države j>odarile Grški. Grška bo dobila moko Angleški radio pravi, da sta Anglija in Združene države, ker vlada v Gnčiji veliko pomanjkanje, sklenili, da bo poslana skozi blokado ladja z moko na Grško. Tovorni par- Videla je pet vojn Mrs. Anna Seaxles Wheeler iz Coxsackie, N. je bela včeraj stara 109 let. Ima trdno hojo in -še vedno jasne oči. Vsak dan bere dva časopisa. Preživela je pet večjih vojn, v katere so bile zapletene Združene države. Rojake proaimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, je vmm le priročno Kaj napravi doforo veselico? i—i Vzemimo nekaj točk petja, solospevov in mešanih zborov; potem veselo ra,zpoloženje in tudi nekaj neobičajnega kot šalo igro v enem dejanja, ne preveč dolge, recimo take eno-dejanke kot " Čarlijevta ženi-tev", v kateri nastopajo izvež-**ani distant i. Povrhu tega pa še enodejanska saloigra v angleščini, da se tndi razveseli na* naraščaj, fn de vse to skopaj denemo, imamo razveseljiv T)rotrram. Zdaj rva je še ne- JERRY KOPRTVSEK la ajesvv ] attestor am plottah j Te rezi d ka Polka Na planincab—valfiek &tv. II «5 In DUQUE8NE UNIVERSITY TAMRURICA — št v. M 571 Za tta. cenik in ceue plofič se j obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 4ana marala (polka) veseli bratci (maaurka). babCica mladi kapetanb ko pticica ta mala zvedel sem nekaj pojdi z menoj dol s planine gremo na Štajersko StajeriS _ happy polka če na tujem 35 centov komad 3 za $1. moja dekle je Se mlada s Po 25c fcenad: Naročite prt as KNJIGARNI ~ SLOVENIC PUBLISHING CO. 5 216 Went 18th St, New York |§ TVUKIUllUIUIIUIIKinitiUlllftiUUIUIlllliM kaj treba. Vsak igralec bo potrdil, da vse ure vaje so poplačane, ako ima priliko nastopiti na oder pred občinstvo, ki se je v obrtnem številu odzvalo pozivu. In ravno zaradi toga je treba omeni4 i, da bi se newvorski rojaki odzvali pozivu na prireditev, ki bo vpri-zorjena v nedeljo, dne 8. marca ob 4. popoldne v Slovenskem Narodnem Domu, 253 Irving Avenue, Brooklyn, N. Y. Slovensko pevsko in dramatično društvo "J^movma'' se priporoča za obilno udeležbo. * Koliko potroši Anglija za vojaške namene. — Narodni dohodek Velike Britanije je 24,250 miljonov dolarjev. Anglija je oz. bo potrošila v letnh 1941-42 približno 14,150 miljonov dolarjev v vojaške svrhe. Narodni dohodek Združenih držav pa jo cenjen na 90,000 miljonov dolarjev, dežela pa namerava potrošiti v letih 1941-42 približno 24,000 miljonov dolariev v vojaško oz vojno svrho - V Angliji potrošijo 53.35 odstotkov narodnega dohod Ida za vojno, v Ameriki pa 26.67 odstotkov narodnega dohodka. V proračunu angleških izdatkov za vojno niso vštete ■vrednosti potrebščin, ki so jih dobili od Amerike pod Lend-Lea«e postavo, in tudi ne plačila na naroobe, ki so bile izdane, prodno je bila postava uveljavljena. * t' Nova cesta — Sknpn* odbor Ameriškega in Kanadskega Obi-arrrtmega urada je skle-ril priporočiti pr^t-^.tnik1. RooseveRu in ministrskemu prcd' '-'*iifca MaeKimzie Kingu, da »e likoj z-afen'i graditi;nova Alaska cesto, ki bo veljjtela o-k< -!*» ^25,000,000. Cesta jc nujno potrebna v obrambno svrho. Ta cesta bo izdelana po novem načrtu, in ne po poti, ki je bila prvotno namenjena. ★ V današnjih razburljivih, dneh, ko se v moderni vojni bojišča tafco hitro spreminjajo, je treba imeti pri roki dobri attha-s. Ravno zaraditega daje Knjigarna Ofeus Naroda čita-teljem lisrta na razpolago po zelo aanerni ceni Hammondov Atlas in Oateetter. — Da je atlas res dober, je dokaz, da vsak dan prejema knjigama ponovna naročila. Besedilo jugoslov*-grškega ---- sporazuma-— Balkanske zveze. Od dneva zmenjave listin o odobrenju in x>trditvi dogovora sle vezani : gornjimi odredbami in z za-loVoljstvom sprejemate pri-►top drugih balkanskih držav, i. aod npravo svobodnih in zakonito sestavljenih vlad k temu sporazumni. XI. ČLEN. Ta sporazum bo jKitrjon in uradne potrditve zamenjane v, najkrajšem ča«u. V potrdilo tega so spodaj imenovani po-; močniki podpisali to pogodbo, in nai njo udarili žigo. Napisano v Londonu, v dveh' izvodih, pravomočni v francoščini, 15. januarja 1942. DOMOVINA SINJEGA NILA. Dangela v provinci Jodžam katero so mdavno zasedli An-| gleži in abe.^inski vstaši, je sama na sebi kraj brez pomena.1 Sele ko je prišla Aibosinija pod italijansko oblast, je dobila vojaško posatlko. Kraj leži nam-reč precej visoko, ob vznožju Sirskega masiva Oioke, kjer izvira sinji Nil. . Domovina izvirov sinjega Nila je ž* v dobi najstarejših egipt>kih vladarjev igrala veliko vlogo. Sasostru ki je te kraje zavzel približno 2000 let pred Kristusom, ni imel niti pojima 'o izvirkih belega Nila. Ljudje so tedaj še verovali, da »e ima Egipt za svojo rodovitnost zahvaliti samo sinjemu Nilu. Zato so »skušali zavojevalci vfdno nanovo prodreti vzdolž sinjega Nila globlje v provinco Godžam, kar pa se jim ni posrečilo. Tako je prišlo, da je bilo ozemlje Dangele vedno odločujoče važnosti za od noša je mod Egiptom in Abe-sini jo. Tega pomena ni izgubil Godžam niti danes, ko je že davno jasno, kakšno vlogo ima beli Nil pii vsakoletnih poplavah egipteke dežele. Provinca Godžam je po sodbi poznavalcev krajevnih razmer kakor ustvarjena za četniško vojno, kajti leži visoko v povpreterfi višini 2500 d« 4000 metrov ter je navzlic temu jako prikladna za setev žita in sploh za poljedelstvo. Globeli, ki jih je narava zasekala v njeno lice*, ee sprente-nijo v deževnem času v prave kanjone, potoki pa v hudournike. Godžannfiti, prebivata Godža-ma, katerih cenijo na dobrega pol milijona diil, so' hudi nasprotniki rasa Ha i kija, ki je še ped nognšem zelo samovoljne gosipodaril po teh krajih. Nasilno jo ljudem odvzemal žitni pridelek. V začetku sedanje akcije proti Abesiniji se je izjav H odločno proti povratfcu Ha i le Selasija. God žamiti torej menijo, da je mogoče odbila njegova ura. Pri ostalih Al>e-sineih pa niso prebivalci Go-džama nič ka.i v dobrih ČislLh. Zanienuje|o jih, ker predstavljajo nekakšno mešanicfo dveh dragih abeisimskiih plenuen. Ga-lav in Tumharov. Po značaju so Godžamiti zelo nasilni in surovi. V tem pogledu je znači- ■GLAS RAIOOi"* mm Friday, March 6, 1942 lit4H0fLJIA Lii i,-1 i) Kratka Dnevna Zgodba IS Kako so se stepli otroci pri Andrejčkovih ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. CE 2ELITE KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ SLOVENSKE KNJIGE .rf^fe --•-----_ ^^^^IČS™! LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (Finzffar) IDIOT Mi TKI KNJIGE—NAO m tfr. Krasen roman enega najboljših ruski b pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel 2e ▼ najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis Je živahen in ne trtruja kot nekateri drugi romani Dostojevskega. Cena $2.25 LISTKI Spini Ksavar Mriic. (144 strani.) Cena 70c MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BREZ DSKARJA Spis«! Phillips OppeniiHm. («2 strani.) X><) skrajnosti napet roman is modernega življenja. Oppen-belm Je znani angleški romanopisec potnan po celem svetu. Cena 75c MOŽJE Tiato knjigo, ki jo bi radi brali to zimo. naročite še danes! MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. ■ (120 strani.) Cena 75c OTROCI SOLNOA Spisal IVAN PREfiEU Poznani slovenski pisatelj popisa Je čudovit svet med žarkostjo Južnega solnca ln senco hladne severne noči. , T" cena $1.— SODNIKOVI Spisal JOSIP 8TRTTAK Starosta nafih pisateljev ln p ravan prav oče pravilne slo-venfifilne v tem svojm romanu Sivo in zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $1.75 KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City sasm insac« Spisal (20» strani.) Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čltatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. Cena $1.50 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kal. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni ja*nila in zakoni naseljence. Cena 33 centov domači živino zdravnik Spisal Pranjo Dular. — -TS »truni. Trda vez. — Zelo koristna -knjiga za vsakega Živinorejca; opis rasnih bolezni In zdravljenje; slike. Cena $1.50 govedoreja Spisal R. Legmrt. 145 strani s slikmni. Cena SI.— knjiga o dostojnem vedenji! 111 strani. Cena SO centov MLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje v splošnem. Cena 50 centov obrtno knjigovodstvo 238 strani, ezana. — Knjiga Je. namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno In strojno ključavničarstvo ter Železolivarstvo. . Cena tTMNI ČEBELAR Spisal Frank Lakmayer. 1«S str. Cena $1_ zdravilna želišča C2 Strani. Cena 25 eenfa* RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Bele noči mali Junak, (Dostojevskij) Filozofska zgodba (Alojz Jlraaek) Kaj se je Makarn sanjalo (V. Kar* lenko) Na različnih potih (Frane Frlsch) Pravic« Kladiva (Vladimir Levstik) Verne duše v vieah (Prosper Mlrlme) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 75c zvezek Belfegor (Artnr Bernede) Po strani klobuk (Damlr Felgel) « Po $! zvezek Veridicns (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prlgodbe čebeUee Maje (Waldemar Bonsels) Pingvin ski otok (Anatole Frane«) Pisane zgodbe (Janka Kae) Po $1.50 zvezek Misterija (Gustave le Range) KUPUJTE DEFENSE BONDS in DEFENSE SAVINGS STAMPS ■a (JOO.) — Nekje v pečinah jugoslovanskih plamin sredi zasneženih gozdov je dom balkanskega orla — generala Dra-že Mihajloviea. O natančni legi, kje, je mogoče samo ugibati, kajti četni-ški vodja, ki je prisegel, da scf bo boril za vrnitev »vedbode svoji domovini, menja svoje glavno bivališče zelo xtogoeto in nenadno. In ne1 sporoča na-eijem. svojega novega naslova. (Neverjetno! Za ujegovo gl a vo je razpisana mastna nagrada. Kakor že, njegovo ozemlje i je zadn ji svobodni otek med angleškikm kanalom m ruskim bojiščem, ki se poinalja iznad osiSene poplave v Evropi, Pod Mihajlovičovim! povdj ni^tvom je okrog 100,000 mož, pripravljenih boriti se do zadnjega, večina njih so gorjanci, ki gospodarijo na ozemlju obsegom okrog 20.000 kvadratnih milj. Nahajamo jih v Bo>-ni- Hercegovini, Črni gori in v zahodni Sr.biji — krajih, kjer so na'ciji posebej nedobrodošli. St iri pokrajine, kjer četniki ■nosijo svoja življenja naprodaj za uničenje glavno železniške proge med nemškimi vojnimi tovarnami in nacijskitni oporišči v Bolgariji in Grčiji. Po tej progi, kjer so v mirnih časih vozili razkošni Orient ekspresi, sedaj drdrajo nacijski tovorni vlaki — skozi Beograd do Carigrada, druga do Soluna in Rgejske^a morja. ■Med Beogradom in Nisem se zbirajo MTifiajlovičevi razbijal-| ci vlakov. RuŠ«nje mostov, | rahljanje tračnic. podtikanje ognja v tovorne vlake, ko počasi so pihajo po strmini navzgor s tovori streliva- je o-prarvilo četnrilkov. . Tndi stvari v večjem obsegu še dogajajo -j— napadi na vo-jaSnice, napadi iz zasede na pomikajoče se sovražne oddelke in delovanje izučenih oddelkov ki poganjajo v zrak smodniSni-oe. ■Čfetniski način bojevanja — ki so ga balkarcfci narodi izpolnjevali odkar so Torki leta 1529 vdrli do dunajske^ obzidja — je prisilil Nemce i» Italijane k nadzorovanju ozemlja z mnogimi tisoči vojaštva. [Največje priznanje f?o dala vftfkemu plavolasemu generalu staremu 49 let, Nemci Kami. ki so lamfsko jesen morali poslati pet divizij v Jugoslavijo. ■Jugoslovanska vlada v Londonu upa, da bo pomlad, ki prihaja na Balkan z novim pregrinjalom listja prinesla pomoč razredčenim vrstam oefoiikov pri njihovem delovanju. Za hitra sporočila Londonu trporablja Draža Mihajlovič ruoean premični radio — 4'zelo premičen," pravi neki jugoslovanska poročevalec iz Londona. 'Za manj važna in bolj podrobna -sporočila uporablja posebne kurirje, ki poznajo vsako gorsko stezico, vsak prelaz in vsako skrivno pot čez mejo. Prvo suho sporočilo- ki je prišlo v Ivondon, je govorilo, da so se zbrale 4'gorske stra- ct ji so zahtevali krvavo pla&lo, stokrat večje. Tako so obkolili in pobili 2300 mo$ žena, deokoy in deklic tegfc mesta in okoliških vasi in Imetij. .Drago mašSavunje nacijev, pripovedujejo, je bilo divjanje bombnikov, ki so do tal porušili mesti Šabec m Rudnik ki druge četniške utrdbe. Odločnost cestnikov, po poročilih iz Londona, ni nikdar popustila- navedi c streljanju množic, o 'katerem poročajo. Njihovo geslo je, da je v»ak Jugoslovan vojak in "kdor ni z namtr, je proti nam." Svestiel žanc^fe: v tenmotai .«H-ki jc dej«tvo, da ilihajlovičevi somišljeniki vidijo v njem drugega Rabina Hoodn. Zelo pogosto pravijo poročila, se je MihajloviČ z enim ali dvema tovarišema izmuznil skozi osiže ne Mraže in se vtihotapil v me-Bta z nemškimi posadkami, ter posedal za poličem po znanih gostilnah. Pri takih in podobnih pustolovščinah se Mihajlovič boji samo t e ga „ ker se težko ustavlja smehu. Nekoč, ko sedel zraven naeiisk'h častnil:ov in poslušal njihovo učeno razpravo o načinih in sredstvih, kako bi ga ujeli, je konitaj in z veJi-ko težavo zadržal smeh. Generalovo upanje, da bo vzdržal, zavisi od pomoči. Jugoslovanski krogi pravijo, da bi lahko poslali, Če bi jo zavezniki prt oskrbeli. . Najbolj-še dokazuje važnost zalaganja teh mož s puškami, strojnicami in ročnima granaa-tami. potrebščinami za današnje četnvSko bojevanje dejstvo, da naciji sporočajo, da so pomnožili -svoje posadke v Bolgariji in Grčiji zaradi možnosti napada na Turčijo in Kavkaz. . Londonski Jugoslovani vprašujejo, zakaj bi se ne poslalo nemudoma potrebščin vojski 106,000 mož, ki stoji ob nacijekih prometnih zvezah s temi točkami. . Adolf Hitlerja iščejo^ V Detroitn, Mich., se je 16. februarja zglasil za vojaško službo Adolf Hitler, star 40 let. Rekel je, da je bil rojen v Moskvi — toda ne v Rusiji— temveč v državi Michigan. Ob Času priglasitve je bil brez dela. Sedaj je bil poklican v vojaško službo, toda pozivnica ga na naslovu, ki ga je pri svoji registraciji navedel, ni našln. POTREBNA JE POMOČ. Edini, ki se danes na evropskem bojišču bori proti Hitlerju, je močan in postaven člo-vek, ki ljubi go«sli in prepevanje domačih pesmi. Dolge mesece je general Draža Miiiajlo-vič v jugtelovansfeih planinah južno od Beograda s svojimi 100.000 junaki in pol. prežet s silnim duhom odpora, odbijal že" jn da 4'delovanje napreduje v skladu z načrti". Dne 29. novembra pa je Miha^ovič, čeprav sam obkoljen, poslal po radiu v svet besede: 4 4 Živeli branitelji Tobruka!'' V mesecu decembru in januarju so poročila iz Turčije in iz Švice začela dodajati razlage suhoparnim generalovim vestem. Že 22. novembra je nemška vlada v Berlinu sporočila. da so se nemiri v Jugoslaviji razvili do obsega državljanke vojne. "Vladine čete" je Berlin razlagal rastoče sitnosti, "so v hudih bojih s korounkti." Za Mibajloivčeve ljudi pomenijo "vladine Čete" Jugoslovane, ki čo ®e prodali Nemcem, peto kolono in hrvatske teroriste. Sami so dobili ime "komunisti," kot vsakdo, ki se uipira nacijem, V mesecu novembru je bila Miha jlovičeva utrdba malo mesto v srednji Sribiji. Potem so Ubili 23 nemških vojaikov in na- napad:e sedmih nemških m vizij. Pred kratkim pa je po radiu sporočil jugoslovanski vladi v Londonu ( naj mu pošlje streliva. . Jugoslovanske tovarne o-rožja niso v njesgovih rokah. Dobil je nekaj pomoči iz tajnih virov — morda z letali iz Rusije. Prejšnji teden je vlada zaprosila Združene države za 4 4 lend-lease'' pomoč. Tt (Sto bi bilo poslati tako porrtoč — naj-bHžje stalno zaveamisko opori-aee je v Aleksandriji, 1200 milj od Beograda — a na t«m »vetu obupne in neobhodne borbe ni nikogar, ki bi bolj zaslužil pomoč. Privatne, bratske in dhiiabne organizacije morejo premoženje svoje organizacije investirati ^ Defense Savin^a Botids in Stamps, serije F in Q. Bilo juh je pet zapovrstjo kalkor pkšcali na orglah. Od njih je šele najstarejši to jesen sačel hoditi v .solo. Ime nm je bilo Ureja Raaveu tega so imeli pri Audit1 jčkovih Ste sta-io imunio. ki jo vsi silno ob-rajtati, donaein in tri fare iia-' krog, kdor jo je poznal, po-sebno pa njeni vnučki in vnuč-ke. Nekega poznojesen^kega večera, ko *o staršu hlapec, dekla in dninarji Hiweli polne roke dela, da so po- tregli živ mi na noč a drugi vozili koren.)«1 domov, ker so ga nameravali 'še tisti večer obrezovati, so oti^nri sedeli v hiši za pečjo. Čakali so, da jim dobra mamica prinese na mizo sladke mlečne kaše, otiočje paš v da bi re želodčki segreli, potem pa moli* in ^pat. Taka je bila «tarn navada pri Andrevkovih. Rtara mama je pa na svoji polovici mhlila rožni venec in opravljala še drn-večerne molitve mi 44 verne dušice" v vicah, in sicer za vsake posebej, to se pravi ";za tiste, ki so v vodi utonile," ki se 4 4 po hoHtali in hribih uibi-le" in za vse druge, ki so 44ne-naraven konce storile,*' za prijatelje in sovražnike, žive in ranjke. Točo, vsakovrstne ujme, Itolezni in druge šibe bož^e ie pa pošiljala z Božjo pomočilo na strni«e pečine, kjer nobene 3kode ne narede. Med tem se je pa naš drobiž za pečjo zabaval po svoje. IGIavno b ^nlo je imel Drejč i ki je že hodil celi mesec v šolo. j Moral ,'e pripovedovati vse po-! 1 droibno, kako .}e v šbli, kedaj se dvigne pest z iztegnjenim palcem, lend a j drva prsta, a kedaj f]]loh nič Ln da je ondan sosedov Tinče, ki ž;1 drugo leto hodi v prvi razTed, imel pri risanju <=»voj blatni šoln na klopi.!. I*4Gospod učitetj." pTipove-' dnje Drejč, 44je Tinčka štraR-Tfo nahmlil zaradi solna, češ. ti,| parika. 5oln ne spada na klop-' ampaik pod klop!" Tinček se je pa opravičeval, da so mu solne kupili v mestu v starinarni ter da je na petah guma, ki prav tako briše ko radirka. Nato .je pa gospodu učitelju smeh ušel. Ni ga pač mogel zadržati in ko je prišel gospod katehet v razred, se je tudi on smejal. O-troei pa nekaj časa nismo vedeli, kaj naj delamo, potem sem pa jaz vstal, Ln vprašal, če se smoirflo tudi mi smejati. Go-. »pod katehet je še bolj sme-1 jal in z njim \es razred. Triletna -Spelca pa. ki je ves ča« dremala, se je proti koncu iz-eajmala, plcsknila z ročicami > in tekla: 4ll^>ko taikoj prijeli za žlice, ko mama prinese kaSi^i)," fSo sklenili otroci in se potegnili za mizo. nad katero je brlela svetilka, videča s stropa, —Lukec, ki pojde drugo leto v Solo, predlaga, naj Dh-ejeek kaj nariše, da bolo lažje dočakali ka^iieo. Špelca prosi, naj <4nalrse ljubo, stalo mamo." 'Drejč rneiii nič tebi nič vzame svinčnik, kakor da je samo fcb sebi umevno, da nariše ljubo, staro mamo iztrga iz zvezka list in smelo na delo. Vtseih pet nosov sop v risbo in deset oči je radovedno zapičenili v nastajajoči 4 4 umotvor" a iz osmih švigajo pogledi {kakor ostrto nabrulsejnji noži, zdaj na konico svinčnika, zdaj v oči Drejičkove, ki ri-še tudi z jezikom in ga tspreha-,ja hladni pot, kajti, o j, gorje! Ljuba stara mama je podobna; bolj strašilu na makovi njivi, nogo samta sebi. Spelea na ve" glas tuli. da to ni stara mama, ampak strah, špelca se boji. 'R>pat. kašice! Drejč se brani, češ, da je sta-j ra maartia Vsi rlruan v zboru: 14'Pa ni! Pa ni!" Prerekanje se stopnjuje, položaj postaja večino bolj napet. Kakor bi trenil, pograbi vsa-k svojo žlico in u-driha z n.jo po Dreu-kovi ne-'dolžni plavi, sie.^" je pa tiwli on oborožen z eo in maha z nio po napadalcih- elom. In ko se je na koneu izpri-ealo. da je bil vse rabuke kriv Drejč, je ve- potrt oripomniil v svnosen na svoje znanje neiriškega jezika, nato pa je nadaljeval K svojem rodrfem jeziku. "Bil seau tam v oni ulici, gospod, hiša je'zaklenjena. Mali hrušč in trušč okolice ni pieplašil. Ljudje so na kaj takšnega navajeni. Mnenja s<;m, da bi skušali priti v hišo ■od zadaj z vrta." W'olkeknstein je oj>oznrial, da jima je svoje dni delal nepremagljive ovire visok zid. Junaški Miilan si je znal pomagati. "Zakaj pa imamo lestve?" je na i vno vprašal in vodil svoja dva spremijt valca po ozkih uliienb ob satvski obali, koder so je raztezal vrt okrog sumljive hiše. Rad nji ovir je z ve&čim očesom premeril zidno višino in poskušal odpreti vrata sosednjih hi<š. V eno izmed hs je vstopil in priiid-el iz nje lestev, ki jo je izposodil brez vedno-ti lastnika. S pomočjo te lestve so pfeplezaalL zid, dvignili lra jadrno odprla okno. (jrof je skočil v s»cbo. Lom je prihitela k njeami in ga objela. S sosedno sobe je prišel Coletti. držeč v roki revolver. Lora, ki je « svojim telt^om krila Wolkensteina, ga je zavinda v strelu. Skušal je spremeniti pozicijo, da bi mogel streljati. Toni ga je p rehitel. Skočil je skozi okno in je s kopitom svojega revolverja pobil Ookttija na tla. . ' "Proč. gospod grof!* je hropeč zafklical. "Takoj bomo imeli na vratu vse s rs? novo gnezdo!" W«olikenstein je dvignil napol onesveščeno Loro v svoje roke in se p ripravljal, da se spusti flkozi okno nizdol po lestvi. O-vobodila se ga je. "Idi sam naprej, sledim ti. Sedaj je vsak trtmutok dobič k enega življenja. Bežati moramo." (Jrof je zdrknil nizdol po lestvi. Vešče je sledila Lora, kot zadnji je stopical Toni, ki ni bil s seboj zadovoljen. "Veliko nerodnost sem napravil,, gospod grof. C*e se ne motim se je Coletti zopet dvignil/* 1'ganil je. Jedva so dospeli do vrtnega zidu in jedva je stražnik preplezal obzidje, že so zasledovalci njim na čelu Oo-letti, udarili iz hiše. ' V Oolettijevi roiki jie bledela jeklena cev samokresa. Lora je zakričala in >se v zaščito postavila pral Wollcensteinova prsa. Istočasno je drgnil Toni svoje orožje. Dva strela sta počila. Ooletti • se je prek^picnil. krogla mu je prebila čelo. težko hropeč pa se je zgrudila tudi Lora Wolkenistemu v naročje. " ' "Za božjo voljo., Lora, kaj ti je ?" Wolkenstein je dvignil njeno telo, ki se je zdelo kakor* br>ez življenja. 4 4 Umi i am, Osvald. zale, ker ne morem zate živeti." Iz njenih ust se je hropeče vlil curek krvi. Morilčeva krogla ji jt prebila pljuča. Z nadaljnimi streli je Toni preplašil za "ledovalce. S daj je hitel na pomoč, S težavo sta spravila Loro, ki se je onesvestila, preko zidu. Na rokah sta jo nesla naprej, dokler ni Milan iztaknil voza, s katerim jo prepeljali v hotel. Tamkaj so ljoro spravili v postelj in poklicali zdravnika. Zmajal je,z ramami in na-^vetoval, naj pokličejo pvefenlka,, oee, da je tu brezuspešna Vsaka zdravniška pomoč. Wol/keustein je sedel ob postelji uimirajoče Lore. Dih r-mrtnega angela je razlil izraz blaženosti na njen obraz. Vse zemeljsko vse človeško je izginilo, v čisti, brezmadežni lepoti je ležala na postelji. Jedva slišno je dihala, nobeden bolesten izraz ni kazil jasnega miru tihih pobožnih potez njenega lica. Žalujočega grofa, ki se je v tihi molitvi nagni nad njo. je mogoče objelo čustvo nenadomestljive izgube. Šele sedaj je spoznal, kako visok, neizmerno bogat zaklad ljubezni je bil shranjen v dnš-i tega ženeš koga bitja, kako mri Je brez sairuo-paffnosti darovala ta zaklad, ki je bil. dasi ga je sam malo opažal, vendarle bogastvo njegovega življenja. Bolest in sočutje je tež-lo njegovo dušo, ki je k ricala v nemih mukah, da je ravnodošno stopal mimo najčistejše lju-]>eeni, ki se mni je Tazkrila. Morda ostane njegovo življenje bedno in brezplodno, ker je brezortuzimo zapravil bogastvo ijubefcni, ki mu je bila v toliki meri dodeljena. (Nadaljevanje.) , _ lo primneieno ter je v dneh navala sovražnica na Jugoslavijo mnogo trpelo, V okolici, kakor v njem samem, so se vr-Sili hudi boji ter je mesto večkrat presSlo iz rok v roke. Danes tam gospodarijo s svojo krutoRtjo Nemci, toda prišel bo čas, kV> bo morali žalostno bežati, iskajoč si zave- (|( > tja, 'kamor bi se skrili pred ma- , i( > ščefvanjem trpečega naroda. , i U-pajmo, da ta ura pomalem že prihaja. Bitolj, ti biser Južne Srbije, še ti bo sijalo solnce svobode in vsemu jugoslovanskem« naro-rlu. mod Slovenci je lepo število teh, ki so spoznali lepote južne Srbije. Poleg Skoip-lja in Ohrida je gotovo vsakomur ostal v trajnem spominu Bitolj s svojo pokrajinsko lepoto pa s svojo pestro zgodovino in današnjo usodo. Položen ob vznožju Peristerja. na samepn robu Bitol j.sko-priilepskega polja ali Pelagonije, kaikor so to plodno in sončno dolino imenovali v starih časih, je bil že davno važno trgovsko križišče danes pa stalno upada življenje v njem, ker so mu bile ■odrezane prometne žile. Od gr&ke meje je oddaljen samo 13 milj. Danes je upravno središče dela Bitoljsko-prilepske kotline, katere drugi del z Ijerinom je pri-padel Grčiji. Poleg Bitolja zavzema važ.n gospodarski položaj Prilep, a novo žarišče Južne Srbije je stalno napredujoče Slooplje. . Bitolj leiži v široki dolini rečice Dragom, ki teče skozi mesto in so ob njegovih bregovih uifejena sprehajališča. S.ist-na.st mostov v samem mečtu veže oba brega. Izven mesta so širi Pelagonija. na vseh straneh obrobljena z visokimi planinami, med ' katerimi je najvišja Niče s proslavljenim Ka>nakča 1 anom. S Solunom je bil Bitolj do sfdanje vpojne zvezan dnevno z enim vlakom. Posebno živahen je bil avtobusni promet; prav lepe ee*te se raztezajo k zanimivim krajem, da cmurnimo samo Resan in Ohr'd, iMavrotve Ha ne in nadaljnjo pert do Skopija. Do sedanj* vojne .je bila tudi trikrat na fi:nk>Ti mina a\*tlc>bur pričajo starinske najdbe, shranjene v nKrstnrm muzeju. Ob koncu 11. stoletja tk' bil Biitolj ^loveče, bogato mesto. Pod rblast.io Nemanji-čev je' pripadal v 14. stoletju, toda že leta 1383, so ga zasedli Tu^ki. P-risieljevali so se mlno-sri Oinearji in dru*ri rodovi, da Tr do danaLŠnjih dni ostala čudovita narodna mlešanica. Pred balkansko vojno je Bitolj štel 50.000 prebivalcev. V balkan- Of M (M .'i \\ KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali || Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo O O « I ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 «trani"^bl 1 Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so) tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za \ knhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati in izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York, N. Y. Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE—št v. 415 2% x 3% Inder — 224 stran! Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (it. 4*8) x 4 1 nčev — 2S5 strmi »Btevftl Sv. Kriiev Pot Cena $1^0 RAJSKI GLASOVI — (it. 416) 2Vx x 4 InCev — 255 Strani vstovfil Sv. Kriiev Po« Cen 1140 NEBESA NAS DOM — (it 415) 2\ x 4 Vi infer — 384 InCev Cena 75« (Ker m nam je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, Jib torti moremo prodajati po gori o-značeol ceni. Zaloga pa nI opsebno velika, zato Jih naročite Čimprej, da Vam bomo mogli 2 njimi po-atreCI. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of Heaven fino veaano .............. JS v usnje veaano .......... .75 CATHOLIC POCKLT MANUAL v fino turn Je vezano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. si zapihale na svoje zastave moralni preporod japonskega naroda. Tukaj delujejo tako inienovani 4 4 ženski patriot je", delujejo tudi "delovni goreoni-ki" in polno drugih takih di%i-.^tev. Ti ljudje nadzirajo vso deželo ter imajo pod seboj na tisočo nadzornikov. Ti nadzorniki hodijo ok'eli ter vsaki gospodinji gledajo v lonce, da vidijo, rkje preveč jedo, kje imajo preveč zalog, kdo se izogrb-lje delu i-td. Dielo je namreč na Japonskem sila važna zadeva, ker Japonska potrebuje tisoče rok za delo v miunieijskih t*c Kramah. Nikakor pa ni mogoe?o reči, da bi Japonci razkošno živeli. \ elikanska večina ljudstva živi 'taiko, da ima najnujaiejšo brez česar bi sploh živeti ne mogla. Toliko imajo, kolikor so vladali profesorji izračunali, da je tie-ba člo^kn, da ne trnrre. Pri zadnjih naborih »o zdravniki vojaekiih komisij ugotovili, da je bilo le 27. odstotkov *veeh mladeničev sposobnih za vojaško ^dnžbo, vsi drugi 6o bili sestradani in jetični. Čemu pa potom tisto pridiiganjo o "raz-To je nekaka duhovna doklada k telesnemu živežu, da bi ljudstvo bolje razumelo velike japonske načrte za prihodnjost. Japoncu je treba dopovedati, da si mora od ust lprrtngwti, če hoče preživljati wliiko svojo atmado na Kitajskem. Japonec naj ve. da mlo-ra~tudi japonski vojak na ki-taj*flvOffn Hojišiču živeti skromno in pičlo. In tudi potem, ko bodo vsi japonski načrti uresničeni, naj se pripravijo, da tega še ne*bo konec. Vodilni možje japonskega naroda javiro in odkrito govore, da bo tudi potem maral japonski narod 4 * preživeti še de«et let tega pomanjkanja." Prihodnost pa bo pokazala, ali bo japonski narod m^4gel prenesti tudi ta nadčloveške ve} ilk i napor, ali se morda ne bo nekega dne naveličal ter ne bi hotel več stradati. Afriške puščave vedno večie Kakor v nekaterih predelih i Združenih držav, tako opažajo' tudi v Afriki, da se puščava nevzdržno širi in da je Afrika; ta-ko rekoč pred — opustoše-j njem. Kolonizacija z izsekava-l njem gozdov in veliki pašniki1 ta razvoj nerodovitnih tal bolj podpira kot pa zadržuje. Fran-< o-pisovanjih rimskih potovra-cev izredno rodoviten in s pro-' stranimi gozdovi: pdra^tel svet : in da ti goz »nv. jegnjo do <•:«- 1 rašnjega Karuma. i j Danes o vsem rodovil.netii (Svetu ni ne duha. n-1 sluha. Pu-jščava prodira vedno globlje, i Izračunali so, da se v Kame-irunu, v francoskem Kongu in v Liberiji mejto puščave pomakne vsako leto za 1 ptet<>/ naprej. V pokrajini Basuto, kjer so nekdaj tekle osvežujoče reke, so samo še sune struge, k: komaj še nekoliko spominjajo na nekdanje rečne jarke. In kjer so nektlaj bili rodovitni pazniki, so danes gcle planjave, po katerih uspeva le redko puščavsko grmičevje. Prav tako vznemirljiva so poročila v/ Ugande, Tanganji-ke, Nyasse, Transvaak* in Na tala, torej pokrajin iz severnega dela južnoafriška zveze. V Nvassi vsa \*soka riw.i danes^ preživlja ho-naj polovico prebivalstva. Vse to umiranje afriške zemlje je posledica pohlepnega ravrVanja z zemljo: vsi gospodarji teh tal naravnost tekmujejo med seboj, da bi čim prej dobrli iz njih čim več koristi, zato z vsemi modernimi pripomočki trebijo pragozdove in tako uničujejo naravne zaloge vlage in veter in vročina dobivata vedno večjo moč. Kolikor pa najdejo še rodo\ itmli paznikov, jih tudi kmalu uničijo ^ prevelikimi čredami živino, ki izslodajo zeliščno podlago in rodovitno prst izpostavljajo neurjem vremena. In puščava se vedno bolj širi na vse strani. ADVERTISE, IN "GLAS NAROTW