Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 60 lir TRST, nedelja, 17. marca 1968 Leto XXIV. - St. 66 (6959) Pomen združitve KZ in ZMP V Primorskem dnevniku smo 15. marca na II. strani pod naslovom «KZ in ZMP se bosta združili v enotno kmetijsko organizacijo« brali naslednjo novico: «Izvršna odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov sta se sinoči sestala na skupni seji v Gregorčičevi dvorani. Po obširni razpravi sta odbora sklenila, da v smislu sklepov zadnjih občnih zborov Kmečke zveze od 26. februarja lanskega teta in Zveze malih posestnikov od 17. decembra lani, ki sta soglasno izrazila potrebo Po enotni in močni kmečki organizaciji v tržaški pokrajini, skličeta občni zbor za združitev v nedeljo 28. aprila letos.« Vest o napovedani združitvi naših kmetov na Tržaškem, ki so včlanjeni v KZ in ZMP, v enotno organizacijo, je razveselila ne samo kmete, ki se zavedajo nujnosti in koristnosti e-hotnosti, ampak vse tiste, ki se ukvarjajo s problemi našega kmetijstva in kmečkega človeka, vse tiste, ki jim je pri srcu njegov obstoj in napredek. Vsi se namreč strinjamo, tudi zaradi grenkih izkušenj, da je v enotnosti naša moč in jamstvo za prihodnost. Delovni človek to potrebo najbolj občuti, zato je popolnoma naravno, da je tudi med našimi kmeti vedno bolj prihajala do Izraza želja in zahteva, da se njihovi strokovni organizaciji, ki sicer enotno delujeta in nakopata že več let, tudi organizacij sko združita, kakor sta že združili prosvetni organizaciji. Ta ugotovitev je tembolj važna in sklep o združitvi tembolj razveseljiv danes, ko se pojavljajo neke težnje po še večjem razcepljenju, ko bi hotele Priti do izraza centrifugalne sile, ki lahko koristijo samo nasprotnikom našega slovenskega življa. Naši kmetje so tudi tokrat dokazali in potrdili, da ne ži-vijo v oblakih, da jih vabljive neljube ne zvabijo, da bi bili Prepuščeni sami sebi, če ne bi kili združeni. Pri tem moramo poudariti, da Kmečka zveza in Zveza majih posestnikov nista politični °rganizaciji, da njuni člani pripadajo raznim strankam in poetičnim skupinam. Prav tako Pa je treba pripomniti, da bo ®hotna kmečka organizacija, kot zdaj KZ in ZMP, s svojim delovanjem v korist članov, Vseh kmetov in našega kmetijskega gospodarstva, opravljala obenem važno politično delo prav s tem, da bo skrbela Za našega kmečkega človeka, Se zavzemala za njegove koristi m pravice, za naše kmetijsko gospodarstvo. Tako se o-Pravlja koristno narodno o-krambno delo, konkretno, brez lepih fraz in besedičenja, ka- *i|1iiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiu..........................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHtiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiuuiiiiitiiiimiiiiim Ricmanje vsako leto vabijo za Jožefovo kor na prosvetnem področju z aktivnim udejstvovanjem v društvih, pevskih zborih, dramskih družinah, čitalnicah itd. Kakor je združitev prosvetnih organizacij SPZ in SHPZ ugodno vplivala na poživitev in razširitev delovanja prosvetnih društev že v prvih mesecih, tako bo prav gotovo tudi združitev KZ in ZMP v enotno organizacijo močno vplivala na okrepitev, poglobitev in razširitev delovanja v korist našega kmečkega življa, kar tudi pomeni v korist vse naše narodne skupnosti. Problemov je mnogo in dela še več. Površina kmečke posesti se vedno bolj krči zaradi krivičnih razlastitev. Temu je treba reči enkrat za vselej: konec! A to ne zadostuje. Zaradi zmanjšanja površine zemljišč se mora naš kmet oprijeti bolj intenzivnega obdelovanja, žlahtnih kultur, da ne bo izginil in gospodarsko propadel, ampak obstal in napredoval. To je glavni problem, so pa še drugi tudi zelo važni, ki se jih bo enotna organizacija kmetov laže lotila in jih uspešneje reševala, če bo povezana z drugimi našimi organizacijami in ustanovami, ki na raznih področjih delujejo z istimi smotri za obrambo naše narodne skupnosti, in z napredno organizacijo italijanskih kmetov, ki se bori za pravice kmetov in napredek kmetijstva v Italiji in pri kateri imajo naši kmetje dobrega prijatelja in zaveznika. Zaradi tega toplo, prav iz dna srca, pozdravljamo združitev naših kmetov v enotno organizacijo, kar bo lahko kvas za e-notno delovanje in nastop sorodnih organizacij v korist in obrambo vseh naših kmetov v deželi Furlanija — Julijska krajina. A. B. Jugoslovanska ladja v Trstu pred splavitvijo Dr. Blaiberg se je vrnil domov z novim srcem CAPETOWN, 16. — Človek z novim srcem, dr. Philip Blaiberg, je danes zapustil bolnišnico. 58-letni Blaiberg, ki je zobozdravnik po poklicu, je tako prvi človek na svetu, ki je preživel presaditev srca. Blaiberg je zapustil bolnišnico ob 11.35 krajevnega časa in se je prisotnim, ki so ga prišli pozdravit, ter številnim novinarjem zahvalil in jim izjavil, da se res počuti izredno dobro, da je vesel vrnitve in da je vedno mislil na ta trenutek. Blaiberg je bil popolnoma spremenjeni in ni bil niti najmanj podoben umirajočemu človeku, ki je več kot pred dvema mesecema prišel v bolnišnico. Do vhoda so Blaiberga pripeljali z vozičkom. Tu pa je vstal in je peš odšel, pri čemer se je naslanjal na roko svoje žene, do avta, s katerim se je odpeljal domov. Ob Blaibergu je stal dr. Christian Barnard, kateremu je človek z novim srcem prisrčno stisnil roko in se mu zahvalil. Na vprašanje časnikarjev, kakšna je razlika med filtriranim in steriliziranim zrakom, ki ga je Blaiberg vdihaval v posebni sobi bolnišnice Groote Schur, in «okuženin» ' zrakom, je bivši zobozdravnik izjavil, da je ta zrak dobesedno krasen. Blaiberg je bil oblečen športno v plavem suknuču s kovinskimi gumbi. Na zgornjem žepu je imel grb «Royal Dental Ho-spital», to je moštva, s katerim je Blaiberg, ko je še študiral v Londonu, igral rugby. Človek s presajenim srcem se je nato vsedel v avto in se odoeljal proti domu v spremstvu dveh agentov na motorjih, ki so mu s sirenami delali pot. Blaiberg bo moral sedaj ostati približno poldrugi mesec na pol izoliran. To pa zaradi tesa, da se postopoma privadi zunanjemu življenju. Vse je urejeno tako, da bo lahko živel v največjem miru. Telefonu so aplicirali registrator, številko drugega telefona pa poznajo le zdravniki, ki ga bodo 'imeli še vedno stalno pod nadzorstvom. Javljajo, da bo Barnard v kratkem izvedel novo presaditev srca. (Poročilo o splavitvi ladje berite na četrti strani!) BANGALORE, 16. — Indijska policija javlja, da je na posledicah požara v neki hiši v vasici blizu Bangalore umrlo 16 oseb. Požar je bil podtaknjen iz maščevanja po sporu zaradi posesti zemljišča. Zakaj ni seminarjev Potreba po pošolskem izobraževanju je bila vedno, odkar so začele delovati šole. Nove misli in mnenja o načinu pouka, njega vsebini in o vzgojnih prijemih raznih metodikov, didaktikov, pedagogov in psihologov so vodile šolnike od vedno, da so se vanje poglabljali, jih primerjali s svojimi izkušnjami in prilagojevali trenutnemu stanju in trenutnim zahtevam. Tako je bilo tudi ves čas po letu 1945, ko so slovenske šole vnovič zaživele v Italiji, šolniki so se zbrali na teh šolah iz različnih predelov slovenske in italijanske zemlje in seveda tudi iz različnih šolskih izobraževalnih središč: eni s slovensko šolsko izobrazbo, drugi z italijansko. Zato so se že v letu 1945 osnovali hitri izobraževalni tečaji zlasti za tiste, ki so imeli italijansko šolsko izobrazbo, in za tiste, ki so bili dolgo dobo odmaknjeni od poučevanja v slovenskem jeziku. Koristnost tega se ie hitro pokazala in tedanje slovenske organizacije, med njimi zlasti Zveza prosvetnih delav cev v Trstu, so postavljale zahteve pri tedanjih oblasteh po otvarjanju izobraževalnih tečajev in seminarjev. Niso uspele, a izobraževanje ni prenehalo. Zveza prosvetnih delavcev je vabila znane prosvetne in pedagoške delavce iz Slovenije, ki so radi prihajali predavat slovenskim šolnikom v Trst in jih seznanjat s svojimi izkušnjami in izkušnjami svetovnih pedagogov, didaktikov, metodikov in psihologov. To je trajalo vse do leta 1956, ko je prevzel te naloge združeni Sindikat slovenske šole v Trstu in nadaljeval delo Zveze prosvetnih delavcev v tem pogledu. Ni pa imel večje sw~7 pri oblasteh, čeprav se je skliceval na ugodnosti, ki so jih uživali šolniki italijanske narodnostne skupine v Jugoslaviji v Kopru. Moral je poseči v to jugoslovanski del mešane komisije, ki je zlasti s prihodom pedagoškega svetovalca prof. Staneta Miheliča v Trst uspel, da so se zadnja leta nemoteno odpirali in delovali izobraževalni seminarji za slovenske šolnike. Vse je že kazalo, da se bo tu- di letošnji seminar, kot je bilo že določeno, 4. marca nemoteno začel in se nadaljeval v določenih dneh v taki obliki in s takimi merili, ki so se uveljavila v prejšnjih letih. Danes smo 17. marca, a o seminarju po 14-dnevni zamudi še nič za> nesljivega ne vemo. Vemo samo to, da je šlo vprašanje šolskega skrbnika iz Trsta v Rim, ali naj bo seminar v določenih dneh celodneven ali naj se opravlja samo v popoldanskih urah. šolska komisija SKGZ, ki se zanima za vsa šolska vprašanja in kateri je dober učni kader na slovenskih šolah močno pri srcu, je razpravljala tudi o teh nepotrebnih ovirah, ki so nastale pri pošolskih izobrar ževalnih seminarjih. Stališče do njih je zavzela že zdavnaj in odobravala je vse, kar so doslej šolske oblasti v skladu s prevzetimi obveznostmi zanje napravile. Videla je v tem samo izpolnitev vrzeli v slovenskem šolstvu s podobnimi oblikami in vsebinami dela, ki se v italijanskem šolstvu leto za letom nemoteno in načrtno uveljavlja za različna strokovna področja, in to med šolskim letom in skozi več dni v različnih mestih Italije. Zato ne more razumeti, zakaj se ne more običaj, ki se je že uveljavil skozi zadnja leta, nadaljevati tudi v letošnjem seminarju in zakaj je treba pri že uveljavljenih načinih v slovenskem šolstvu skoraj vsako leto iskati kako spremembo, ki seje nezadovoljstvo med slovensko narodnostno skupino m ponovno prebuja nezaupanje v šolske oblasti. Iz teh razlogov je nujno, da se določeni seminar za slovenske šolnike in to ne samo za tržaške, temveč tudi noriške, izvede čim-prej tako, kakor je bil sestavljen in predlagan, in da se istočasno poskrbi, da bo taka ob-lika in podobna vsebina seminarja potrjena za nadaljnja leta, kar bo v duhu medsebojnih izmenjav misli in obvez ob prijateljskih in diplomatskih stikih zastopnikov držav Jugoslavije in Italije in zanesljiv prispevek k medsebojnemu razumevanju in zaupanju obeh narodnostnih skupin. Šolska komisija SKGZ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiii*>iiiiniii>iaa>iiiitiKUUiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiv*iiaaitiaii>iiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiaiiiifiiiiaiiiiagiaiiiiiftiiiiitiididat za podpredsednika, je odgovoril: «Ne. Razen tega menim, da tudi Johnson ne bi mogel delati z menoj, da bi dosegel svoje cilje«. Glede Vietnama je dejal, da bi ZDA morale pre- nehati bombardiranje, da bi se omogočila pogajanja. Senator McCharty je dejal po televiziji, da se ne misli spustiti v nobeno kupčijo s svojim kolegom Kennedyjem. Tudi se ne misli odpovedati kandidaturi. Odločitev glede končne kandidature za predsednika prepušča konvenciji, ki bo avgusta meseca v Chicagu. Richard Nixon pa Je izrazil prepričanje, da bo demokratski kandidat sedanji predsednik Johnson, češ bivši predsednik vedno zmaga pri dodelitvi kandidature. Johson se bo moral zanjo boriti a jo bo dobil. V Grčiji 15 oseb pred vojaškim sodiščem ATENE, 16. — Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da so aretirali in prijavili vojaškemu sodišču 15 oseb, med katerimi je devet podčastnikov grške vojne mornarice. Vsi so obtoženi, da so pripravili načrt, ki je med drugim predvideval potopitev številnih ladij. Isti viri, ki se izgovarjajo, da so načrt pripravili komunisti, so javili, da so odkrili načrte in precej eksplozivnega materiala. Obtožence, ki so jih imeli med preiskavo zaprte na rušilcu «E1-li», so premestili v zapor mornarice na majhnem otoku Psita-lia nedaleč od Pireja. HUDI INCIDENTI NA RIMSKI UNIVERZI I Novofašistični pretepači so divje napadli študente S fašisti na univerzi, med katerimi ni bilo mnogo študentov, so bili misovski poslanci Almirante, Caradonna in Tiirchi RIM, 16. — 33 študentov ranje- , na in ki se izdajajo za naciste. Med nih, več kot sto potolčenih, 50 aretiranih, nekaj učilnic popolnoma razdejanih, milijoni in milijoni škode: to je obračun izredno hudih incidentov, do katerih je prišlo danes zjutraj na rimskem vseučilišču. Današnji dan se je začel slabo: ob 5. uri zjutraj je v kleti pravne fakultete izbruhnil požar. Gasilci so ga v eni uri pogasili. Policija je ugotovila, da je bil požar namerno povzročen: nekdo je zlil v klet večjo količino bencina ter ga nato zažgal. Incidenti so se začeli okrog 11. ure. Veliko število študentov se je zbralo v veži pred univerzo, da bi se udeležili napovedane demonstracije ob priliki «študentskega dneva*. Nenadoma je truma fašističnih izzivačev, ki že več dni zaseda pravno fakulteto, zapustila zasedeno poslopje ter navalila na študente. Med tiapadalci je bilo le malo študentov; povečini so bili aktivisti neofašistične stranke z njimi pa je bila tudi skupina golobradcev, ki so se ponoči pripeljali iz Pordeno- nasprotujočimi skupinami je prišlo do divjih spopadov, ker pa so bili fašisti v manjšini, so se morali kmalu umakniti v učilnice pravne fakultete. Od tod so začeli metati na študente vse, kar jim je prišlo pod roke: mize, stole, obešalnike, celo nekaj dragocenih knjig kazenskega prava iz XVI. stoletja. Kmalu je prihitelo na univerzo veliko število policijskih agentov, ki so najprej oddaljili študente od zasedenega poslopja, nato pa so vdrli v fakulteto. Tu so fašiste zaprli v dve učilnici, pozneje pa so jih odpeljali na kvesturo. Izkazalo se je, da je bilo med temi le malo študentov. Okrog 13. ure so zapustili pravno fakulteto tudi poslanci Almirante, Caradonna in Turchi, ki pripadajo neofašistični stranki. Seveda niso povedali, kaj so delali na univerzi. V prvih popoldanskih urah je dala policija zapreti in zasražiti vse vhode v univerzo. Osebje univerze je nato pregledalo notra- njost pravne fakultete.'^Učilnice'’so dajale videz bojišča: fašistični vandali so razbili vse, kar se je, raz biti dalo. škoda ni bila še preračunana, a je vsekakor ogromna. Popoldne se je okrog 5 tisoč.študentov zbralo v središču mesta. V povorki so prehodili mestne ulice, nato pa so se mirno razšli. Vsa dela Gorkega v 25 knjigah MOSKVA, 16. — V Sovjetski zvg-zi bodo proslavili. 100-letnico rojstva .Maksima Gorkega z objavo vseh ■ del pisatelja, kot. je izjavil kritik Ovčarenko, bodo v 25 knjigah zbrali vse, kar je. Gorki napisal od literarnih del do pisem, dnevnikov in pripomb. Proslava bo izredno slovesna, je izjavil direktor zavoda za svetovno literaturo, ker imamo Gorkega ne samo za odličnega pisatelja, temveč tudi za začetnika nove literarne smeri, povezane s socialistično idejo. Danes v Nilrnbergu kongres socialdemokratske stranke Brandt Mogoče ne bo imel več skoraj stoodstotne večine BONN, 10:; — Jutri se bo v njega energičnega in mladega pod- tir^iKormi -»piAaI lO z— 1 Zi __ _ i ■ m , Niimbergu začel 12. povojni kongres' nemške’ socialdemokratske' stranke, -ki bo po mnenju političnih opazovalcev,- najbol j vroč - od J£A5..,lata..dalje. .Kongres, bi. moral trajati vključno do četrtka, vendar je že sedaj jasno, da bodo vzpetih,dneh korpaj izčrpali dnevni red, ki je razčlenjen' v 958 resolucijah. Predvidevajo, da bodo od pOnedelj ka nadaljevali delo tudi v nočnih_ urah. Najbplj živahne debate bodo glede nadaljnjega sodelovanja v vladi s CDU-CSU do zapadlosti sedanje zakonodajne dobe (1969). Prav gotovo bodo z volitvami, ki bodo v četrtek, potrdili Willyja Brandta in njegovega ((namestnika« Herberta Wehner. ja za ponovna voditelja stranke, vendar Brandt skoraj gotovo ne bo mogel šteti več na ogromno večino, ki jo je dosegel 1966 Dortmundu, ko je od 326 delega-t6v glasovalo zanj 324. ■ Gotovo bodo izvolili tudi načelnika parlamentarne skupine Helmuta Schmidta za enega od podpredsednikov stranke, ki bo zamenjal pokojnega Fritza Erlerja. V zadnjem času se je pojavila želja po pomladitvi vodstva stranke. Brez dvoma bo najvažnejše dejanje predstavljalo izvolitev seda- .................................................IIIIIIIIIIIII11IIII......■■IIIIIIIIIIIM......................................................................................................................................................... IZ TRŽAŠKE KRONIKE SESTANEK SVETOVALSKE ZDRAVSTVENE KOMISIJE Posledice okuževanja morja za morsko favno v zalivu Občina odstopila Acegatove prostore v Križu inštitutu za morsko biologijo V petek popoldne se je pod predsedstvom odbornika Blasine sestala občinska svetovalska zdravstvena komisija ob prisotnosti svetovalcev Puppija, Fragiacoma, Callega-rlja, Dolharja, Pincherleja in Mo-rellija, glavnega tajnika Vucuse, sanitarnega funkcionarja Fabianija, dr. Lovenatija ter funkcionarjev dr. Bianchija, inž. Dapretta in Colombija z oddelka za javna dela. Sestanek, ki je bil v okviru proučevanj o okuževanju voda v našem zalivu, se je odvijal na osnovi poročila ravnatelja inštituta za zoologijo in primerjalno anatomijo tržaške univerze prof. E. Ghi-rardellija o raziskovanjih, ki jih je opravil o morski fšvni v Milj-skem zalivu. Te raziskave, ki se še nadaljujejo, so že omogočile ugotovitev sprememb v morskem živalstvu, kar so v ostalem ugotovili že prej znanstveniki na področju morske biologije pri starih postajah Sv. Andreja in v Rovinju. Prof. Ghirardelli je na tem področju dosegel znaten prestiž tako v državnem kot v mednarodnem merilu. ?rvi korak k ustanovitvi pravega inštituta za morsko biologijo bi lahko predstavljali Acegatovi prostori v Križu, ki jih je občina odstopila v ta namen. Glede spremeinb, ki so nastale v favni Tržaškega zaliva zaradi okužb v zvezi z industrijskim, teh. nološkim in urbanističnim razvojem, je poročevalec podal nekatere trditve, ki jih bo treba še poglobiti. Vendar pa predstavljajo glavni problem neposredno odvajanje mestne kanalizacije v morsko vodo, kakor tudi industrijskih in petrolejskih tekočin ter priliv že okuženih voda zaradi površinskih vodnih tokov. Raziskovanja inštituta, ki ga vodi prof. Ghirar-člelli v sodelovanju z botaničnim inštitutom, ki ga vodi prof. Pi-gnatti, Omogočajo tudi osvetlitev avtohtonih morskih vrst v zalivu In onih bolj oddaljenega izvora. Zanimivemu sestanku so prisostvovali tudi župan Spaccini, pokrajinski zdravnik Scerrino ter direktor higienskega zavoda prof. Maiori. Od 20. do 22. marca stavka pokrajinskih uslužbencev Sindikata uslužbencev pokrajinske uprave CISL in CGIL sta skupaj z drugimi sindikalnimi silami proglasila splošno stavko, ki bo trajala tri dni, to je od 20. do 22. marca. Stavke se bodo udeležili uslužbenci uradov pokrajinske u-prave, psihiatrične bolnišnice, proti tuberkuloznega konzorcija, ONMI, laboratorijev, tehničnih in znanstvenih srednješolskih zavodov, cestarji in cestni delavci ter uslužbenci pokrajinskih podpornih u-stanov. Stavko so napovedali, ker niso izboljšali uslužbencem plač, ker niso skrčili delovnega urnika mezdnemu osebju itd. Pokrajinska uprava se izgovarja, da nima na razpolago denarja za uresničenje teh zahtev, toda izgovor ne drži, saj ima pokrajina terjatve do občine. do INAM in do INPS ter hkrati porablja denar, ki ga je dala dežela za -zgraditev ..nove-.sejna, dvorane. Pokrajinska zveza uslužbencev krajevnih ustanov j er izrazila z uslužbenci, pokrajine popolno solidarppst, u; ,, j:„ic Smrtne posledice padca 60-letni Giovanni Visintin iz Ul. Baiardi 90 ki je še v sredo padel na Ul. Coiogna, je včeraj popoldne v splošni bolnišnici podlegel poškodbam. Pridružitev dežele mednarodnemu svetu deželnih gospodarstev Predsednik deželnega cfdbora Ber-zanti je te dni sporočil predsedniku mednarodnega sveta deželnih gospodarstev, da se naša dežela pridružuje temu svetu. Osnovna naloga tega sveta je zagotoviti stalno primerjanje izkušenj, pridobljenih v razvoju posameznih deželnih gospodarstev, kakor tudi ocenjevanje metod ter dajanje pobud za skupno akcijo. Svet so ustanovili v Parizu decembra 1964, nakar je bil prvi kongres v Rimu maja 1965. Po ustanovitvi je svet dal važne pobude za ustanovitev združenj po posameznih zemljepisnih področjih, po drugi strani pa je imel koristne stike z vsemi tistimi, ki odgovarjajo za deželno politiko v raznih državah. Zadnjega mednarodnega kongresa sveta se je maja meseca udeležil v Madridu deželni odbornik Stopper., ki je takrat poročal o medsebo.irii povezanosti v razvojni politiki na meddeželnem področju ob meji. Prihodnji 'mednarodni kongres bo k letu v Frankfurtu. Na njem bodo razpravljali o vlogi tehnološkega napredka v deželnih ekonomijah. JJ V ladjedelnici «Vavalgiuliano» na pomolu «Fratellt Bandiera« bodo danes ob 11. uri splavili motorno ladjo «Mare undarum«. MLADOLETNI MALOPRIDNEŽ NAIVNO PADEL V PAST Namesto zahtevanega denarja so bili pri vodnjaku agenti Od trgovca Beltrameja je zahteval 200.000 lir z grožnjo, da bo sicer zažgal trgovino Mladoletni malopridnež, še ne 18-letni Armido Pavat, je včeraj žalostno zaključil svojo nepošteno kariero. Mladenič, ki se je rodil v Novem Gradu v Istri in stanuje v Trstu, v Ul. delle Docce 15, je bil že pred časom obsojen na po gojno kazen zaradi tatvine, toda očitno mu obsodba ni služila za opomin. V četrtek je poslal znanemu trgovcu Giovarmiju Beltra-meju anonimno pismo, v katerem je grozil, da bo trgovcu zažgal trgovino, če mu ne bo ta izročil 200 tisoč lir. Vsoto naj bi mu trgovec pustil v suhem vodnjaku v Ul. delle Cave. Beltrame je se veda takoj obvestil policijo, ki je pripravila načrt, kako bi malopridneža zalotila. Včeraj zjutraj je Bellramejev prijatelj ob domenjeni uri položil v vodnjak zavojček, v katerem je bil sam papir, nato pa se je oddaljil. Kmalu nato se je previdno približal vodnjaku mladenič. Ko se je sklonil, da bi vzel zavojček, so policijski agenti, ki so bili na preži skočili nanj ter mu nataknili lisice. Pavat je svojo krivdo priznal. V prihodnjih dneh ga bodo prijavili sodišču za mladolet- nike zaradi izsiljevanja nimi okoliščinami. z obtežil- Nenadna smrt lastnika «BaIkanlexa» Med zasliševanjem ga je zadela kap 47 letni Alessandro Turcic iz Bor-go S. Mauro 128, lastnik trgovine Balkantex v Ul. Trento, je včeraj umrl za srčno kapjo. Smrt ga je doletela v uradu kvesture, kjer so ga zasliševali, ker so na njegovem domu našli številne zapestnice, ki jih je Turcic prodaja1 za čisto zlato, čeprav je bilo zlata v njih bore malo. Ko mU je med zasliševanjem dr. Lettissi, načelnik letečega oddelka, pokapal zapestnice, je Turcic prebledel, utegni je še priznati, da ne gre za pristno zlato, nato pa se j; nezavesten sesedel na stol. Agenti kvesture so takoj poklicali rešilni avto Rdečega križa, toda ko je ta dospel je bil Turcic že mrtev. EDVARD KOCBEK tovarišija (partizanski zapiski) Mislim, da se bo vsakdo izmed nas moral po vojni odkupiti tako da bo pokazal boljšega človeka v ustvarjalni dobi, k> nas čaka. Edino to nas bo rešilo nemira. Kdor ne bo ostal discipliniran partizan tudi po vojni, si ne bo odpravil te tesnobe Pravi partizan je v tej i'ojn< opravil le polovico svojih dolžnosti.» FRANCE AVČIN kjer tišina šepeta «Gore so vselej čiste. Kot žareče plamenice nad somrakom izrojene človekove civilizacije sijejo vzvišeno, preko vseh časov* KNJIGI, KI SE JIMA NIHČE. ŠE ZLASTI PA MLAD ČLOVEK, NE BI SMEL ODREČI! Uiaika kn^igaitut TRSI - Ul sv. Frančiška 20 — Tel. 61792 V Vidmu deželno zasedanje o živinoreji Deželno odborništvo za kmetijstvo je sklicalo za 23. marec v Vidmu prvo deželno zasedanje o živinoreji. V naši deželi je namreč živinoreja zelo važna za kmetijsko dejavnost, saj odpade kar 54,7 odst. vsega dohodka od kmetijstva na živinorejo v videmski pokrajini ter 30_ oziroma 50,8 odst. v goriški in tržaški pokrajini. Pred kratkim je deželna uprava poverila komisiji strokovnjakov težko nalogo, da prouči položaj v živinoreji ter predlaga najbolj primerne ukrepe za njeno izboljšanje. Komisija "je ugotovila, da je treba predvsem izboljšati pasme. Po njenem mnenju je treba razširjati furlansko rdečo - lisasto pasmo, sivorjavo alpsko pasmo ter italijansko - :Ti-zijsko pasmo Predvsem bo ohranila Jahko sedanjo prednost furlanska pasma, ki je primerna za meso in mleko. Treba bo tudi kolikor mogoče odstrani^ bolezni govedi. Na splošno je 1 položaj, kar se bolezni spolovil tiče, dober, treba pa bo tudi ozdrarviti živino od tbc in nadaljevati borbo- proti brucelozi. Položaj je precej dober, tudi Kar se tiče krme. Za vsak stot žive teže goveda je na razpolago 11 stotov sena, medtem ko bi bilo potrebnih 12 stotov. Ni pa dovolj razširjena uporaba koncentrirane krme. Na zasedanju bodo razpravljali tudi o izboljšanju tehnike pri vzreji živine. Deželna uprava bo podpirala velika vzrejališča s sodobnimi napravami z mehanično molžo, preureditev zadružnih mlekarn in izboljšanje naprav za predelavo in shranjevanje mlečnih izdelkov. Razpravljali bodo tudi o potrošnji mleka. Zadnje vprašanje, o katerem bodo obširno razpravljali, je vprašanje koncentracije, saj se bo treba pripraviti na veliko konkurenco z drugimi državami SET. Na zasedanju bodo tri važna predavanja, prav tako bodo tudi razni strokovnjaki podali poročila. Uvodno poročilo bo imel odbornik za kmetijstvo Comelli. Kandidati PSIUP ta poslansko zbornico Federacija PSIUP je objavila i-mena kandidatov za poslansko zbornico, ki jih je odobnlo pokrajinsko vodstvo in nato potrdil deželni odbor glavnega odbora stranke. Kandidati so naslednji: Bruno Pincherle (vodja liste), občinski svetovalec in zdravnik; Vito Jerco" delavec; Ezio Martone, deželni tajnik in uradnik; Luciano Mi-niati, sindikalist, strojnik pri železnici. Vodstvo otranke sporoča, da na sedežu PSIUP na Trgu Stare mitnice (Barriera Vecchia) vsak dan od 17. do 20. ure zbira podpise za predložitev kandidatov za poslansko zbornico in senat. tajnika v pravosodju Ehmkeja preži dium s funkcijo nekakega glavnega tajnik,*, ki naj bi'bil tudi- odgovoren za organizacijsko delovanje stranke. Precej razburljiva bo verjetno razprava na kongresu, kjer ne bodo manjkali znak! notranjih borb, o nedavni izključitvi dveh zelo znanih berlinskih socialdemokratskih predstavnikov Becka in Ri-stocka. Njuna »krivda« je v sodelovanju v veliki manifestaciji proti vojni v Vietnamu, ki ga je v zahodnem delu Berlina organizirala ekstraparlamentama opozicija, ki se opira na ((republikanski klub« in na Rudi Dutschkejevo socialistično študentovsko zvezo. Predvidevajo, da bo imela izločitev Ristocka, ki bi bil prav gotovo med kandidati za strankim prezidium, resne posledice za berlinski SPD in še posebno za župana bivšega nemškega glavnega mesta Klausa Schuetza. Zahteva po rehabilitaciji (Nadaljevanje s 1. strani) Odprt del avtoceste Benetke-Videm Včeraj dopoldne ob 9. uri so izročili prometu novo cesto med Ba-saldello pri Vidmu, kjer se neha sedanja avtocesta Trst — Videm, in videmskim predmestjem S. Cate-rina. Promet po novem odseku, ki je dolg 2,6 km in ki ga je zgradila družba Autovie Venete, bo dovoljen samo vozilom, ki smejo tudi na avtocesto. Gre za prvi odsek tako imenovane »zahodne va-riante*, ki bo obšla Videm in povezovala Tavagnacco s področjem okoli Drevoreda Venezia. Po njem se bo zato odvijal predvsem promet iz Pordenona, Trevisa in drugih krajev v Benečiji v smeri proti avtocesti za v Trst in v Benetke, ter v nasprotno smer. Seja pokrajinskega sveta V sredo, 20. t. m. ob 18.30 se sestane pokrajinski svet na tretjem izrednem zasedanju Točkam dnevnega reda, ki Jih še niso izčrpali na zadnji seji, so dodali še nekaj novih. C Jutri ob 12 uri bo nasproti podjetja SLADA v Ul. Economo zborovanje KPI o temi «Kaj so glede pokojnin zahtevali komunisti in kaj je vlada dala«. Govoril bo Deželni tajnik KPI Silvano Baclc-chl. noše med partijo in vlado, pri čemer so sklepi partije za člane obvezni, vendar pa morajo biti vladni organi v svojem delovanju avtonomni. 2. Preurediti je treba u-stavne odnose med Čehi in Slovaki, kar bo zahtevalo določen čas in pri čemer je treba priti do rezultata, da bodo imeli Slovaki resnič- no oblast v rokah. 3. Ukiniti je treba dvojne pristojnosti na vseh ravneh. 4. Razširiti je treba pri- stojnost gospodarskih organizmov. 5. Pospešiti je treba izvajanje gospodarske reforme, ki se je pričela lansko leto. Glede zunanje politike pravi Dubček, da lahko ČSSR formulira svoja stališča, pri čemer pa je trajna osnova zunanje politike prijateljstvo ter zavezništvo s SZ in enotnost socialističnih držav. Vendar pa v smislu aktivne koeksistence namerava ČSSR razvijati koristne odnose z raznimi državami in različnimi mednarodnimi organizacijami. Občinstvo je Dubčku večkrat že med govorom pritrjevalo in ni hotelo prenehati z ovacijami. Dubček je svoj govor zaključil s pozdravom, da želi vsem dobro zdravje in ne več, kot je bilo tradicionalno, «naj živi komunistična partija*. Giasilo češkoslovaške komunistične partije objavlja danes dva zanimiva članka o stališču, partije do zunanjepolitičnih vprašanj in o odnosih med Čehi in Slovaki. Glede zunanje politike pravi list, da mora temeljiti na4 prijateljstvu s Sovjetsko zvezo, ki je bilo potrjeno že 1943. leta, ko je takratni predsednik Beneš podpisal sporazum o prijateljstvu med ČSSR in SZ. V okviru obnovitve političnega življenja pa se je treba otresti fraz brez smisla, ki samo otežkočajo odnose z veliko »veliko socialistično sestro*. Samo obnovitev dobrega o-zračja in velika ter močna komunistična partija, ki uživa podporo prebivalstva, predstavljajo resnično jamstvo za zavezništvo z največjo socialistično silo. Na vsak način pa ne nudi nobenega jamstva «frazar-jenje_ neke politične osebnosti, ki ne uživa več zaupanja ljudstva* Glede odnosov med Čehi in Slovaki pa pravi list. da so osnovne pravice, ki jih je vseboval vladni program sprejet v Košicah postopoma omejevali in je zato tudi povsem logično, da Slovaki zahtevajo, d8 se te pravice ponovno vrnejo. »Rude pravo* piše, da zaradi tega nikakor ni mogoče označevati Slovake za nacionaliste, kot je to dejal še pred kratkim neki zelo pomemben predstavnik partije in države. Treba je poglobiti vprašanje odnosov med obema narodoma in s tem ustrezno tudi uskladiti ustavno obliko. Predvsem je treba končati z bojaznijo, da bi federativna državna ureditev predstavijaja oši-bitev enotnosti države, ah da bi jo celo razbila. Ne sme se pozabiti na osnovno načelo maiksizma-leniniz-ma, po katerem imajo Slovaki pravico zahtevati odcepitev in ustvaritev lastne republike in če se upošteva dosedanje centralistične izkušnje Prage bi bilo to tudi razumljivo. Vendar pa imata oba naroda ves interes, de živita skupaj v eni sami državi Današnji češki list. na veliko pišejo o Slanskem, ki je bil generalni tajnik partije in katerega so leta 1951 zaprli in nate usmrtili pod obtožbo »veleizdaje, vohunstva, sabotaže in buržoaznega nacionalizma* in s čimer se je pričelo najhujše razdobje stalinističnih »čistk* na Češkoslovaškem. Slanskega in druge obsojence so rehabitirali že leta 1963 vendar na kaj čuden način in z najmanjšo možno publiciteto. To je razumljivo, saj je njegova vdova v intervjuju sedaj neposredno obtožida Novotnega, VARŠAVA, 16. — V poljski prestolnici je povsem mimo, čeprav so študentje univerze izvedli splošno stavko, ki bo trajala do ponedeljka. Študentje predvsem protestirajo zaradi policijskih akcij in zaradi poročanja tiska, ki je po njih mnenju manifestacije neobjektivno prikazal. Uradna agencija PAP poroča, da se vrše po vsej Poljski zborovanja v tovarnah, na katerih obsoja jo študentske izgrede pod geslom, da naj bodo univerze središča študija in ne subverzivnih akcij in se zahteva energične ukrepe proti o-sebam, Ki študente hujskajo. Iz Poljske so izgnali dopisnika londonskega lista »Times*, ker v člankih o izgredi'i ni pojasnil, da se skrivajo za študentskimi izgredi »bivši stalinisti, ki iščejo načine, da bi prišli na oblast*. ODBOJKA MOŠKA B LICA Bovoli premagal Bor s 3:1 Kljub porazu zelo dobra igra V zadnjem setu je sodnik nekoliko skvaril lepo srečanje Za sinočnje srečanje je vladalo med tržaškimi ljubitelji odbojke izredno zanimanje. Balkon m klopi v parterju je napolnilo skoraj 300 gledalcev, ki niso štedili z navijanjem od prve do zadnje minute igre. Skratka vzdušje je bilo res prvenstveno, k temu pa niso doprinesli le gledalci in pa važnost tekme, ki je posredno odločala o tem, če bodo tržaški gasilci napredovali v prvo ligo, temveč tudi igralci Bora sami, ki so — zlasti v prvi polovici tekme — predvaja li res vrhunsko odbojko. Prvi set je potekal v znamenju stalne premoči »plavih«. Gostom je uspelo zbrati 4 točke in pri tem je tudi ostalo. Borovci so igrali izredno: vse jim je šio izpod rok: tolčenje, obramba, ukane, servisi. V drugem setu se je domačinom prvič zataknilo. Bovoli je kmalu povedel s 6:3 in kapetan Jurkič je moral zamenjati nekoliko živčnega Plesničarja z Mijotom. Pri 7:4 sta oba igralca zopet zamenjala svoji mesti, Plesničar je prišel na mrežo in je takoj odgriznil nasprotniku servis. Pri 9:6 za Bovoli je stranski sodnik Ziani odvzel povsem neupravičeno Boru točko: dosodil je žogo izven igrišča potem, ko je vsa dvorana jasno videla, da je bila znotraj črte. Ob viharnih protestih na- vijačev se je igra nadaljevala in Bor je s silovitimi napadi katerih avtor je bil zlasti Plesničar na sredini mreže, izenači, na 11:11. Toda preko enajstke domačinom ni uspelo prodreti. Set so morali predati. V tretjem setu je startal Bor zelo dobro. Kmalu je povedel s 6:3. Pri tem vmesnem stanju rezultata je opravil Jurkič izredno rešitev žoge s tal, takoj nato pa je mladi Veljak silovito streljal naravnost v trimetrski prostor. Bor je z največjim naporom izsilil še izenačenje na 7:7. Tonus igre je pri tem vmes nem izidu bočno popustil. V tem »premirju* se je koristneje znašel Bovoli, ki je skrbno zbiral točko za točko, Bor pa je ostal pri istem liiiiliiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DIRKA OD TIRENSKEGA DO JADRANSKEGA MORJA Michelotto končni zmagovalec Favaro je osvojil zadnjo etapo SAN BENEDETTO DEL TRONTO, 16. — Na zadnji etapi te dirke ni prišlo danes do nobenega presenečenja. Vsi najboljši tekmovalci so prispeli na cilj v enakem času in tako na skupni lestvici ni prišlo do bistvenih sprememb. Vožnja sama je bila v začetnem - delu zelo razgibana. Kmalu je ušlo glavnini 8 vozačev in to je bil praktično že odločilni pobeg. Ta skupina si je priborila do 115 km več kot 10 minut naskoka. Bitos-si, Zandegu, Michelotto in Arma-ni so začutili nevarnost in so se pognali za ubežniki. Teh pa niso več mogli ujeti, pač pa so zmanjšali naskok vodečih kolesarjev za nekaj minut V predmestju San Benedetta del Tronto, to je peposTedno pred koncem dirke, so imeli ubežniki še več kot pet minut prednosti in so si torej najboljša mesta neovirano razdelili med seboj. Lestvica današnje etape: 1. Giorgio Favaro, ki je prevozil 217 km dolgo pot v 5.36'43’’ s povprečno hitrostjo 38,628 km na uro. 2. Je bil Guerra Pietro, 3. Pifferi Aldo, 4. Meali, 5. Mačehi 6. Passuello, 7. Battistini, vsi v zmagovalčevem času, 8. Lievore, 6’ zaostanka, 9. Basso 3’12” zaostanka, 10. Zandesu in še drugi v Bas-sovem času. KONČNA SKUPNA LESTVICA 1. Michelotto Claudio 27.17T2” 2. Zilioli Italo 18” zaostanka 3. Altig Rudi (Nem.) 1'38” 4. Bitossi 1’39” 5. Taccone 1*43” 6. Ballini 1'43” 7. Vicentini 1’45” 8. Motta 1’47” 9. Dancelli . 1'53” 10. Oimondi 2’17” ŠAH Neodločen rezultat med ekipama Nove Gorice in Gorice Prijateljsko srečanje med šahovskima reprezentancama Gorice in Nove Gorice, ki je bilo včeraj popoldne v kavami ((Garibaldi« v Gorici, se Je zaključilo z neodločenim rezultatom 3,5 - 3,5. Doseženi so bili naslednji rezultati: Petrovič - Rupeni 0:1 Zuchiatti . Kusterle 1:0 Stepančič - Perini 1:0 Grgič Portelli 0:1 Škodnik . Bregant 0:1 Mihelj . Coceani 0,5:0,5 Golob Calabrese 1:0 Ekipi sta pripadali šahovskemu društvu iz Nove Gorice in Circolo Scacchlstico Goriziano. Sodila sta Bizjak iz Nove Gorice in Stacchi iz Gorice. Povratno srečanje bo predvidoma v mesecu aprilu v Park hotelu v Novi Gorici. NOGOMET PRIJATELJSKI NOGOMET V torek v Boljuncu Breg - Nova Gorica Simpatizerji Brega s* brez dvoma še spomnijo simpatičnega turnirja, ki Je bil lansko jesen v Novi Gorici ob priliki 20-letnice ustanovitve soriškega kluba. Na tem turnirju je sicer Breg zasedel zadnje mesto, vseeno pa so igralci iz dolinske občine vse navduši-! s prikazano igro, čeprav so imeli opravka z mnogo močnejšimi ekipami. Turnir Je seveda osvojila Nova Gorica, ki Je med drugim v orvl tekmi premagala «plave» s 3:1 Novogoričani sedaj obisk vračajo ,n obeta se nam zares prvovrsten nogomet. Kot je znano Igra Nova Gorica v slovenski ligi skupaj s Koprom in se trdno drži na sredini lestvice. Zadnje čase pa se marljivo pripravlja za spomladanski del turnirja. V ta namen so bodoči gostje Brega odigrali že precej prijateljskih tekem in so že dosegli zadovoljivo formo. Breg je sicer v zadnjih prvenstvenih tekmah razočaral, toda «plavi» zaigrajo proti močnejšim nasprotnikom vedno kot prerojeni in sedaj se jim ponovno nudi nri-lika, da svojim navijačem pokažejo lepo in navdušujočo igro, Kot so jo v Novi Gorici. K, V. mmitj,: Mednarodno plavalno tekmovanje v Minsku MINSK, 16. — V prvem dnevu mednarodnega plavalnega mitinga v Minsku na katerem nastopajo tekmovalci iz Italije, obeh Nem-čij, Nizozemske, Sovjetske zveze, Bolgarije, Poljske, Češkoslovaške in Romunije, so dosegli naslednje rezultate: 100 m prosto ženske 1. Natal ja Ustinova (SZ) 1’03’T 2. Antonina Rudenko (SZ) 1’03”3 100 m prosto moški 1. Leonid Iljičev (SZ) 53”2 2. Sergej Gusev (SZ) 54”6 3. Georgij Kulikov (SZ) 54”7 100 m prsno moški 1. Gregori Prokopenko (SZ) 1’07”5 2. Viktor Ko&inski (SZ) 1’08”1 3. Nikola Pankin (SZ) 1’08”1 100 m metuljček moški 1. Vladimir Menčilov (SZ) 59”3 2. Juri Suzdalčev (SZ) 59”6 3. Sergej Konov (SZ) 1’00”1 100 m hrbtno ženske 1, Tatjana Savilova (SZ) 1’09”8 2. Gobi Butter (Hol.) 1T0"7 2. Gobi Butter (Hol.) 1’10"7 3. Gobbi Sikkens (Hol.) l’H*T stanju rezultata. _ ■ V četrtem setu so «pldvi* že v začetku predali nekaj točk zaradi nepazljivosti. Po 5:1 in 5:4 je Pl!' šlo pri stanju 8:4 zopet do hue® sodnikove napake. Boru je dos»“ četrto žogo,, ki je v resnici ni bi.e-Občinstvo je na sodnikovo odloc!' tev odgovorilo z bučnim kričanje«1 * in na igrišču je prišlo do pojas' njevanj med sodnikom in kapeta-nom Jurkičem, ki je seveda protestiral. še preden se je igra nadaljevala jc rudnik dosodil Plesni' čarju tehnično napako zaradi u£°' varjanja. Razbujenje se še ni p®' leglo Nastopil je trener nasprotne; ga moštva, ki je pri sodniški n*1 5 * * preverjal nekatere podatke Sodb]* mu je dosodil tehnično minuto jn šele nato se je položaj toliko umiril, da se je igra lahko nadaljevala-Kljub temu pa je bilo takoj jasno, da se Boru možnost zmage odmik8: Bovoli je uredil svo:e vrste, nizal točko za točko in vsa izredna boe benost in požrtvovalnost domači' nov ni pomagala. Tudi ta set se ’e končal z enakim izidom kot pre.®' nji. Ce govorimo p tekmi kot celoti, potem lahko ugotovimo, da B«1 kljub porazu ni razočaral. Igraje borbeno, večinoma tehnično zelo dobro, pokazal je' nekaj fines odbojkarske igre in je nudil nasprotniku zagrizen odpor, katerega rezultat ne odraža pravilno. Poz*' biti ne smemo, da je stal na dri*?* strani mreže prvak tega tekmovat nja m skoraj gotovo bodoči član prve italijanske lige. Proti taki e-kipi bi bil opravičljiv poraz že s slabšo igro, osvojeni' set, ki ga Je Bor odvzel Bovoliju pa daje " skupno z dobro igro — temu na-stopu domačinov še posebno ceno. Bovoli se je izkazal kot zelo solidna ekipa, brez »lukenj« v šester-ki, z dobro obrambo in ne toliko silovitim, kot zelo učinkovitim in spretnim napadom. Kljub svoji superiornosti pa Bovoli nikakor ni bil trdno prepričan v svojo zm& go, prav do konca zadnjega seta-Zato so igralci Bovolija tudi P°" zdravili svojo zmago nad Borom s takim veseljem. Sodnik na splošno ni sodil ne pristransko ne slabo, vendar pa je zagrešil nekaj hudih napak, s katerimi je bolj oškodoval Bor kot pa’ Bovoli, predvsem pa je ž** skvaril dober potek srečanja. Rezultat: BOVOLI - BOR 3:1 (8:15, 15:11, 15:7, 15:7) BOR: Veljak, Plesničar, Mijot. Orel, Uršič, Vodopivec, Jurkič iB Fučka. BOVOLI: Zanetti, Strazzari, P8' scarelli, Veneri. Maraschini, Cele-ste, Severi. Gallari in Mazzanti- Sodil je Corallo. Stranski sodnik Ziani. * * * V ostalih dveh tekmah v katerih so nastopala tržaška drugoli-gaška moštva, so dosegli naslednj* izida: Gasilci Trst — Libertas 3:0 CRDA — Intreoida 3:0 * * * Jutri zvečer ob 20.45 bo na stadionu »Prvi maj« prijateljsko m0" ško odbojkarsko srečanje med dri*1 go ekipp Bora in Krasom. Mm Da-ies do v telovadnici društv8 Ginnastica Goriziana deželno promocijsko prvenstvo v judu. Tekmovanje se bo odvijalo istočasne na treh tatamijih m se bo začele ob 10. uri Nastopila bodo nasled nja društva Yama araši in Frih* judo Videm, Judo Club Porden0" ne, ter Fiamme Oro in ACLI Jig0-ro Kano Trst Vsako moštvo bo nastopilo s petimi tekmovalci. Srečanja bodo trajala po oet. minut. CIANO COLORl NAJBOLJŠE DOMAČE IN TUJE ZNAMKE VELIK« IZBIRA VSEH IZDELKOV ZA SLIKANJE IN PLESKANJE CIANO LEPE STENSKE PAPIRNATE TAPETE TRST - Viale XX Setlembre 38-B KNUT HAMSUN 'Hibe tiv-tienia Pisatelj H. je pripovedoval: Ob notranji četrti kopenhagen-skega pristanišča se vije široka krožna cesta, ki se imenuje Ve-stervold; nova je in dokaj samotna. Malo hiš je tu, malo cestnih svetilk in zlepa ni videti človeka. Celo poleti se tam zelo poredko kdo sprehaja. Prav! Včeraj zvečer sem pa na *-ej cesti le nekaj doživel. Nekajkrat sem že stopil po pločniku sem in tja, ko mi je prišla nasproti dama. Sicer ni bilo videti nikogar. Svetilke so že prižgane, kljub temu pa je dokaj mračno, sato ne morem razločiti obraza te dame. Je pač ena teh nočnih tičic, si mislim in stopim mimo nje. Ob koncu ulice se obrnem in Srem nazaj; tudi dama se je okre-nila in spet jo srečam. Mislim si: Nekoga pričakuje, pa poglejmo, kdo bo to. In spet grem mimo nje. Ob tretjem srečanju pa sem se °dkril in jo nagovoril. Dober večer! Ali na koga čakate? Zdrznila se je. Ne... da, nekoga Pričakuje. > Ali bi dovolila, da se ji pridružim, dokler ne pride ta, na katerega čaka? No, kar prav ji je. Zahvali se *ni za pozornost. Sicer pa, reče, nikogar ne pričakuje, samo malo sprehaja, ker je tu tako tiho. Skupaj sva pohajkovala in se Pričela pomenkovati o nepomembnih rečeh; ponudil sem ji, da bi se oprijela moje roke. Oh, ne! se je branila in odkimala. Stvar me je pričela dolgočasiti. Ob tej slabi razsvetljavi je nisem mogel prav videti. Prižgal sem yžigalico, da bi pogledal na uro in ko sem vžigalico dvignil, je tudi njen obraz bežno razsvetlila. Pol desetih, je pripomnila. Zadrhtela je, kot bi jo mrazilo. Izrabil sem priložnost in vprašal; Saj vas zebe, ne bi hoteli stopiti na kozarček? V restavracijo Ti-voli ali v Narodno kavarno? Hvala, zdaj ne morem nikamor, Saj vidite, je odvrnila. Tedaj šele sem videl, da je ime-ia na klobuku dolg, črn žalni Pajčolan. Oprostil sem se, da tega zaradi mraka nisem opazil. In način, kako je sprejela moje opravičilo, me je takoj prepričal, da ne spada med ženske, ki se vsako noč sprehajajo po cesti. Spet sem ji ponudil roko, češ da bo tako topleje. Sprejela je in se me oklenila. Še nekajkrat sva se sprehodila Pa ulici gor in dol. Prosila me je, naj spet pogledam na uro. Nekaj čez deset je, sem rekel. Nje stanujete? V Gamle Kongevej. Zadržal sem jo. Vas smem spremiti do hišnih vrat? Ne, to ne gre, je odvrnila. Ne, ^ga ne smete storiti. — Vi stanujete v Bredgadeu? Odkod to veste? sem vprašal Presenečen. Vem, kdo ste, je odgovorila. Premor —. Hodila sva z roko v roki in prispela v bolje razsvetljene ulice. Stopala je naglo, f-ien dolgi pajčolan je frfotal. Rekla je: Prosim, pojdiva hitreje. Ob njenih hišnih vratih v Gamle Kongevej se je obrnila, kot bi s® mi hotela zahvaliti za spremstvo. Odprl sem ji duri in ona je Počasi vstopila, ob tem pa se oživela za menoj. Z ramo sem nalahno odsunil vrata in ji sledil. Tedaj me je prijela za roko. Nobeden izmed naju ni izpregovoril besedice. šla sva po stopnicah in obstala v Prvem nadstropju. Sama jc odklenila vrata stanovanja in še ena Vrata, me prijela za roko in vedla s seboj. To je morala biti soba, slišal sem, kako je tiktakala ura. Dama je ob vratih za trenutek obdala, me nenadoma objela ter me šepetajoče vroče poljubila na usta. ^rav na usta. Sedite zdaj, je rekla. Tu je zo-*a. Prižgala bom luč. Prižgala je luč. Ogledal sem se, žmeden in radoveden. Znašel sem Se v veliki, izredno okusno opremljeni sobi; odprta vrata so vodila V več stranskih prostorov. Nisem Prav doumel, s kakšnim človeškim bitjem sem se tu znašel, in sem rekel: Kako prijetno je tu! Stanujete tukaj? Da, to je moj dom, je odvrnila. Vaš dom? Torej ste domača hči? Smejala se je in rekla: Ne, ne. Stara ženska sem. Kojote to videli! Odložila je klobuk s pajčolanom. No, poglejte me! je rekla in me žhova objela, nenadoma, kot gnala od nevzdržne sile. Dal bi ji dvaindvajset do triindvajset let; na desnici je imela Poročni prstan, torej je mogoče žares poročena. Prikupna? Ne. Pegasta in malone brez obrvi. Toda 'z nje je valovila divja življenjska sila in njena usta so bila izcedno lepa. Rad bi jo vprašal po imenu, kje k njen mož — če ga res ima; rad b* bil vedel, v čigavi hiši sem; a brž ko sem odprl usta, se je trdno privila ob mene in mi prepovedala vsa radovedna vprašanja. Ime mi je Ellen, je rekla. Vam smem kaj ponuditi? Nič ne de, lahko pozvonim. Pojdite samo za ta čas tja noter, v spalnico. Šel sem v spalnico. Svetilka iz jedilnice jo je medlo osvetljevala. Opazil sem dve postelji. Ellen je pozvonila in zahtevala vino; čul sem, kako je hišna pomočnica vino prinesla in se spet odstranila, čez nekaj časa je Ellen prišla v spalnico. Obstala je pri vratih. Stopil sem ji za korak nasproti, ona pa je vzkliknila in se mi tisti hip približala... To je bilo včeraj zvečer. Kaj se je potem zgodilo? Potrpi, še marsikaj. Danes zjutraj, ko sem se zbudil, se je svitalo in dnevna luč je pronicala ob obeh straneh zastora v spalnico. Tudi Ellen se je zbudila. Utrujena je vzdihnila in se mi nasmehnila. Njene roke so bile bele in baržunaste, grudi kipeče. Nekaj sem ji zašepetal, ona pa mi je s svojimi ustnicami zaprla usta, nema v nežni prisrčnosti. Danilo se je. Dve uri kasneje sem se napravljal, tudi Ellen je vstala, se počasi oblačila, bila že obuta. In zdaj sem doživel nekaj, kar me še ta trenutek spreletava z grozo kot strahotne sanje. Stojim ob umivalniku in Ellen ima opravka v sosednji sobi; ko odpre vrata se obrnem in ji sledim s pogledom. Mrzlo mi zaveje nasproti od tam na stežaj odprtih oken in sredi sobe, na dolgi mizi, zagledam truplo. Truplo, ki leži v krsti, belo odeto truplo moža s sivo brado. Koščena kolena mu štrlijo kvišku kot dvoje besnih pesti, ki sta stisnjeni pod mrtvaško rjuho, njegov obraz pa je ves rumen in grozljiv. Vse to vidim v jasni dnevni svetlobi. Okrenem se in ne rečem niti besede. Ko se je Eilen vrnila, sem bil oblečen in pripravljen za odhod. Komaj sem se toliko obvladal, da sem se odzval njenemu objemu. Opravila se je do kraja, ker me je hotela spremiti v vežo. Nisem nasprotoval, nisem pa tudi mogel spregovoriti. Spodaj v veži se je pritisnila ob steno, da je ne bi kdo videl, in zašepetala: Na svidenje! Jutri? sem vprašal oklevaje. Ne, jutri ne! Zakaj ne jutri? Molči, dragec, jutri moram k pogrebu, sorodnik je umrl. Tako, zdaj veš! Pa pojutrišnjem? Da, pojutrišnjem. Tu v veži te bom počakala. Na svidenje! šel sem... Kdo je ona? In kdo je mrlič? Kako je stiskal pesti in kako sta se mu ustna kotička grdo in hkrati srftešno povesila! Pojutrišnjem me spet pričakuje. Naj grem spet k njej? Odhitel sem naravnost v kavarno Bernina, kjer sem prosil za adresar — in ga odprl: Gamle Kongevej, številka ta in ta, v redu, tu je ime. Počakam, da prinesejo jutranje časopise in planem na dnevnik, da bi pregledal osmrtnice. Da, in tudi najdem njeno, prva je v dolgi vrsti, v velikih črkah: PO DOLGI BOLEZNI JE VČERAJ PREMINIL MOJ MOŽ V SVOJEM 53. LETU. Naznanilo nosi datum predvčerajšnjega dne. Dolgo sedim in premišljujem Mož ima ženo, ki je trideset let mlajša od njega, več let je bolan in nekega dne umre. In mlada vdova si oddahne. PRED PETDESETIMI LETI VSI SKUPAJ Na velikonočni ponedeljek, 1. aprila 1918, je na Krekovem slavju v Skednju nastopil pev-ski zbor «Velesila», ki ga kaže zgornja slika. Kakor so bili škedenjci enotni pred sto leti, ko so ustanavljali svojo čitalnico, tako je tudi zgornja slika dokument enotnosti izpred petdesetih let. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii STAREJŠIM V SPOMIN - MLADIM V OPOMIN Tržaška pomlad 1918 Obnavljalo se je pestro prosvetno - kulturno delo in bilo je že tudi več velikih prireditev Tržaški Slovenci še nimamo napisane svoje zgodovine. Delno je raztresena po raznih knjigah, v nedostopnih in mani dostopnih arhivih, v starih časopisih, v pri-godnih člankih, ki jih pišemo ob raznih prilikah, in žal za vedno izgubljena v nenapisanih spominih tistih, ki so se oa nas poslovili za vedno. Tudi naslednje vrstice niso nič več kot prigodni članek ob petdesetletnici onega osemnajstega leta, ki je Župančiču, ki je rad zaokrožil pesmi o jurjevanju, prazniku pomladi, dalo, da je zapel posebno pesem, drugipi Jurjevim neenako — «Na Jnrjevo osemnajstega*. «...V predmestju bbdnem mater, dece joj, imitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiriiinpiffimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiii Peli nam bodo Pevski zbor «Jacobus Gallus.) je nadaljevalec bivšega Komornega zbora, ki je začel redno delo jeseni 1945. Novo ime si je nadel po obnovitvi svojega delovanja leta 1959. Danes sestavljajo zbor v glavnem mlajši ljudje, večinoma študentje in akademiki. Zbor posveča posebno pozornost skladbam Gallusa in drugih poli-fonikov. V zadnjem času pa goji slovensko in jugoslovansko narodno pesem v pretežno koncertni priredbi. Od vsega početka ga vodi tržaški glasbenik in skladatelj Ubald Vrabec. £.• «__„C ' i * * kk 4 »■ & *'■* * ^ s* * IV r Moški zbor prosvetnega društva Jezero iz Doberdoba obstaja že od konca druge svetovne vojne in po majhnih presledkih je stalno deloval pod vodstvom različnih pevovodij. Od septembra 1966 je prevzel vodstvo zbora prof. Silvan Križ-mančič, ki je že nastopil z zborom na raznih prireditvah. Dvakrat sp ; imeli doberdobski pevci samostojen koncert na Jesenicah. sestradancev mu udaril krik nasproti; pregledal jih je, ni ustavil poti, z roko jim je zamahnil za seboj. In vedel jih je v blesk ponosnih cest, da so košato gledali obilje, da so ločili silo in nasilje in stisnili sto let trpljenja v pest.* In zares, naši ljudje so vstali in šli za Jurjem in še pred Jurjevim v pomlad. Zgodovinarji o-značujejo revolucijsko leto 1848 za «pomlad narodov*. Tako pomlad so doživljali tržaški Slovenci v osemnajstem letu iti ta zanos in vzpon se da primerjati kvečjemu še z navdušenjem v letih 1943-1945, ki je rodilo legendarna junaštva in žrtvovanje. Možje in fantje so bili raztepeni še po vseh mogočih frontah, vračali se iz ruskega ujetništva, se upirali v Boki Kotorski, v Radgoni in drugod; matere in dekleta pa so doma z otroci stradale, stale v dolgih vrstah pred aproviza-cijskimi trgovinami, ki so delile nezadostno hrano. Toda sestradane oči so gledale v bodočnost in slovensko ženstvo se je kakor nikoli prej v naši zgodovini vključilo v politično borbo in bilo glavni poDornik ljudskega deklaracijskega gibanja. Po vseh slovenskih deželah so žene zbirale podpise, da podprejo majniško deklaracijo jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu. Žene v mestu so hodile podpisovat v Narodni dom, a podpisne pole so bile na razpolago tudi drugod: pri Sv. Jakobu n.pr pri zavednem trgovcu Mavriču. V Zavodu sv. Nikolaja so podpisovale hišne pomočnice in v vseh predmestjih in okoliških vaseh je podpisna akcija popolnoma uspela Tisoče podpisov so priključile naše žene celotni zbirki podpisov iz vseh slovenskih dežel, ki je bila slovesno izročena predstavnikom jugoslovanskega poslanskega kluba 24. marca v unionski dvorani v Ljubljani. Kot primer navajam, da so samo pole, ki so jih podpisovale žene in dekleta iz Ricmanj in Loga nosile 420 podpisov. Gibanje majniške deklaracije pa so seveda podprli tudi drugi. Tako beremo v takratnem časopisu, da se je gospodarsko-konsumno društvo v Bazovici na svojem občnem zboru izreklo za deklaracijo in prispevalo 50 kron za Krekov spomenik. Enak znesek je v isti namen določila tudi Proseško-kon-tovelska posojilnica in hranilnica. Seveda sta to le dva primera med mnogimi. Tudi slovenski župani iz Istre so se na skupnem sestanku na Kozini izrekli za majniško deklaracijo. Sestanek se je vršil na po budo županstva v Dolini. To vsenarodno politično gibanje pa je ustvarilo tudi pogoje za obnovitev pestrega prosvetno-kultur-nega dela, ki so ga tržaški Slovenci tako uspešno razvijali pred prvo svetovno vojno. Popolnoma zgrešeno bi bilo iskati začetnika, pobudnika tega pre-rojenja. Novo življenje je vzklilo spontano in na več mestih v različnih organizacijah istočasno in začelo se je plemenito tekmovanje kdo bo več napravil, kdo bo več žrtvoval. «Glasbena matica* je ponosno odprla glasbeno šolo in pričela prirejati koncerte. Obnovila je svoj pevski zbor in po Krekovem slavju v «Politeama Rossetti* napovedovala že za april svoj drugi koncert. Še prej je svoje delovanje obnovil pevski zlx>r «Kolo», ki je imel že na svečnico svoj prvi koncert v Narodnem domu. Čitalnica pri Sv. Jakobu je pevski zbor prehitela in je uprizorila 27. januarja tudi v Narodnem domu burko «Pri belem konjičku*. Prav tiste dni je vabilo «Dramatično društvo* svoje stare, pa tudi nove člane k obnovi delovanja, četudi ni bilo več mogoče govoriti o redni sezoni,. je vendar Slovensko gledališče uprizorilo 25. kot prvo predstavo francosko komedijo «Nervozne ženske*; tej so sledile v aprilu «Ugrabljene Sa-binke*; sezona pa se je zaključila z Milčinskega roparsko pravljico «Volkašin». Slovenska čitalnica v Trstu je imela svoj obnovitveni občni zbor 4. marca in že 1. aprila je začela ponovno poslovati citalniška soba in knjižnica. Akademski klub «Balkan», ki je že pred vojno ustanovil nekaj knjižnic v tržaški okolici, je začel zbirati zaradi vojnih razmer razpršene knjige in razpisal tudi zbirko «50.OOP kamenčkov* za ustanovitev novih knjižnic Tudi knjižnica »Ljudskega odra* v Ulici Madonnina je začela ponovno izposojati knjige ob nedeljah dopoldne in ob četrtkih zvečer. «Ljudski oder* je tudi takoj pristopil k organizaciji cele vrste predavanj, med katerimi je Dno gotovo najbolj znamenito znano predavanje Ivana Cankarja »Očiščenje in pomlajenje*, ki ga je imel v «Ljudskem odru* 20. aprila. Med drugim je začelo s ponovnim delovanjem «Tržaško podporno in bralno društvo*, tržaška »Omladina* je pričela z orkestralnimi vajami, »Sokol* v mestu, v Rojanu in pri Sv. Jakobu je začel s telovadbo in celo tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva je zaklicala svojemu članstvu «Na plan!*. Značilne za optimistično razpoloženje slovenskih množic v tistem času so bile tri pomembnejše pobude, ki so se pojavile ob začetku osemnajstega: nova slovenska šola v šentviškem okraju, slovenski dijaški dom in slovensko sirotišče. Usodni zgodovinski dogodki ob koncu leta so seveda v kali zamorili plemenite namere. 18. januarja 1918 se je vršil v Ulici Lazzaretto vecchio ustanovni občni zbor podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda za šentviški okraj. Predsednik podružnice je bil odgovorni urednik «Edinosti* Makso Cotič, za tajnika pa je bil izvoljen Virgilij Šček, takrat kaplan pri starem sv Antonu. Zbi- 1 ranje za novo šolo je dobilo naravnost tekmovalen značaj. Navedem samo en primer. «Čajanka» podružnice CMD v Rojanu je prinesla c stega dobička v sklad za novo šolo 2153 kron In pomislimo, da so takratne družabne prireditve bile >■ znamenju splošnega pomanjkanja: še kruh so si morali gostje prinesti sami s seboj. V jeseni so v šentviškem o-kraju že popolnoma opremljeni šolski prostor' čakali v novo šolo vpisane otroke Toda pouka učitelji niso mogli začeti, ker je reden začetek šolskega leta preprečila nalezljiva «spanska bolezen*. Ko je ta prenehala, pa je bila tu že italijanska oblast, ki je odrekla dovoljenje za otvoritev nove šole. . Med društvi, ki so obnovili svoje delovanje, je bilo tudi Dijaško podporno društvo Poleg Ciril-Metodove šolske družbe je gotovo prav to društvo prejemalo od slovenskih ljudi največ prispevkov. Zato je razumljivo, da je bil predlog o ustanovitvi slovenskega dijaškega doma, ki ga je objavil v «Edinosti» državni poslanec dr. Otokar Rybač, sprejet z odobravanjem, ki je imelo takoj tudi učinkovit rezultat Tako je npr. od 7440 kron, kolikor je znašal dobiček Krekovega slavja v «Po-liteama Rossetti*, 2440 kron šlo za Krekov spomenik, 5000 kron pa v «Krekov sklad- pri Dijaškem podpornem društvu, ki je bil namenjen uresničenju zamisli o dijaškem domu. Tudi Svetoivanča-ni so od čistega dobička svojega Krekovega slavja dali za bodoči dijaški dom 1800 kron, za Krekov spomenik v Ljubljani pa so poslali 301 krono Tretja pobuda je bila ustanovitev slovenskega sirotišča. Ko poroča «Edinost», da bo čisti dobiček uprizoritve Sardenkove »Mater dolorosa* 25. marca v Marijinem domu v Ulici Risorta šel v korist slovenskemu sirotišču, na- Drago Pahor (Nadaljevatije na 5. strani) lllllllllllimilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllrlllllllflllllllllllllllllllllllKiillllilllllMI ERVIN FRITZ: Hvalnica življenja Ob sorazmeroma velikem številu pesniških zbirk mladih avtorjev, ki prihajajo na naš knjižni trg, bodo slovenski bralci in po vprečni prijatelji poezije ugotovili to, da smo na knjižni trg dobili pač novo zbirko moderne poezije bolj ali manj enako drugim. Toda kdor bo podrobneje polistal po tej knjigi, bo moral spreme niti svojo sodbo. Pesniška zbirka Ervina Fritza HVALNICA ŽIVLJENJA, ki jo je izdala Državna založba Slovenije v zbirki Tokovi časa, predstavlja zanimivo novost v sodobni slovensk' poeziji. Založba, ki na platnicah knjige predstavlja bralcem pesnika, pravi, da je Ervin Fritz doma iz Pre bolda v Savinjski dolini, kjer se je rodil leta 1940. V Celju je končal učiteljišče, nato pa je absol-viral dramaturgijo na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani. Objavlja gledališke kritike, članke in pesmi v revijah. Živi p? v Ljubljani. Zbirka pesmi Hvalnica življenja se razlikuje od pesniških zbirk, ki prihajajo na naš knjižni trg v sedanjem času in katerih avtorji so prav tako mladi slovenski pesniki kot Fritz. Fritzova poezija ni moderna abstraktna poezija, temveč je precej realistična. Zato je tudi komunikativna in bo bralec tudi takoj vzpostavil s pesnikom stik. Vse to pa pomeni prijetno osvežitev, zlasti za ______ bralca, ki si vendarle želi včasih marca • tudi drugačno pesem kot pa tako, ki jo navadno niti dobro ne ra zume. Drugo kar je značilno za Fritzovo poezijo, je to, da je, če že ne satirična, pa vsaj precej pikra in zajedljiva Hkrati pa tudi vedra. Pesnik izraža, včasih tudi nekoliko drzno in egocentrič no, svoj kritični odnos do življenja okoli sebe, do pojavov v naši družbeni stvarnosti in do dejstev, ki jih spoznava in s katerimi pri liaja v stik. Pri tem pa je vseeno optimističen, včasih tudi šaljiv Tako se torej njegova poezija pre cej razlikuje od na splošno težke, mračnjaške, miselno konstruktivi stične sodobno slovenske lirike Nekatere Fritzove pesmi so napi sane celo v rimah, na splošno pa se vse odlikujejo po živahnem notranjem ritmu. Res da se bral cirvčasih zdi, da je Fritzovo pe snikovanje bolj priložnostno, da ni poglooljeno, da njegove misli vendarle niso dovoli dognane in izklesane. Nekaj tega prav goto vo drži, saj je končno pesnik šele na začetku svoje literarne poti in Hvalnica življenja njegov prvenec. Toda dejstvo, da srn«, dobili pesni ško zbirko neabstraktne poezije, pesniško zbirko z vedrim tonom, zajedljivo in malce satirično, pa vendarle pomeni prijetno osveži tev sodobne slovenske lirike. Zato bo zbirka Hvalnica življenja, ka tere ton nakazuje že njen naslov, našla pri naših ljudeh verjetno toplejši odmpv kot druge zbirke sodobne slovenske lirike. Sl. Ru. ITALIJANSKO - SLOVENSKI KULTURNI STIKI SKOZI STOLETJA V predtnibarjevem asu Od Marignollija in Piccolomija do Nicolettija in drugih Slovensko ozemlje pod Dravo je bilo dolgo pod vplivom oglejskega patriarhata in s tem pod kulturnim vplivom italijanskih duhovnikov in menihov, ki so se v stoletjih, ko so bili Slovenci brez domačega književnega izročila — kot to dobo označuje France Kidrič v svoji ((Zgodovini slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti« — neprenehoma naseljevali po zahodnih predelih slovenske zemlje. Prenos središča patriarhata leta 1348 iz Ogleja v Videm je italijanski vpliv na slovensko življenje še povečal. Slovenski so tedaj govorili le deželani. Plemstvo je v glavnem govorilo latinski in svoj nemški, madžarski ozimora italijanski jezik. V Sloveniji je bilo namreč tudi več italijanskih plemičev, ki pa so se s časom ponemčili. Z leti so se ponemčili in kasneje zlasti v prerodnem času poslovenili tudi številni italijanski meščani, ki so na Slovenskem delovali kot obrtniki, u-metniki in učitelji, še v 18. stoletju so bili ljubljanski slaščičarji, čokoladarji, kavarnarji in la-suljarji večinoma Italijani. Valvasor na primer trdi, da so bili ljubljanski meščani v 17. stoletju povečini tujci in da so se posamezne družine le redko lahko postavljale s tremi rodovi. O delavnosti italijanskih meščanov, obrtnikov, kamnoseških mojstrov in kiparjev dobimo številne podatke pri dr. Josipu Malu, ki je obogatil slovensko narodopisno zgodovino z lepim delom ((Stara Ljubljana in njeni ljudje«. Na žalost nimamo še nobenega dela, ki bi nam sistematično podajalo pregled kulturnih stikov med Slovenci in Italijani. Segati moramo po najrazličnejših virih in si sami ustvarjati sliko. Nekaj takega je glede Nemcev napisal leta 1936 Jakob Kelemina, toda omejil se je samo na srednji vek. Razumljivo je, da naletimo na književno zanimanje za naš slovenski svet najprej pri Italijanih že izza humanizma in renesanse. Bežne književne namige na Slovane pa zasledimo že pri Danteju, Petrarki in Boccacciu, v zgodovini že prej; glede Slovencev celo pri papežu Gregorju Velikem leta 600 ter kasneje pri Pavlu Diakonu in beneškem zgodovinarju Marinu Sanudu. Papež Gregor Veliki svari v nekem pismu iz leta 600 splitskega nadškofa pred nevarnostjo, ki preti krščanstvu zaradi prihoda poganskih Slovencev v severno I-talijo. To navaja Bernardo Be-nussi v delu: «L’Istria nei suoi due millenni di storian (Založba Zanichelli, Trst 1924). Benussi tudi objavlja odstavek omenjenega pisma Gregorja Velikega. Pavel Diakon, ki je živel v Čedadu v 8. stoletju, pa je mnenja v svoji «Historia Longobardo-rum», da so se borili leta 720 Slovenci z Longobardi in Furlani pri Lavarianu, južno od Vidma. Bitka je bila neodločena. Furlanski vojvoda Pemo, ki je umrl leta 737, je sklenil s Slovenci mir na bojišču. Furlanom je ostala ravnina, Slovencem pa hribovna-to področje. Ta razmejitev se do danes, razen malenkostnih premikov ni spremenila. Pavel Diakon je vselej s toplino pisal o sosednem slovenskem narodu, pri katerem je njegov ded Pavel leta 620 užival na begu iz obrskega u-jetništva gostoljubnost in zavetje. Pavel Diakon hvali junaštvo slovenskih vojakov, ki so premagali bojevite Bavarce in Furlane ter z Obri zavzeli leta 603 Cremo-no in Mantovo, kjer so gospodovali Bizantinci. Zanimiva je tudi listina o ljudskem zboru pri Rižani leta 804 Rižana je bila mejna reka med Trstom in Istro. Karel Veliki je vodstvo Vzhodne marke, ki je obsegala ozemlje od Drave do Dalmacije, poveril furlanskemu grofu Kadoloju, Istro pa je dal v fevd vojvodi Ivanu. Ta je naselil na svojih zemljiščih slovenske kmete, ki so prišli s tržaškega oziroma kranjskega področja. Fredstavniki istrskih mest so nato s posredovanjem gradeškega patriarha Fortunata vojvodo Ivana zatožili pri frankovskem cesarju Karlu Velikem, češ da «v lastno prekletstvo in njihovo propast« («in sua peccata et nostra perditione«) naseljuje slovenske kmečke družine s Kranjske v I-stri. Vojvoda Ivan je ob navzočnosti cesarjevih odposlancev grofa Kadolaja, grofa Airona in duhovnika Izzona med drugim obljubil, da bo te slovenske kolone pregnal («et nos eiciamus eos fo-ras»), čeprav drži, da obljube ni do kraja izpolnil. (Glede tega glej knjigo Bernarda Benussi ja «L’I-stria nei suoi due millenni di sto-ria», str. 104-106.) Ta čudovita fraza «et nos eiciamus eos foras« — «in mi jih bomo pregnali« je spet zadonela na javnem zborovanju v Trstu 15. januarja 1899 iz ust Ernesta Spadonija, ko so protestirali proti nameri škofa Glavine, da bi uvedli slovenske pridige pri Sv. Jakobu, in proti vladnemu načrtu o ustanovitvi hrvaške gimnazije v Pazinu. (O tem poroča At-tilio Tamaro na strani 516-519 v knjigi «Storia di Trieste«.) Začetnik smotrnega italijanskega zanimanja za Slovane je florentinski zgodovinar in slavni raziskovalec Giovanni de’ Marignol- li. V Rimu je spoznal Karla IV ob priložnosti njegovega kronanja leta 1355. Rad je sprejel njegovo povabilo, naj pride v Prago in prevzame mesto dvornega kaplana in uradnega češkega zgodovinarja. Giovanni de’ Marignol-li je to ponudbo sprejel. V latinščini je napisal češko zgodovino, ki jo je končal do leta 1362, ko )e bil že škof v Kalabriji. Čehom je nato posvetil pozornost tudi humanist Enea Silvio Piccolomini, tržaški škof in kasnejši papež Pii II., ki je bil doma blizu Siene v Toskani; njegov rojstni kraj se zdaj po njem i-menuje Pienza. Večkrat je potoval skozi slovenske kraje na Češko, da spozna ((strašne« in «he retične« Čehe. Bil je čas husitskih verskih bojev in reform. Sad teh njegovih potovanj je tehtna «Historia Bohemiae«, ki je bila prvič natisnjena leta 1475 v Rimu. Leta 1545 je izšel v Benetkah njen italijanski prevod z naslovom «Le historie, costumi et suc-cessi della nobilissima provincia delli Boemi, composti da Pio II«, (((Preteklost, življenje in običaji izredno plemenite češke dežele izpod peresa Pija II.»). Isti avtor piše o Slovanih tudi v obširnem zemljepisnem znanstvenem delu ((Cosmographia.i. Pri Eneji Silviju Piccolominiju naletimo na prvo važno beležko o Slovencih, in sicer pri opisu obreda umeščanja koroškega vojvode na knežjem kamnu pri Krnskem gradu na Koroškem. Ta obred je bil v slovanskem jeziku in je prastar dokaz slovenske državnosti. čeprav so bili koroški vojvode Nemci, so kot vladarji slovenske dežele Koroške veljali za slovenske kneze. Razen tega je papež Pij II. kasneje še enkrat omenil Slovence. Dne 16. a-prila 1444 je poročal iz Ljubljane, da so slovenske pokrajine ((barbarske in neomikane«. O tem nam poročata Gruden in Kidrič. Iz konca 15. stoletja je znan primer, ki ga navajam po Grafenauerju in Kidriču o italijanskem neimenovanem menihu, ki je napravil v Stični slovenski načrt za pridigo. Neimenovani italijanski potnik, ki ga omenja Mal, je prav tako ob koncu stoletja opazil in seveda o tem tudi poročal, da nosijo plemkinje v slovenskih krajih plašče iz lisičje kožuhovine. Italijanu se ti kožuhi po obliki niso zdeli lepi, pravi pa, da so dragi in v mrazu koristni. Stike med Trstom in Ljubljano so vzdrževali zlasti trgovci s sadjem. To so bili večinoma Primorci. Z njimi so pronicali na Kranjsko tudi razni primorski in italijanski običaji. Tudi krošnjarji iz Rezije so prinašali v Ljubljano pomaranče, limone, smokve, breskve, mandeljne in rozine. Valvasor glede tega poudarja ugodnost, ki jo ima Liubljana zaradi bližine Italije, Vipavske doline in I-stre, ker ima zato dvojne poletne sadeže. Ljubljanski mestni sodnik je leta 1571 zahteval, da se morajo Primorci, h katerim je seveda prišteval tudi Rezijane, ki prihajajo s sadjem na Kranjsko, javiti v njegovem uradu, da jim določijo tržni red, mero in ceno. V 15. in 16. stoletju so prihajali v Slovenijo tudi italijanski trgovci z vinom. Zaradi bojev med Benetkami in Furlani so bili namreč vinogradi v Furlaniji in Istri razdejani. Zato je dolenjsko vino zelo pridobilo na ceni v Italiji. Na žalost pa dolenjski in sploh kranjski kletarji vina niso znali pravilno pridelovati in shranjevati. Radi so ga zato sladili in začinjali z dišavami. Kancler oglejskega patriarha Santonino, ki je med leti 1485 in 1487 potoval po Sloveniji, pripoveduje, kako je pri pojedini na gradu Rožeku 17. septembra 1486 teklo rdeče in belo vino. Vsak gost je imel srebrno, stekleno a-li kristalno čašo, v kateri so bili na dnu za odišavljenje pijače pelin, rutica, žajbelj in kapmi cveti. Italijan Giuseppe Vale je napisal o potovanju oglejskega vizi-tatorja po Sloveniji potopisno delo «Itinerario di Paolo Santonino in Carintia, Stiria e Camiola negli anni 1485-1487». O tem imamo tudi Malove članke v ((Slovenskem poročevalcu«, in sicer v številkah 100-102 iz leta 1950. Beneški zgodovinar Marino Sa-nudo Slovence v svojih delih leta 1483 samo omenja. Furlanski zgodovinar Maro’Antonio Nicolet-ti (1536-1596) poroča sredi 16 stoletja že o slovenskem kulturnem izživljanju, in sicer o pripovednih ljudskih pesmih, ki pojo o kralju Matjažu, in sploh o naših legendarnih pesnitvah. Piše namreč o Tolmincih, da radi v svojem jeziku pojo pesmi o Kristusu in svetnikih, posebno pa o Matiju, ogrskem kralju, in o drugih slavnih junakih svojega naroda. Nicoletti je o tem napisal dobesedno tole: «Usnno essi canta-re in versi ne’ vari modi della loro lingua le lodi di Christo e de’ Beati nonche di Mattia re d’dngheria e di altri celebri per-sonaggi di quella Nazione.« Padovski univerzitetni profesor Arturo Cronia sodi v svojem znanem delu «Per la storia della sla-vistica in Italia«, ki ga je založil Schoenfeld leta 1933 v Zadru, da je Nicolettijevo zanimanje za Slovane in posebno za Slovence posledica razcveta italijanskega humanističnega zgodovinopisja, ki pa se je tedaj v glavnem zanimalo za Cehe in Poljake zaradi njihovega velikega pomena v tedanjem katoliškem svetu in še prav posebno zaradi sijaja češkega dvora pod Karlom IV in poljskega kraljestva pod Jagelonci Italijani so tedaj posvečali manj zanimanja ostalim Slovanom, razen morda Rusom za časa Ivana Groznega. Marc’Antonio Nicoletti je svoje zanimanje za Slovence raztegnil z zgodovinskega tudi na narodopisno področje. Vsekakor je prvi italijanski pisec, ki je raziskoval slovensko ljudsko pesem. Naslov zadevnpga dela je: «11 Pa-triarcato di Filippo D’.41enzon», ki je v glavnem ostalo v rokopisu. Manzano je objavil nekaj odlomkov v drugem letniku zbornika «Annali del Friuli«, ki izhaja v Vidmu. Leta 1927 pa je neki Zampa objavil v Vidmu Nicolettijevo delo «Leggi e costumi fur-lani« (Furlanske šege in navade), ki prav gotovo vsebuje marsikaj zanimivega iz življenja beneških in rezijanskih Slovencev. Nič čudnega ni, če se je furlanski zgodovinar Nicoletti ukvarjal s slovensko folkloro in ljudskim pesništvom. Furlanom in sploh I-tali.janom je že v davnih stoletjih padla v oči posebnost slovenskega rajanja na prostem Ko so se ob praznovanju sončnega božanstva Slovenci zbirali okoli kresa, ie ples dobil naravno obliko ko- !a Janko Jei (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) PrimoršJci dnevnik — 4 - 17. marca 1968 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11,6, najnižja 8,6, ob 19. uri 10.8 stop., vlaga 70 odst,, zračni tlak 1010,6 narašča, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj, dežja je padlo 1,4 mm. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 17. marca JERICA Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.13. — Dolžina dneva 12.00. — Lana vzide ob 21.59 in zatone ob 7.2J. Jutri, PONEDELJEK, 18. marca EDVARD POMEMBNA, TODA ŽALOSTNA SLOVESNOST V NAŠI LADJEDELNICI S splavitvijo ladje zadnja splavitev pri »Banjaluka« «Sv. Nlarku« Slovesnosti so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti, gen. konzul SFDJ, predstavniki «Atlantske p!ovidbe» iz Dubrovnika ter zastopniki mesta Banjaluka ■ Poudarjeno vedno tesnejše sodelovanje med «Fincantieri» in jugoslovanskimi pomorskimi krogi Transparent, ki so ga delavci Sv. Marka razpeli pred vhodom v ladjedelnico ((Meščani, vsaka splavitev pomeni dan veselja in praznik dela. Za nas, ki delamo v ladjedelnici Sv. Marka in za vse mesto, pa pomeni današnja splavitev, ki naj bi bila po hotenju nekaterih zadnja splavitev v našem obratu, dan hude žalosti in najbolj grenak in boleč dogodek v tržaški zgodovini«. S tem letakom, ki so ga podpisali delavci, strokovnjaki in uradniki, zaposleni v ladjedelnici Sv. Marka in s transparenti, kakršnega vidimo na sliki, je delavstvo včeraj pozdravilo splavitev ladje «Banja luka». V pogovoru z njimi je kronist včeraj opazil močno primes tegobne zavesti, da se s to splavitvijo zaključuje zgodovina tržaškega ladjedelstva in da so sirene zadnjič zatulile v pozdrav novi ladji v našem kraju. Na častni tribuni ob premcu ladje se je malo pred 11. uro zbralo večje število predstavnikov oblasti in poslovnih krogov, med temi najvišji voditelji ladjedelnice In Tržaškega arzenala, generalni vladni komisar Cappellini, deželni odbornik za načrtovanje Stopper ln druge osebnosti, jugoslovanski generalni konzul v Trstu ing. M. Tepina in konzul C. Hrast, dalje glavni ravnatelj ((Atlantske plovid-be» iz Dubrovnika, za katero je bila ((Banjaluka« zgrajena Savin špiro, njegov pomočnik Pero Ar-sete, predsednik občane Banjaluka Živko Babič in njegova soproga Fikreta, ki je botrovala splavitvi in dala ladji ime ((ponosnega mesta in kulturnega središča Bosne«. Ing. Vignuzzi je v pozdravnem nagovoru naglasil čedalje tesnejše sodelovanje med podjetji, ki pripadajo državni družbi Fincantieri, in jugoslovanskimi pomorskimi krogi, ter prijateljsko vzdušje, v katerem se razvijajo gospodarski od-nošaji med obema republikama. Glede tehničnih svojstev nove ladje je naglasil, da pripada ((Banjaluka« seriji osmih enakih ladij, ki jih je ladjedelnica zgradila v zad- Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani. nun letih, in od katerih je štiri prevzela Poljska, dve pa Jugoslavija. Za razliko od prve enake ladje, zgrajene za ((Atlantsko plovid-bo», ((Baranje«, ki so jo izročili Dubrovčanom jeseni lanskega leta, je bila tonaža ((Banjaluke« povečana s 23.725 na 26.000 ton, mimo tega pa so na njej postavili 14 dvigalnih naprav, z zmogljivostjo 5 in 10 ton opremljenih s potrebnimi električnimi motorji. »Banjaluka« ima sedem velikih skladišč, katerih skupna prostornina znaša 30.400 kub. m, vanje pa bodo lahko spravljali po 26.000 ton žita ali rudnin v sipkem stanju. Ladja meri 189 m v dolžino in 22,8 m v širino. Na njej je že nameščen pogonski stroj vrste CRDA-Fiat, ki ji bo omogočal hitro plovbo 17,7 vozla pri polni obtežitvi. Nato je spregovoril ravnatelj »Atlantske ploviobe* Savin spiro, ki je čestital delavstvu Sv. Marka k novemu uspehu in sc mu zahvalil za njegovo prizadevnost. Z veseljem naglašam, ie dejal govornik, da smo v pičlem le'.u že drugič priča prvemu srečanju neke naše ladje s svojim naravnim elementom. «Banjaluka» bo kmalu začela prispevati k poslovnemu uspevaniu našega podjetja, za katerega bo plula po vseh morjih sveta. Zaradi velikega pomena, ki ga ima za naše gospodarstvo vsako povečanje našega ladjevja, vsaka nova ladja — vir moči, življenjskosti in na predka — so danes v Sv. Marku v duhu prisotni vsi meščani iz Dub- rovnika, in zlasti vsi oomorščaki dalmatinskega mesta. Na koncu ;e govornik zaželel ladiedcuvci in njenemu delavstvu uspešno »poslovanje tudi v prihodnosti tet izrazil priznanje za prijateljsko razumevanje in sodelovanje med naročnikom z izvršitelji dela ves čr.s gradnje nove ladje. «Tebi in tvojemu moštvu želim, da bi srečno pluli po v-eh morjih in ponesli v vsa prista' ;šča sveta jugoslovansko zastavo«; po teh besedah je botrica udarila s sekiri co, šampanjec se je razlil po je- klenem boku «Banjaluka» in ladja je ubogljivo -.drsei-i v me rje. Čez dober mesec jo bodo lahko izročili Dubrovčanom. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V SOBOTO, 23. MARCA ob 20.30 I. VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI Sodelujejo zbori: OTROŠKI ZBOR Glasbene matice z Opčin in iz Trsta RDEČA ZVEZDA — Salež - Zgonik SREČKO KOSOVEL — Ronke DEKLIŠKI ZBOR Glasbene matice VALENTIN VODNIK — Dolina SLAVEC — Ricmanje KRAS — Dol - Poljane VASILIJ MIRK — Prosek - Kontovel JACOBUS GALLUS — Trst PRIREDI V KULTURNEM DOMU V TRSTU V NEDELJO, 24. MARCA OB 17. URI Prijava Vanoni Slovensko gospodarsko združenje sporoča zainteresiranim, da bo urad ob priliki davčne prijave, odprt tudi v popoldanskih urah. Vsled tega bo urnik od 18. do 30. marca naslednji: vsak dan od 8. ure do 12.30 in od 15.30 do 18. ure; v sobotah od 8. ure do 12.30. Izognite se gneči zadnjih dni in izpolnite prijavo pravočasno! KlUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKlimillllllllUllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllHIIIHIHIIIIIIllllllll SPOROČILO MINISTRSTVA ZA INDUSTRIJO Do leta 1971 bo Enel investiral v naši deželi nad 40 milijard Osemnajst milijard bodo porabili samo za razdeljevanje električne energije II. VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI Sodelujejo zbori: KRAŠKI SLAVČEK — mladinski zbor šole Glasbene matice Devin-Nabrežina REPEN — Repen LIPA — Bazovica FRANCE PREŠEREN — Boljunec OTON ZUPANČIČ — štandrež VESNA — —Križ SLOVENEC — Boršt PRIMOREC — Trebče JEZERO — Doberdob Vstopnina za vsako prireditev: 500 lir Prodaja in rezervacija vstopnic od srede, 20. marca dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792. Zaradi precejšnjega organizacijskega dela naprošamo cenjeno občinstvo, da si pravočasno rezervira vstopnice. Kakor je storil pred kratkim za ENI in za AMMI, je deželni odbornik za načrtovanje Stopper zahteval tudi za ENEL, da sporoči svoje investicijske načrte za Furlanijo - Julijsko krajino. Tako se je iz odgovora ministra za trgovino in industrijo, ki nadzira to podjetje, zvedelo, da bo ENEL investiral od 1967. do 1971. leta nad 40 milijard lir za proizvodnjo, prenos in transformacijo in razdeljevanje električne energije. Od tega odpade nad 18 milijard lir na razdeljevanje. Kar se tiče novih naprav za proizvodnjo elektrike, je S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Od 11 načrtov za ureditev Rižarne samo trije, kkzaslužijo pozornost Razpisali bodo poseben natečaj med avtorji teh treh načrtov naj bi ohranil Rižarno kot celovit spomenik trpljenja in - Končni načrt žrtev nacizma Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta sta bila na dnevnem redu tudi sklepa, ki se nanašata na ureditev Rižarne v narodni spomenik in muzej odporniškega gibanja. Svetovalci bi se morali izreči o sklepih ocenjevalne komisije za predložene načrte na osnovi vsedržavnega natečaja, in o izdatku 1.5 milijona lir za stroške, ter še o poseb. nem natečaju in vabilu za dokončni načart, za kar je odbor določil 5 milijonov lir. Na predlog nekaterih svetovalcev je bila razprava in odobritev obeh sklepov odložena na prihodnjo sejo, da se bodo lahko svetovalci seznanili s podrobnostmi predloženih načrtov in s sklepi ocenjevalne komisije. Pred odložitvijo razprave je župan sporočil, da je občinska uprava dobila 11 načrtov, ki jih je o-cenjevalna komisija pregledala in ugotovila, da nobeden ne pride v poštev, ker ne ustreza pogojem natečaja. Župan je povedal, da se je glede ureditve Rižarne razgovarjal tudi s prizadetimi organizacijami, ki so predlagale, naj postane Rižarna narodni spomenik. Med predloženimi načrti pa so trije, ki zaslužijo pozornost. Od teh treh je najbolj zanimiva zamisel, ki jo je komisija osvojila, da se ohrani Rižarna kot spomenik takšna, kakršna je, da pride do izraza vsa turobnost kraja, ki je bil priča tolikemu trpljenju in žrtvam. Zato bodo sedaj razpisali poseben natečaj med tremi udeleženci, ki so predložili načrte vrednih pozornosti. V prvem delu seje je župan odgovoril na vprašanja, ki so mu jih postavili svetovalci Jole Burlo (K PD, Pincherle (PSIUP) in Taddeo (MIT) v zvezi z nevarnostjo, ki preti 76 družinam, ki stanujejo v hišah v Ul. Settefontane 6 in Ul. Mat- teotti 3, da jih izženejo iz stanovanj. Svetovalci so zahtevali od župana naj občinska uprava posreduje, da se ne bodo te družine nenadoma znašle na cesti Župan jim je odgovoril, da to vprašanje zelo zanima občinsko u-pravo, saj že toliko let pomaga družinam, ki so bile izgnane iz stanovanj. Izjavil pa je, da je občina že izdala lastnikom dovoljenje za rušenje omenjene hiše, ker ga po predpisih ni mogla zavrniti. Ni pa še bilo izdano nobeno dovoljenje za gradnjo nove palače. Potem ko je obrazložil sedanji položaj prizadetih družin, o čemer smo že obširno pisali, je izjavil, da ima občinska uprava zelo omejena pooblastila, da bi lahko kaj takega preprečila. Ker pa se zadeva tiče neposredno zasebnega hišnega lastnika in najemnikov, je župan dejal, da je padla zamisel, naj bi prizadeti načeli proti lastniku sodni postopek. Ta bi za dalj časa preprečil napovedane izgone. Toda tudi pri tem vprašanju občina nima na razpolago nobenih pravnih sredstev, da bi lahko po sredovala. Župan je nato dejal, da občinski odbor budno sledi tej zadevi in da bo občina napravila anketo o gospodarskem stanju posameznih družin, ki jim grozi izgon. Po nekaterih pripombah svetovalcev, ki so predlo žili vprašanja, je župan poudaril, da je edina konkretna in pravilna rešitev za podobne primere, da se izgnanim družinam zagotovi ustrezno in spodobno ljudsko stanovanje. Tega pa takoj ni mogoče storiti. Kljub temu pa obstajajo možnosti v bližnji prihodnosti Iz sklada «za Trst* so nakazali 7 milijard lir za gradnjo novega naselja ljudskih stanovanj na področju Rocol Melara. Tu bo sezidanih nart 700 udobnih ljudskih stanovanj. Predvidevajo, da bodo z deli kmalu začeli in da bodo stanovanja na razpolago v letu 1970. JoSkotu Pahorju iz Tržiča je Sena Sonja BoSič povila ljubkega prvorojenčka Igorja. Sorodniki, prijatelji in znanci iskreno čestitajo in želijo novorojenčku mnogo srečnih let. treba poudariti, da razširjajo ter-moelektrično centralo v Tržiču, ki bo začela delovati z novimi napravami leta 1970. Poleg tega je ENEL pripravil načrte za nove naprave za prenos energije visoke napetosti. Tako bo povezan transformator pri Padričah s centralama v Somplagu in Tržiču. Nov oddelek bodo zgradili tudi v Redipu-glii z jakostjo 220.000 voltov, kar bo omogočilo povezavo med električno mrežo v naši deželi in Benečijo. Proučujejo tudi možnosti zgraditve drugega elektrovoda 220 tisoč voltov med Redipuglio in Pa-dričami ter možnost nove povezave s termično centralo v Tržiču. Do 1970. leta predvideva program za tržaško področje mrežo 130.000 voltov namesto sedanje, ki ima 60.000 voltov. Med drugim so uresničili povezavo s 130.000 volti med Opčinami in Padričami ter med Padričami in Žavljami, medtem ko so zgradili nov oddelek 130.000 voltov v 2 avl j ah. V načrtu je tudi zgraditev elektrovoda 220.000 voltov s Padrič do meje z Jugoslavijo, ki bo italijanski del elektrovoda Packriče - Divača. Na ta način bosta povezani mreži po 220.000 voltov v Italiji in Jugoslaviji. Druge napovedi se tičejo Gorice in njenih povezav s Furlanijo Pordenona in Vidma. Tudi letos razstava domačih vin v Križu Konzorcij pridelovalcev vina v tržaški občini bo tud letos priredil razstavo domačih vin v Križu. Zaradi tega vabi vinogradnike, ki pridelajo najmanj 5 hi vina, naj pošljejo svoje prijave za letošnjo II. razstavo domačih vin. Odbor MiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMii USPEŠNA AKCIJA TRŽAŠKIH KARABINJERJEV Na ladji «Colombo» so zaplenili 39 pornografskih filmov iz ZDA En ladijski uslužbenec aretiran zaradi uvažanja pornografskega materiala, dva druga pa obtožena preprodajanja filmov Karabinjerji preiskovalnega oddelka so če pred časom ugotovili, da se ob vsakem prihodu ladje «Co-lombo* v Trst pojavijo določene količine pornografskega materiala. Seveda sprva niso mogli zvedeti kdo so bile osebe, ki se ukvarjajo s tem poslom, vendar so zadevi končno le prišli do kraja. Ko je 13. trn. zopet nrispela v pristanišče ladja «Colombo», so policijski organi izvedli na ladji preiskavo in zaplenili 39 filmov, ki jih je v svoji kabini hranil 38-letni sobarski vajenec Galliano Marini iz Ul. Don Pasqua!e 57. Filmi so 8 mm in trajajo vsak po 15 minut ter so v Ameriki v prosti prodaji. Karabinjerji so tud. postavili za- ItoJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 16. marca se je v Trstu rodilo fl otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 85-letna EUsabetta Mia. ni vd. Jenco, 87-letni Antonio Scaru-inella, 79-letni Mario Antonio Cuscia-ni, 72-letni Giovanni Gabrieli, 82-let-na Luigia lancar vd. Martin, 79-letna Anna Scala, 45-letni Vittorio Mavri, 85-letna Maria Coslovich vd. Puglie-se, 63-letna Emilia Bernobich por. Ra. o os 66 letni Raffaele Torzullo, 75-let-ni Giuseppe Clari. OKLICI: hidravlik Giuseppe Puglie-se ir, prodajalka Anna Maria Milani, uradnik Antonino Mangano in prodajalka Elfrida Marko, železničar Ni-cola Sfara in učiteljica Milvia Ver-delli. tiskar Alberto Rizzi in prodajalka Anna Maria Giovanella, trgovec Maiteo Bajič in gospodinja Rosa-lia Bajer, radolehnik Paolo Mosetti in prodajalka Sonia Luin, pomorščak Silvano Zucea In delavka Anita Degrassi, pomorščak Marino Bidoli in prodajalka Aliče Luzzatto, uradnik Angelo Di Pierro In uradnica Ivana Cortelli, uradnik Marino Kamnan in uradnica Maria Laura Milli, barist A Ido Simoni in prodajalka Lucia Žagar, mehanik Ferruccio Chinese :n baristka Adriana Benci, šofer Fede-rico Bačar In uradnica Lidia Fatto-ri, prodajalec Enmo Della Santa In ptuaajalka Maria Luisa Linossi, od- Včeraj-danes Mario Tonel in dopisnica tujih Jezikov Karola Frohberg, uradnik Rober_ to Cergol in gospodinja Laura Bolclch. vetniškl praktikant Franco Berti In učiteljica Maria Longo, zidar Mario Giurgiovich in delavka Sabina Vida-11, mehanik Corrado Damiani In frizerka Rita Bisiacehl, mesar Gianni Querini in baristka Anna Metlika, prodajalec Claudio Carmeli in uradnica Giorgina Lanza, zidar Antonio Primossi in gospodinja Olivla Mar-chesich, uradnik poslaništva Pietro Adami in uradnica Sandra Drioli, mizar Italo Stepancich in gospodinja Lucia Rožic, agent Javne varnosti Crescenzo Gravina In gospodinja Te-resa Mingione, uradnik Gaetano Ca-stelluccio In odvetnica Licia Berlot, brigadir Mlchele Stuppa In gospodinja Mirella Ghetli, obrtnik Aldo BuraJ in frizerka Isabella Gobbo, barist Antonio Longo in gospodinja Lidia Dorcic, šofer Luigi Kalc in delavka Maddalena Stocca, delavec Clau. dio Barducci In frizerka Aurelia Ti-nelli, prodajalec Claudio Gaio in u-radniea Silvana Dietz, radiotehnik Guido Zeriali in gospodinja Maria Marži, magistrat dr Mauro Domeni-co Losapio in uradnica Maria Luisa Cergogna, brigadir Rosario Spera in gospodinja Adelina Stokovic, trgov- ski predstavnik Masslmiliano Romoli in gospodinja Eriča Ferluga, trgovec Francesco Arsa in baristka Franca Fiorentln, pristaniški delavec Claudio Marega in baristka Neda Glugovaz, prodajalec Gaetano Giorglo Sperti in prodajalka FlavU Dobrilla, električar Omero Rodolfo Girardi in gospodinja Emilia Kesic, pomorščak Antonio Gallo in prodajalka Alba Castel-li, trgovski zastopnik Ugo Polonio in gospodinja Celina Chessa, radiotehnik Luciano Burim in frjzierka Alida Beacovich, delavec Arduino Stefani in delavka Gianna Sudic, pomorščak Armando Delise In gospodinja Maria Brussich. pomorščak Silvio Biasot in frizerka Miranda Mattelinl, uradnik Riccardo Cesaratto in uradnica Gianna Hlanuda, uradnik Fabio Vascotto In baristka Maria Ardessl, geometer Bruno Vecchiato in uradnica Ornella Cauzer, uradnik Vittorio Tedeschini in uradnica Clotllde Angolanl, industrijski risar Bruno Fracarossi in u-čiteljica Mariella Lauro, uradnik Vittorio Ferraro in uradnica Angela Valenti, Walter Jošt in Gluliana Fron-gia, uradnik Llberale Fratte in urad-,nica Heiga VViedenhoetl, knjigovodja DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od I 31 do lf 3») Godina, Trg S. Glacomo 1, Grigolon. Trg Virgilio Giotti 1, Ai Due Mori, Trg Unita 6. Nicoll, Ul. di Ser vol a 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1*31 do IM) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26, Dr. Rossetti, Ul. Corobl 19. Dr. Signo-ri, Trg Ospedale 8, Tamaro et Neri, Ul. Dante 7. LOTERIJA BARI 36 50 29 88 57 UAGLIARI 82 70 13 08 38 FIRENCE 27 84 58 10 23 GENOVA 57 86 59 16 53 MILAN 23 1 56 43 78 NEAPELJ 47 42 35 M 73 PALERMO 87 « 70 60 30 RIM 39 20 70 a 47 TURIN 50 71 15 73 63 BENETKE 52 72 ENALOTTO 3 25 83 X 2 1 X 1 X 2 X : x X X L Kvoto: 12 točk — 8.514.000 lir, 11 točk — 207.600 lir, 10 točk — 18.000 Ur. sedo, da bi videli če pridejo kakšne druge osebe prevzeti blago, vendar ni prišel nihče. Toda v nadaljevanju preiskave so zvedeli, da se s preprodajo pornografskega materiala ukvarja 34 letni Claudio Co-lomban iz Milj, Ul. Colarich 34 ter 37 letni Olivio Bressan iz Ul. Moreči 7, k. sta tudi zaposlena na ladji. Prvega so naslednji dan prijeli na cesti proti domu, drugega pa so ustavili, ko se je z avtom peljal proti domu. Na zaslišanju je Marini dejal, da je uporabljal pornografski material 'ase. Karabinjerji pa so ugotovili, da je Bressan preprodajal fil me, ki stanejo v Ameriki 5 dolarjev, v našem mestu po 10.000 lir. Med kupovalci so, poleg nekaterih Tržačanov, bile tudi osebe iz Milana. Karabinjerjem je uspelo med preiskavo izslediti v Trstu še dva filma iz istega vira. Karabinjerji so Marinija aretirali zaradi posesti in nedovoljenega vnosa pornografskega materiala v Italijo, Bressa na in Colombana pa so obtožili trgovanja s pornografskim materialom, vendar so ju pustili na začasni svobodi. Vsem prosvetnim društvom! Ponovno opozarjamo na TEČAJ GLEDALIŠKE MASKE, ki ga prireja Studio SG in priporočamo udeležbo. Podrobnejše informacije in vpisovanje na tajništvu Zveze, Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Slovenska prosvetna zveza Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča. da bo jutri, v ponedeljek, ob 20,30 odborova seja. Odbornikom priporočamo točno in polnoštevilno udeležbo. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Italo Svevo — Tullio Kezich ZENOVA IZPOVED (LA COSCIENZA DI ŽENO) Drama v dveh delih Prevod: MARTIN JEVNIKAR Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: JOŽE BABIČ PONOVITVE: DANES, 17. marca ob 17. uri Abonma: nedeljski pop. — red D (Vstop, so še na razpolago) V ponedeljek, 18. mar. ob 20.30 Abonma: športni — red H (Vstop, so še na razpolago) V torek, 19. marca ob 17. uri Abonma: Okoliški — red E (Vstop, so še na razpolago) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Vozni red avtobusov za okoliški abonma Avtobus št. 1: Prečnik 15.45, Sesljan 16., Sv. Križ 16.10, Prosek 16.15, Kontovel 16.20. Avtobus št. 2: Col 15.40, Veliki Repen 15.45, Briščiki 15.50, Salež 16., Trnovca 16.05, PrAprdt 16.05, šempo-laj 16.10, Nabrežina 16.15. Prednost za sedeže v avtobusu imajo abonenti. Kr 'TS Krožek absolventov trgovske akademije javlja, da bo 28. marca v mali dvorani Kulturnega doma PRVI REDNI OBČNI ZBOR, Prvo sklicanje ob 20.30, drugo sklicanje ob 21 00, ob katerem koli številu prisotnih članov. Dnevni red- 1. Izvolitev predsedstva in volilne komisije. 2. Poročilo. 3. Diskusija. 4 Razrešnica obstoječemu odboru. 5. Volitve. 6. Razno. STUDIO SG TEČAJ GLEDALIŠKE MASKE Začetek v sredo, 20. marca 1968 z umikom: od 16. — 18.30 ure in zvečer ponovitev: od 20. — 22.30 ure, za tiste, ki ne morejo prisostvovati popoldanskemu predavanju. Zaključek tečaja v soboto, 23. marca 1968. Tečaj vodi gledališki igralec in mojster gledališke maske MAKS FURJAN Program tečaja: a) osnova gled. maske b) karikatura in groteska c) glavni liki iz Cankarjevih dramskih del d) liki po želji tečajnikov Prijave sprejemata: STUDIO SG, Trst, Ul. Petronio 4, ali Prosvetna zveza, Ul. Geppa 9. Trst. priredi v torek, 19. marca celodnevni izlet z avtobusom v Hrastovlje in Buzet. Vpisovanje pri g Kuiersino-vi v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9 od 17. ure dalje ali pa pri potovalnem uradu «AU-RORA«. Cena 1000 lir. Vljudno vabljeni I OSMICA V Lonjerju St. 253 pri Lovrencu Zerjulu točijo danes pristno domače vino. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji žlahtne kapljice. Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča «Verdi» se nadaljuje prodaja vstopnic za tretjo predstavo VVolf-Ferrarijeve opere »Štirje grobijani«, ki bo danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih. Nastopali bodo isti izvajalci kot pri prvih dveh predstavah. Dirigent Nino Verchi, režija Cesco Baseggio. Koncertna sezona Blagajna gledališča Verdi sprejema naročila za abonmaje za spomladansko simfonično sezono, ki se bo začela 30. tm. z izvedbo Verdijevega «Requiema» pod vodstvom dirigenta Carla Marie Giulinija. Abonenti na lansko sezono bodo lahko v mejah možnosti potrdili svoje prostore do 20. tm., nakar bodo razpoložljivi prostori oddani novim prosilcem. Vsa pojasnila glede abonmajev in programa so na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 23-988). Teatro Stabile Danes ob 10.30 uprizoritev znane Grimmove pravljice »Janko in Met. ka» v odrski priredbi Stefana Lau-rija. Režija Ugo Amodeo. Igrajo Maria Pia Bellizzi, Marco Gonghi, Mimmo Lo Vecchio, Rosa Steiner in otroka Mariella Terragni (Metka) ter Edoardo Zanmarchi (Janko). Scene in kostumi gledališča Teatro Stabile, glasbeno sodelovanje Livie RomarneHI d'Andrea. Rezervacije .n informacije v Gal. Protti, tel. 36372. Danes ob 16.30 in ob 20,30 zadnji dve predstavi »La Commedia degli Zan-ni» v Avditoriju. V ponedeljek zadnja premiera letošnje sezone za abonma »Neapelj ponoči in podnevi« v izvedbi gledališča Stabile iz Rima. SPDT priredi v nedeljo, 24. marca izlet z avtobusom v Planico ob priliki skokov za pokal Kongsberg. Cena izleta znaša 1.500 lir za člane in 1.800 lir za nečlane. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, II. nadstropje. Odhod z avtobusom točno ob 9. uri izpred sodnijske palače (Foro Ul-piano). Mali oglasi SLUŽBO ISCE strojepiska z znanjem slovenščine, italijanščine In srbohrvaščine. Naslov na upravi lista. IŠČEMO eno ali dve gospodinjski pomočnici za Sanremo. Pisati na naslov. Vecchi, Ul. F. Severe 78, Trst. »CITROEN« — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ul. Rittmayer 4-a VAJENKO ZA CVETLIČARNO iščemo. Via S. Giusto 3. Trst, tel. 94-506. SOŽALJE Prosvetno društvo Vesna Izreka predsedniku športnega društva Vesna Catonarju svoje iskreno sožalje ob bridki izgubi očeta. Nazionale 14.00 ((Angelica ed il Sran Sultano«. M. Mercier, R. Hossein. Technicolor. Excelsior 14.30 «1 commedianti«. R-Burton, E. Taylor, A. Guines. Technicolor. Prepovedano mladini P00 14. letom. Fenice 14j00 ((Vendetta all’OK corral«. J. Garner, R. Ryan. Technicolor Pa-navision. Eden 14.00 «Vivere per vivere«. R«**« C. Lelonc. Ives Montand, Annie Ur rardot. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 14.00 «11 dottore Dolittlein R. Harrison. Senzacionalni film v Tod AO devetih oscarjev. Ritz (Ulica San Francesco štev. 1°* 14.00 ((Peter Gum, 24 ore per l’as" sassino«. Cnaig Stevens, Laura De' van. Technicolor. Alabarda 14.30 «La vatle detle banj-bole«. B. Parkins, P. Burke. Techni-color. Prepovedano mladini pod izletom. Fiiodrammatico 14.30 «Ad ogni costo»-Suspense v Colorscopu. J. Leigh, »■ G. Robinson. Moderno 14.00 «1 due vigili«. Franchi Ingrassia. Technicolor. Cristallo 14.00 «Quella sporca doz**" na« Lee Marvin Metrocolor. Pre~ povedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 14.00 »Cleopatra«. Technld* lor. E. Taylor, R. Burton, R. Harrt-son. Capitol 14.00 ((Natascia, guerra e P1' ce». L. Saveljeva, S. BondarciuK-Iz znanega romana L. Tolstoja v barvah. Aurora 14.00 «lo, due figlie e tre v*' ligie«. Louis de Funes. Barvni **■ bavni film. Impero 14.00 «Guerra, fuga ed ambre«. Technicolor. Astra 14.30 «La bisbetica domata«. »• Taylor, R. Burton. Technicolor. Vittorio Veneto 14.00 «Due per la strada«. A. Hepburn, A. Finney. Technicolor. Ideale 14.00 «11 figlio di Diango«. Technicolor. Guy Madison, I. Schoel-ler. Abbazia 14,30 «Wanted». Technicolor. Giuliano Gemma. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Edvarda Kralja daruje Rafaela Skerlavaj 200« lir za športno društvo ((Primorec«. Namesto cvetja na grob pok. Karline Križmančič (Jurjeve) darujejo Zofka, Aldo in Silvana z družinami 6000 lir za prosvetni dom v Bazovici. Vsi, ki so se vozili z avtomobilom ((Marica« 10. 3. 1968, darujejo 5000 l>r za spomenik padlim partizanom n* Opčinah. Ob kulturnem prazniku v Boljuncu daruje Valentin Sancin namesto na' jemnine za dvorano 4000 tir za P-d-«France Prešeren«. V. G. daruje 1000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. noPe Karoline iz Bazovice daruje družin* Milkovič, Gropada 88, 1000 lir za športno združenje «Gaja» in 500 l'r za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Edvarda Kralja (Carli) darujejo Stefan in Marija Kralj ter hčerke Bernarda in Ana 5000 lir za p.d. ((Primorec« m 5000 Ur za športno društvo iz Trebč. V počastitev spomina pok. Edvarda Kralja daruje Kristina Kralj 1000 l‘r za Dijaško matico. V počastitev spomina svoje nekdanje učiteljice Brede Sčekove daruJe Sonja Colja-Pregarc 1000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. Karline Križmančič darujejo za prosvoj' ni dom v Bazovici: družina Plese 1000< Srečko Križmančič-Fogonov 1000, JuSt Grgič 1000 in družina Rafael Kocijan 2000 lir. Namesto cvetja na grob P0" kojne Karline Križmančič daruje Marta Križmančič 1000 lir za športno društvo Zarja. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, £i so sočustvovali z nami ob izgub1 našega dragega Edvarda Kralja Posebna zahvala č. g. župnikih gasilcem, darovalcem vencev bi cvetja ter vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spo-min. Žalujoča žena in otroci ter sestre Opčine, Trebče. 17, marca 198® ZAHVAL A Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago mamo, sestro, taščo, teto in nono KAROLINO SAMARIN vd. KRIŽMANČIČ (Jurjeva) se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala osebja IV. oddelka glavne bolnišnice, dr. Russu, č. msgr. živcu, pevskemu zboru «Lipa», darovalcem cvetja ter vsem. ki so počastili njen spomin. Družini KRIŽMANČIČ in SAMARIN Bazovica - Trst, 17. marca 1968 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega GREGORIJA CATTONARJA Posebna zahvala č. g. župniku, dr. Stepančiču, sorodnikom, uslužbencem občine Devin-Nabrežina, nabrežinski godbi, prosvetnemu društvu Vesna ter vsem darovalcem cvetja. DRUŽINE CATTONAR Nabrežina, 17. marca 1968 Toplo se zahvaljujemo vsem, poti našega dragega ki so spremili na zadnji KAZIMIRJA SIRKA Posebna zahvala sorodnikom, vsem darovalcem cvetja, pevskemu zboru VESNA ln godbeni skupini Družine: SIRK, MARIOTTO in PACCHION1 Sv. Križ, 17. marca 1968 SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA Nad 600 milijonov izdatka za razna dela v kmetijstvu V poštev pridejo vzdrževalna dela na melioriranih področjih, pogozdovanje, izboljšanje planinskih pašnikov itd. Deželni odbor je na svoji zadnji seji odobril nad 600 milijonov l.r izdatka v kmetijske namene, in sicer na predlog deželnega odbornika za kmetijstvo Oomellija. Največji izdatek se tiče izvajanja programov na melioracijskih področjih v naši deželi na podlagi zakonskega odloka št. 215 od 13. februarja 1933. V bistvu gre za vzdrževalna dela pri obširnih napravah 'kanalizaciji, melioracijskih poteh, jezovih, črpalkah itd.), za kar bo potrošila dežela 250 milijonov. Od te vsote dobe konzorcij za melioracijo in kmetijski razvoj spodnje Furlanije 129.425.000 lir. konzorcij za Ledro-Tilment 38.220.000 lir, konzorcij — Cellina — Meduna 29 milijonov 120.000 lir, konzorcij za melioracijo močvirja na Prevalu 12 milijonov 285.000 lir, konzorcij za melioracijo tržiškega polja 10 milijonov 010.000 lir, konzorcij za melioracijo krminsko - gradiščanskega polja 9.100.000 lir itd. Razen tega so pooblastili pokrajinska kmetijska nadzomištva v Vidmu, Gorici in Pordenonu, da lahko na podlagi deželnega zakona št. 33 od 29. decembra 1965 prispevajo kmetom za kritje izdatkov pri zavarovanju proti toči, kar je doslej že naletelo na ugoden sprejem pri kmetih To dokazuje že dejstvo, da je treba vsako leto večati prispevke v ta namen. Za letos pričakujejo porast števila prošenj ter je zato deželna uprava sklenila, da bo izdala letos v ta namen 90 milijonov lir, in sicer za področje videmskega kmetijskega nadzomištva 45 milijonov, za por-denonsko 35 milijonov in za gori-ško 10 milijonov. Odbor je nadalje odobril 56 milijonov izdatka za gorska področja, kjer bodo zgradili poljske poti, mo. stove, poljske vodovode v skupni vrednosti nad 80 milijonov lir, od katerih odpade na deželo omenjenih 56 milijonov. Poleg tega so določili, da bodo za sedaj porabili polovico vsote, ki jo je nakazalo ministrstvo za kme. tiistvo za pospeševanje pogozdovanja in trebljenja planinskih pašnikov. V ta namen je bilo nakazanih 150 milijonov lir. Po drugi strani je nakazala deželna uprava 50 milijonov lir za po gozdovanje golih zemljišč in reber ter za izboljšanje listnatih gozdov ali pogozditev področij, kjer je uničil gozd požar. Ta denar bodo porabili v vseh štirih pokrajinah. 66 milijonov bodo porabili za zelo nuj na dela. Od te vsote bodo porabili nad 20 milijonov za ureditev potokov in hudournikov v Preštintu in Torjanu v Beneški Sloveniji, skoraj 6 milijonov za ureditev potokov v trbiški občini, 8 milijonov za rečico Rezijo in za Belo itd. , Na isti seji deželnega odbora so odobrili tudi vrsto načrtov obnovitvenih del na področjih, ki jih je prizadela povodenj iz leta 1966. V ta namen je dalo na razpolago deželi leta 1966. Med drugim bodo obno-, Treba vili most iz železobetona na Til-1 je naše mentu v občini Forni di Sopra za 28 milijonov lir, cesto v isti občini za 10 milijonov, ceste v občini Forni di Sotto za 14 milijonov in opravili še razna druga javna dela. je pohiteti tudi zato, ker . _____ ljudstvo direktno prizade- | to, saj pripravljalni odbor preje-1 ma nenehno denarne prispevke naših ljudi, ki si želijo samo to, da bi bila njihova osebna žrtev upoštevana in spomenik čim prej zgrajen. Do sedaj zbrani prispevki krijejo že skoraj polovico vsote, ki bo potrebna za gradnjo. ,, ... ...... ,. ... V petek popoldne smo spremili Pripravljalni odbor za postavitev z^njj p0ti Karolino Samarin spomenika se bo ponovno sestal, vd po domače «Juri- kot nam sporoča openska sekcija ■ je bila7icer po rodu iz prihodnji teden, da bi premaknil J0rlek’a l Sežani, kjer se je rolo vprašanje z mrtve točke. Qjia n. 10. 1893, postala pa je pra- va Bazovka, saj je v Bazovico prišla že kot 9-letno dekletce, da si je služila kruh pri kmečki družini «Pri Fuletevihii. Ko je bila stara eno leto ji je namreč umrl oče, ki je zapustil vdovo s tremi otroki, ko ji je bilo 10 let pa ji je nenadoma umrla še mati. Pri «Fulete-vih» je ostala do leta 1921, ko se je poročila z Antonom Križmanči-čem in postala dobra mati 10-letni pastorki Valeriji. Razmere niso bi. le rožnate in je bilo treba krepko delati, zato je tudi Karolina začela nositi mleko v Trst. V lepem in slabem vremenu, pozimi in poleti je nosila vrče mleka v Trst vse do leta 1941. Leta 1933 ji je umrla pastorka Valerija, leta 1934 pa je mož Anton moral v bolnišnico in je po dolgi in mučni bolezni umrl leta 1936. Tako je morala ne samo nositi mleko v Trst, ampak tudi skrbeti za gospodinjstvo in kmetijo, saj je ostala sama z dvema sinovoma, Antonom in Mirkom. Sina Antona so llllillllii(iiiriiililliillllliiillliliiliiiillliliilltiiiiiiiiiiiiiiiliillllllliilliliilllllllllllllliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilillllllilllllllllliillliiillllllllllliiilllllia Kako je z akcijo za spomenik padlim partizanom na Opčinah? Letos bo minulo 25 let odkar se je naše primorsko ljudstvo množično uprlo z orožjem v rokah pro ti fašizmu in nacizmu. Ta pomemben jubilej bomo dostojno proslavili tudi na Tržaškem, kjer so v načrtu razne pobude. V tej zvezi naj omenimo na kratko vprašanje spomenika padlim partizanom, ki bi moral bit' postavljen na Opčinah, in sicer na Kalu. Openska sekcija Zveze partizanov (AMPI) je že 11. novembra lani vložila prošnjo na občinsko upravo za dodelitev zemljišča, kjer bi bil postavljen spomenik. Žal pa so minili že skoraj štirje meseci, a doslej še ni prišel noben odgovor. Ker vemo. da so postopki v tej zvezi zelo dolgi, bi bilo potrebno, da občinska uprava čim. prej sklepa, tako da bi bilo mogoče pravočasne postaviti spomenik. Na Reki konzorcij za avto cesto Trst-Reka Agencija ANSA sporoča, da so na Reki ustanovili konzorcij za gradnjo nove avtoceste proti Trstu. Nova ustanova bo takoj poskrbela za izdelavo načrtov Avtocesta bo dolga okrog 70 km. Iz torbice, ki jo je 35-letna učiteljica Licia Saxida por. Bevilacqua iz Ul. Moreri 5/1 pustila na katedru v učilnici otroškega vrtca v Ul. dei Giacinti 7, je neznanec v petek ukradel 10 tisoč lir. Učiteljica je tatvino prijavila agentom komisariata v Barkovljah. V teku je preiskava. Karolina «Jurijeva» iz Bazovice je dokončala svojo življenjsko pot ■. JL„ * leta 1942 odpeljali v «Battaglione specialen in je leta 1943 umrl na Sardiniji zaradi malarije in pljučnice. Za njegovo smrt je mati izvedela šele po osvoboditvi. Februarja leta 1945 pa so Nemci odpeljali in zaprli v koronejske zapore sina Mirka, ki ni imel še niti 17 let, ker je sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem. Dne 2. maja je Mirko stopil v jugoslovansko vojsko in se vrnil šele leta 1949. Vsa ta leta je pok. Karolina bila na domu sama in je sama opravljala vsa dela. Imela je namreč veliko veselje do obdelovanja zemlje in živinoreje, kar je spodbudno vplivalo na sina Mirka, ki je že več let tajnik Zavarovalnice za govejo živino in nekaj let tajnik Kmečke zveze. Pokojna Karolina je bila zares marljiva ženska in zelo zavedna Slovenka. Nej ji bo lahka domača gruda. Sinu Mirku in sorodnikom naše globoko sožalje. VIŽO VLJE Smrt krašfcc žene Frančiške Gabrovec VESTI Z ONSTRAN MEJE Na škofijskem mejnem prehodu bodo zgradili 12-stezno cestišče Pospešili bodo integracijski proces ob koprski obali • Načrtno pre-urejevanje trgovinskih lokalov - Rekonstrukcija ceste Bovec-Predel Gradbeni odbor občinske skupščine Koper je obravnaval priprave za skorajšen začetek del na preureditvi in razširitvi mednarodnega obmejnega prehoda na Škofijah. Načrt predvideva 12-stezno cestišče, zgraditev nove carinarnice, parkirni prostor in več drugih novosti. Investitorji so občinska skup. ščina Koper, Kompas, Jestvine in Istra Benz. Pogodbe glede finančnih in drugih obveznosti morajo biti opravljene v nekaj dneh, nato pa bodo takoj začeli z deli. * * * Koprski novinarji so organizirali širšo debato o integracijskih pro- določeno vsoto ministrstvo za kme- cesih na koprski obali. Debate so tijstvo na podlagi zakona št. 976 iz I se udeležili predsedniki vseh treh občinskih skupščin ter številni politični in javni delavci. Udeleženci debate so brez izjeme naglasili potrebo, da je treba integracijske pro. cese pospešiti, saj je koprska obala zaokrožena celota, ki jo je treba tako z gospodarskega kakor tu. di z drugih vidikov enotno obravnavati. Bilo pa je več pripomb, da morajo stvari iti po neki logični poti in da so razna združevanja možna le na osnovi temeljito pripravljenih analiz V nekaterih primerih (recimo inšpekcijske službe) se je pokazalo, da so bile stva. ri premalo proučene, tako organizacijsko funkcionalno, kakor tudi stroškovno. Po drugi strani so u-deleženci naglasili, da razvijanje Nlllllltllll|||IUIimilll|lllliUlllllllllllllllllllllllllHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllll|i|flllllllllllllllimil'l*UII|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIII1IIIIIIIIIIIIIHII Tržaška pomlad 1918 (Nadaljevanje s 3. strani) vaja primer deklice-sirote, ki jo je prišla iskat v sirotišče dobra zena, da jo odpeli« k na smrt bolni habici, a je ugotovila, da se deklica ne bo mogl: pogovoriti z bolno starko, ker ni znala več slovensko. Tudi plemenito zamisel o s.ovenskem sirotišču so zamorili kasnejši politični dogodki in žal se dogaja še danes, da je humanitarno delo večkrat ponižano v orodje asimilacije. Poseben, politično kulturen manifesta tiven značaj so imele v tistem času Krekove slavnosti, ki so se vrstile po raznih krajih v okolici mesta in v samem mestu. Osrednjo slavnos' v mestu je napovedala že «Edinost» 9. januarja z notico «Tržaške Jugoslovanke prirode v prvi polovici marca Krekov večer*; prvi širši sestanek v ta namen pa je oil v narodnem domu 28. januarja. Zares je bil za priprave odmerjen kar prekratek čas. Pevci in pevke, ki niso bili vsi iz mesta, so požrtvovalno hodili dvakrat tedensko k vajam, četudi so morale potem v pozni noči pešačiti daleč v okolico, v barkovljanski breg, v Skedenj in drugam. Voj- na je bila in tramvaji niso vozili. Prireditev je bila prvotno načrtovana v gledališču »Fetii-ce», toda že 5. marca je bil parter ves razprodan in delno tudi galerija (gradinate). Isti dan je prireditveni odbor, ki mu je predsedoval dr. Josip Vilfan, začel akcijo za prenos prireditve v večjo dvorano Politeama Rossetti. Ko je to uspelo, so že 7. marca zvečer bili vsi sedeži v ložah, parterji in galerijah razprodane. Toda na dan prireditve je tudi sto jišč zmanjkalo in «Edinost» je po prireditvi poročala «... in niso bile stotine, ne, tisoči so bili, ki se je bi bili radi udeležili, a ni bilo več prostora zanje.v Osrednje Krekovo slavje, ki je bilo 10. marca v mestu, je obširno opisala v nedeljskem »Primorskem dnevniku* Anica Marte-lančeva. Njeno izčrpno sliko naj dopolnim še z nekaterimi podatki o nekaterih drugih sličnih prireditvah. Prve so pravzaprav bile Prose-čanke in Kontovelke, ki so si Krekovo slavje same omislile in priredile. Prireditev je bila že 24. februarja, a «Edinost» je o . njej poročala šele 3. marca. Dopisnik K. C-c (verjetno Karel Ci-I bic) se pritožuje, da je «Edinost» lil MO IKI*. PKOttKH predvaja danes, 17. t.m., s pričetkom ob 16. uri Cinemascope technicolor film o modemi in živi ljubezenski zgodbi; MIE MR LA STRADA (DVA NA CESTI) Igrata- AUDREY HEPBURN in ALBERT FINNEY Film je prejel Oscarjevo nagrado -tfflSMsmnmn predvaja danes, 17. t.m. s pričetkom ob 15. uri Cinemascope barvni film: I NOVE DRYF0RK CITY (Deveterica iz Dryfork Citjja) Igrajo: ANN-MARGRET, TONS in drugi RED BUT hvalila vse mogoče prireditve, prireditev zavednih, preprostih mladenk pa ni nihče omenil. Iz zakasnelega poročila beremo, da je bila udeležba na tej prireditvi velika, tudi iz okoliških vasi in iz mesta in pravi: «To ni bila navadna prireditev, ampak pravo narodno slavje, ki je spominjalo na dobo taborov*. Tudi tu niso mogli vsi udeleženci v dvorano. Na sporedu je bila poleg govora, deklamacij, žive slike in petja tudi Krekova igra «Tri sestre*. V pevskem zboru je sodelovalo petdeset pevk, ki so bile vse oblečene v narodnih nošah. Skedenj se je sicer že oddolžil Krekovemu spominu s posebnim zborovanjem 30. decembra 1917 (glej »Primorski dnevnik* od 18. tebruarja t.l.), a je priredil še Krekovo slavje, ki je bilo na velikonočni ponedeljek 1. aprila. Zopet nabito polna dvorana, običajni govor, ki ga je imel tokrat kaplan Virgilij Sček, petje in u-prizoritev Meškove »Matere*. Med pevskimi točkami je vredno posebej še omeniti, da je pevski zbor zapel novo Grbčevo skladbo «Bog živi vas Slovenke*, na besedilo iz Prešernove »Zdravice*. Poročevalec v «Edinosti» pa se je laskavo izrazil tudi o kulturnem stremljenju Škedenjcev, ko je napisal o igri »Mati*: »Težavna naloga, ki je izpadla po-voljno, če pomislimo ,da so se je lotili domači škedenjski dile-tantje. In vendar je to hvaležno delo, če se spominjamo, na čase, ko so se na naših okoliških odrih »če izvzamemo svetoivan-skega) gojile le drobne, brezkoristne igračke-burke in slična, že do mozga obrabljena šara. Ške; denjski igralci so hoteli podati svojim vaščanom nekaj tečne, domače hrane, ki poživlja in pomlaja človeško dušo, že itak preveč nasičeno s plehko gni lobo vsakdanjega življenja. Vsa čast jim.* Škedenjcem so sledili Sveto-ivančani. že na belo nedeljo, 7. aprila so v svetoivanskem Narodnem domu, »ki je bil zopet povrnjen svojemu prvotnemu namenu*, priredili Krekovo slavnost. Tudi tu so igrali Krekovo veseloigro »Tri sestre*, nastopil je pevski zbor ter orkester. Slavnostni govornik pa je bil zopet Virgili.i šček. Krekovo slavnost so priredili še na Opčinah 12. maja in kasneje še v drugih krajih. Še bi bilo treba obračati porumenele liste, še pisati kroniko tistih dni pred petdesetimi leti Le čemu? Tistemu, ki je živel tisto dobo do je šel od konca s smerjo, in je smeri ostal do kraja zvest* v spomin in ponos; mladeniču na, ki je izgubil smer in cilj v onomin, da se pogrezne vase. Morda se oglasi v njem srce, ki bo z Župančičem zaho telo: »O, da nam je priti do svoje podobe, i meni i tebi, narod moj!» integracijskih procesov ne pomeni zapiranja obale v neke ozke teritorialne dimenzije, ampak da mora biti obala še vnaprej odprta ne samo proti slovenskemu in jugoslovanskemu, temveč tudi proti evropskemu gospodarskemu prostoru, saj to zahteva pomorski promet in tudi druge gospodarske panoge. • • * V naslednjih dveh letih bodo poslovni lokali Kopra doživeli bistveno preureditev. Tu se seveda misli v prvi vrsti na tiste trgovinske lokale, ki več ne ustrezajo sodobnim zahtevam prodaje. V te namene namerava stanovanjsko podjetje Koper investirati okrog pol milijarde starih dinarjev. Letos bodo preuredili v Kopru osem lokalov — Bonboniero in trgovino s pohištvom v Kidričevi ulici, Sadje in zelenjavo, Bazar, Moda, Bogat in trgovina s čevlji v Čevljarski u-lici. številne spremembe pripravljajo tudi na Prešernovem trgu (na Mudi). Tu bodo med drugim uredili moderno samopostrežno restavracijo na mestu, kjer so zdaj mesnica, trgovina z usnjem in gostišče. Preuredili bodo tudi več drugih trgovinskih lokalov na tem trgu. # • • Cestno podjetje v Novi Gorici bo v kratkem začelo rekonstruirati cestni odsek Bovec-Predel. Republika je v ta namen prispevala o-krog 300 milijonov starih dinarjev. Dela bodo končana do konca avgusta. Preurejena cesta bo velikega pomena za razvoj turizma na tem področju, hkrati pa lahko računamo na večji dotok turistov na Goriško in naprej proti koprski o-bali. • • * V sredo, 20. marca bo Društvo prijateljev glasbe v Kopru priredilo svoj sedmi koncert v letošnji sezoni. Nastopila bosta znana tržaška umetnika flavtist prof. Miloš Pahor in Dina Slama, ki ga bo spremljala na spinetu. • • • Na koprski obali je veliko zanimanje za javno radijsko oddajo »Pomlad na obali», ki bo danes, 17. marca ob 18. uri v izolskem kulturnem domu. Nastopilo bo o- Po kratki bolezni, skoraj nenadoma, je 3. marca umrla v starosti 79 let Frančiška Gabrovec vd. Furlan, po domače «šujčeva» iz Vi-žovelj št. 7. Zdaj počiva za vedno na sesljanskem pokopališču. Pogreb, kakršnega že dolgo let nismo videli v Sesljanu, je potrdil, kako je bila pokojnica znana in cenjena ne samo v rojstni vasi, ampak tudi v širši okolici. Njen oče, ki je imel kmetijo in gostilno, je bil več let tudi župan. Bilo je to še v starih časih. Bila je številna, kraška družina, saj je bilo devet otrok, Francka pa je marljivo delala in pomagala doma dokler se ni poročila z Ivanom «šujčeviin». Imela sta sedem otrok, od katerih je še 5 živih, eden jima je umrl v otroških letih, sina Ivana pa so Nemci sežgali v Rižarni. Mož ji je umrl leta 1955, hudo je bilo med zadnjo vojno, ko so bile tudi Vižovlje požgane in so morali vaščani iskati zatočišče po drugih vaseh, toda Frančiška je vse pogumno prenašala. Bila je zelo marljiva in skrbna, pa tudi zavedna Slovenka, prava kraška žena. Naj ji bo lahka domača zemlja. Otrokom In sorodnikom izražamo globoko sožalje. mn BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA VPLAČANA GLAVNICA 300.000.000 REZERVNI SKLAD SEDEŽ IN RAVNATELJSTVO TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON št. 38-101, 38*045 7.557.779 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED Gospodje delničarji so vabljeni na redni občni zbor, ki bo v družbenih prostorih v Ulici F. Filzi 10 v Trstu v prvem zasedanju dne 31. marca 1968 ob 9.30 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta; 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Predložitev družbene bilance per 31. 12. 67 in zadevni sklepi; 4. Razno. STANJE RAČUNOV DNE 31. DECEMBRA 1967 AKTIVA Blagajna in banke Lastne vrednotnice Portfelj eskomptiranih menic Aktivni tekoči računi in predujmi Portfelj menic v inkaso Oprema in nepremičnine Razni računi Delničarji za nevplačano glavnico Razvidnostni računi PASIVA Glavnica in redni rezervni sklad Sklad za amortizacijo opreme in nepremičnin Sklad za odpravnine Hranilne vloge in pasivni tekoči računi Banke Cedenti za menice v inkaso Razni računi Cisti dobiček poslovnega leta Razvidnostni računi 652.013 825 277.711.770 333.429.066 285.726.170 124 780.646 65.360.088 73.996.162 300.000.000 2.113.017.727 1.524.540.364 3.637.558 091 607.557 779 20.576.467 19.522.985 1.274.367.517 2.223.835 123.764.648 56.937.592 8.066.904 2.113.017.727 1.524 540 364 3.637.558.091 Umri je Mirko Sirk iz Križa borec za pravice delovnih ljudi Vedno nam je hudo pri srcu, ko se za vedno poslavljamo od prijatelja ali znanca, še posebno, če je ta še mlad in pošten človek, kot je bil Mirko Sirk, ld smo ga spremili na zadnji poti v torek popoldne v njegovi rojstni vasi v Križu. Kako je bil pokojni spoštovan, je dokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število Križanov in vaščanov Iz okoliških vasi sem domačih orkestrov 'in številni I ter nešteto ljudi iz mesta, kjer je domači pevci, poleg njih pa še gost- pok Mirko zadnja leta stanoval in je - Viler in Pero Dimitrije- imel trg0vln0j m ki so mu v zad-vič iz Ljubljane ter trio Bordon iz Doline. Prireditev bo dvojezična. Vprašanja svetovalcev Nezadovoljstvo v Barkovljah v zvezi s pokopališčem Občinska svetovalka Jelka Gerbec (KPI) je poslala županu vprašanje, v katerem pravi, da je sklep občinskega odbora, da se za tri le. ta odložijo navadni pokopi na bar-kovljanskem pokopališču, povzročil med prebivalstvom nezadovoljstvo. Svetovalka ugotavlja, da je bil ta resni sklep sprejet brez posvetovanja s prizadetimi Barkovljani. Prav tako niso bili upoštevani predlogi, ki so bili poslani občinski upravi glede tega vprašanja, o katerem ni bilo govora niti v občinskem svetu. Odločitev občinskega odbora u-stvarja težave barkovljanskemu pre. bivalstvu, ki bo moralo sedaj pokopavati svoje umrle daleč od rojst-nega kraja. Kot je znano, pravi svetovalka, so Barkovljani pokopavali svoje umrle na domačem pokopališču, ki je nastalo pred 130 leti na zemljišču, ki ga je darova-la stara barkovljanska družina Ster. nad. Zaradi sklepa občinskega odbora, ugotavlja Gerbčeva, bodo i-meli prizadeti tudi večje stroške, ker bodo morah izgubljati mnogo časa za obiskovanje grobov pokojnikov pri Sv. Ani. Zato svetovalka vprašuje župana če namerava odbor razširiti sedanje barkovljansko pokopališče, izkoristiti prosta mesta, ki so še na razpolago med eno in drugo vrsto grobov, razlastiti zasebne grobove I ki so že desetletja zapuščeni in v 1 tej zvezi spremeniti občinski praviš-I nik o pokopališčih ter ukiniti prodajo zemljišča za desetletne groba 've. nji pozdrav poklonili veliko cvetja- Žalni sprevod se je začel iz hiše žalosti v Križu št. 229 ter krenil po kriških ulicah proti domačemu pokopališču. Tako pred hišo kot na pokopališču je moški pevski zbor «Vesna» zapel več žalostink, med žalnim sprevodom pa je godba na pihala igrala žalne koračnice. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnika Franc Gombač, ki je v kratkih besedah orisal trdo ln težko življenje antifašista, naprednega in poštenega moža ter borca za de. lovni razred. Pokojni Kazimir Sirk ali Mirko, kot smo ga vsi imenovali, se je rodil v Križu 13. marca 1911. Po končani osnovni šoli je takoj začel težko delo kamnoseškega vajenca v nabrežinskih kamnolomih. Kot antifašist in borec za pravice delovnega ljudstva se je že v mladih letih boril za boljšo bodočnost delovnih ljudi. Seveda je to svojo vztrajno borbo krvavo plačal. Kot nešteto naših ljudi je tudi on bil že v mladih letih preganjan in več. krat aretiran in zaprt v tržaških zaporih. Končno mu je leta 1930 uspelo oditi v Argentino, kjer so potrebovali kamnoseke. Tudi v tujini se Je pok. Mirko vedno boril za delavske pravice. Argentinskim oblastem to njegovo delovanje seveda ni bilo všeč in kot levičar je bil tudi na tujih tleh preganjan, a-reti ran ter v zaporih pretepan ln mučen. Po dolgoletnem bivanju v emigraciji se je končno po osvobo. ditvi vrnil v svoj rojstni kraj in tudi po vojni je ostal zvest svojim idealom, kot zaveden in napreden Slovenec. Pok. Mirko Je bil sin zavedne ln napredne kriške družine. Njegova dva brata Nada] in Pavel sta se v narodnoosvobodilni vojni borila proti nacifašlzmu in Pavel je na Krasu tudi daroval svoje življenje za našo svobodo. Naj bo pokojnemu Mirku lahka domača zemlja. Zenl Verici in o-stalim sorodnikom naše iskreno so. žalje. M. M. SIUDICI SESAFIN0 SV. KKIŽ — P H OS K K — NABREŽINA TEL. 225.227 Servis: AGIPGAS - KEROSEN NA DOM M TAKOJŠNJA IZROČITEV jdut&ticainfo A. RIGAMONTI TRST - Ul. Manzoni 20 - TeL 96-085 OPREMA ZA AVTOMOBILE FIAT TOVORNJAKE IN POLTOVORNJAKE: FIAT 626-640-666-666 N7-680 ORIGINALNI MATERIAL FIAT ZMERNE CENE IN NAJVEČJI POPUSTI rasi UL Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI o vse feraje inozemstvo tudi c AVTOMOBILISTI Prihaja prijetna pomlad!!! Spomnite se na svoj avtomobil! 0 Poskrbite, da bo lepši bolj varen bolj udoben z vsemi pritiklinami, ki Vam jih v veliki izbiri in po najugodnejših cenah nudi ZANCHIAUT0F0RNITURE TRST, Ul. Coroneo 4 SKLADIŠČE nezdrobljivega STEKLA «VIS» In popolna izbira artiklov za karoserijo KVALITETNO SVE2E MESO, VSE VRSTE SVE2E PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI PREKO SVOJIH TRGOVIN NA ŠKOFIJAH IN V KOPRU P rTmorsTeT "(fne vn!k 17. marca 1968 NEDELJA, 17. MARCA Radio Trst A 8.15, 13.15 14.15, 20.15 Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Glasba za kitaro - 10.00 Godalni orkester - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 «črni gusar*, mladinska zgodba - 12.00 PONEDELJEK, 18. MARCA Radio Trst A 7.15, B.i5, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Pianola - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Melodije -17.00 Ansambel Pacchiori - 17.20 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Ne vse, toda o vsem - 17.30 You-Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, mansovi motivi - 18.00 Zbor «La zakaj... 14.45 Popevke - 15.30 Rocca* - 18.15 Umetnost in prire-«Veliki igralec* - 16.55 Revija or- ditve - 18.30 Iz Brucknerjevega in kestrov - 17.30 Pi ijatelji zborov- Milhaudovega opus« - 19.30 Post skega petja - 18 00 Koncert v mi- ni govori - 19.45 Giasovi in slogi niaturi - 18.30 Kino, včeraj in da- - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Vo-nes - 19.00 Zabaval' vas bodo - kalni trii in kvartet' - 20.50 Milan 19.15 Sedem dni v svetu - 19.30 Lipovec: «Krst» - 21.05 Tambura-Klasiki lahke glasbe - 20 00 Šport ški ansambli - 21.30 Retrospektiva 20.30 Iz slov. t'o'klore - 21.00 jazza - 22.00 Pol ure popevk -Modemi Utrni 21.30 Vaški an- 22.30 Sopranistka Zlata Gašperšič-sambh - 22.00 Nedelja v športu - Ognjanovič - 23.00 Glasba za lah-t-> o, , -». k0 noč. 22.10 P. Grossi: Skladba št. 6 -22.20 Vokalni ansambli - 22.45 Antologija jazza. Trst 9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 11.15 Tambura-ški zbor 11.30 Za prijatelje cvetja - 12.15 Športni pregled - 14.00 j El Čampa non*. Koper 7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Poročila 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Zabavni zvoki - 9.45 Kitarist Al Caiola 10.00 Prenos RL - 10.20 Nove plošče - 11.00 Dogodki in odmevi 11.30 Današnji pevci - 11.50, 12.50, 14.30, 15.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 14.10 Sosedni kraji in ljudje - 16.00 Prenos RL - 19.00 Športna nedelja - 19.30 Prenos RL - 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Kmetijska oddaja 9.10 Nabožna oddaja - 10.45 Glasbeno tekmovanje «Ferma la mušica* -11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt 13.15 Glasbena igra «Tisočak» - 14.30 Program z A. Sordijem - 15.30 in 17.00 Popoldne z Mino - 16.00 Nogomet - 18.00 Simi', koncert - 20.2V Glasbeni variete - 21.15 Sport.ii dnevnik - 21.30 Pianist A. brendel 22.10 Nove pesmi. //. program 7.30, 3.30, 13.30, 19.30 Poročila 8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Nedeljske pesmi - 11.35 Juke box - 12.00 Športna prognoza - 13.00 Radijski kvizi 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Jazz - 13.35 Domače pesmi - 13.55 Simf. koncert -14.25 G. Montenero' Tržaški Kras. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Melodije - 10.35 Ritmi in popevke -11.00 Otroški kotiček - 11.15 Pol ke in valčki - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Za oddih in razvedrilo - 14.30 Zvoki in barve - 15.30 Popularne skladbe - 16.30 Šport - 17.00 Jugo sla vi ja v svetu - 17A0 Pianist Goj-mir Demšar - 18.00 in 19.30 Pre nos RL - 19.00 Melodije Današnji motivi. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Zvočni trak - 10.(b Šola 10.35 Ura glasbe - 11 30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt 14.45 Ital. popevke - 16.00 Oddaja za bolnike - 16.30 Moderne melodije - 17.11 Shakespeare- «Henrik VI.» - 18.29 Glasba za mladino - 19.30 Sherlock Holmes se vrača - 20.15 Zmenek petih - 21.00 Koncert -22.20 Skladbe C. Monteverdija. PO PETKOVI OBČINSKI SEJ! V GORICI Doslej preučili polovico pripomb k splošnemu regulacijskemu načrtu V Mazzinijevi ulici dovoljena gradnja poslopij do 14 metrov višine Prepoved gradnje skladišč v Giustinianijevi ulici II. program Goriški občinski svet nadaljuje razpravo o pripombah k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki ga hoče večinski del odobriti pred letošnjim poletjem. Izmed 203 pripomb so jih samo v petek zvečer preučili 90, na štirih dosedanjih sejah pa 111. Večji del pripomb na petkovi seji so zavmiu. Seja, ki se je začela kmalu po 18.30, se je zaključila ob 22. uri. Največ predlogov k pripombam so predložili liberalni svetovalci, ki vodijo skorajda zavlačevalno taktiko; do tega sklepa namreč pride vsakdo, ki prisostvuje dolgim sejam z monologom. Vse kaže, da si hočejo liberalci pridobiti argumentov, da bodo z njimi pridobivali preference na bližnjih volitvah. Izmed zavrnjenih pripomb naj omenimo dve, ki zadevajo pripadnike naše skupnosti. Družini Mozetič iz Mazzinijeve ulice so zavrnili zahtevo, naj bi na njenem zemljišču dovolili gradnjo poslop-22.10 \ ja, ki bi bilo tako visoko kot je novo poslopje pred županstvom. Predlog so utemeljili s tem, da velja za Mazzinijevo ulico dovoljena višina 14 metrov. Obstaja pa možnost, da bodo na isti parceli, ki meji tudi na Ul. Roma, gradili višje zgradbe, za katere bodo pripravili podrobni načrt (piano par-ticolareggiat.o), ki bo predstavljal neke vrste zaokroženo celoto za vso Ul. Roma, ali vsaj za njen novejši del. Prav tako so zavrnili Reščičevo zahtevo, naj bi dovolili na zemljišču v Giustinianijevi ulici zgraditi skladišča. 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glas beni album - '0.00 Radijska priredba - 10.15 Jazz 10.40 Glasbeni spored - 11.41 Pesmi desetletja ^____ _____________a_________ - 13.00 Športni pregled - 14.05 Juke 14.30°Teden aktualnosti - 15.00 box - 15.00 Izbrane plošče - 15.15 Zabavna glasba - 16.20 Preizku- Poljudna znanost 17.35 Enotni šajo se diletanti - 17.05 Športna razred - 18.20 Enciklopedija - 19.00 li- to , M. Mell in A. Celi. Barvni film. S. MICHELE. 14.00: «La valle del-l’uomo», F. Walker. Barvni film. Dodatek «Lui e l’altro», Stanlio in Olio. R itn k v EXCELSIOR. 15.00: «La batta- glia dei giganti«, Henry Fonda, v kinemaskopu in barvah. RIO. 15.00: «La via del West», Kirk Douglas in Richard Wod-marck, v kinemaskopu in barvah. Na mestni sekciji PSU v Gorici, Korzo Italija 54 bodo danes od 10.30 do 12.30 zbirali podpise na kandidatni listi. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI, Ul. Car-ducci 38, tel. 22-68. TRŽIČ Danes vse dan in ponoči Je odprta lekarna «S Nicolo«, dr Giorgio Olivetti, Ul. 1. maja 94, tel. 73328. RONKE Danes ves dan in Jutri Je v Ron. kah odprta lekarna «Alla Stazio-ne», dr. Matitti, Vermegliano, Via-le Garibaldi 3 — tel. 77446. dežurna cvetličarna Danes, 17. marca je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št 34, tel 53-71 V torek, 19. t. m., na Jožefovo, bodo v Gorici odprte cvetličarne od 8. do 13. ure. AVT0PR0MET GORICA "T ,eZCA, --------------------------- IEL. 21443 priporoča umovanje na LOKVAH dnevno obratuJejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) - lepa snmGšca m tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL FOLDANOVEC z več kot 100 ležišči ln restavracijo z domačo hrano, vinom !n drugimi pijačami — Tel 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe. UHO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d’Aosta 186 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ALEKSANDER FLEMING - VELIK DOBROTNIK ČLOVEŠTVA Penicilin je odkril povsem po naključju ko mu je tros plesni zašel no stekelce Čudovito-odkritje je napravil že pred štiridesetimi leti, to je 1928. leta, vendar je šele dvanajst let pozneje pravo rojstno leto te senzacionalne medicinske pridobitve našega stoletja 11. marca je poteklo 13 let, ko je umrl škotski zdravnik in inanstvenik Aleksander Fle-Biing, a aprila bo že 40. obletnica, ko je ta veliki mož po golem naključju odkril zdravilni učinek penicilina. Pravzaprav je spremljala pravcata veriga samih nenavadnih naključij življenje A-leksandra Fleminga. Nikoli ne bi postal zdravnik, ako mu ne bi povsem nepričakovano neki stric zapustil Precejšnjega premoženja, kar niu je omogočilo, da je mogel študirati medicino. Mikrobiologiji se je posvetil že med študijem medicine in je pri tem imel velik uspeh, a to največ zaradi tega, ker je bil Izvrsten strelec. A penicilin je odkril zato, ker je čisto slučajno neki tros plesni zašel na stekelce, kjer je gojil kulturo stafilokokov in mu s tem celo uničil poskus. Pred štiridesetimi leti, torej leta 1928, je ta škotski učenjak napravil čudovito odkritje, vendar pa je šele dvanajst let pozneje pravo rojstno leto te senzacionalne medicinske pridobitve našega stoletja, ki je do sedaj rešila smrti več oseb, kot jih je bilo ubitih v obeh zadnjih svetovnih vojnah. «Hm, čudno!« S tem kratkim vzklikom se je začelo zmagoslavno poglavje v nenehnem boju z boleznijo in s smrtjo. Bilo je to leta 1928. in takrat skoraj 50-letni zdravnik in biolog. dr. Aleksander Fleming je ravno delal v Saint Mary’s Hospitalu v Londonu neke poskuse s kulturami stafilokokov. Nenadoma pa je opazil nekaj, kar ga je dovedlo do tega, da je vzkliknil: «Hm, čudno!« Na eni tistih kultur je namreč opazil neko plesen. A kar je bilo najbolj čudno, je bilo to, da so vsi stafilokoki v bližini plesni poginili. In to se je moglo opaziti že s prostim očesom, kajti bakterije niso prodrle v želatino, kot je učenjak pričakoval in kot se je dogajalo vedno do takrat. Ni bilo nobenega dvoma: zelena plesen je bakterije uničila. 2e je hotel pokvarjeno steklo zavreči, ko se je nenadoma premislil. Sklenil je ta Pojav nekoliko natančneje Proučiti. Pustil je torej stekleno ploščico v laboratoriju in jo potem vsak dan opazoval, Bilo je čisto zanesljivo, da se je kolobar, v katerem ni bilo več bakterij čedalje bolj širil, čim bolj se je gliva širila in večala. Kmalu ni bilo na tisti ploščici nobenih bakterij več. Ko je Fleming to ugotovil, je jel gojiti in proučevati to glivico. Dognal je, da je sorodna zeleni glivici na nekem siru. Pri tem je tudi odkril, da izločuje neko snov, ki preprečuje rast nekaterih bakterij, medtem ko na druge ne deluje. Plesen spada v vrsto že znane plesni «penicillium notatum«. Fleming je dal tej glivični snovi ime penicilin, po družini, ki ji pripada. Kdo je bil ta mož, ki mu je naključje pomagalo do tako velikega odkritja? Rodil se je 6. avgusta 1881 na sa-hiotni kmetiji v Lochfieldu na Škotskem. Ker je bilo pri Flemingovih osem otrok, a pridelek pičel, so bili pogosto lačni. Mali Alec je hodil v vaško šo- lo največkrat bos in tešč. Kljub velikemu pomanjkanju pa je bil fant prijazen in še bister povrhu, zaradi česar so ga vsi imeli radi. No, pozneje pa se je le nekako uredilo tako, da je mogel obiskovati šolo v bližnjem mestecu Kil-mamock, a od tam se je pozneje preselil celo v London k svojemu polbratu Tomu, ki je že obiskoval medicino in postal zdravnik. Tudi Alec si je zelo želel biti zdravnik, toda zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo na to niti misliti. Da se je mogel preživljati, se je zaposlil pri nekem pomorskem podjetju. Tn najbrž bi bil mladi fant za vselej neznan, ko ne bi umrl njegov stric, ki mu je zapustil tolikšno vsoto denarja, da se je mogel vpisati na medicino. Tako se mu je izpolnila davna vroča želja. To je bilo leta 1901 in takrat ni bila v Veliki Britaniji potrebna gimnazijska matura za vpis' na medicinsko fakulteto. Vendar pa je moral vsak kandidat opraviti prej zelo težak izpit. Aleksander Fleming je to preizkušnjo prestal z odliko. In s prav enakim u-spehom je napredoval vsa leta svojega študija. Toda, ko še ni končal svojega šolanja, je že posegla v njegovo žiljenje usoda. Neki asistent v mikrobiološkem laboratoriju v Saint Mary’s Hospitalu, ki je bil prej s Flemingom pri vojakih, se je spomnil, da je bil ta študent najboljši strelec v njih četi. In, ker so imeli zdravniki londonskih klinik močne strelske družine, ki so pogosto prirejale tekmovanja v streljanju, je pregovoril Fleminga, da je začel že takrat delati v njegovem laboratoriju in da bi se tudi pozneje popolnoma posvetil mikrobiologiji. Seveda bi moral biti hkrati tudi član njihove strelske družine. Leto 1914. Izbruhnila je prva svetovna vojna. Fleming, ki je že zdavnaj promoviral za zdravnika, se je prostovoljno javil na delo v francoski vojaški bolnišnici. Še med vojno se je tudi poročil. Ko pa se je po končani vojni vrnil v Anglijo, je njegova bogata žena prodala svoje imetje, da je z izkupičkom omogočila svojemu možu opremiti lastni znanstveni laboratorij. Tako se je mogel popolnoma posvetiti znanstvenemu delu. V tem zakonu Je Fleming imel sina, ki je tudi postal zdravnik. Leta 1921 je bil imenovan za podravnatelja laboratorija, v katerem je delal še kot študent. In leto pozneje je Fleming napravil prvo svojih od- Kratke zanimivosti Gasilci v Tucsonu (Texas ZDA) so množično podali ostavko, ker n> bilo od leta 1902 v tem kraju nobenega požara. * * * Neki ljudožerec je dejal nekoč nekemu misijonarju: «Oče, če praviš, da je jesti ljudi zlo, utegneš imeti tudi prav. Ce pa praviš, da ljudje niso dobri, tedaj pa je to velika laž.» • * • Med živalmi z mrzlo krvjo, ki lahko dolgo zdržijo brez hrane, so na prvem mestu polži. Nekateri lahko ostanejo brez hrane tudi do pet let. kritij. Takrat je mladi znanstvenik trpel za močnim nahodom. Ta okolnost mu je dala priložnost, da se je nekoliko bolj ukvarjal s to boleznijo. Zanimal ga je zlasti izcedek iz nosa. Nekaj kapljic tega izcedka je kanil v epruveto ,v kateri so bile že neke bakterije. Opazil je, da so tiste bakterije brž zatem poginile. A snov, ki je v izcedku iz nosa je Fleming imenoval lysozym, a se je uveljavila v zdravilstvu šele v zadnjem času. A ves čas se je Fleming u-kvarjal s poskusi, da bi našel sredstvo, ki bi uničilo vse mikroorganizme. Morda bi bil ves njegov trud zaman, ako ne bi bilo tistega naključja, ko je posegla vmes usoda. Takrat je bila «usoda» zelena glivica. «Nekega aprilskega dne leta 1928,» je opisal Fleming ta dogodek, «je veter prinesel skozi odprto okno mojega laboratorija glivico, ki je padla na stekelce, na katerem je bila zaradi bakterioloških raziskovanj kolonija bakterij. Brž sem opazil, da se bakterije ne morejo dalje razvijati, ker so poginile, enako kot se je zgodilo takrat z izcedkom od nahoda, ki vsebuje lysozym.» Neznani tros plesni penicil-lium notatum je bilo zares naključno odkritje. Toda preteči je moralo kar trinajst let, preden se je posrečilo najti Snov, ki bi mogla zaustaviti razvijanje bakterij, ne da bi škodovala levkocitom, to je belim krvničkam, ki se zberejo na okuženem mestu, da se bojujejo proti bakterijam. Fleming je napravil mnogo poskusov s to glivico. Toda zaman. In tako je nazadnje odložil nadaljnje delo s penicilinom ter se vrnil k svojim poskusom z drugimi kulturami. A leta 1935 je prišla vest iz Nemčije, da je, tftim dr. Ger-hard Domag odkril sulfona-mide, zdravilo proti bakterial-nim okužbam. -Brez pomena je torej postalo nadaljnje raziskovanje in poskušanje. In Fleming je pozabil na svoje odkritje... Leta 1939 je izbruhnila druga svetovna vojna in z njo se je zopet pojavilo vprašanje ranjenih in mrtvih. Kot med prvo svetovno vojno so se tudi v tej našli zdravniki, ki so se trudili, da bi našli še kako bolj učinkovito sredstvo proti smrti kot so sulfonamidi. Med temi sta bila zlasti Avstra-ec Howard Florey in njegov sodelavec Ernest Chain. Med drugimi snovmi sta preizkusila tudi Flemingov penicilin. In Chainu, ki je bil izvrsten kemik, se je kmalu posrečilo osamiti delujočo snov iz glivica. Učenjaka sta dognala, da zelo uspešno deluje pri velikem številu infekcij, pri katerih so sulfonamidi brez moči. 25. maja 1940 so napravili v Oxfordu senzacionalen poskus. Petdeset miši so okužili s smrtno množino stafilokokov. Potem pa so 25 mišim vbrizgali penicilin, drugim pa nič. Uspeh: Miši, ki jim niso dali penicilina, so do zadnje poginile, a od prvih 25 je poginila samo ena! Ta poskus so kmalu zatem opisali v strokovnem časopisu «Lancet». Ko je Fleming prebral to vest, se je nemudoma odpravil v Oxford. Lahko si mislimo, kakšne ob- čutke je imel, ko je videl, da je njegovo dolgoletno delo kronano z uspehom. Po še nekaterih uspešnih poskusih na kliniki, je novo zdravilo dokazalo svoj izreden u-činek. Junija 1941 se je oxford-ska skupina zaradi vojne preselila v Združene države, kjer so lahko v miru izpopolnjevali svoje poskuse. V Ameriki se je Floreyu posrečilo vzbuditi zanimanje za novo zdravilo razne ustanove in farmacevtske tovarne. Kmalu so tam začeli izdelovati penicilin na debelo. V New Havenu so preizkusili v Ameriki izdelani penicilin na bolniku, obolelem za streptokokusnem zastruplje-njem. Uspeh je bil popoln. Sedaj se je začela za Ale- ksandra Fleminga svetovna slava. Najprej je leta 1944 angleški kralj George VI. podelil Flemingu naslov baroneta. A v letu, ko se je končala vojna, je dobil Fleming najvišje odlikovanje, o katerem sanja sleherni učenjak. Prejel je Nobelovo nagrado. Štiri leta pozneje, leta 1949, mu je umrla žena. A že leta 1953, ko je bil star že 72 let, se je vnovič poročil z mlado grško zdravnico in biologinjo Amalijo Coutsouris, ki je delala v St. Mary’s Hospitalu. Vendar pa njun zakon ni trn ril dolgo. Že 11. marca 1955 a j 74-letnega Aleksandra Fleminga zadela kap. S. A. Aleksander Fleming iii««iitik«iiiiiiiiMiiiiiiiui>iriiii*i*t«*itiii«iiiaiiiiiiii«iivfiiiiiiiiMiiai«iiiiiitiiiiiiii«iiiiiiittiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiai«iiii«iiiiii«iiiiiiiiixiiiiiaiiiiiaiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii)i>>>i*la|)>*),,l>ll,l*iatl>lt,lltll,,1,ll,l,lll,,>lllllla,,llll,l,llllll,l>1,>> PO BURNIH ZAKONSKIH PERIPETIJAH Lucia Bose se vrača k filmu Nastopila bo v «Nokturnu 29» in je prepričanm, da ji bo po 13 letih odsotnosti od kinematografije njena vloga uspela Zakonske peripetije Lucie Base in njenega moža španskega toreadorja Luisa Miguela Domi-niguina so že zelo znane. Lucia je ponoči vdrla v vilo Paz, našla svojega moža v prijetni družbi in zažgala celo oskrunjeno zakonsko posteljo. Nato se je o-bmila na sodišče in zahtevala ločitev zakona. Razsodba I. stop. ji ni dala prav, ker imajo v Španiji »vedno prav moški« ter ženske sicer spoštujejo, toda le v domačem krogu in če so pohlevne. Po prvi razsodbi naj ne bi imela nobene pravice do treh o-trok Miguela, Lucie in Paole, morala bi se izseliti iz stanovanja in mož bi jim dajal le malenkostno vsoto za alimente. Toda vse kaze, da niso sodniki sodišča druge stopnje tako nazadnjaški in da ne vidijo v ženskah le predmeta za moško uživanje. Sodniki so postavili prvo razsodbo naravnost na glavo. Zaradi tega je postal tudi toreador bolj ponižen in zakonca sta sklenila kompromis, da ne bosta preveč grenila življenja otrokom. Na ta način se je to pravdanje ublažilo in sedaj mora dati privoljenje za ločitev (ne razporoko, ki je v Španiji kot pri nas ni) še špansko cerkveno sodišče, Tako se je rešila Lucia Bose prave mčre, to je strahu, da se bo morala odreči otrokom. Rešena tega strahu, je lahke sprejela ponudbo režiserja Pedra Portabelle, ki bo režiral svoj prvi celovečerni film «Nokturno 29». ; In čeprav gre za začetnika, ima j Lucia polno zaupanje vanj, saj je tudi pred mnogimi leti, ko je nastopala v raznih filmih, imela opravka z režiserji začetniki, ki so kasneje postali slavni. Razumljivo je, da je Lucia sprejela ponovno nastopanje v filmu s precejšnjim strahom, hkrati pa tudi z upanjem. Od filmske kariere se je poslovila pred 13 leti, to je leta 1955, ko je zadnjič nastopila v filmu «Jutrišnji ljubimci«, ki ga je režiral Juan A. Bardem. Sicer je prejela več ponudb. Iz Londona so ji predlla-gali, da bi nastopila v filmu ((Simon Bolivar« skupno z Omarom Sharifom. Italijanska televizija jo Je povabila k »okrogli mizi« z VI-scontijem, Antonionijem, Emmer-jem in Masellijem, to je z režiserji, v katerih filmih je nasto- pila v preteklosti. Tudi iz Pariza ji je neki producent ponudil primemo vlogo v prvem filmu, ki ga bo režiral Richard Balducci, ki je pa zelo znan kot filmski kritik in esejist. Lucia je seveda v dvomu glede vseh teh ponudb in je doslej sprejela le ponudbo za nastop v omenjenem filmu. Na vsak način pa ji je to v veliko spodbudo in oporo, saj vidi, da je še niso pozabili. Igralka pravi, da mora pač izbirati nagonsko, češ da ima dobre ((tipalke«, ki so ji vedno pomagale k uspehu. Vsekakor pravi, da mora vedno prej prebrati scenarij in poznati režiserja, kajti pri njenih 37 letih niso več dovoljene velike napake. Glavno je, da zaupa režiserju, saj Je recimo nastopala v filmih Anto-nionija, Masellija in Emmerja, ko so bili še popolni neznanci. Bili so začetniki in vendar so filmi, v katerih je nastopila, dosegli lep uspeh. Marsikdo se namreč še spominja na film re- žiserja Masellija »Razkropljenci«. Kar Se tiče filma ((Nokturno 29», je igralka prepričana, da ji bo prinesel srečo, saj je po toliko letih tudi ona zopet začetnica kot njen režiser. Po drugi strani pa ji le nekaj služijo stare izkušnje. Res da jt bilo doslej dolga leta njeno edino opravilo opravljati dolžnosti matere in žene, toda pravi, da si je tudi s tem obogatila svoje izkušnje in da se čuti bolj gotovo. Seveda bo treba tudi nekoliko sreče, kajti sedaj ni več tako sveža in lepa kot je bila pred trinajstimi leti, ko je dala kinematografiji slovo. Igralka izjavlja, da ni izključno gibalo za njeno udeležbo v tem filmu denar. Res da ne dela zastonj, saj je pač profesionistka. Toda pri tem filmu bo zelo malo zaslužila. Na filmskem tržišču pač ima še vedno svojo vrednost. Za sedaj pa ne more z lastnimi sredstvi ugotoviti, kakšna je ta vrednost. Ravno ponovni nastop v filmu ji bo dokazal, koliko jo cenijo. Gre pravzaprav za eksperimentalno delo. Ce bi ji šlo za slavo ali za velik zaslužek, bi pač raje sprejela ponudbo že kakšnega uveljavljenega režiserja. Igralka se zaveda, da preizkušnja ne bo lahka, toda ima vero vase. Sedanji film snemajo v Barceloni in Lucija mora tekati tja iz Madrida in nazaj, ker noče pustiti samih svojih otrok. Vzela bi jih sicer s seboj, toda noče, da bi menjali sedaj šolo. Producent bi rad, da bi dokončali film že do konca aprila, tako da bi gp predložili.razsodišču beneškega festivala za morebitno tekmovanje. Sam film je nekoliko ne-‘ običajen, ker jg- skb?aj"nefn in je rrinogo' odvisen' lfe' bfl mimike i-gralcev. Le na koncu se začne med partnerjema v filmu dolg razgovor. Vsekakor ni igralka vrgla puške v koruzo in zato ji lahko vsi privoščijo uspeh, saj ba tudi zasluži iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiituiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHmmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiH' KRIŽANKA 1 f™ 3 L 9 6 7 II 8 9 10 11 12 13~1 M u * 16 IS r~ 18 na ¥~ ?0 1 21 22 ■IB n 2 23 U 2i n K 26 27 28 »s la 29 ■ni 30 31 i*" □ 3? 33 3i' ■in n«S 3S 37 m 38 Ul n2 39 j ir ilM iiS vr IS f.3 a Lb n ČT i7 L» W~ __ . , .' . . VODORAVNO: 1. človeška ribica, 8. vojaški manever, 14. steklena cev za destilacijo, 15. mesto in provinca istega imena v južni Italiji, 16 svetovno znane terme pri Padovi, 17. slovenski tednik. & IN Žf St Jf ZNA&tL V OZN/, GLOBOK/ JAM/, VKATtBI N! BUO TOUKO PROSrORA, PA BI SC INDIJANCI SO St ZBRAL/OKROG POGNAL /N SKOČ/L SPfT V£N ■ ,iiiiiiiii>||iniiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|UI|||ii,|l||||l|l|,li|l,llll||||||1|||ll|||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||M||||||||||||||||||||||||||1|||||||||||J1||||l|||||||lllllll|ll||,l|„, DOMAČI ŠPORT ODBOJKA DANES, 17. marca Deželni finale za mladinke Ob 8.30 v Trstu, stadion «1. maj« BOR — ZARJA CORRIDONI — BOR ZARJA — CORRIDONI * * * Turnir FARI — ženske Ob 8.30 v Ul. Zandonai BREG — FARI BREG — AGI BOR — FARI BOR — AGI KOŠARKA DANES, 17. marca Prvenstvo «prima divisione« Ob 8. uri v Ul. della Valle OLIMPIA — BOR «B» * * * Promocijsko prvenstvo Ob 11. uri v Gorici na Rojcah IDROLUX — BOR «A» NOGOMET DANES, 17. marca Mladinski pokal Menon Ob 10.30 v Bol juncu BREG — ARSENAL * * * Prijateljski nogomet Ob 12.15 v Boljuncu UNION — PRIMOREC * * * Ob 15. uri v Boljuncu ROSANDRA — ZARJA * * * II. amaterska kategorija Ob 15. uri v Nabrežini VESNA — LIBERTAS * * * V torek, 19. marca Mladinski pokal Menon Ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE — LIBERTAS * * * Kategorija začetnikov Ob 13. uri v Boljuncu BREG — PRIMOREC • * * Prijateljsko srečanje Ob 15.30 v Boljuncu BREG — NOVA GORICA POBOM ZENSKI TURNIR FARI Danes zadnja prestaja Bera in Brega pred začetkom drugoligaškega prvenstva Ob 8.30 na sludionu «Prvi maj» tudi deželni finale za mladinke Sinoči so Borovi odbojkarji opravili predzadnjo tekmo svojega drugoligaškega prvenstva, danes pa bodo predstavnice dveh naših ženskih odbojkarskih ekip — Brega in Bora — odigrale zadnji pred-prvenstveni tekmi pred začetkom tekmovanja v 2. ženski ligi. S tem se bodo priprave obeh šesterk na prvenstvo praktično zaključile. Letošnja predprvenstvena odboj------------------ karska sezona je bila za slovenske igralke z našega področja izredno bogata. Že spomladi so borov-ke odigrale vrsto srečanj po Sloveniji od Maribora pa do Jesenic. To je bila prva preizkušnja nove šesterke, v kateri so prvič nastopile tudi mlade igralke, ki so do: tlej branile barve druge ekipe. Ti nastopi seveda še niso dali praktičnih sadov, bili so pa indikativni za tehnično vodstvo, ki si je lahko na podlagi podatkov iz teh srečanj ŠPORTNIKI! Jutri, 18. marca ob 20.30 je vaš abonma za predstavo Slovenskega gledališča v Trstu. ZENOVA IZPOVED ATUTIKA Tudi Trst, Gorica in Videm vabljeni na tekmovanje «Po poteh partizanske Ljubljanc» ,, Letošnji tradicionalni pohod «Po poteh partizanske Ljubljane« bodo organizirali še posebno slovesno. Prireditelji so poskrbeli, da bo letos konkurenca tekmovalcev na tej prireditvi izredno ostra, Povabili so namreč 20 mestnih reprezentanc iz desetih držav. Osrednji točki tekmovanja bosta ((štafeta zmage« in «Tek prijateljstva«, ki bosta na sporedu v soboto 11. maja zvečer. Proga teh dveh tekov meri 4.226 metrov. Med povabljenimi mestnim: reprezentancami so tudi tri iz naše upravne dežele: tržaška, goriška in videmska. Zahodnoncmški atleti treniraj« v Črni gori Malo črnogorsko primorsko meste ce Ulcinj, ki je bilo pred stoletji gnezdo nevarnih morskih razbojnikov, postaja v zadnjem času izredno priljubljen kraj za treninge atletov iz raznih držav Poleg članov jugoslovanske reprezentance, so pred časom Ulcinj izbrali za kraj svojih zimskih priprav najboljši atletski tekmovalci Vzhodne Nemčije in Madžarske Zdaj pa trenira na dolgih in čudovitih peščenih plažah ob morski obal' več najbolj znanih zahodnonemških atletov, in sicer srednjeprogašev. Po mivkasti obali pretečejo vsak dan pod vodstvom svojega trenerja po 25 km. Treninga se udeležujejo Kemper, Adams, Gossenwinkell, Rotters, Brosius, Kruger in mladi Moser. To je izjavil... ALEX NATAN (Velika Britanija) V svetu, v katerem gledamo športni rezultat kot merilo nacionalne sposobnosti in ugleda, se moramo pomiriti z dejstvom, dd JEšport postal sredstvo v rokah politike. Navdušenje nad športnimi tekmovanji, ki je dobilo že svetovne mere, me sili k razmišljanju o propasti rimskega cesarstva, v katerem so podobne telesne vaje, prikazane v raznih cirkuških oblikah, tudi imele nalogo, da sproste utrujene živce gledalcev. Športu se zato ne smemo upirati. Ne smemo pa se tudi podrejati pritisku tega čarobnega športa, temveč, kolikor je to objektivno mogoče, revidirati njegovo vlogo v človeški družbi. I. P. VOLKOV (Sovjetska zveza) Če smo opazovali sovjetsko državno reprezentanco v hokeju na ledu v sezoni 1966-67 in smo poznali življenje in priprave posameznih igralcev, potem smo zlahka ugotovili, aa moč te ekipe ni samo v blesteči tehnični in telesni pripravljenosti, kar je lastnost tudi drugih ekip, temveč v dobro postavljenem sistemu psiholoških vezi med igralci, v njihovem odličnem sodelovanju. Odlično vigranost te ekipe so trenerji dosegli s skrbnim izborom igralcev, ki imajo smisel za igro in soigralca«. Ta psihološka odlika pa se ne tiče samo igralnih, športnih vezi, temveč tudi povsem osebnih vezi med posameznimi igralci. Tilko psihološko trdnost skupnih vezi med igralci je težko zrušiti in spraviti iz ravnotežja. VVILLI DAUME (Zahodna Nemčija) Če bomo gradili šolske telovadnice, igrišča in plavališča bomo mnogo bolj koristili našemu narodnemu in mednarodnemu ugledu, posebno pa sebi — kot pa s posameznimi športnimi zmagami. Rekord v gradnji telovadnic je precej več vreden, kot pa rekord na tekaški stezi. Kmalu bo prišel dan. ko zaradi novega športnega rekorda ne bo več zakikirikal niti petelin, čeprav smo optimisti menimo, da nekega dne ne bo več nihče sodil, da so rekordi resna stvar. AMTomoBtinm Rallye Trst-Zagreb za medkontinentaino nagrado Na Proseku je včeraj zjutraj star-talo 82 vozačev, ki se udeležujejo mednarodnega avtomobilskega ral-lya za cTretjo medkontinentaino nagrado«. Prva etapa je tekmovalce vodila do Ljubljane, druga pa se bo zaključila v Zagrebu. Pred startom so morali udeleženci opraviti na Proseku še posebno spretnostno vožnjo. Skupina goriških smučarjev, ki so se udeležili državnega prvenstva CSI v Trbižu. Na sliki so: Kranner, Mermolja, Lovišček, Plesničar, Kocjančič in Provvidenti kot je doslej. Zadnja preizkušnja borovk bo današnji .turnir, na katerem bi se morale po računih potegovati za prvo mesto z goriškim AGI. Brežanke letos niso imele tako izrazito aktivne predsezone. Priprave za letošnje prvenstvo so začele šele v Rovinju in jih nadaljevale z Zimskim pokalom prijateljstva, zaključile na enako kot Bor — z nastopom na turnirju FARI. Po zaključku lanske sezone je vse kazalo, da bo letos odigral Breg v 2. ligi eno prvih, če ne celo vodilno vlogo. Toda moštvo je zgubilo nekaj standarnih igralk, nadomestila zanje pa ni bilo, vsaj ne enakovrednega. Tako so seveda bile ekipi tudi predprvenstvene tekme le v relativno korist, saj zaradi pomanjkanja zanesljivih podajačic tudi tolkačice niso prišle na svoj račun. Zato lahko že zdaj ugotovimo, da bo verjetno letošnja sezona za Brežanke le «predsezona» prihodnjega prvenstva, t.j. 1969. Letošnje prvenstvo pa bi jim moralo služiti predvsem za vzgojo mladih sil, brez katerih ekipa ne bo mogla mirno gledati v lastno bodočnost. Še eno tekmovanje bo na vrsti danes poleg turnirja FARI. Že zgodaj zjutraj bosta dve slovenski ekipi nastopili v deželnem finalu v ženski odbojki za mladinke. Bor in Zarja se bosta spoprijela z goriškim finalistom Corridonijem. Vrednosti Goričank letos ne poznamo dobro. V prejšnjih prvenstvih je bila ta izredno živahna in borbena šesterka, katere tehnično znanje pa ni bilo pretirano. Bo-rovke imajo vsekakor možnost, da iih premagajo, verjetno pa tudi Zarji ne bi smele povzročati prevelikih težav. Obe slovenski ekipi imata tako realno možnost, da potisneta ob koncu tega prvenstva Corridoni na zadnje mesto lestvice. PLANINSTVO Ob 75-letnici obstoja 75 tisoč članov PZS LJUBLJANA, 16 — Planinska zveza Slovenije bo letos slavila 75-letnico svoje ustanovitve. V počastitev tega lepega jubileja so slovenski planinci sklenili sprožiti akcijo pod naslovom «75 let — 75.000 članov«. Do konca letošnjega leta naj bi namreč zbrali v tej planinski organizaciji 75.000 novih članov, kar pomeni, da bi bi! vsak dvajseti Slovenec član tega ali onega planinskega društva. To bi bil seveda izreden uspeh, kakršnega ne poznamo pri nobenem drugem narodu. Slovenci so že po tradiciji veliki ljubitelji gora in planin in tako veliko število organiziranih planincev je le veren odraz njihove ljubezni do gorništva in narave. Nad 250 slovenskih veteranov na smučeh Na Viševniku nad Rudnim poljem na Pokljuki bo danes zanimivo smučarsko tekmovanje. Nastopili bodo namreč smučarji -etera-ni, nekoč najbolj znani slovenski in jugoslovanski tekmovalci. Zanimanje med bivšimi tekmovalci za ta nastop je bilo izredno, saj se jih je prijravilo za teke, skoke in alpske discipline nič manj kot 250. Tekmovalce so prireditelji porazdelili po starostnih skupinah. Med drugimi bodo startali — med bolj znanimi nekdanjimi tekmovalci — v starostni skupini od 33 do 40 let Dornig, Kunšič in Križaj, od 41 do 45 let Tinček Mulej, Matevž Lukane in Cvenkelj, od 46 do 50 let Janko štefe, v kategoriji «metuza-lemov« nad 50. leti pa nekoč najbolj uspešni jugoslovanski olimpijec Ciril Praček. Prijavilo se je tudi 31 žensk, med katerimi bo najbolj znano ime Slavica Zupančič. San Giovanni v Ljubljani Nogometni klub Ljubljana bo danes gostil na svojem igrišču v šiški tržaško enajsterico San Giovanni. Tekma se bo začela ob 11. uri. NOGOMET DANES A SKUPINA OH G E 7. povratno kolo COMO — PAVIA MARZOTTO — BOLZANO PIACENZA — VERBANIA PRO PATRIA - ALESSANDRIA RAPALLO — BIELLESE SAVONA — ENTELLA SOLBIATESE — LEGNANO TREVIGLIESE - MESTRINA TREVISO — UDINESE TRIESTINA — MONFALCONE Monteverde 9. povratno kolo BRESCIA - ATALANTA Gonella CAGLIARI - SAMPDORIA Di Tonno FIORENTINA — JUVENTUS Toselli MILAN - L.R. VICENZA De Robbio NAPOLI — BOLOGNA Genel ROMA - VARESE De Marclr SPAL — INTER Monti TORINO - MANTOVA D’Agostini 7. povratno kolo CATANZARO — PADOVA Gialluisi GENOA - PERUGIA Caligaris LECCO - CATANIA Possagno LIVORNO - MODENA Bernardis MONZA — FOGG1A Lattanzi NOVARA — VENEZIA Michelotti PIŠA — PALERMO Carminai POTENZA - REGGIANA Vacchini REGGINA — BARI Acernese VERONA — LAZIO Branzoni MESSLNA počiva ARETTA ULTRA TH1N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo