UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 82:01 / SOLFEGGIO / Umetniška gimnazija – glasbena smer; / modul A: glasbeni stavek 25 0 2 Umetniška gimnazija s slovenskim učnim 1 . 1 jezikom na narodno mešanem območju v . 1 1 slovenski Istri – glasbena smer; modul A: glasbeni stavek Umetniška gimnazija – glasbena smer; modul B: petje-instrument Umetniška gimnazija s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer; modul B: petje-instrument Umetniška gimnazija – glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba 1 UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI IME PREDMETA: solfeggio Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul B: petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri – glasbena smer; modul B: petje-instrument, in izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba: obvezni predmet (315 ur) PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Vitja Avsec, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Aleksandra Gartnar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Robert Kamplet, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Peter Novak Smolič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Gregor Pompe, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; mag. Katarina Pustinek Rakar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; mag. Črt Sojar Voglar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Leon Stefanija, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Urška Šramel Vučina, Šolski center Velenje, Gimnazija; David Veber, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani JEZIKOVNI PREGLED: Zala Mikeln OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-solfeggio_um_gl_abc- um_si_gl_ab.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 256714499 ISBN 978-961-03-1215-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt solfeggio za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul A – glasbeni stavek), izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (modul A – glasbeni stavek), izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul B – petje-instrument), izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul B – petje-instrument) in izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul C – jazz–zabavna glasba). Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu solfeggio za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul A – glasbeni stavek), izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (modul A – glasbeni stavek), izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul B – petje-instrument), izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul B – petje-instrument) in izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul C – jazz–zabavna glasba). PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 Harmonska gibanja ...................................... 60 Namen predmeta Atonalne/intervalne vaje ............................. 62 ........................................... 9 Temeljna vodila predmeta Melodika ..................................................... 64 ............................. 9 Obvezujoča navodila za učitelje Parlato ......................................................... 66 ................... 10 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 11 Ritem ........................................................... 67 Kažipot po didaktičnih priporočilih 4. LETNIK .......................................................... 69 .............. 11 Oblikoslovje ................................................. 69 Splošna didaktična priporočila ..................... 11 Improvizacija ............................................... 71 Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 13 Melodični solfeggio ...................................... 73 Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta ..................................... 14 Atonalne/Intervalne vaje ............................. 75 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 21 Harmonska gibanja ...................................... 77 1. LETNIK Melodika ..................................................... 79 .......................................................... 22 Osnove oblikoslovja ..................................... 22 Parlato ......................................................... 81 Improvizacija Ritem ........................................................... 82 ............................................... 24 Melodični solfeggio ...................................... 26 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 84 Atonalne/intervalne vaje ............................. 28 Opredelitev predmeta .................................. 84 Harmonska gibanja ...................................... 30 Didaktična priporočila .................................. 84 Melodika ..................................................... 32 1. letnik ........................................................ 85 Parlato ......................................................... 34 MELODIČNI SOLFEGGIO ............................. 86 Ritem ........................................................... 36 2. letnik ........................................................ 86 Glasbena teorija........................................... 38 3. letnik ........................................................ 86 2. LETNIK .......................................................... 40 4. letnik ........................................................ 87 Osnove oblikoslovja ..................................... 40 MELODIČNI SOLFEGGIO ............................. 87 Improvizacija ............................................... 42 PRILOGE ............................................... 88 Melodični solfeggio ...................................... 44 Atonalne/intervalne vaje ............................. 45 Harmonska gibanja ...................................... 47 Ritem ........................................................... 49 Parlato ......................................................... 51 Melodika ..................................................... 52 3. LETNIK .......................................................... 54 Oblikoslovje ................................................. 54 Improvizacija ............................................... 56 Melodični solfeggio ...................................... 58 8 2 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 1 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Predmet solfeggio razvija, poglablja in širi glasbena znanja in sposobnosti, s pomočjo katerih dijak stopa na poklicno pot poustvarjalno prepričljivega in vsestranskega glasbenega umetnika. Temeljna naloga predmeta je razvijanje glasbenega čuta, ki omogoča ustvarjalno in estetsko prefinjeno muziciranje. S tem ciljem dijake urimo v izgradnji osebnih glasbenih zmožnosti, ki jim omogočijo bodoče poklicno udejstvovanje. Z urjenjem delovnih navad ustvarimo pogoje za ustvarjalen odnos do glasbe in z njo povezanih aktivnosti. Dosežena spoznanja in glasbena znanja postanejo pomemben del splošne kulture vsakega dijaka. Na ravni srednješolskega izobraževanja, skupaj z drugimi strokovnimi predmeti, solfeggio vzgaja in izobražuje dijake z glasbenim talentom, jim omogoča pridobitev temeljnih glasbenih znanj ter nadgradnjo njihovega praktičnega in teoretičnega znanja. Pri predmetu solfeggio dijaki usvojijo teoretične zakonitosti, doživeto zaznavajo in reproducirajo glasbene prvine ritma, metričnega utripa, intervalne, akordične in melodične zaznave z dinamično-agogičnimi vsebinami, prepoznajo oblikovne glasbene vzorce in usvojijo osnovne improvizacijsko-ustvarjalne postopke. Dijaki spoznavajo estetska, racionalna, zgodovinsko in slogovno pogojena načela oblikovanja glasbenih oblik. Na podlagi znanja gradijo in razvijajo kritično−analitični odnos do glasbenega dela. TEMELJNA VODILA PREDMETA Pouk solfeggia navaja dijake na samostojno delo pri razvijanju glasbenih spretnosti. Tako pridobijo sposobnosti za kakovostno izvajanje solističnih in komornih skladb ter za sodelovanje v orkestru. Pouk solfeggia dijakom ponuja osebnostni in socialni razvoj. Dijaki spoznajo pomen in lepoto skupnega dela, oblikovanja umetniških vsebin, pomen odgovornosti, zaupanja in medsebojne pomoči. Tako pridobijo osebnostne kvalitete, ki so nujne za sodobnega glasbenega poustvarjalnega umetnika, skladatelja, pedagoga, muzikologa ali znanstvenika. Pouk glasbe z dejavnostmi in vsebinami prispeva k splošnemu in glasbenemu razvoju dijakov ter razvija zmožnosti vseživljenjskega učenja. Učenje in poučevanje glasbe bo uspešno, če bo celostno, dejavno in ustvarjalno. Na podlagi učiteljevih predhodnih znanj s področja kompozicije, petja, poznavanja glasbene literature, dirigiranja in drugih veščin in disciplin, učitelj vodi dijake skozi proces odkrivanja in raziskovanja glasbenih 9 8 2 : 0 1 / / / konceptov ter jih spodbuja k samostojnemu učenju, raziskovanju, analitičnemu razmišljanju in kritičnemu 5202 vrednotenju glasbenih del. Učitelj uporablja metode, ki spodbujajo aktivno udeležbo dijakov in njihovo .11 interakcijo z glasbenim gradivom..11 OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Učitelj pri svojem delu izmenično uporablja obvezne pripomočke: klavir (priporočeno: a1 = 443 Hz) in druge akustične instrumente, glasbene vilice, računalnik in druge avdiovizualne pripomočke, tablo z notnim črtovjem, partiture glasbenih del, učbenike, notne zvezke in drugo strokovno gradivo. Pri učenju izmenično ali hkrati uporablja instrument za spremljavo in/ali intonančno kontrolo ter svoj glas, bodisi v pevske ali govorne namene, zato je nujno učiteljevo predhodno vokalno-tehnično znanje. Učne ure so skrbno pripravljene in zasnovane na primerih iz glasbene literature, s pomočjo katerih učitelj smiselno poveže aktualne učne vsebine in cilje posamezne učne ure, medpredmetno povezuje snov z drugimi glasbeno-teoretičnimi predmeti ter hkrati širi dijakovo poznavanje slovenske in tuje glasbene literature. Učitelj mora z vsakim učencem vzpostaviti spoštljivo interakcijo ter poskrbeti za varno in prijetno počutje dijakov v razredu. Zaporedje in poglobljenost posameznih tem, vsebin ter metode in oblike dela učitelj prilagaja potrebam in zmožnostim dijakov ter spodbuja medsebojno pomoč in povezanost dijakov v razredu. 10 8 2 : 0 1 / / / 5 2 0 . DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2 1 1 . 1 1 KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo. Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. » Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako. » Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike. Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev. » Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji. Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev. SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike 11 8 2 : 0 1 / / / didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .11 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .11 skupine ali oddelka. Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da: » spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo; » neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in potencialov; » dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja; » kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji vodenja in spodbujanja; » dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje; » prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov; » dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek; » pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja; » proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov; » omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi področji; » poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij; » ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost). Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje: » smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu); » uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in so dosegli cilj); » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; » vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«; » pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije. Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, 12 8 2 : 0 1 / / / reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .11 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .11 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo. Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo: » učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik; » obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev; » raznovrstnost in tempo učenja; » načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke. Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje. Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin. SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja. V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine). Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da: » sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja standarde znanja; » ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja; 13 8 2 : 0 1 / / / » spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.11.1 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 1 itn.; » je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje; » ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave; » dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje); » dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje. Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve. Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja. Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene. Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA PODROČJA/PREDMETA Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz: – temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti, sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije dijaka), 14 8 2 : 0 1 / / / – dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in interesov 5202 ter.11.1 – kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.1 Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obisk koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje. Glasbena znanja prispevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov. Zgradba učnega načrta Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev. Posamezen letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pod vsako temo (letnik) so nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Osnove oblikoslovja, Improvizacija, Melodični solfeggio). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti pridobljenih v predhodnih letnikih. S široko opredelitvijo pojmov se učitelju omogoča avtonomija pri izboru literature, strokovnih terminov glede na izbor glasbenih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa. Predmet solfeggio je zgrajen iz štirih vsebinskih sklopov, ki tvorijo štiriplastno didaktično enoto: glasbena teorija, ritem, melodika, intervali in sozvočja. Vsaka od njih zahteva posebno učiteljevo pozornost in specifičen didaktični pristop. Segment glasbena teorija pri predmetu solfeggio vsebuje tudi osnovne prvine oblikoslovja, podobno kot je pri predmetih glasbeni stavek in zgodovina glasbe. Teorija – V 1. letniku je glasbeni teoriji namenjeno 35 ur. Učitelj lahko v 1. letniku samostojno razporedi vsebine iz glasbene teorije. Dijaki naj spoznajo osnovne oblike in njihove vzorce skozi glasbeno literaturo v povezavi z njihovo vlogo v glasbeni zgodovini. Pri pouku solfeggia seveda ne moremo utrditi vseh teh oblikovnih vsebin, lahko pa solfeggio uporabno vključimo v aktivno poslušanje glasbenih del. S tem krepimo glasbeni spomin, ki je velika vrednota v celostnem dojemanju glasbenih umetnin. Odpiramo tudi vrata k medpredmetnemu povezovanju z glavnim glasbilom, z glasbenim stavkom, s skupinsko igro in z glasbeno zgodovino. Ob razlagi dijakom predstavimo glavne značilnosti posamezne oblike, občasno pa damo navodila za domače delo pri poslušanju skladb ob partiturah in posnetkih s spleta, ki ponujajo tudi analitične predstavitve del (npr. www.imslp.org, You Tube). Slovenci imamo bogato pevsko tradicijo, zato naj razred deluje kot pevski zbor. Ure pogosto začnemo z nekaj ogrevalnimi pevskimi vajami in s pozornim oblikovanjem pevskega glasu. 15 8 2 : 0 1 / / / Temu je namenjen izbor zborovske literature v postopni količini glasbenih vsebin. Učna ura naj poleg slušne in 5202 pisne reprodukcije vsebuje doživljajsko izvajanje, poslušanje in ustvarjalne prvine obravnave glasbenih vsebin..11.1 Ritem – Stremimo k temeljni spretnosti: vzdrževanju metričnega pulza. V uvodnih vajah se poigramo s 1 preprostimi vzorci, ki jih ponavljamo, jih izvajamo večglasno in postopno uvajamo ritmične vsebine. Delo popestrimo s spremljavo z ritmičnimi ostinati, ki jih izvajamo z lastnimi glasbili ali razdelimo razred na dva dela, izvajamo kanone. Vajam naj bodo dodane agogične in dinamične označbe ter z oznake za tempo. Postopnost pri vajah dosegamo tudi tako, da isto vajo oblikujemo v več ravneh ritmične pestrosti (dodajamo poddelitve, nepravilne poddelitve, pavze, vezave). Komplementarne vaje izvajamo z obema rokama, z roko in z glasom ali v dveh skupinah dijakov. Znanja in sposobnosti utrjujemo s preprostimi ustvarjalnimi igrami z improvizacijo danih motivov in kanonskih postopov. Tako pri ritmičnih kot pri parlatu vajah dovolimo enemu od dijakov, da določi tempo in da znak za začetek. Na ta način dijak postopoma pridobiva občutek za pravo mero in vodenje skupine. Parlato vadimo tonsko abecedo in solmizacijo brez predznakov ter tonsko abecedo s predznaki vseh tonalitet. Melodika – Pred petjem melodičnih vsebin se upojemo, med petjem smo pozorni na zavestno dihanje, na lepo oblikovan pevski glas in na dinamično oblikovane melodične fraze. Obseg melodij dijaki prilagodijo svojemu obsegu, tako da poljubno oktavizirajo posamezne dele melodije. Melodične nareke naj dijaki usvajajo spominsko-analitično, šele nato naj zapišejo melodično frazo. To pomeni, da dijak na glas ali tiho oz. z notranjim posluhom zapoje in si zapomni melodijo. Večglasni nareki so sprva homofoni in ritmično kar se da nezahtevni, težavnost postopoma stopnjujemo. Stopnje v tonalitetah ter posamezne alterirane stopnje utrjujemo z improvizacijskimi vzorci, kot npr. vprašanje – odgovor ali na predhodno določeno harmonsko sosledje. Intervali – Izvajamo uvajalne vaje z različnimi smermi intervala, ki ga utrjujemo. Zanesljivost dijakov pri intervalni zaznavi je pomembna za dobro sozvočno orientacijo, ki bo vodila do profesionalne ravni glasbenega posluha. Zato pojavnost novih intervalov odmerjamo postopno – od sekund do decim, glede na učno snov letnika. Vaje iz učbenika izvajamo v zapisanem ritmu in brez (z dolgimi toni), slednje lahko tudi večglasno v kanonu v dveh skupinah ali dijaki sami v kanonu s klavirjem. Ta način zelo pripomore k razvijanju sozvočne zaznave intervala, samokontroli in petju v čisti intonaciji. Koristne so intervalne in sozvočne asociacije na posamezne melodije. Sozvočja in harmonske zveze – V 1. letniku utrjujemo posamezna sozvočja pisno in slušno ter poleg dominantnega četverozvoka uvedemo še vse druge četverozvoke in domininantni nonakord v osnovni obliki. Utrjujemo tudi pojavnost trozvokov in dominantnega četverozvoka v posameznih tonalitetah, kot pripravo na predmet glasbeni stavek. Od 2. letnika naprej sozvočna sosledja umeščamo v tonalitete, da dijaki postopoma dobijo občutek za funkcijsko umestitev posameznih akordov. Sozvočna sosledja v ozki legi nadgrajujemo od trozvokov z dominantnim četverozvokom do četverozvokov, nonakorda, alteriranih akordov, izmikov in modulacij. Podobno gradacijo težavnosti prakticiramo pri harmonskih zvezah oz. štiriglasnih homofonih vajah, ki jih pojemo v štiriglasju, ne glede na to, v kakšnem razmerju glasov je razred (po potrebi v štiriglasje ustrezno razvrstimo tudi izključno ženske ali izključno moške glasove). Isto harmonsko nalogo zapojemo na različne načine: v duru in harmoničnem duru, v vseh molih, modalno, transponirano, zamenjamo glasove, lege itd. Tako sozvočna sosledja kot harmonske zveze uporabimo tudi za narek, ki ga stopnjujemo od zapisovanja funkcij (z oblikami akordov ali brez) do zapisovanja vseh štirih glasov. Pri harmonskih zvezah zapisovanje vseh štirih glasov stopnjujemo od zapisovanja basove linije s funkcijami in zapisovanja obeh zunanjih glasov s funkcijami do zapisovanja vseh štirih glasov. Zelo koristna vaja je igram/pojem: dijak igra tri glasove, poje četrtega. Tako 16 8 2 : 0 1 / / / pri sozvočnih sosledjih kot pri harmonskih zvezah pa se držimo pravila: od prakse k teoriji – najprej zapojemo in 5202 poslušamo ali obratno, nato analiziramo in zapišemo ali obratno..11.1 Konkretna priporočila - Priporoča se, naj se vse tri vrste gibanj (ritmično, melodično in harmonsko) izvaja 1 redno na vsakem terminu solfeggia. Prav tako naj se bodisi ritmični bodisi melodični narek (idealno pa oba) izvajata redno, in sicer izmenično z narekovanjem, po spominu (ljudske in druge pesmi, ki jih imajo dijaki v spominu) in s posnetki del iz glasbene literature. Poseben pomen ima redno utrjevanje diatonike s pomočjo kadenčnih vaj, ki so eno glavnih zagotovil za vzdrževanje teoretičnih in praktičnih znanj s področja tonalnosti. Zato se priporoča, da se kadenčne vaje izvajajo redno na pamet z vsemi možnimi menjalnimi toni (diatoničnimi in kromatičnimi) v vseh legah in variantah. Učitelj vsako uro predstavi dijakom vsaj en primer iz glasbene literature, ki ga skupaj z dijaki, s pomočjo avdio-vizualnih pripomočkov, posluša in analizira ter deloma ali v celoti vokalno ali vokalno-instrumentalno izvede. Dijake spodbuja, da pri učnem procesu uporabljajo glasbene vilice ter klavir ali drug harmonski instrument (kitara, harfa, harmonika, orgle), pri vadenju in izvajanju večglasnih polifonih in homofonih vaj. Učitelj spodbuja dijake, da v sklopu pouka predstavijo svoj instrument (ali glas) in nastopijo pred razredom. Splošna priporočila – Kar se tiče števila vaj, bi moral dober do povprečen razred na posamezen termin pouka predelati dve ritmični, eno parlato, dve melodični, eno intervalno, eno harmonsko vajo (ali sosledje sozvočij) in eno vajo s klavirjem (melodični solfeggio) ter povezati aktualno učno snov z vsaj enim primerom iz glasbene literature. Če razred takšne količine snovi ne zmore predelati, damo prednost kvaliteti pred kvantiteto oz. v primeru nadpovprečno sposobnega razreda vsebine ustrezno razširimo. Osnova za učna gradiva so vaje iz učbenikov za solfeggio, po potrebi lahko učitelj pripravi tudi svoje gradivo ali črpa dodatne vsebine iz didaktične literature drugih/tujih avtorjev. Učitelj premišljeno zasnuje potek pedagoških ur ter se predhodno pripravi na vokalno ali instrumentalno izvedbo posameznih vaj. Avtonomno oblikuje posamezne učne sklope, tako da smiselno povezuje posamezne glasbene dejavnosti z operativno-procesnimi razvojnimi cilji in vsebinami, zaporedje in globino vsebin ter metode in oblike dela prilagaja potrebam in zmožnostim dijakov. V učni proces aktivno vključi vse dijake, spremlja in spodbuja njihov napredek s stalnim preverjanjem znanja (ne nujno ocenjevanjem) oz. izvajanjem in zapisovanjem ritmičnih, ritmično-melodičnih in harmonskih vaj. Učitelj dijakom s slabšim predznanjem nudi dodatno pomoč in spodbudo, prav tako skrbi, da dijaki sodelujejo in si medsebojno pomagajo. Pouk glasbe z dejavnostmi in vsebinami prispeva k splošnemu in glasbenemu razvoju dijakov ter razvija zmožnosti vseživljenjskega učenja. Učenje in poučevanje glasbe bo uspešno, če bo celostno, dejavno in ustvarjalno. Učni načrt nadgrajuje poznavanje glasbe, ki se v praksi lahko udejanji s skrbno in gospodarno načrtovanimi in izpeljanimi učnimi urami. Učitelj skupaj z dijaki obiskuje in ovrednoti interne in javne šolske nastope ter zunajšolske koncerte, glasbeno-scenske in druge umetniške dogodke, povezane z glasbo. Spodbuja jih k medpredmetni povezavi z glasbenim stavkom, zgodovino glasbe, orkestrom, zborom in drugimi predmeti umetniške gimnazije. Moduli A, B in C – Ker se študij glasbe na srednji stopnji glasbenega izobraževanja deli na več modulov, v sklopu katerih se dijaki usmerijo bodisi v klasično bodisi v jazz zvrst, je smiselno oblikovati razrede tako, da se učitelj solfeggia lahko bolj posveti eni ali drugi zvrsti. Glasbeno-teoretične osnove klasične in jazz glasbe se ne razlikujejo in so v enaki meri pomembne za dijake vseh modulov. Zato mora učitelj v sklopu pouka prvih treh letnikov solfeggia, znanje dijakov čim bolj poenotiti. Smiselno pa je razmisliti o ločenih skupinah dijakov 17 8 2 : 0 1 / / / klasične in jazz smeri v 4. letniku, saj se morajo tako prvi kot drugi ustrezno pripraviti na maturo in sprejemne 5202 izpite na univerze..11.11 Preverjanje in ocenjevanje znanja Pod vsako skupino ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja se dosega skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijakov. Pri preverjanju znanja učitelj redno spremlja dijakov razvoj in napredek, preverja njegove sposobnosti, znanje in zmožnosti ter daje dijaku povratne informacije o njegovem napredovanju. Sprotno razčlenjevanje dijakovih dosežkov in znanja ter morebitnih pomanjkljivosti pomaga pri razvoju njegovih spretnosti in omogoča jasen načrt za nadaljnje delo. Preverjati je treba redno in na različne načine, na področjih, kot so navedena, pisno in ustno. Učitelj preverja znanje: pri ponovitvi stare snovi, pri branju posameznih vsebin a vista, pri utrjevanju obravnavanih vsebin, pri ustvarjalnih igrah posameznih področij solfeggia. Preverjanja znanja učitelj ne oceni. Ocenjevanje skupinskega pouka je lahko ustno, pisno ali s seminarskimi nalogami. Dijaka ustno in pisno ocenimo na področjih ritma, parlata, melodike, intervalov, sozvočij/harmonskih zvez/melodičnega solfeggia (odvisno od letnika in snovi) ter teorije. V 1. letniku je ocena iz teorije zaradi obsežnosti ločena od drugih vsebin, v nadaljevanju se navezuje na druge vsebine (npr. pri alteracijah na melodiko in harmonske zveze). Glede na naravo skupinskega pouka dijakovo znanje ocenjujemo z izvedbo zahtevanih vaj. Ocenjujemo ritmično in intonančno natančnost, muzikalno oblikovanje fraz, zgledno vokalno tehniko in stopnjo prepoznavanja slušnih vsebin. Diferenciacija, individualizacija in formativno spremljanje znanja Pouk solfeggia ponuja oblike, metode in didaktične pristope dela, ki same po sebi ustvarjajo pogoje za diferenciacijo in individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Pri skupinskem pouku lahko učitelj individualizira delo znotraj posamezne glasbene vsebine: oblikuje glasbene naloge posameznim skupinam dijakov s podobnimi glasbenimi izkušnjami. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost dijakov pri glasbenih dejavnostih: izvajanju, poslušanju in ustvarjanju. Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje glasbo in rešuje avtentične, problemske naloge. Medpredmetne povezave – Namen interdisciplinarnega povezovanja med bolj ali manj sorodnimi predmeti je vzajemno učinkovanje in prenosljivost znanja. Tako ustvarjamo pogoje za bogatejšo ustvarjalnost in za didaktično učinkovitost na posameznih predmetnih področjih. Večja prenosljivost znanja oblikuje samostojnejšo osebnost, ki se lahko sooči z izzivi stroke in življenja. Zmožnost povezovanja različnih znanj in 18 8 2 : 0 1 / / / spretnosti prispeva tudi k močnejši posameznikovi kulturni in etični zavesti, h kakovostni socializaciji ter 5202 osebnostni drži. Medpredmetno povezovanje pomeni iskanje povezav svojega predmeta z drugimi .11 predmetnimi področji, sodelovanje učiteljev različnih predmetnih področij v učno-vzgojnih dejavnostih, .11 vzajemno načrtovanje skupne ali sočasne obravnave sorodnih vsebin in podobno. Učitelj se povezuje z drugimi strokovnimi člani pedagoškega aktiva, sodeluje pri načrtovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju učnega procesa. Dijaki se medpredmetno ustvarjalno povezujejo z drugimi glasbeniki pri komorni igri, v instrumentalno-vokalnih sestavih, pri igranju v različnih orkestrih, pri korepeticijah ipd. Svoja teoretska znanja, pridobljena pri pouku solfeggia, harmonije, kontrapunkta, oblikoslovja, in tudi znanja zgodovine, umetnostne ter zlasti glasbene zgodovine, lahko uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar prispeva k boljšemu razumevanju in posledično tudi bolj kakovostni izvedbi skladb. Ob razločevanju in pronicanju v slogovne posebnosti, npr. baroka, klasike, romantike ipd., si dijaki ustvarjajo močnejši osebni uvid v značaj, vsebino in posebnosti določenega obdobja slovenske in evropske zgodovine. Skupni cilji Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti, ki jih dijak dosega v okviru pouka. Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost » Spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika. (1.1.2.2) » Analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi. (1.1.4.1) » Razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo. (1.1.5.1) » Vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje. (1.3.1.1) » Spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst. (1.3.2.1) » Uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih. (1.3.4.1) » Svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje. (1.3.4.2) » Živi kulturo in umetnost kot vrednoto. (1.3.5.1) Trajnostni razvoj » S pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem. (2.1.1.1) » Gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov. (2.1.3.1) » Kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv. (2.2.2.1) » Sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost. (2.4.2.1) Zdravje in dobrobit » Uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje. (3.1.2.2) 19 8 2 : 0 1 / / / » Glasbene dejavnosti spodbujajo radovednost 5 (3.1.4.1) in sprostitev. (3.2.3.2)202.1 » Vključuje se v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja1.1 (3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja. (3.2.4.1)1 » Razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine. (3.3.3.1) Digitalna kompetentnost » Pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja digitalno tehnologijo. (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1) » Upravlja svojo digitalno identiteto. (4.2.6.1) » Prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati. (4.5.1.1) Podjetnost » Uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov. (5.1.2.1), (5.3.1.1) » Vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev. (5.3.5.2) » Uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju. (5.3.5.3) Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek. Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa, zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov. Literatura Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil Holcar, A., idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo. Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS. 20 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 8 2 : 0 1 / / / 1. LETNIK 5 2 0 2 . 1 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Splošni vzgojno-izobraževalni cilj 1. letnika solfeggia je poenotenje znanja glasbene teorije in solfeggia dijakov klasične in jazz smeri, ki prihajajo iz različnih glasbenih šol z neenako ravnjo predznanja. V sklopu ciljev, ki se nanašajo na solfeggio (ritem, parlato, melodika, atonalne/intervalne vaje, harmonska gibanja, melodični solfeggio, improvizacija), se utrjuje občutek za metrum, ritem in enakomeren tempo, občutek za tonaliteto in stopnje, branje notnega zapisa v violinskem in basovskem ključu, petje atonalnih vaj do vključno kvarte ter petje ob spremljavi klavirja. V sklopu ciljev, ki se nanašajo na glasbeno teorijo (poleg te še osnove oblikoslovja), se ponovi celotno glasbeno-teoretično snov nižje glasbene šole s poudarkom na akordih, mnogostranosti ter splošnem razumevanju in praktični rabi teoretičnih glasbenih zakonitosti, obravnava se primere iz glasbene literature, s pomočjo katerih dijaki spoznavajo različne glasbene oblike in instrumente. OSNOVE OBLIKOSLOVJA CILJI Dijak: O: spoznava in se uči analizirati motiv, frazo, dvotaktje, mali in veliki stavek ter periodo; O: spoznava temeljne glasbene oblike, kot so: pesemska oblika, samospev, zborovska pesem, kanon, fuga, suita, sonata, tema z variacijami, simfonija, kantata, opera idr. (1.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna in analizira motiv, frazo, dvotaktje, mali in veliki stavek ter periodo; » pozna in analizira temeljne glasbene oblike, kot so: pesemska oblika, samospev, zborovska pesem, kanon, fuga, suita, sonata, tema z variacijami, simfonija, kantata, opera idr. 22 8 2 : 0 1 / / / TERMINI 5202.1 ◦ motiv ◦ fraza ◦ dvotaktje ◦ perioda ◦ pesemska oblika ◦ samospev ◦ zborovska pesem ◦ kanon ◦ fuga 1.1 ◦ suita ◦ sonata ◦ tema z variacijami ◦ simfonija ◦ kantata ◦ opera ◦ mali in veliki stavek 1 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijaki, za boljše razumevanje posameznih glasbeno-oblikovnih pojmov pojejo, poslušajo in analizirajo glasbene primere, obiskujejo koncerte in druge glasbeno-scenske prireditve. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno » pisno OPISNI KRITERIJI » Dijak zna umestiti poslušane glasbene primere v obdobja. » Dijak prepozna obravnavane glasbene oblike. » Dijak se zna orientirati v vokalni, instrumentalni in vokalno-instrumentalni partituri. 23 8 2 : 0 1 / / / IMPROVIZACIJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava improvizirano samostojno oblikovanje ritmičnih ter ritmično-melodičnih dvo- ali več taktnih fraz (npr. vprašanje – odgovor); O: se uči improvizacije in zapisa lastnih krajših ritmičnih in ritmično-melodičnih celot; (1.3.4.1) O: spoznava improvizacijo ritmično-melodičnih motivov na določene in improvizirane harmonske vzorce; O: spoznava in izvaja večglasno improvizirano petje na slovenske ljudske pesmi. (1.3.4.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » z improvizacijo samostojno oblikuje ritmične ter ritmično-melodične dvo- ali večtaktne fraze; » improvizira in zapiše lastne krajše ritmične in ritmično-melodične celote; » improvizira ritmično-melodične motive na določene in improvizirane harmonske vzorce; » razume in v skupini izvede večglasno improvizacijo na slovenske ljudske pesmi. TERMINI ◦ improvizacija ◦ dvotaktje ◦ fraza ◦ motiv ◦ ritmično-melodična celota ◦ harmonski vzorec ◦ slovenske ljudske pesmi DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj mora skrbeti za sproščeno vzdušje v razredu ter biti dijakom zgled pevske in instrumentalne improvizacije. Improvizacija ne bo vedno enako uspela, vendar mora učitelj pri tem cilju izkazovati posebno mero čuječnosti, fleksibilnosti in spoštljivosti do poskusov improviziranja dijakov. Učitelj mora poznati tradicijo večglasnega slovenskega ljudskega petja in pomagati razvijati spoštljiv odnos dijakov do narodne glasbene zapuščine. 24 8 2 : 0 1 / / / PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »1 ustno1.11 OPISNI KRITERIJI » samostojnost pri improviziranju » kreativnost improvizacij » muzikalno oblikovanje fraz, motivov in celot 25 8 2 : 0 1 / / / MELODIČNI SOLFEGGIO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava in poje melodične primere s klavirsko spremljavo ter primere iz slovenske in tuje glasbene literature; (1.3.2.1) O: se uči vokalnotehnično ustrezno interpretirati melodične primere z glasbeno spremljavo; O: spoznava posamezne elemente izvajalske prakse za celostno izvedbo izbranih melodičnih primerov s klavirsko spremljavo. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zapoje melodične primere s klavirsko spremljavo ter primere iz slovenske in tuje glasbene literature; » vokalnotehnično ustrezno zapoje melodične primere z glasbeno spremljavo; » izvede obravnavane in a vista melodične primere s klavirsko spremljavo v predpisanem tempu, agogiki in dinamiki. TERMINI ◦ melodični solfeggio ◦ bel canto ◦ tehnika pravilnega petja ◦ petje ob klavirski spremljavi DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj poleg primerov iz učbenika poišče pevsko in vsebinsko ustrezno literaturo za mladostnike. Pozoren je na zdrav pevski organ in pravilno petje ter je zgled lepega petja. Pri spremljanju dijakov je suveren, kadar je spremljava izpisana, in kreativen, kadar je spremljava improvizirana. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno spraševanje vnaprej dogovorjenih vsebin ter primerov a vista 26 8 2 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. »1 orientacija v partituri1.11 » intonančna čistost » razumevanje in muzikalno doživeta praktična izvedba glasbenega zapisa » vzajemno glasbeno doživljanje » estetski vtis izvedene melodične vaje s klavirsko spremljavo 27 8 2 : 0 1 / / / ATONALNE/INTERVALNE VAJE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava, poje in zapisuje atonalne ritmično-melodične vaje in primere iz literature do vključno intervala kvarte; O: spoznava in zapisuje atonalne nareke z ritmično komponento in brez nje do vključno intervala kvarte; O: spoznava vlogo glasbenih vilic pri izhodiščni intonaciji in njenem preverjanju. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zapoje in zapiše atonalne ritmično-melodične vaje in primere iz literature do vključno intervala kvarte; » zapiše atonalne nareke z ritmično komponento in brez nje do vključno intervala kvarte; » uporabi glasbene vilice. TERMINI ◦ atonalnost ◦ kvalitete intervalov do vključno kvinte ◦ kvantitete intervalov do vključno kvinte DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Izvajanje atonalnih vaj naj poteka ob stalni kontroli ustrezno uglašenega in temperiranega instrumenta, vendar morajo dijaki, med učnim procesom postajati vedno bolj neodvisni. Za preverjanje intonacije med izvajanjem ter razvijanjem sočasnega (vertikalnega) sluha lahko dijak izvaja intervalne vaje v kanonu s klavirjem. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » pisno preverjanje in ocenjevanje » ustno preverjanje in ocenjevanje primerov a vista ter vnaprej dogovorjenih vsebin iz učbenika – pri vseh dijakih redno (tedensko) preverjanje usvojenega znanja in napredka » nareki s pomočjo klavirja ter posnetkov iz literature 28 8 2 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. »1 samostojnost in suverenost pri izvajanju s pomočjo glasbenih vilic1.11 » intonančna čistost » razumevanje in praktična izvedba glasbenega zapisa 29 8 2 : 0 1 / / / HARMONSKA GIBANJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava in poje osnovne in razširjene kadenčne vaje v duru in harmoničnem molu; O: spoznava funkcijsko umestitev glavnih stopenj v osnovnih in razširjenih kadenčnih vajah v duru in harmoničnem molu; O: razvija koncept kadenčnih vaj in se uči samostojnega oblikovanja in petja teh; (1.3.4.2) O: spoznava preproste harmonske analize s pomočjo glavnih stopenj; O: harmonsko analizira primere iz glasbene literature. STANDARDI ZNANJA Dijak: » razume in zapoje osnovne in razširjene kadenčne vaje v duru in harmoničnem molu; » določi glavne stopnje v kadenčnih vajah v duru in harmoničnem molu; » razume koncept kadenčnih vaj in jih oblikuje ter zapoje; » harmonsko analizira preproste glasbene primere s pomočjo glavnih stopenj; » harmonsko analizira primere iz literature. TERMINI ◦ kadenčne vaje ◦ hamonija ◦ funkcije v tonaliteti ◦ harmonska analiza DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Kadenčne vaje naj pojejo dijaki skupaj z učiteljem ali samostojno. Petje naj bo z instrumentalno spremljavo ali brez nje, dijaki se lahko za boljše razumevanje in utrjevanje harmonskega sluha sami spremljajo na klavir. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno » pisno 30 8 2 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. »1 razumevanje funkcijske umestitve glavnih stopenj v tonalitetah1.11 » samostojno oblikovanje in petje kadenčnih vaj v različnih tonalitetah » samostojno intoniranje ter intonančna čistost pri izvedbi 31 8 2 : 0 1 / / / MELODIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: glasno in s pomočjo notranjega sluha bere in poje ritmično-melodične primere v durovih in molovih tonalitetah ter modalnih melodičnih vajah; O: spoznava posamezne lestvične stopnje v različnih tonalitetah in modusih; O: se uči intoniranja s pomočjo glasbenih vilic; O: zapisuje in samostojno sestavlja ritmično-melodične nareke; O: uri glasbeni spomin; (3.1.3.3) O: spoznava branje a vista. STANDARDI ZNANJA Dijak: » tekoče in intonančno čisto prebere in zapoje ritmično-melodične primere/vaje v durovih in molovih tonalitetah ter v modalnih melodičnih vajah; » sliši in zapoje vse lestvične stopnje v tonalitetah in modusih; » uporabi glasbene vilice; » zapiše ritmično-melodične nareke; » izkaže glasbeni spomin s ponavljanjem in zapisovanjem krajših ritmično-melodičnih vzorcev in celot; » a vista prebere ritmično-melodični zapis. TERMINI ◦ tonaliteta ◦ modalnost ◦ notranje uho ◦ lestvične stopnje ◦ glasbene vilice ◦ intonacija ◦ petje a vista ◦ improvizacija DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj dijakom predstavi praktične vaje za utrjevanje tonalitet, modusov, posameznih lestvičnih stopenj, akorde glavnih in stranskih stopenj (vključno z dominantnim septakordom in nonakordom). 32 8 2 : 0 1 / / / Za razvijanje harmonskega tonalnega ali modalnega občutka ter občutka za večglasje in polifonijo uporabljamo 5202 petje kanonov ter ljudskih, solističnih, zborovskih in orkestrskih skladb..11.11 PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno ustno preverjanje in ocenjevanje primerov a vista ter vnaprej dogovorjenih vsebin iz učbenika » nareki s pomočjo klavirja ter posnetkov iz literature OPISNI KRITERIJI » orientacija v partituri » intonančna čistost » razumevanje in praktična izvedba glasbenega zapisa 33 8 2 : 0 1 / / / PARLATO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava razvoj glasbene notacije od srednjega veka do danes; (1.3.2.1) O: spoznava G−, C− in F−ključe, njihovo umestitev v notno črtovje, poimenovanje in uporabo; O: spoznava glasbeni zapis z uporabo različnih ključev brez dodane ritmične komponente; O: ritmično bere notni zapis v violinskem in basovskem ključu v predpisanem tempu in ob taktiranju, z upoštevanjem fraziranja, artikulacije in dinamike; O: spoznava notni zapis in uporabo ključev pri zapisovanju glasbe za posamezne pevske glasove in instrumente. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna glasbeno notacijo od srednjega veka do danes; » poimenuje in smiselno uporablja vse vrste G−, C− in F−ključev; » prebere glasbeni zapis v vseh ključih brez dodane ritmične komponente; » v predpisanem tempu in ob taktiranju, z upoštevanjem fraziranja, artikulacije in dinamike, ritmično prebere notni zapis v violinskem in basovskem ključu; » prebere notne zapise v različnih ključih za posamezne pevske glasove in instrumente v sklopu vokalnih in instrumentalnih partitur. TERMINI ◦ parlato ◦ ključi ◦ notacija ◦ partitura DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj predstavi razvoj glasbenega zapisa od začetkov (srednjega veka) do danes. Dijak za boljše razumevanje notnega zapisa v različnih ključih v teh zapisuje krajše ritmično−melodične vzorce, melodije in pesmi. Za utrjevanje enakomernega pulza in dosledno ritmično branje notnega zapisa v različnih ključih, učitelj pri pouku in dijak za vadenje doma uporabljata metronom. 34 8 2 : 0 1 / / / PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »1 individualno1.11 » ustno preverjanje in ocenjevanje – pri vseh dijakih redno (tedensko) preverjanje usvojenega znanja in napredka OPISNI KRITERIJI » Dijak ob predhodni ritmični analizi ob taktiranju tekoče in doživeto ritmično bere zapis v violinskem in basovskem ključu. 35 8 2 : 0 1 / / / RITEM 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava taktiranje vseh taktovskih načinov; O: spoznava ritmične analize s številom poudarjenih in nepoudarjenih dob ter pričetkom s poudarjeno ali nepoudarjeno dobo; O: spoznava osnovne, sestavljene in mešane taktovske načine; O: spoznava ritmične posebnosti, kot so posebnosti v smislu delitve dob (do prve poddelitve), hemiola, sinkopa, punktirani ritem, menjave metruma idr.; (1.1.2.1) O: spoznava binarne in ternarne taktovske načine v prvi in drugi poddelitvi; O: spoznava alla breve taktovske načine do prve poddelitve; O: razvija glasbeni spomin pri narekovanju ritmičnih vzorcev in vaj. STANDARDI ZNANJA Dijak: » taktira osnovne, sestavljene in mešane taktovske načine; » pozna ritmično shemo poudarjenih in nepoudarjenih dob ter pravilno opredeli začetek fraze ali skladbe s poudarjeno ali nepoudarjeno dobo; » izvede vaje v osnovnem, sestavljenem in mešanem taktovskem načinu; » izvede in zapiše posamezne ritmične posebnosti; » prepozna in izvede vaje v binarnem in ternarnem taktovskem načinu v prvi in drugi poddelitvi; » izvede vaje v alla breve taktovskem načinu do prve poddelitve; » ponovi in zapiše ritmične vzorce in vaje. TERMINI ◦ taktiranje ◦ dirigiranje ◦ ritmična analiza ◦ osnovni, sestavljeni in mešani taktovski načini ◦ poddelitev dobe ◦ predtakt ◦ vzmah ◦ ritmične posebnosti ◦ binar ◦ ternar ◦ alla breve ◦ improvizacija ◦ dvotaktje 36 8 2 : 0 1 / / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.1 Učitelj med poukom uporablja metronom, ki ga priporoča tudi dijakom za vadenje doma. Dijake pred 1.1 izvajanjem vaj pripravi z uvajalnimi vajami za taktiranje, enakomeren ritmični utrip in improvizacijo ter 1 kombinacijo improviziranih in ponovljenih vzorcev za razvijanje glasbenega spomina. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » pisno preverjanje in ocenjevanje » ustno preverjanje in ocenjevanje OPISNI KRITERIJI » enakomeren pulz » sposobnost določanja relativnega tempa » ločevanje med binarnim in ternarnim taktovskim načinom » taktiranje z ustrezno shemo ob izvajanju ali poslušanju glasbe » prepoznavanje začetkov fraz ali skladb na težko oz. lahko dobo ter ritmičnih posebnosti, npr. v smislu delitve dob 37 8 2 : 0 1 / / / GLASBENA TEORIJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava in uporablja zakonitosti glasbene teorije; O: spoznava in funkcijsko umešča akorde (trozvoke in četverozvoke ter dominantni peterozvok) v tonalitete ter poglablja znanje mnogostranosti akordov; (1.3.4.2) O: poglablja znanja (teoretično in slušno) durovih in molovih lestvic; O: spoznava (teoretično in slušno) starocerkvene moduse, kromatično, celotonsko in simetrično lestvico, pentatoniko ter druge narodne lestvice; O: se uči glasbene izraze vezane na izvajalsko prakso; O: spoznava osnove glasbene akustike; O: spoznava posamezne instrumente in njihovo opredelitev glede na proizvajanje zvoka (idiofoni, kordofoni ...); O: poglablja znanja notnih zapisov posameznih pevskih glasov, instrumentov, glasbenih sestavov in orkestrov; O: povezuje znanja glasbene teorije in solfeggia z igranjem instrumenta ali petjem; O: razvija interes za obiskovanje koncertov, predstav, glasbenih dogodkov. STANDARDI ZNANJA Dijak: » uporabi zakonitosti glasbene teorije; » pozna in funkcijsko umesti akorde v tonalitete ter uporabi mnogostranost akordov; » prepozna, zapiše in izvede durove in molove lestvice, starocerkvene moduse, kromatično, celotonsko in simetrično lestvico, pentatoniko ter druge narodne lestvice; » pozna glasbene izraze, vezane na izvajalsko prakso; » pozna in uporabi (zapiše, zapoje ali zaigra) vrsto alikvotnih tonov; » prepozna in prebere notni zapis posameznih glasov, instrumentov, glasbenih sestavov in orkestrov; » slušno prepozna pevske glasove in instrumente, vokalne in instrumentalne sestave; » izkaže uporabo znanja glasbene teorije in solfeggia pri igranju instrumenta ali petju. 38 8 2 : 0 1 / / / TERMINI 5202.1 ◦ interval ◦ akord ◦ mnogostranost ◦ kvintni krog ◦ letsvica ◦ modus ◦ pentatonika ◦ ključi ◦ akustika 1.1 ◦ alikvotni toni ◦ komorni ton ◦ dinamika ◦ agogika ◦ artikulacija ◦ valovanje ◦ sopran ◦ alt ◦ tenor ◦ bas 1 ◦ zbor ◦ orkester ◦ solist ◦ komorna skupina DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj teoretične vsebine predstavi vedno najprej s praktičnega vidika, šele potem s teoretičnega, kot npr.: vključevanje lestvic in modusov v ljudske in druge pesmi, petje in igranje alikvotnih tonov, kvalitete akordov v povezavi s tonaliteto. Zaželeni so tudi slušni primeri, vezani na obravnavano učno vsebino, vendar je veliko pomembnejši izkustveni element, ki ga dosežemo le tako, da dijak sam zapoje – ozvoči vsebine, ki mu jih učitelj poskuša predstaviti. Dijak pri spoznavanju instrumentov teoretično in praktično predstavi svoj instrument, pevec svoj glas. Predstavitev naj vsebuje: zgodovinski razvoj, zgradbo in tehniko instrumenta ali glasu, literaturo in skladatelje, ki so pisali za ta instrument ali glas, ter najljubše izvajalce dijaka, ki je predstavitev pripravil. Učitelj nekajkrat v letu pripravi primerne instrumentalne, vokalne ali vokalno-instrumentalne partiture, vezane na snov ali obdobje leta, s pomočjo katerih dijaki spoznavajo zapise in transpozicije posameznih instrumentov, glasbene oblike, obdobja in skladatelje, večglasno petje idr. JEZIK GLASBENIKOV JE PETJE. Petje je osnovno sredstvo, s katerim se učitelj in dijaki sporazumevajo in s katerim praktično osmislimo teoretične vsebine. Učitelj dijake spodbuja, da pri branju in zapisovanju glasbe z glasom ozvočijo notni zapis, podobno kot si ozvočimo besede, ki jih zapisujemo na papir. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » pisno preverjanje in ocenjevanje » tedenske pisne naloge in nareki » ustno preverjanje in ocenjevanje – pri vseh dijakih redno (tedensko) preverjanje usvojenega znanja in napredka OPISNI KRITERIJI » znanje, razumevanje in uporaba glasbeno-teoretičnih vsebin » slušna predstava in petje glasbenega zapisa » suverena uporaba glasu pri dekletih in fantih (pri katerih smo zaradi mutacije še posebej pozorni na pravilno slušno predstavo, ozvočitev glasbenega zapisa in teoretičnih vsebin) 39 8 2 : 0 1 / / 2. LETNIK / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Utrjevanju in nadgradnji vsebin iz 1. letnika. Poudarki na: izostrenem občutku za metrum, ritmičnih posebnostih in alla breve taktovskih načinih, tonalnosti in najmanjši (osnovno) glasbeni formi – motivu oz. temi (poslušanje glasbenih primerov, improvizacija), intervalih do oktave, občutku za homofono večglasje in preprosti harmonski analizi. Splošni vzgojno-izobraževalni cilj 2. letnika solfeggia je utrjevanje in nadgradnja vsebin iz 1. letnika. V sklopu ritmičnih gibanj se dodajajo ritmične posebnosti prve poddelitve in alla breve taktovski način do druge poddelitve. Ritmično branje notnega zapisa do druge poddelitve poteka med eno ritmično-melodično celoto ali skladbo izmenično v violinskem ali basovskem ključu z abecedo ali solmizacijo ter z dodanimi predznaki posameznih tonalitet ali brez. V sklopu melodičnih gibanj utrjujemo tonaliteto, med eno ritmično-melodično celoto prehajamo iz dura v mol ali obratno ter melodično in harmonsko uporabljamo vse vrste durovih in molovih lestvic. Atonalne vaje razširimo do oktave, vaje ob spremljavi klavirja so kompleksnejše, uvajamo večglasno homofono petje in poslušanje krajših harmonskih vzorcev s harmonsko analizo. V improvizacijo in primere iz literature vključujemo podobne vsebine, ki jih obravnavamo v okviru posameznih prvin (ritma, melodike, harmonije). OSNOVE OBLIKOSLOVJA CILJI Dijak: O: pozna motiv, frazo, dvotaktje, mali in veliki stavek ter periodo; O: pozna temeljne glasbene oblike, kot so: pesemska oblika, samospev, zborovska pesem, kanon, fuga, suita, sonata, tema z variacijami, simfonija, kantata, opera idr.; (1.1.2.2) 40 8 2 : 0 1 / / / STANDARDI ZNANJA 5202.1 Dijak:1.11 » prepozna in analizira motiv, frazo, dvotaktje, mali in veliki stavek ter periodo; » prepozna, razume in analizira temeljne glasbene oblike, kot so: pesemska oblika, samospev, zborovska pesem, kanon, fuga, suita, sonata, tema z variacijami, simfonija, kantata, opera idr. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijaki za boljše razumevanje posameznih glasbeno-oblikovnih pojmov pojejo, poslušajo in analizirajo glasbene primere, obiskujejo koncerte in druge glasbeno-scenske prireditve. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno » pisno OPISNI KRITERIJI » Dijak zna umestiti poslušane glasbene primere v obdobja. » Dijak prepozna obravnavane glasbene oblike. » Dijak se zna orientirati v vokalni, instrumentalni in vokalno-instrumentalni partituri. 41 8 2 : 0 1 / / / IMPROVIZACIJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava in izvaja improvizirano samostojno oblikovanje ritmično-melodičnih dvo- ali več taktnih fraz, motivov in celot (npr. vprašanje – odgovor), vključujoč mutacijo, moldur, kromatične prehajalne in menjalne tone ter zvišano četrto stopnjo; (1.3.4.1) O: spoznava in izvaja improvizacijo ritmično-melodičnih motivov na določene in improvizirane harmonske vzorce, vključujoč mutacijo, moldur, kromatične prehajalne in menjalne tone ter zvišano četrto stopnjo; O: izvaja večglasno improvizirano petje na slovenske ljudske pesmi. (1.3.4.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » z improvizacijo samostojno oblikuje in izvede ritmično-melodične dvo- ali več taktne fraze, motive in celote (npr. vprašanje-odgovor) vključujoč mutacijo, moldur, kromatične prehajalne in menjalne tone ter zvišano četrto stopnjo; » improvizira in zapiše ritmično-melodične motive na določene in improvizirane harmonske vzorce vključujoč mutacijo, moldur, kromatične prehajalne in menjalne tone ter zvišano četrto stopnjo; » razume in v skupini izvede večglasno improvizacijo na slovenske ljudske pesmi. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj mora skrbeti za sproščeno vzdušje v razredu ter biti dijakom zgled pevske in instrumentalne improvizacije. Improvizacija ne bo vedno enako uspela, vendar mora učitelj pri tem cilju izkazovati posebno mero čuječnosti, fleksibilnosti in spoštljivosti do poskusov improviziranja dijakov. Učitelj mora poznati tradicijo večglasnega slovenskega ljudskega petja in pomagati razvijati spoštljiv odnos dijakov do narodne glasbene zapuščine. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno 42 8 2 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. »1 samostojnost pri improviziranju1.11 » kreativnost improvizacij » muzikalno oblikovanje fraz, motivov in celot 43 8 2 : 0 1 / / / MELODIČNI SOLFEGGIO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: poglablja občutek za pevsko estetsko interpretacijo melodičnih primerov z glasbeno spremljavo; (1.1.4.1) O: poglablja znanja za celostno izvedbo izbranih melodičnih primerov s klavirsko spremljavo, vključujoč predpisani tempo, agogiko in dinamiko. STANDARDI ZNANJA Dijak: » vokalno−tehnično ustrezno zapoje melodične primere z glasbeno spremljavo; » izvede obravnavane in a vista melodične primere s klavirsko spremljavo v predpisanem tempu, agogiki in dinamiki. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj poleg primerov iz učbenika poišče pevsko in vsebinsko ustrezno literaturo za mladostnike. Pozoren je na zdrav pevski organ in pravilno petje ter je zgled lepega petja. Pri spremljanju dijakov je suveren, kadar je spremljava izpisana, in kreativen, kadar je spremljava improvizirana. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno spraševanje vnaprej dogovorjenih vsebin ter primerov a vista OPISNI KRITERIJI » orientacija v partituri » intonančna čistost » razumevanje in muzikalno doživeta praktična izvedba glasbenega zapisa » vzajemno glasbeno doživljanje » estetski vtis izvedene melodične vaje s klavirsko spremljavo 44 8 2 : 0 1 / / / ATONALNE/INTERVALNE VAJE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava, poje in zapisuje atonalne ritmično-melodične vaje in primere iz literature do vključno intervala oktave; O: spoznava in zapisuje atonalne nareke z ritmično komponento in brez nje do vključno intervala oktave; O: za intonacijo in kontrolo uporablja glasbene vilice. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zapoje in zapiše atonalne ritmično-melodične vaje in primere iz literature do vključno intervala oktave; » zapiše atonalne nareke z ritmično komponento in brez nje do vključno intervala oktave; » zna uporabljati glasbene vilice za začetno intonacijo ter preverjanje intonacije med izvajanjem. TERMINI ◦ kvalitete in kvantitete intervalov do vključno oktave DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Izvajanje atonalnih vaj naj poteka ob stalni kontroli ustrezno uglašenega in temperiranega instrumenta, vendar morajo dijaki, med učnim procesom, postajati vedno bolj neodvisni. Za preverjanje intonacije med izvajanjem ter razvijanjem sočasnega (vertikalnega) sluha, lahko dijak izvaja intervalne vaje v kanonu s klavirjem. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » pisno preverjanje in ocenjevanje » ustno preverjanje in ocenjevanje primerov a vista ter vnaprej dogovorjenih vsebin iz učbenika – pri vseh dijakih redno (tedensko) preverjanje usvojenega znanja in napredka » nareki s pomočjo klavirja ter posnetkov iz literature 45 8 2 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. »1 samostojnost in suverenost pri izvajanju s pomočjo glasbenih vilic1.11 » intonančna čistost » razumevanje in praktična izvedba glasbenega zapisa 46 8 2 : 0 1 / / / HARMONSKA GIBANJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: izvaja osnovne in razširjene kadenčne vaje v duru in harmoničnem molu; O: funkcijsko umešča glavne stopnje v osnovnih in razširjenih kadenčnih vajah v duru, molduru in molu; O: spoznava, poje in zapisuje od eno- do štiriglasne ritmično-melodične homofone primere vaj in primere iz literature, ki vključujejo trozvoke glavnih in stranskih stopenj ter dominantni četverozvok v ozki in široki legi; O: spoznava harmonske analize melodičnih vaj in primerov iz literature s pomočjo trozvokov glavnih in stranskih stopenj ter dominantnega četverozvoka; O: spoznava in poje melodične vaje in primere iz literature ob improvizirani lastni spremljavi na harmonski instrument. (1.3.4.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna, razume in zapoje osnovne in razširjene kadenčne vaje v duru, molduru in harmoničnem molu; » zna določiti glavne stopnje v kadenčnih vajah v duru, molduru in molu; » razume, zapoje in zapiše od eno- do štiriglasne ritmično-melodične homofone primere vaj in primere iz literature, ki vključujejo trozvoke glavnih in stranskih stopenj ter dominantni četvero zvok v ozki in široki legi; » razume in harmonsko analizira melodične vaje in primere iz literature s pomočjo trozvokov glavnih in stranskih stopenj ter dominantnega četverozvoka; » razume in poje melodične vaje in primere iz literature ob improvizirani lastni spremljavi na harmonski instrument. TERMINI ◦ glavne stopnje ◦ stranske stopnje ◦ dominantni četverozvok z obrati DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Kadenčne vaje naj pojejo dijaki skupaj z učiteljem ali samostojno. Petje naj bo z instrumentalno spremljavo ali brez nje, dijaki se lahko za boljše razumevanje in utrjevanje harmonskega sluha sami spremljajo na klavir. 47 8 2 : 0 1 / / / Dijaki pod učiteljevim vodstvom harmonske vaje pojejo v naslednjem vrstnem redu: bas, bas z imeni funkcij, 5202 zunanja glasova hkrati, notranja glasova posamezno, štiriglasje. Dijaki za utrjevanje umestitve funkcij v .11 tonaliteti igrajo štiriglasne harmonske vaje iz učbenika ter pojejo enega izmed glasov, začenši vedno z basom in .11 s funkcijami. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno – dijak igra tri glasove na klavir, poje četrtega » skupinsko – petje harmonskih vzorcev po kvartetih » pisno preverjanje in ocenjevanje – zapisovanje funkcij in posameznih glasov ob igranju harmonskih vzorcev ali poslušanju primerov iz literature OPISNI KRITERIJI » razumevanje funkcijske umestitve stopenj v tonalitetah » samostojno oblikovanje in petje kadenčnih vaj v različnih tonalitetah » samostojno intoniranje ter intonančna čistost pri izvedbi eno- ali večglasnih vaj v skupini ali ob lastni spremljavi na instrument 48 8 2 : 0 1 / / / RITEM 5202.11.11 CILJI Dijak: O: taktira ustrezne sheme posameznih taktovskih načinov; O: poglablja ritmične analize s številom poudarjenih in nepoudarjenih dob ter pričetkom s poudarjeno ali nepoudarjeno dobo; O: spoznava, izvaja in zapisuje ritmične vaje in primere iz literature v osnovnih, sestavljenih, mešanih in alla breve taktovskih načinih do vključno druge poddelitve dobe; O: spoznava, izvaja in zapisuje ritmične posebnosti: triole v prvi poddelitvi dobe v popolni in nepopolni obliki, duole, sinkope in hemiole; O: razvija glasbeni spomin ob narekovanju ritmičnih vzorcev in vaj. (3.1.3.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » ustrezno uporablja posamezne sheme osnovnih, sestavljenih in mešanih taktovskih načinov; » analizira ritmično shemo poudarjenih in nepoudarjenih dob ter pravilno opredeli začetek fraze ali skladbe; » razume, izvede in zapiše ritmične vaje in primere iz literature v osnovnih, sestavljenih, mešanih in alla breve taktovskih načinih do vključno druge poddelitve dobe; » razume, izvede in zapiše ritmične posebnosti: triole v prvi poddelitvi dobe v popolni in nepopolni obliki, duole, sinkope in hemiole; » ponovi in zapiše ritmične vzorce in vaje. TERMINI ◦ nepopolna triola ◦ duola DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj med poukom uporablja metronom, ki ga priporoča tudi dijakom za vadenje doma. Dijake pred izvajanjem vaj pripravi z uvajalnimi vajami za taktiranje, enakomeren ritmični utrip in improvizacijo ter kombinacijo improviziranih in ponovljenih vzorcev za razvijanje glasbenega spomina. 49 8 2 : 0 1 / / / PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »1 individualno1.11 » pisno preverjanje in ocenjevanje » ustno preverjanje in ocenjevanje OPISNI KRITERIJI » enakomeren pulz » sposobnost določanja relativnega tempa » ločevanje med binarnim in ternarnim taktovskim načinom » taktiranje z ustrezno shemo ob izvajanju ali poslušanju glasbe » prepoznavanje začetkov fraz ali skladb na težko oz. lahko dobo ter ritmičnih posebnosti, kot npr. v smislu delitve dob 50 8 2 : 0 1 / / / PARLATO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: utrjuje branje notnega zapisa z uporabo različnih ključev brez dodane ritmične komponente; O: utrjuje ritmično branje notnega zapisa v violinskem in basovskem ključu v predpisanem tempu in ob taktiranju, z vključevanjem fraziranja, artikulacije in dinamike; (1.1.2.2) O: pevsko ali instrumentalno izvaja notni zapis v različnih ključih v sklopu vokalnih in instrumentalnih partitur. STANDARDI ZNANJA Dijak: » prebere notni zapis v vseh vrstah ključev brez dodane ritmične komponente; » ritmično prebere notni zapis v violinskem in basovskem ključu v predpisanem tempu, ob taktiranju, z vključevanjem fraziranja, artikulacije in dinamike; » zaigra ali zapoje notni zapis v različnih ključih v sklopu vokalnih in instrumentalnih partitur. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijaki za boljše razumevanje notnega zapisa v različnih ključih v teh zapisujejo krajše ritmično−melodične vzorce, melodije in pesmi. Za utrjevanje enakomernega pulza in dosledno ritmično branje notnega zapisa v različnih ključih učitelj pri pouku in dijaki za vadenje doma uporabljajo metronom. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » ustno preverjanje in ocenjevanje a vista in vnaprej dogovorjenih vsebin OPISNI KRITERIJI Dijak ob predhodni ritmični analizi ob taktiranju tekoče in doživeto ritmično bere zapis v violinskem in basovskem ključu. 51 8 2 : 0 1 / / / MELODIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: intonira s pomočjo glasbenih vilic; O: zapisuje ter glasno ali z notranjim sluhom (v mislih) bere ritmično-melodične vaje in primere iz literature v duru, molu in modusih; O: bere, poje in zapisuje ritmično-melodične vaje in primere iz literature z mutacijo, v harmoničnem duru, s prehajalnimi in menjalnimi kromatičnimi toni ter zvišano četrto lestvično stopnjo; (1.1.4.1) O: spoznava in utrjuje posamezne lestvične stopnje v tonalitetah in modusih; O: utrjuje glasbeni spomin; O: spoznava branje a vista. STANDARDI ZNANJA Dijak: » uporabi glasbene vilice; » prebere, zapoje in zapiše ritmično-melodične vaje in primere iz literature v duru, molu in modusih; » prebere, zapoje in zapiše ritmično-melodične vaje in primere iz literature z mutacijo, v harmoničnem duru, s prehajalnimi in menjalnimi kromatičnimi toni ter zvišano četrto lestvično stopnjo; » pozna, sliši, zapoje in zapiše lestvične stopnje v tonalitetah in modusih; » izkaže glasbeni spomin; » a vista prebere ritmično-melodični zapis. TERMINI ◦ mutacija ◦ harmonični dur ◦ prehajalna kromatika ◦ menjalna kromatika ◦ zvišana četrta lestvična stopnja DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj dijakom predstavi praktične vaje za utrjevanje tonalitet, modusov, posameznih lestvičnih stopenj, akorde glavnih in stranskih stopenj (vključno z dominantnim septakordom in nonakordom). 52 8 2 : 0 1 / / / Za razvijanje harmonskega tonalnega ali modalnega občutka ter občutka za večglasje in polifonijo uporabljamo 5202 petje kanonov ter ljudskih, solističnih, zborovskih in orkestrskih skladb..11.11 PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno ustno preverjanje in ocenjevanje primerov a vista ter vnaprej dogovorjenih vsebin iz učbenika » nareki s pomočjo klavirja ter posnetkov iz literature OPISNI KRITERIJI » orientacija v partituri » intonančna čistost » razumevanje in praktična izvedba glasbenega zapisa 53 8 2 : 0 1 / / 3. LETNIK / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Utrjevanje ter nadgrajevanje vsebin, ki so jih dijaki usvojili v 1. in 2. letniku. Poudarki na: kompleksnejših ritmih in komplementarnih ritmičnih vajah, razširjeni tonalnosti z uporabo stabilnih in labilnih alteracij in diatoničnih modulacij, intervalnih vajah do intervala none, improvizaciji, oblikoslovju in primerih iz literature, vezanih na aktualno snov. OBLIKOSLOVJE CILJI Dijak: O: pozna, izvaja in uporablja motiv, frazo, dvotaktje, mali in veliki stavek ter periodo; (1.1.2.1) O: pozna glasbene oblike, vezane na razvoj klasične glasbe po obdobjih in njihovo strukturo. STANDARDI ZNANJA Dijak: » prepozna, uporabi in izvede motiv, frazo, dvotaktje, mali in veliki stavek ter periodo; » prepozna vse glasbene oblike, vezane na razvoj klasične glasbe po obdobjih, in je sposoben opredeliti njihovo strukturo. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijaki za boljše razumevanje posameznih glasbeno-oblikovnih pojmov, pojejo, poslušajo in analizirajo glasbene primere, obiskujejo koncerte in druge glasbeno-scenske prireditve. 54 8 2 : 0 1 / / / PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »1 ustno1.11 » pisno OPISNI KRITERIJI » Dijak zna umestiti poslušane glasbene primere v obdobja. » Dijake prepozna obravnavane glasbene oblike. » Dijak se zna orientirati v vokalni, instrumentalni in vokalno-instrumentalni partituri. 55 8 2 : 0 1 / / / IMPROVIZACIJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava improviziranje ritmičnih ter ritmično-melodičnih dvo- ali več taktnih fraz ter krajših ritmičnih in ritmično-melodičnih celot, vključujoč labilne alteracije (izmike) in stabilne alteracije; O: spoznava improvizirano peto harmonizacijo lestvic navzgor in navzdol na dogovorjeno in prosto harmonsko shemo, vključujoč labilne alteracije (izmike); O: spoznava improvizirano spremljavo s klavirjem ali drugim akordičnim instrumentom na melodične in harmonske vaje; O: spoznava vokalno in instrumentalno improvizacijo ritmično-melodičnih motivov na določene in improvizirane harmonske vzorce; O: harmonsko ustrezno izvaja večglasno improvizirano petje na slovenske ljudske pesmi. (1.3.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » improvizira ritmične ter ritmično-melodične dvo- ali več taktne fraze ter krajše ritmične in ritmično- melodične celote, vključujoč labilne alteracije (izmike) in stabilne alteracije; » v skupini vokalno improvizira harmonizacijo lestvic navzgor in navzdol na dogovorjeno in prosto harmonsko shemo, vključujoč labilne alteracije (izmike); » improvizira spremljavo s klavirjem ali drugim akordičnim instrumentom na melodične in harmonske vaje; » vokalno ali instrumentalno improvizira ritmično-melodične motive na določene ali improvizirane harmonske vzorce; » razume in v skupini harmonsko ustrezno izvede večglasno improvizacijo na slovenske ljudske pesmi. TERMINI ◦ stabilna alteracija ◦ modulacija ◦ labilna alteracija (izmik) 56 8 2 : 0 1 / / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.1 Učitelj mora skrbeti za sproščeno vzdušje v razredu ter biti dijakom zgled pevske in instrumentalne 1.1 improvizacije. Improvizacija ne bo vedno enako uspela, vendar mora učitelj pri tem cilju izkazovati posebno 1 mero čuječnosti, fleksibilnosti in spoštljivosti do poskusov improviziranja dijakov. Učitelj mora poznati tradicijo večglasnega slovenskega ljudskega petja in pomagati razvijati spoštljiv odnos dijakov do narodne glasbene zapuščine. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno OPISNI KRITERIJI » samostojnost pri improviziranju » kreativnost improvizacij » muzikalno oblikovanje fraz, motivov in celot 57 8 2 : 0 1 / / / MELODIČNI SOLFEGGIO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: izvaja melodične primere s klavirsko spremljavo; (1.3.4.2) O: vokalno−tehnično pravilno interpretira melodične primere z glasbeno spremljavo; O: poglablja znanja za celostno izvedbo izbranih melodičnih primerov s klavirsko spremljavo, vključujoč predpisani tempo, agogiko in dinamiko. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zapoje melodične primere s klavirsko spremljavo; » vokalno−tehnično pravilno zapoje melodične primere z glasbeno spremljavo; » izvede obravnavane in a vista melodične primere s klavirsko spremljavo v predpisanem tempu, agogiki in dinamiki. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj, poleg primerov iz učbenika, poišče pevsko in vsebinsko ustrezno literaturo za mladostnike. Pozoren je na zdrav pevski organ in pravilno petje ter je zgled lepega petja. Pri spremljanju dijakov je suveren, kadar je spremljava izpisana, in kreativen, kadar je spremljava improvizirana. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno spraševanje vnaprej dogovorjenih vsebin ter primerov a vista OPISNI KRITERIJI » orientacija v partituri » intonančna čistost » razumevanje in muzikalno doživeta praktična izvedba glasbenega zapisa 58 8 2 : 0 1 / / / » vzajemno glasbeno doživljanje 5202.1 » estetski vtis izvedene melodične vaje s klavirsko spremljavo1.11 59 8 2 : 0 1 / / / HARMONSKA GIBANJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava in poje kadenčne vaje s kromatičnimi toni, alteriranimi akordi, labilnimi alteracijami (izmiki) in modulacijami v duru in molu; O: utrjuje funkcijsko umestitev stopenj v kadenčnih vajah v duru in molu; O: spoznava in zapisuje kompleksnejše harmonske analize z alteriranimi akordi, izmiki in modulacijami; (1.1.2.2) O: spoznava, poje in zapisuje od eno- do štiriglasne ritmično-melodične homofone primere vaj in primere iz literature, ki vključujejo alteracije, izmike in modulacije; O: poje melodične vaje ob lasstni spremljavi na klavir ali drug harmonski instrument; O: spoznava petje štiriglasnih harmonskih vaj ob igranju na klavir (poje enega izmed glasov, igra druge tri). STANDARDI ZNANJA Dijak: » razume in zapoje kadenčne vaje v duru in molu; » zna določiti stopnje v kadenčnih vajah; » razume in harmonsko analizira kompleksnejše vaje in primere iz literature, ki vsebujejo alterirane akorde, izmike in modulacije; » razume, zapoje in zapiše od eno- do štiriglasne ritmično-melodične homofone primere vaj in primere iz literature, ki vključujejo alteracije, izmike in modulacije; » med petjem melodičnih vaj se z ustrezno harmonizacijo spremlja na klavir ali drug harmonski instrument; » zaigra štiriglasne harmonske vaje na klavir - poje enega izmed glasov, igra druge tri. TERMINI ◦ alteracije ◦ labilna alteracija (izmik) 60 8 2 : 0 1 / / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.1 Kadenčne vaje naj pojejo dijaki skupaj z učiteljem ali samostojno. Petje naj bo z instrumentalno spremljavo ali 1.1 brez nje, dijaki se lahko za boljše razumevanje in utrjevanje harmonskega sluha sami spremljajo na klavir.1 Dijaki pod učiteljevim vodstvom harmonske vaje pojejo v naslednjem vrstnem redu: bas, bas z imeni funkcij, zunanja glasova hkrati, notranja glasova posamezno, štiriglasje. Dijaki za utrjevanje umestitve funkcij v tonaliteti igrajo štiriglasne harmonske vaje iz učbenika ter pojejo enega izmed glasov, začenši vedno z basom in s funkcijami. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno – dijak poje melodično vajo v razširjeni tonaliteti (izmiki) ob lastni harmonski spremljavi na instrument (klavir, kitara, harmonika, harfa) » individualno – dijak igra tri glasove na klavir, poje četrtega » skupinsko – petje harmonskih vzorcev po kvartetih » pisno preverjanje in ocenjevanje – zapisovanje funkcij in posameznih glasov ob igranju harmonskih vzorcev ali poslušanju primerov iz literature OPISNI KRITERIJI » razumevanje funkcijske umestitve stopenj v tonalitetah » samostojno oblikovanje in petje kadenčnih vaj v različnih tonalitetah » samostojno intoniranje ter intonančna čistost pri izvedbi eno- ali večglasnih vaj v skupini ali ob lastni spremljavi na instrument 61 8 2 : 0 1 / / / ATONALNE/INTERVALNE VAJE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava, poje in zapisuje atonalne ritmično-melodične vaje in primere iz literature 20. in 21. stoletja do vključno intervala none; O: spoznava in zapisuje atonalne nareke z ritmično komponento ali brez nje do vključno intervala none. (1.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » zapoje in zapiše atonalne ritmično-melodične vaje in primere iz literature 20. in 21. stoletja do vključno intervala none; » zapiše atonalne nareke z ritmično komponento ali brez nje do vključno intervala none. TERMINI ◦ kvalitete in kvantitete intervalov do none DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Izvajanje atonalnih vaj naj poteka ob stalni kontroli ustrezno uglašenega in temperiranega instrumenta, vendar morajo dijaki med učnim procesom postajati vedno bolj neodvisni. Za preverjanje intonacije med izvajanjem ter razvijanjem sočasnega (vertikalnega) sluha lahko dijak izvaja intervalne vaje v kanonu s klavirjem ali s sošolci. Učitelj naj dijakom predstavi tudi novejšo glasbeno literaturo ter razvija pozitiven odnos do glasbe 20. in 21. stoletja pri dijakih. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » pisno preverjanje in ocenjevanje » ustno preverjanje in ocenjevanje primerov a vista ter vnaprej dogovorjenih vsebin » petje v dvojicah v kanonu in v kanonu s klavirjem 62 8 2 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. »1 uporaba glasbenih vilic1.11 » samostojnost in suverenost pri izvajanju » intonančna čistost » razumevanje in praktična izvedba glasbenega zapisa 63 8 2 : 0 1 / / / MELODIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: utrjuje intoniranje in slušno orientacijo s pomočjo glasbenih vilic; O: utrjuje, poje in zapisuje posamezne lestvične stopnje v vseh tonalitetah in modusih; O: bere, poje in zapisuje ritmično-melodične vaje in primere iz literature s stabilnimi alteracijami v durovih in molovih tonalitetah z zvišano in znižano II. stopnjo ter labilnimi alteracijami (izmiki); O: utrjuje glasbeni spomin; O: poglablja branje a vista; (3.1.4.1) O: razvija sposobnost za petje melodičnih vaj in primerov iz literature z izmiki ob lastni akordični oz. harmonski spremljavi na klavir. STANDARDI ZNANJA Dijak: » uporabi glasbene vilice; » pozna, sliši in zapoje vse lestvične stopnje v vseh tonalitetah in modusih; » bere, zapoje in zapiše ritmično-melodične vaje in primere iz literature s stabilnimi alteracijami v durovih in molovih tonalitetah (zvišana in znižana II. stopnja) ter labilnimi alteracijami (izmiki); » izkaže glasbeni spomin; » tekoče in intonančno čisto a vista prebere ritmično-melodični zapis; » zapoje melodične vaje in primere iz literature z izmiki ob lastni spremljavi na klavir. TERMINI ◦ stabilne alteracije ◦ labilne alteracije ◦ izmiki ◦ petje ob lastni spremljavi DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj dijakom predstavi praktične vaje za utrjevanje tonalitet, modusov, posameznih lestvičnih stopenj, akorde glavnih in stranskih stopenj (vključno z dominantnim septakordom in nonakordom). 64 8 2 : 0 1 / / / Za razvijanje harmonskega tonalnega ali modalnega občutka ter občutka za večglasje in polifonijo uporabljamo 5202 petje kanonov ter ljudskih, solističnih, zborovskih in orkestrskih skladb..11.11 PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno ustno preverjanje in ocenjevanje a vista primerov ter vnaprej dogovorjenih vsebin iz učbenika » nareki s pomočjo klavirja ter posnetkov iz literature » petje ritmično-melodičnih primerov z izmiki ob lastni spremljavi na klavir OPISNI KRITERIJI » orientacija v partituri » intonančna čistost » razumevanje in praktična izvedba glasbenega zapisa 65 8 2 : 0 1 / / / PARLATO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: utrjuje branje in zapisovanje glasbe v vseh ključih; O: spoznava ritmično branje notnega zapisa po predhodni ritmični analizi in ob taktiranju v altovskem ključu; O: v ritmu bere notni zapis v violinskem, basovskem in altovskem ključu v predpisanem tempu z upoštevanjem fraziranja, artikulacije in dinamike. (1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razume, bere in zapiše glasbo v vseh ključih; » ob taktiranju v ritmu prebere notni zapis v altovskem ključu; » v ritmu prebere notni zapis v violinskem, basovskem in altovskem ključu v predpisanem tempu z upoštevanjem fraziranja, artikulacije in dinamike. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijaki za boljše razumevanje notnega zapisa v različnih ključih v teh zapisujejo krajše ritmično melodične vzorce, melodije in pesmi. Za utrjevanje enakomernega pulza in dosledno ritmično branje notnega zapisa v različnih ključih učitelj pri pouku in dijaki za vadenje doma uporabljajo metronom. Učitelj dijakom predstavi primere iz literature, ki vsebujejo zapise v C-ključih, kot npr. Bachove zborovske partiture, komorne in orkestrske partiture. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » ustno preverjanje in ocenjevanje OPISNI KRITERIJI » Dijak ob predhodni ritmični analizi ob taktiranju tekoče in doživeto ritmično bere zapis v violinskem, basovskem in altovskem ključu. 66 8 2 : 0 1 / / / RITEM 5202.11.11 CILJI Dijak: O: obvladuje taktiranje vseh taktovskih načinov ter ustrezno prilagaja shemo pri spreminjanju taktovskega načina znotraj iste ritmično-melodične celote; O: izvaja vaje za zbranost, glasbeni spomin in enakomeren ritmični utrip; O: spoznava ritmično analizo vaj in skladb; O: spoznava ritmične posebnosti do septole in dvanajstolo; O: spoznava, izvaja in zapisuje vaje v osnovnem in sestavljenem binarnem, ternarnem, mešanem in alla breve taktovskem načinu do vključno tretje poddelitve; O: spoznava, izvaja in zapisuje ritmične vaje s spreminjajočimi se taktovskimi načini in delitvami dob; O: izvaja in zapisuje komplementarne ritmične vaje; O: razvija glasbeni spomin pri narekovanju ali poslušanju ritmičnih vzorcev. (3.1.3.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » taktira vse taktovske načine ter ustrezno prilagodi shemo pri spreminjanju taktovskega načina znotraj iste ritmično-melodične celote; » ritmično analizira vaje in skladbe; » razume, izvede in zapiše ritmične posebnosti do septole in dvanajstolo; » razume, izvede in zapiše vaje v osnovnem, sestavljenem, mešanem in alla breve binarnem ali ternarnem taktovskem načinu do vključno tretje poddelitve; » razume, izvede in zapiše ritmične vaje s spreminjajočimi se taktovskimi načini in delitvami dob; » razume, izvede in zapiše komplementarne ritmične vaje; » ponovi in zapiše ritmične vzorce in vaje. TERMINI ◦ poliritem 67 8 2 : 0 1 / / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.1 Učitelj med poukom uporablja metronom, ki ga priporoča tudi dijakom za vadenje doma. Dijake pred 1.1 izvajanjem vaj pripravi z uvajalnimi vajami za taktiranje, enakomeren ritmični utrip in improvizacijo ter s 1 kombinacijo improviziranih in ponovljenih vzorcev za razvijanje glasbenega spomina. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » pisno preverjanje in ocenjevanje » ustno preverjanje in ocenjevanje OPISNI KRITERIJI » enakomeren pulz » sposobnost določanja relativnega tempa » ločevanje med binarnim in ternarnim taktovskim načinom » taktiranje z ustrezno shemo ob izvajanju ali poslušanju glasbe » prepoznavnje začetkov fraz ali skladb na težko oz. lahko dobo ter ritmičnih posebnosti, npr. v smislu delitve dob 68 8 2 : 0 1 / / 4. LETNIK / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Utrjevanje ter nadgrajevanje vsebin, ki so jih dijaki usvojili v prvih treh letnikih, ter priprava na maturo in sprejemne izpite. Poudarki na: kompleksnejših ritmih z menjavami taktovskih načinov, metruma in poliritmov, razširjeni tonalnosti z uporabo stabilnih in labilnih alteracij, elips in modulacij, intervalnih vajah do decime, improvizaciji, oblikoslovju in primerih iz literature, vezanih na aktualne maturitetne primere. OBLIKOSLOVJE CILJI Dijak: O: pozna, analizira, izvaja in uporablja motiv, frazo, dvotaktje, mali in veliki stavek ter periodo; (1.1.2.2) O: pozna glasbene oblike, vezane na razvoj klasične glasbe po obdobjih in njihovo strukturo. STANDARDI ZNANJA Dijak: » prepozna, analizira, izvede in uporabi motiv, frazo, dvotaktje, mali in veliki stavek ter periodo; » prepozna glasbene oblike, vezane na razvoj klasične glasbe po obdobjih, in je sposoben opredeliti njihovo strukturo. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno » pisno 69 8 2 : 0 1 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. »1 Dijak zna umestiti poslušane glasbene primere v obdobja.1.11 » Dijak prepozna obravnavane glasbene oblike. » Dijak se zna orientirati v vokalni, instrumentalni in vokalno-instrumentalni partituri. 70 8 2 : 0 1 / / / IMPROVIZACIJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: uporablja improvizacijo ritmičnih ter ritmično-melodičnih dvo- ali več taktnih fraz ter krajših ritmičnih in ritmično-melodičnih celot, vključujoč izmike, stabilne alteracije in modulacije; O: izvaja improvizirano peto harmonizacijo lestvic navzgor in navzdol na dogovorjeno in prosto harmonsko shemo, vključujoč izmike; O: izvaja improvizirano spremljavo s klavirjem ali drugim akordičnim instrumentom na melodične in harmonske vaje; O: izvaja vokalno in instrumentalno improvizacijo ritmično-melodičnih motivov na določene in improvizirane harmonske vzorce; O: izvaja harmonsko večglasno improvizirano petje na slovenske ljudske pesmi ter pri tem uporablja stabilne in labilne alteracije, modulacije idr. (3.3.3.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » improvizira ritmične ter ritmično−melodične dvo- ali večtaktne fraze ter krajše ritmične in ritmično- melodične celote, vključujoč izmike, stabilne alteracije in modulacije; » v skupini vokalno improvizira harmonizacijo lestvic navzgor in navzdol na dogovorjeno in prosto harmonsko shemo, vključujoč izmike; » improvizira spremljavo s klavirjem ali drugim akordičnim instrumentom na melodične in harmonske vaje; » vokalno ali instrumentalno improvizira ritmično-melodične motive na določene ali improvizirane harmonske vzorce; » razume in v skupini izvede večglasno harmonsko improvizacijo na slovenske ljudske pesmi ter pri tem uporablja stabilne in labilne alteracije, modulacije idr. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj mora skrbeti za sproščeno vzdušje v razredu ter biti dijakom zgled pevske in instrumentalne improvizacije. Improvizacija ne bo vedno enako uspela, vendar mora učitelj pri tem cilju izkazovati posebno mero čuječnosti, fleksibilnosti in spoštljivosti do poskusov improviziranja dijakov. Učitelj mora poznati tradicijo 71 8 2 : 0 1 / / / večglasnega slovenskega ljudskega petja in pomagati razvijati spoštljiv odnos dijakov do narodne glasbene 5202 zapuščine..11.11 PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno OPISNI KRITERIJI » samostojnost pri improviziranju » kreativnost improvizacij » muzikalno oblikovanje fraz, motivov in celot 72 8 2 : 0 1 / / / MELODIČNI SOLFEGGIO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: izvaja melodične primere s klavirsko spremljavo; O: vokalno−tehnično ustrezno interpretira melodične primere z glasbeno spremljavo; (1.3.4.1) O: poglablja znanja za celostno izvedbo izbranih melodičnih primerov s klavirsko spremljavo, vključujoč predpisani tempo, agogiko in dinamiko. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zapoje melodične primere s klavirsko spremljavo; » vokalno−tehnično ustrezno zapoje melodične primere z glasbeno spremljavo; » izvede obravnavane in a vista melodične primere s klavirsko spremljavo v predpisanem tempu, agogiki in dinamiki. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj poleg primerov iz učbenika poišče pevsko in vsebinsko ustrezno literaturo za mladostnike. Pozoren je na zdrav pevski organ in pravilno petje ter je zgled lepega petja. Pri spremljanju dijakov je suveren, kadar je spremljava izpisana, in kreativen, kadar je spremljava improvizirana. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » ustno spraševanje vnaprej dogovorjenih vsebin ter primerov a vista OPISNI KRITERIJI » orientacija v partituri » intonančna čistost » razumevanje in muzikalno doživeta praktična izvedba glasbenega zapisa 73 8 2 : 0 1 / / / » vzajemno glasbeno doživljanje 5202.1 » estetski vtis izvedene melodične vaje s klavirsko spremljavo1.11 74 8 2 : 0 1 / / / ATONALNE/INTERVALNE VAJE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava, poje in zapisuje atonalne ritmično-melodične vaje in primere iz literature 20. in 21. stoletja do vključno intervala decime; (4.3.3.1) O: spoznava in zapisuje atonalne diktate z ritmično komponento in brez nje do vključno intervala decime. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zapoje in zapiše atonalne ritmično-melodične vaje in primere iz literature 20. in 21. stoletja do vključno intervala decime; » zapiše atonalne nareke z ritmično komponento in brez nje do vključno intervala decime. TERMINI ◦ kvalitete in kvantitete intervalov do vključno decime DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Izvajanje atonalnih vaj naj poteka ob stalni kontroli ustrezno uglašenega in temperiranega instrumenta, vendar morajo dijaki, med učnim procesom postajati vedno bolj neodvisni. Za preverjanje intonacije med izvajanjem ter razvijanjem sočasnega (vertikalnega) sluha lahko dijak izvaja intervalne vaje v kanonu s klavirjem ali s sošolci. Učitelj naj dijakom predstavi tudi novejšo glasbeno literaturo ter razvija pozitiven odnos do glasbe 20. in 21. stoletja pri dijakih. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » pisno preverjanje in ocenjevanje » ustno preverjanje in ocenjevanje primerov a vista ter vnaprej dogovorjenih vsebin iz učbenika − pri vseh dijakih redno (tedensko) preverjanje usvojenega znanja in napredka 75 8 2 : 0 1 / / / » petje v dvojicah v kanonu in individualno v kanonu s klavirjem 5202.1 » nareki s pomočjo klavirja ter posnetkov iz literature1.11 OPISNI KRITERIJI » samostojnost in suverenost pri izvajanju s pomočjo glasbenih vilic » intonančna čistost » razumevanje in praktična izvedba glasbenega zapisa 76 8 2 : 0 1 / / / HARMONSKA GIBANJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava in poje kadenčne vaje s kromatičnimi toni, alteriranimi akordi, izmiki, elipsami in modulacijami; O: pozna in zapisuje harmonske analize z alteriranimi akordi, izmiki, elipsami in modulacijami; O: pozna, poje in zapisuje od eno- do štiriglasne ritmično-melodične homofone primere vaj in primere iz literature, ki vključujejo alteracije, izmike, elipse in modulacije; O: utrjuje petje melodičnih vaj ob spremljavi klavirja; O: utrjuje petje štiriglasnih harmonskih vaj ob igranju na klavir (poje enega izmed glasov, igra druge tri); (1.3.4.2) O: spoznava, poje in zapisuje osnove polifonije: kanon, imitacijo ter od eno- do štiriglasne kontrapunktične vaje in primere iz literature. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zapoje kadenčne vaje s kromatičnimi toni, alteriranimi akordi, izmiki, elpisami in modulacijami; » razume in zapiše harmonske analize z alteriranimi akordi, izmiki, elipsami in modulacijami; » razume, zapoje in zapiše od eno- do štiriglasne ritmično-melodične homofone primere vaj in primere iz literature, ki vključujejo alteracije, izmike, elipse in modulacije; » med petjem melodičnih vaj se z ustrezno harmonizacijo spremlja na klavir; » zaigra štiriglasne harmonske vaje na klavir ter poje kateregakoli izmed glasov; » razume, zapoje in zapiše večglasne polifone glasbene primere: kanon, imitacijo idr. TERMINI ◦ polifonija DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Kadenčne vaje naj pojejo dijaki skupaj z učiteljem ali samostojno. Petje naj bo z instrumentalno spremljavo ali brez nje, dijaki se lahko za boljše razumevanje in utrjevanje harmonskega sluha sami spremljajo na klavir. 77 8 2 : 0 1 / / / Dijaki pod učiteljevim vodstvom harmonske vaje pojejo v naslednjem vrstnem redu: bas, bas z imeni funkcij, 5202 zunanja glasova hkrati, notranja glasova posamezno, štiriglasje. Dijaki za utrjevanje umestitve funkcij v .11 tonaliteti igrajo štiriglasne harmonske vaje iz učbenika ter pojejo enega izmed glasov, začenši vedno z basom in .11 s funkcijami. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno – dijak poje enega izmed glasov dvoglasne polifone melodične vaje ali skladbe ob vzajemnem igranju drugega glasu na instrument » individualno – dijak igra tri glasove na klavir, poje četrtega » skupinsko – petje harmonskih vzorcev po kvartetih » pisno preverjanje in ocenjevanje – zapisovanje funkcij in posameznih glasov ob igranju harmonskih vzorcev ali poslušanju primerov iz literature OPISNI KRITERIJI » razumevanje funkcijske umestitve stopenj v tonalitetah » samostojno oblikovanje in petje kadenčnih vaj v različnih tonalitetah » samostojno intoniranje ter intonančna čistost pri izvedbi eno- ali večglasnih vaj v skupini ali ob lastni spremljavi na instrument 78 8 2 : 0 1 / / / MELODIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: ob predhodni ritmični analizi ob taktiranju tekoče in doživeto ritmično bere zapis v violinskem, basovskem, altovskem in tenorskem ključu; O: uporablja glasbene vilice za intoniranje in orientacijo pri branju in zapisovanju; O: izvaja ter zapisuje od eno- do triglasne ritmično-melodične homofone in polifone primere vaj, ki vsebujejo labilne in stabilne alteracije, elipse in modulacije; O: zapisuje in samostojno sestavlja ritmično-melodične nareke; (1.3.4.1) O: utrjuje glasbeni spomin; O: spoznava a vista branje vaj, ki vsebuje labilne in stabilne alteracije, elipse in modulacije; (1.1.2.1) O: spoznava, izvaja in zapisuje melodične primere iz aktualne maturitetne snovi. STANDARDI ZNANJA Dijak: » tekoče in intonančno čisto prebere in zapoje ritmično-melodične primere; » uporablja glasbene vilice za intoniranje in orientacijo pri branju in zapisovanju; » izvede in zapiše od eno- do triglasne ritmično-melodične homofone in polifone primere vaj, ki vsebujejo labilne in stabilne alteracije, elipse in modulacije; » zapiše in samostojno sestavi ritmično-melodične nareke; » izkaže glasbeni spomin; » a vista prebere ritmično-melodični zapis, ki vsebuje labilne in stabilne alteracije, elipse in modulacije; » pozna, izvede in zapiše melodične primere vezane na aktualno maturitetno snov. TERMINI ◦ elipse ◦ modulacija 79 8 2 : 0 1 / / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.1 Učitelj dijakom predstavi praktične vaje za utrjevanje tonalitet, modusov, posameznih lestvičnih stopenj, 1.1 akorde glavnih in stranskih stopenj (vključno z dominantnim septakordom in nonakordom), labilnih alteracij 1 znotraj tonalitete, modulacij in elips. Za razvijanje harmonskega tonalnega ali modalnega občutka ter občutka za večglasje in polifonijo uporabljamo petje kanonov ter ljudskih, solističnih, zborovskih in orkestrskih skladb. Učitelj pri izboru primerov iz literature daje prednost poslušanju, zapisovanju in analiziranju aktualnih glasbenih primerov za maturo. Iz njih naj sestavi naloge povezane s solfeggiom, harmonijo in kontrapunktom, dijake pa vključi tako, da pripravijo predstavitve skladateljev (življenjepis, opus, oblika glasbenega primera za maturo). PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno ustno preverjanje in ocenjevanje primerov a vista ter vnaprej dogovorjenih vsebin iz učbenika » nareki s pomočjo klavirja ter posnetkov iz literature OPISNI KRITERIJI » orientacija v partituri » intonančna čistost » razumevanje in praktična izvedba glasbenega zapisa 80 8 2 : 0 1 / / / PARLATO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: utrjuje branje in zapisovanje glasbe v vseh ključih; O: v ritmu in ob taktiranju bere notni zapis v violinskem, basovskem, altovskem in tenorskem ključu, v predpisanem tempu z vključevanjem fraziranja, artikulacije in dinamike; O: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje. (5.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razume, bere in zapisuje glasbo v vseh ključih; » v ritmu in ob taktiranju prebere notni zapis v violinskem, basovskem, altovskem in tenorskem ključu, v predpisanem tempu z vključevanjem fraziranja, artikulacije in dinamike. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Za utrjevanje enakomernega pulza in dosledno ritmično branje notnega zapisa v različnih ključih, učitelj pri pouku in dijaki za vadenje doma uporabljajo metronom. Učitelj dijakom predstavi primere iz literature, ki vsebujejo zapise v C-ključih, kot npr. Bachove zborovske partiture, komorne in orkestrske partiture. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » ustno preverjanje in ocenjevanje – pri vseh dijakih redno (tedensko) preverjanje usvojenega znanja in napredka OPISNI KRITERIJI » Dijak ob predhodni ritmični analizi ob taktiranju tekoče in doživeto ritmično bere zapis v violinskem, basovskem, altovskem in tenorskem ključu. 81 8 2 : 0 1 / / / RITEM 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava taktiranje vseh taktovskih načinov; O: izvaja vaje za zbranost, glasbeni spomin in enakomeren ritmični utrip; O: utrjuje ritmične analize vaj in skladb; O: utrjuje ritmične posebnosti, npr.: posebnosti v smislu delitve dob od duole do septole, hemiole, sinkope, punktirani ritem, menjave metruma; O: spoznava, izvaja in zapisuje binarne in ternarne taktovske načine v prvi, drugi, tretji in četrti poddelitvi; O: spoznava binarne in ternarne alla breve taktovske načine do tretje poddelitve; O: spoznava, izvaja in zapisuje ritmične vaje s spreminjajočimi se taktovskimi načini in delitvami dob; O: izvaja in zapisuje komplementarne ritmične vaje; O: razvija glasbeni spomin pri narekovanju ali poslušanju ritmičnih vzorcev. (3.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » taktira osnovne, sestavljene in mešane taktovske načine; » izvede vaje za zbranost, glasbeni spomin in enakomeren ritmični utrip; » ritmično analizira vaje in skladbe; » izvede in zapiše ritmične posebnosti, npr. posebnosti v smislu delitve dob od duole do septole, hemiole, sinkope, punktirani ritem, menjave metruma; » razume, izvede in zapiše vaje v osnovnem, sestavljenem in mešanem binarnem ali ternarnem taktovskem načinu do četrte poddelitve; » razume, zapiše in izvede vaje v binarnem in ternarnem alla breve taktovskem načinu do tretje poddelitve; » razume, izvede in zapiše ritmične vaje s spreminjajočimi se taktovskimi načini in delitvami dob; » razume, izvede in zapiše komplementarne ritmične vaje; » ponovi in zapiše ritmične vzorce in vaje. 82 8 2 : 0 1 / / / TERMINI 5202.1 ◦ spreminjajoči se taktovski načini 1.11 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj med poukom uporablja metronom, ki ga priporoča tudi dijakom za vadenje doma. Dijake pred izvajanjem vaj pripravi z uvajalnimi vajami za taktiranje, enakomeren ritmični utrip in improvizacijo ter s kombinacijo improviziranih in ponovljenih vzorcev za razvijanje glasbenega spomina. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » individualno » pisno preverjanje in ocenjevanje » ustno preverjanje in ocenjevanje OPISNI KRITERIJI » enakomeren pulz » sposobnost določanja relativnega tempa » ločevanje med binarnim in ternarnim taktovskim načinom » taktiranje z ustrezno shemo ob izvajanju ali poslušanju glasbe » prepoznavnje začetkov fraz ali skladb na težko oz. lahko dobo ter ritmičnih posebnosti, npr. v smislu delitve dob 83 8 2 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 1 POGLAVJIH OPREDELITEV PREDMETA » Habe, T. (2020): Solfeggio 1–4, učbeniki za umetniške gimnazije. Zavod RS za šolstvo. » Osredkar, J. (2009): Glasbeni stavek – Harmonija 1, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo. » Osredkar, J. (2021): Glasbeni stavek – Harmonija 2, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo. » Osredkar, J. (2006): Glasbeni stavek – Kontrapunkt, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo. » Edlund, L. (1994): Modus Vetus. Beekman Books Inc. » Edlund, L. (1990): Modus Novus. Beekman Books Inc. » Bertoli Cividino, F./Chapuis J. (2007): Letture musicali. Edizioni Centro Ricerca Divulgazione Musicale. » Mihelčič, P. (2006): Osnove glasbene teorije. DZS. » Prek, S. (1982): Teorija glasbe. DZS. » Chapuis, J. (1992): Elementi di solfeggio e di armonia del linguaggio musicale. Éditions pro musica, Fribourg. » Bowman, D./Terry, P. (1993): Aural Matters. Schott. » Jovanović, V. (1978-1981): Solfeđo 1–4 : za I–IV razred usmerenog obrazovanja umetničke delatnosti muzičke struke. Knjaževac: Nota: Zavod za izdavanje udžbenika i nastavna sredstva. » Skovran, D./Peričić, V. (1986): Nauka o muzičkim oblicima. Univerzitet umetnosti u Beogradu. » Knešaurek, A. (2022): Harmonija. Muzička akademija Sveučilišta u Zagrebu. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA » Habe, T. (2020): Solfeggio 1–4, učbeniki za umetniške gimnazije. Zavod RS za šolstvo. » Osredkar, J. (2009): Glasbeni stavek – Harmonija 1, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo. » Osredkar, J. (2021): Glasbeni stavek – Harmonija 2, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo. » Osredkar, J. (2006): Glasbeni stavek – Kontrapunkt, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo. » Edlund, L. (1994): Modus Vetus. Beekman Books Inc. 84 8 2 : 0 1 / / / » Edlund, L. (1990): 5 Modus Novus . Beekman Books Inc.202.1 » Bertoli Cividino, F./Chapuis J. (2007): Letture musicali. Edizioni Centro Ricerca Divulgazione Musicale.1.11 » Mihelčič, P. (2006): Osnove glasbene teorije . DZS. » Prek, S. (1982): Teorija glasbe. DZS. » Chapuis, J. (1992): Elementi di solfeggio e di armonia del linguaggio musicale. Éditions pro musica, Fribourg. » Bowman, D./Terry, P. (1993): Aural Matters. Schott. » Jovanović, V. (1978–1981): Solfeđo 1–4 : za I–IV razred usmerenog obrazovanja umetničke delatnosti muzičke struke. Knjaževac: Nota: Zavod za izdavanje udžbenika i nastavna sredstva. » Skovran, D./Peričić, V. (1986): Nauka o muzičkim oblicima. Univerzitet umetnosti u Beogradu. » Knešaurek, A. (2022): Harmonija. Muzička akademija Sveučilišta u Zagrebu. 1. LETNIK » Habe, T. (2020): Solfeggio 1, učbenik za umetniške gimnazije. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2009): Glasbeni stavek – Harmonija 1, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2021): Glasbeni stavek – Harmonija 2, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2006): Glasbeni stavek – Kontrapunkt, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Edlund, L. (1994): Modus Vetus. Beekman Books Inc.; » Edlund, L. (1990): Modus Novus. Beekman Books Inc.; » Bertoli Cividino, F./Chapuis, J. (2007): Letture musicali. Edizioni Centro Ricerca Divulgazione Musicale; » Mihelčič, P. (2006): Osnove glasbene teorije. DZS; » Prek, S. (1982): Teorija glasbe. DZS; » Chapuis, J. (1992): Elementi di solfeggio e di armonia del linguaggio musicale. Éditions pro musica, Fribourg; » Bowman, D./Terry, P. (1993): Aural Matters. Schott; » Jovanović, V. (1978–1981): Solfeđo 1: za I razred usmerenog obrazovanja umetničke delatnosti muzičke struke. Knjaževac: Nota: Zavod za izdavanje udžbenika i nastavna sredstva; » Skovran, D./Peričić, V. (1986): Nauka o muzičkim oblicima. Univerzitet umetnosti u Beogradu; » Knešaurek, A. (2022): Harmonija. Muzička akademija Sveučilišta u Zagrebu. 85 8 2 : 0 1 / / / MELODIČNI SOLFEGGIO 5202. » Habe, Tomaž (2020): Solfeggio 1, učbenik za umetniške gimnazije . Zavod RS za šolstvo.11.1 »1 Samospevi in druge enoglasne pesmi ob spremljavi harmonskega instrumenta. 2. LETNIK » Habe, T. (2020): Solfeggio 2, učbenik za umetniške gimnazije. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2009): Glasbeni stavek – Harmonija 1, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2021): Glasbeni stavek – Harmonija 2, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2006): Glasbeni stavek – Kontrapunkt, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Edlund, L. (1994): Modus Vetus. Beekman Books Inc.; » Edlund, L. (1990): Modus Novus. Beekman Books Inc.; » Bertoli Cividino, F./Chapuis J. (2007): Letture musicali. Edizioni Centro Ricerca Divulgazione Musicale; » Mihelčič, P. (2006): Osnove glasbene teorije. DZS; » Prek, S. (1982): Teorija glasbe. DZS; » Chapuis, J. (1992): Elementi di solfeggio e di armonia del linguaggio musicale. Éditions pro musica, Fribourg; » Bowman, D./Terry, P. (1993): Aural Matters. Schott; » Jovanović, V. (1978–1981): Solfeđo 2: za II razred usmerenog obrazovanja umetničke delatnosti muzičke struke. Knjaževac: Nota: Zavod za izdavanje udžbenika i nastavna sredstva; » Skovran, D./Peričić, V. (1986): Nauka o muzičkim oblicima. Univerzitet umetnosti u Beogradu; » Knešaurek, A. (2022): Harmonija. Muzička akademija Sveučilišta u Zagrebu. 3. LETNIK » Habe, T. (2020): Solfeggio 3, učbenik za umetniške gimnazije. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2009): Glasbeni stavek – Harmonija 1, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2021): Glasbeni stavek – Harmonija 2, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2006): Glasbeni stavek – Kontrapunkt, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Edlund, L. (1994): Modus Vetus. Beekman Books Inc.; » Edlund, L. (1990): Modus Novus. Beekman Books Inc.; » Bertoli Cividino, F./Chapuis J. (2007): Letture musicali. Edizioni Centro Ricerca Divulgazione Musicale; » Mihelčič, P. (2006): Osnove glasbene teorije. DZS; 86 8 2 : 0 1 / / / » Prek, S. (1982): 5 Teorija glasbe . DZS;202.1 » Chapuis, J. (1992): Elementi di solfeggio e di armonia del linguaggio musicale. Éditions pro musica, 1.1 Fribourg;1 » Bowman, D./Terry, P. (1993): Aural Matters. Schott; » Jovanović, V. (1978–1981): Solfeđo 3: za III razred usmerenog obrazovanja umetničke delatnosti muzičke struke. Knjaževac: Nota: Zavod za izdavanje udžbenika i nastavna sredstva; » Skovran, D./Peričić, V. (1986): Nauka o muzičkim oblicima. Univerzitet umetnosti u Beogradu; » Knešaurek, A. (2022): Harmonija. Muzička akademija Sveučilišta u Zagrebu. 4. LETNIK » Habe, T. (2020): Solfeggio 4, učbenik za umetniške gimnazije. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2009): Glasbeni stavek – Harmonija 1 , učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2021): Glasbeni stavek – Harmonija 2, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Osredkar, J. (2006): Glasbeni stavek – Kontrapunkt, učbenik za srednje glasbene šole. Zavod RS za šolstvo; » Edlund, L. (1994): Modus Vetus. Beekman Books Inc.; » Edlund, L. (1990): Modus Novus. Beekman Books Inc.; » Bertoli Cividino, F./Chapuis J. (2007): Letture musicali. Edizioni Centro Ricerca Divulgazione Musicale; » Mihelčič, P. (2006): Osnove glasbene teorije. DZS; » Prek, S. (1982): Teorija glasbe. DZS; » Chapuis, J. (1992): Elementi di solfeggio e di armonia del linguaggio musicale. Éditions pro musica, Fribourg; » Bowman, D./Terry, P. (1993): Aural Matters. Schott; » Jovanović, V. (1978–1981): Solfeđo 4: za IV razred usmerenog obrazovanja umetničke delatnosti muzičke struke. Knjaževac: Nota: Zavod za izdavanje udžbenika i nastavna sredstva; » Skovran, D./Peričić, V. (1986): Nauka o muzičkim oblicima. Univerzitet umetnosti u Beogradu; » Knešaurek, A. (2022): Harmonija. Muzička akademija Sveučilišta u Zagrebu. MELODIČNI SOLFEGGIO » Habe, Tomaž (2020): Solfeggio 4, učbenik za umetniške gimnazije. Zavod RS za šolstvo. » Samospevi in druge eno- ali večglasne pesmi ob spremljavi harmonskega instrumenta. 87 8 2 : 0 1 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 PRILOGE 1 88