Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava ▼ Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. 'Račun pri Pošini hranilnici št. 16.1(io! Rokolpisov ne Vračamo! Telefon'^t. Žl-09. v Mubljanl, dne 7. aprila 1934. Stav. 14 — Leto lil. ti IZHAJA >WKO SOBOTO Albanija m druga Italija Mf*ns r5mn tm 8 . tem Tois -vj vn-/ d »t r^ir st<. ^ ti« sp^rt: ts mfi n»#/ fe(jjTt53S 1 v. ^am daleč na jugovzhodu naše domovine ezi mala Albanija, država s čije pomočjo je uspelo Italiji zabiti bpasen klin v balkansko avbo. Glavni smoter italijanske ekspanzije * Albaniji’pa je brez dvoma oslabljenje na- položaja, to je’ eden izmed členov tistega obroča, v katerega nas je hotela italijanska aiPtomacija vkovati s pomočjo svoje obkoljene«'.politike.,- ‘ ■ i ■ ■ ••• Zato je razumljivo in potrebno, da Preinljamo vsako gibanje, ki se pojavlja od rani naše jugovzhodne sosede. Moramo ga P? možnosti analizirati in skušati ugotoviti -logove tvzroke. Pred no pa pridemo na najno-dogodke, ko je družin z 700 člani zapustilo albansko ; °*emlje in emigriralo v našo državo, * V8®kakor potrebno, da pogledamo nekoliko Preteklost, ki nam bo gotovo nudila potreb- rO fazlago. Krivično bi bilo kogarkoli obsojati, brez predhodnega pomisleka in to geslo n.'ora veljati posebno v zunanjepolitičnem po-Sledu, kjer redkokdaj odloča svobodna volja j^amezne države, ampak je večinoma vsak rezultanta mnogih istosmerno in nasprot-110 delujočih sil. Dovolj daleč smo šli, ako se zaustavimo na uspehu, ki ga je želo naše zunanjepolitič-110 delovanje z zasedbo albanskega prestola P° sedanjem kralju Zogu. Vsakdo je pričako-val in bil prepričan, da so v tem trenutku Nastopili novi momenti in da bo človek, ki je z našo pomočjo povzpel na položaj, katerega. zavzema, znal ceniti naše prijateljstvo 1Ji tudi, v bodoče skrbno gojil medsebojno zaupanje in sodelovanje. A dogodilo se je baš nasprotno, čeprav bi moral človek, ki realno gleda na stvari in to bi morala biti posebno zunanja politika, to tudi pričakovati. Doživeli amo polom. Albanija je bila neurejena država, za uredi-tev pa je potreben denar. Ker pa tega ni bilo dobiti pri nas, naša zunanja politika je namreč izvršila predhodni akt, ne da bi računala na to njegovo neizbežno posledico, je popolnoma logično, da se je Albanija naslonila tja, od koder je lahko dobila sredstva in to je bila — Italija. Pogoji so bili sicer težki, a »sila kola lomk. Po teh dogodkih je nastopilo v odnošajih M/? " Prepričani d f 3f( at z našo sosedo popolno zatišje, smo bili, da je> Albanija za nas popolnoma izgubljena, da je italijanska kolonija, s katero je nemogoče pregovarjati in brigali- smo se zanjo še. manj, nego za kako afriško kolonijo. Tudi naši trgovini je ostalo albansko tržišče popolnoma nepoznano. V te odnošaje pa je posijal letos jeseni svetel žarek. Bilo je to ob priliki sklepanja trgovske konvencije med nami in Albanijo, na katero je Italija odgovorila z odpovedjo vseh že obljubljenih kreditov, s katerimi je finančno podpirala delovanje albanske vlade, da jo na ta način moralno obveže. Albanska vlada je šla preko tega. Pozvala je celo albanske študente iz italijanskih uhiverz do-riiov, da jih potem pošlje drugam. Vse to smo lahko, smatrali kot znak že tako dolgo pričakovane in zaželjene albanske osamosvojitve. Saj nam je znano, kako se albanski narod s škripajočimi zobmi pokorava italijanskemu gospodstvu. Vsled tega so nas tembolj presenetile vesti o šovinistični politiki, ki jo je pričela albanska vlada v poslednjem času .voditi nk-pram naši narodni manjšini v Albaniji. Ukinjena je bila zadnja srbska osnovna šola v Skadru. Jugosloveni se dnevno doseljujejo iz Albanje v Črno goro. Vse to nas spominja na politiko, ki jo vodi njena pokroviteljica na-pram naši narodni manjšini in vzbuja nam se sum, da se tudi najnovejša alban. politika vodi po njenem naročilu. Kajti tako delovanje sigurno ne koristi konsolidaciji meddržavnih odnosov na Balkanu in ne ustvarja tistega vzdušja, ki bi lahko in bi tu tudi moralo vladati. Ne vemo ozadja vse te stvari. Morda je albanska vlada zopet padla v velike težkoče, morda so njene obveze takega karakterja, da se mora sedaj pokoriti zato, ker nas je pred kratkim prijazno pogledala, ker se je skušala otresti mačehovskega varuštva. Ne vemo. Toda vkljub temu smatramo, da je vendar že nastopil čas, da tudi Albanija jasno in odločno pove, da li je samostojna balkanska država, ali pa samo .lutka vseh tistih, ki bi radi na Balkanu zakurili, da se ob tem ognju malo ogrejejo in zredijo, medtem ko bi Balkanci goreli. h »Boris S.« Ing. V. čop: Poročilo inženjerske sekcije NO Elektrifikacija Dravske in • 'U& Pravilno je načelo, da ima v gospodarsko kulturno tako izredno važnem vprašanju, ^akor je elektrifikacija, inicijativo in kontrolo v rokah javnost. Inicijativo za elektrificiranje ^spodarsko pasivnih krajev in pospeševanje elektrifikacije sploh; kontrolo v prvi vrsti pri d°loČevanju cen električnega toka. Reševanje problema elektrifikacije po tem principu kot vodilnem motivu se giblje m®d dvema ekstremoma. v. Prvi ekstrem je ta, da banovina v lastni , 6«li izvede vso elektrifikacijo sama s svojim astniju podjetjem, da1 sama prevzame vso nic'jativo ih kontrolo: Drugi ekstrem je, da banovina prepusti ^odbo elektrifikacije popolnoma privatnim petjem in obdrži kontrolo in inicijativo le 0 Rdtove meje. ' . Rešitev problema elektrifikacije Dravske anovine se izvaja danes po piVem ekstremu, ato hočemo kritično premotriti ta način ektrlfikacije in opozoriti na posledice, ki se Pojavljajo. , Banovina se je postavila na ekskluzivno ^alisče, da izvede elektrifikacijo Dravske i a^°yine 'izključno v lastni režiji s'svojimi ptnimi centralami K DE ter z električno netijo, ki ji jo more dobavljati elektrarna davnega podjetja velenjskega rudnika. ' Banovina hoče po vsem videzu doseči onopoj za dobavo električne energije vsem kjer še ni izgrajeno omrežje, s tem JH) možnosti prepreči podelitev koncesije Sjj Ograditev novih omrežij in izrabo vodnih ietje privatnim kakor komunalnim pod- let v^°venec< z dne 6. 2. 1934. je poročal z «>snjega zasedanja banovinskega sveta, da .. 16 do,-sedaj vodfila banovinska elektrifika-jijLa n_a 'sledečih principih: 1. namen elektri-el 'e ^imPreišnja preskrba' celega še ne Zftfl aneHa dela Dravske banovine, z Qostno in ceneno električno energijo, 2. itd. . Katera sredstva ima na razpolago ba!no-bvo?' za elektrifikacijo še ne elektrificiranih , aJev!l>ravske(banovine? oi 11 t i! ir 1 * Energijski'>viri. Banovinsko podjetje KDE razpolaga glasom poročila elektrifikacijskega odseka na zasedanju banovinskega 'Sveta,'dne 2. 3. 1933. (Jutro, z dne 3: 3. 1938.), z vodnimi centralami v Žirovnici z 2000 kw, ob Savici pri Bohinjskem jezeru s' 150' kw, v Zagradcu s 134 kw, v Fužinah pri Zireh s 420 kw in s kalorično centralo v Kočevju s 140 kw. Centrale v Bohinju, Zagradcu in Kočevju se ne morejo upoštevati pri elektrifikacij-skem načrtu, ker imajo zelo male inštalirane učinke, ki ne krijejo vedno niti najožjih lokalnih potreb in ker so v tehničnem pogledu v takem stanju,'da njih obratna sigurnost'ni velika. ’ ' 1 *':* ;' •' Centrala v Žirovnici je tipična centrala za kritje konic. Kljub inštaliranim strojem za 2000 kw. ki bi mogli teoretično pri makš. 8760 obratnih urah v letii in zadostni pogbli-ski sili proizvajati 17,560.000 kilovatnih ur, dopuščajo razpoložljive vodne sile in število obratnih ut, ki je vsled značaja konzumen-tov, precej omejeno, proizvodnjo le ca. 3 milijone kilovatnih ur letno. Ta centrala krije v glavnem potrebe svojega gorenjskega omrežja. Centrala v Zireh dobavlja električno energijo zadružni elektrarni na Vrhniki in oskrbuje Poljansko' dolino. Električne centrale banovinskega podjetja KDE bodo mogle dobavljati električno energijo v projektirano dolenjsko omrežje le v neznatni meri. t- Banovina hoče dobavljati električno energijo za elektrifikacijo še: ne elektrificiranih krajev Dravske banovine iz državnega podjetja velenjske elektrarne, kjer sta inštalirana dva agregata po 1000 kw in kjer montirajo tretji agregat za 5250 kw. Vse: konzumno področje KDE obsega skoraj izključno le take konzumente, ki rabijo električno energijo samo za razsvetljavo, ki obremenjujejo elektrarne le ob večernih urah. Letno1 število obratnih ur inštaliranih strojev central KDE in velenjske elektrarne je vsled značaja njihovih konzumentov jako majhno. ,>v , , ) - ' i Banovinsko podjetje KDE ne more zadovoljiti s svojo dariašnjo monopolsko elcktri- fikacijsko politiko vprašanja najekonomičnej-še izrabe niti inštaliranih strojev niti priročnih sil, ker ne sto>pža dobili lakoničen odgovor, kaj se pa vtikaš v stvari, katere ti nič mar ne gredo. Pripominjam pa, da je veliko število prvih emigrantov, kateri so razumeli položaj svojih domačinov, šli so jim vsepovsod na roko, gledali za nje, preskrbeli jim službe in zaslužek. Ravno med temi prvimi emigranti se vidi tista velika razlika med njimi samimi. Goto- vi del prvih emigrantov še danes vsepovsod demonstrativno kaže svojo pripadnost in s tem nekako vzvišenost nad ostalim narodom. Drugi del teh prvih emigrantov, katere sem Prej imenoval, da so šli svojim domačinom na Toko, se je uživel v tukajšnje razmere, Postal del tukajšnjega prebivalstva, ter ž njimi aktivno sodeluje in s tem vrši nekako apo-stolstvo med njimi, za svoj del zasužnjenega naroda. Vsled tega je drugi del prvih emigrantov uvidel, da ne more z ostalimi sodelovati in ker se ž njihovo miselnostjo ni skladal. jih je zapustil, da gredo svojo pot. Prihajanje drugega dela emigrantov je Pričelo nekako leta 1925., in se je ustavilo v v°dnja energije več kot 350 krat; preje je f^šala letna poraba energije 19 bilijonov kšm, danes okoli 6700 bilijonov. _ Če bi se da-"es poslužili vseh najmodernejših pripomoč-°v» ki jih pozna tehnika na vseh področjih Jjstvarjanja, bi bilo treba delati ameriškemu delavcu le od 25. do 45. leta in sicer samo ‘dni v tednu po 4 do 5 ur dnevno in vendar j)i bil lahko povprečni življenjski standard desetkrat višji kot leta 1929.! Tega pa ni mo-izvesti pod obstoječimi gospodarskimi ^°goji. Samo na osnovi tehnokratskih zami-* ki so najstabilnejši element v gospodar-. Vu, je mogoča taka reforma življenja, ni pa lzvedljiva preko noči in zahteva tudi vse pridne predpogoje. . Vsak človek ima pravico na počitek in ^Ijše življenje kot doslej. Čim več bo imel Prostega časa, tem več ga bo lahko posvetil uuševni in fizični izpopolnitvi, kulturnim ^Prašanjem in zabavi. Vsemu temu bi se lah-Povečal P® svojem individualnem preudarku in potrebi. Znameniti pisatelj in bo-ec ^ >Panevropo< Coudenhove Kalergi je ®voji knjigi »Gebote des Lebens« med afo-n^ni o tehniki napisal: »Niti etika, niti metnost, niti religija, niti politika, ampak •aino tehnika nam ilahko Olajša božjo kletev: ' w potu svojega obraza boš jedel svoj kruh!>, ” katero sta bila izgnana po grešitvi prva člo-iz raja. Dalje pravi: Končni cilj teh-v j® rešiti človeka napornega dela in po-zdigniti celokupno človeštvo do gosposkega ,‘anu, kateremu bodo služile in delale arma-Prirodnih sil v obliki strojev.c Še nikdar človeški zgodovini nismo bili tako blizu te “joznosti kot danes in vendar se ji sami ®ietno zopet oddaljujemo. Ta cilj bomo do-po sodbi tehnokratov le takrat, ko bo splošnem leta 1930., izvzemši tu pa tam kakega posameznika, kateri se je znal dobro kriti, ali pa da ni baš igral tako vidne vloge in bil italijan. oblastim v napotje. Preidem k tretjemu delu primorskih emigrantov, obenem lahko rečem, najžalostnejše-mu delu sem prihajajočih beguncev. Kakor sem pri prvih dveh skupinah opisal položaj Primorcev pred odhodom od doma, tako moram tudi za tretjo skupaj navesti vzrok, zakaj so se pravzaprav pričeli zopet seliti v večjem številu. Vsled razsajanja vojne v frontni črti so bile domalega vse hiše, če ne popolnoma, vsaj delno porušene. Italija je bila po mirovni pogodbi prisiljena, da je porušene hiše obnavljala, seveda ne iz svojih sredstev, temveč iz denarja, katerega je dobila kot vojno škodo v ta namen. Bilo je dovolj dela in zaslužka v prvih desetih letih, tako da se posebno na deželi ni poznala brezposelnost, Medtem ko se tukaj leta 1928. še ni nikjer govorilo o kaki brezposelnosti, je brezposelnost z vso silo pritiskala na Jugoslovena v Italiji. Tako je z letom 1930. pričelo naseljevanje tretje skupine Primorcev. Ne morem pa te skupine šteti kot politične begunce, ampak ljudi, ki so bili prisiljeni, da vsled pomanjkanja dela v svojih krajih, gredo v svet s trebuhom za kruhom. Pretežna večina te tretje skupine ni prihajala v Jugoslavijo vsled svojega nacionalnega prepričanja, ampak radi življenjske potrebe. Tudi te skupine ne smem postaviti vse v en koš, ker so tudi med temi poslednjimi gotove častne izjeme in so bili prisiljeni iz drugih vzrokov zapustiti svojo domovino. Več kakor teh častnih izjem, je pa gotovo prišlo preko meje veliko število ljudi, ki so v svoji domovini bili člani fašistične stranke, eni vsled ljubega miru, drugi vsled nezavednosti, tretji vsled zaslužka itd. Res jih je fašistična stranka vabila na vse načine, dokler je še bila v nastopanju, ker jih je potrebovala, čisto naravno pa je, da jih je ta ista stranka, ko je postala dovolj močna, gledala, da jih čimpreje odslovi in s temi žalostnimi odpadniki se je pač zgodilo, kakor se navadno zgodi z vsemi takimi ljudmi. Med to zadnjo skupino prihajajočih emigrantov je bil gotov del ljudi, še bolj preziranja vreden, kakor dotični, kateri so bili v Italiji člani fašistične stranke. Ta skupina navadno ni prišla za delom, ampak je bila poslana in pomešana med ostale, da tu vrše žalostni posel izdajalca in špijona. Prišli so, da nadzorujejo svoje sorojake, kaj in kako govore, s kom se shajajo in kaj govore o italijanski državi. Da je ta skupina, ki je prišla v Jugoslavijo za delom, priča dovolj to, da so domalega vsi prišli z rednim potnim listom, katerega jim je izstavila italijanska oblast. Le malokateri so prihajali skrivoma brez dovoljenja in še ti zopet večina zato, ker niso razpolagali z denarjem, da si preskrbe potni list. Znan mi je slučaj, vprašal sem enega takega begunca, če ima potni list, odgovoril je, da ga ni iskal, ter da je skrivoma prišel preko meje. Ko ga nadalje vprašam zakaj, mi odgovori, denarja nisem imel. To je dovolj značilno, da teh beguncev ne moremo smatrati za politične emigrante. — Res je, da je večina emigrantov te zadnje skupine mlada, ter je zrastla v vojni in po vojni dobi, ter ni bila deležna tiste nacionalne vzgoje, kakor starejša generacija in je vsled tega nacionalno bolj mlačna. Poudariti je pa tudi treba, da je zadnja skupina tukaj še za enkrat kot gost, zato se mora obnašati kot to gostitelj želi. Ker bolj žalostno dejstvo biti ne more, kakor če greš mimo okna, kjer stanuje kaka skupina teh zadnje sem priseljenih emigrantov in slišiš, kako ti mlečnozobi otroci (ker jih mladeniče imenovati ne morem) prepevajo italijanske pesmi in se pogovarjajo v italijanskem jeziku, pa čeprav ga pravilno ne obvladajo. Mnogo teh emigrantov tretje skupine se je zopet vrnilo v svoje kraje, velika večina vodstvo stroja v rokah onega, ki ga je ustvaril in ko se bodo prirodna bogastva in zakladi energije pravično porazdelili. V pričujočih izvajanjih je bila podana osnovna skica tehnokratskega pokreta, kajti nemožno je spregovoriti v obsegu kratkega razmotrivanja tudi o teoriji in energijskih determinantah tehnokracije, ki razpravljajo podrobnejše o možnosti in načinu uresničenja tehnokratskih zasnov. Bodočnost bo pokazala sama v koliko imajo tehnokrati prav. Mi pa lahko že danes pripoznamo, da pomeni ta po-kret več kot zanimiv eksperiment ali samo utopijo. Umevno je, da bi Amerika lahko uvedla tehnokratski gospodarski sistem, saj odpade na njo, kot navaja C. K. Lieth v knjigi »Bo-densch&tze der Welt und Weltpolitik«, 50% vse energijske proizvodnje sveta. Ima pa tudi približno toliko zemeljskih energijskih zakladov in rud. N. pr. premoga približno 50°/o, 40°/o železnih rud, blizu 70% mineralnih olj, dalje odpade na njo 85% svetovne produkcije prirodnega plina itd. Nedostaja ji samo nekaterih manj važnih rud in surovin, n. pr.: volframa, mangana, cinka, platine, nikla, nitratov itd. Prav jasno vidimo šele, kako ugodno govore navedeni podatki za USA, če navedemo iu poudarimo, da zavzema Severna Amerika le 1/a suhe zemlje površine in da ima le dobro šestnajstino oziroma 6-2% prebivalstva od celokupnega človeštva. Tudi združene države evropske bi imele vse predpogoje za tako ureditev. Vendar je Panevropa še goli sen bodočnosti, ki nam ga danes še preprečujejo prekomplicirane politične prilike in narodnostne in jezikovne diference; posamezne države pa ravno nimajo same pogojev za tak gospodarski ustroj. jih je pa ostala tukaj do današnjega dneva. Svetovna kriza je zajela tudi Jugoslavijo, kakor vse ostale države. Težko je dobiti dela, težko je priti do zaposlitve in ravno vsled tega so pričeli tukajšnji domačini Primorce gledati z nekakim nezaupanjem, nekateri celo s sovraštvom. Smatram, da so bile te vrstice potrebne, vsled razčiščenja med emigranti samimi, kakor tudi za tukajšnje domačine same. Med gotovimi tukajšnjimi domačini se je razpasla navada, da vse Primorce postavljajo v eno vrsto in se večkrat zgodi, ako kateri odpadnik napravi kako lumparijo, da sliši kako zabavljajo čez vse Primorce, ne izvzemši nobenega. Ker se zavedam, da ni naroda na svetu, ki bi bil čist in ki bi v svoji sredi ne imel odpadnikov, oziroma manj vrednih članov svojega naroda, sem podal dovolj jasno sliko. Nisem primorskih emigrantov ne olepša-val in tudi ne skrival njih slabe strani, to pa le vsled tega, da se kar je gnilega in nevred- V finančnem zakonu si je vlada dala izglasovati tudi možnost za izpremembo zakona o Gospodarskem svetu. Zelo kasno je to, a morda le dobro. Medtem so bile počinjene razne brezglavosti in godila se je mnogostranska škoda, ko Gospodarskega sveta ni bilo razeoi na papirju. V III. oddelku in sicer v členu 24. Ustave kraljevine Jugoslavije je naš modri vladar predvidel ustanovitev prepon trebnega Gospodarskega sveta kot strokovno posvetovalnega telesa vladi in nar. predstavništvu, telo, ki ga sestavljajo predstavniki gospodarskih vrst in strokovnjaki v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Po dobrih šestih mesecih je v Ustavi predvideni tozadevni zakon izšel, je dobil zakonsko veljavo 25. marca 1932 in v členu 19. tudi določbo, da ima min. predsednik najkasneje v treh mesecih od takrat, t. j. do 25. junija 1932 sklicati Gospodarski svet k prvemu zasedanju. To se žal ni zgodilo in sedaj, ko se bližamo že tretji obletnici neizvršitve zakonitega določila, se vse sprašuje, kako dolgo se misli sklicanje zavlačevati in kako se more razlagati in opravičevati, da min. predsednik ne izvrši terminirane določbe zakona, ko je vendar izvrševanje, odn. pokoravanje zakonu dolžnost vseh in vsakogar. K zakonu samemu rečemo samo, da določa Gospodarskemu svetu preozek delokrog in mu daje tako omejene pravice, da le-ta brez pristanka kr. vlade ne more jemati po lastni iniciativi v pretres sploh ničesar. Že tu je vse preveč vidna neutemeljena ljubosumnost politikov napram Gospodarskemu svetu, kot najmerodajnej-šemu in tudi najbolj upravičenemu tolmaču gospodarskih in socialnih vprašanj, za katera baš politiki pokazujejo najmanj zanimanja in najmanj znanja. Časi so vendar preresni, da bi se delali zakoni kar tako, samo da so pač na papirju, neglede na to, ustrezajo li potrebam naroda ali ne. Bodimo pametni in stran z vsako ljubosumnostjo. Sila tega ne dopušča. Zato mora tudi iz popravljenega zakona o Gospodarskem svetu popolnoma izginiti sedanje neumestno določilo člena 7., da morejo biti tudi poslanci in senatorji člani Gospodarskega sveta. Jok, v Gospodarski svet spadajo ljudje kakor določa ustava in ako je kateri od poslancev in senatorjev tak in ako je potrebno, Enako bi mogle tudi azijske države uvesti tak sistem, vendar prilike so tam še mnogo, mnogo bolj zavozlane in kaj takega še mnogo manj verjetno in mnogo težje izvedljivo. Zelo težko ali pa celo nemogoče, pa bi bilo kaj takega izpeljati v Afriki in Avstraliji, ki jima nedostaja rodovitne zemlje za poljedelstvo. Naj bo že kakorkoli, pripoznati moramo, da nas je ta pokret, če ne bi že nič drugega zapustil v Evropi in pri nas, vsaj opozoril, da inženjerski stan ne sme več igrati sekundarne vloge v javnem življenju in da mu pripada odločilna beseda v gospodarskih vprašanjih. Inženjerji so do danes na ta dejstva pozabljali in premalo o tem razmišljali. Naša in bodoče inženjerske generacije pa bodo morale tudi iz tega vidika z budnejšim očesom spremljati življenje. Najvažnejše misli, ki jih je prinesel ta pokret, pa že danes kažejo svoj raison. Te misli pravijo, da mora za vsako gospodarsko udejstvovanje obstojati najprej program in načrt, ker ie na ta način dobi lahko gospodarstvo stabilnejši položaj, še prav posebno pa so važni gospodarski načrti za velike gospodarske edinice-države. Gospodarska depresija je udarila našo državo nekoliko kasneje kot industrijske države; danes pa nam dela skoro večje brige kot onim. Zaprle so se meje, pojavile visoke zaščitne carine; skratka vse države forsirajo do skrajne meje avtarkično gospodarstvo in si skušajo odpomoči v okrilju svojih lastnih meja in v vsakem pogledu zadostiti lastnim potrebam ter se tako čim bolj osvoboditi tuje( odvisnosti. Pri nas smo v tem pogledu malo naredili in še vedno smo v veliki meri odvis- nega narodnega ugleda primorskega dela Ju-goslovenskega naroda in kar poštene emigrante pred tukajšnjimi domačini ponižuje in dela manj vredne, loči in odstrani. Z isto pravico lahko zahtevam od dotič-nih tuk. domačinov, ki postavljajo primorske emigrante vse v en koš, da tudi oni ločijo emigrante, kakor sem jih preje navedel. Zavedati se morajo, da je veliko število pri-' morskih emigrantov pomagalo graditi to našo lepo svobodno kraljevino Jugoslavijo, ter imajo vsled tega iste pravice, da tu svobodno delajo in se tu svobodno udejstvujejo. Zato bi bilo potrebno nedostatke, ki žalijo čut tukajšnjega domačega prebivalstva, javno in imenoma iznesti tako, da se lahko proti do-tičniku ali dotični skupini nastopi, ne da je prizadeta ogromna množina ostalega poštenega, tu bivajočega primorskega prebivalstva. Ker rr.zčiščenje samo lahko le koristi enemu ali drugemu, škoditi pa ne more, zato na delo, do skupne vzajemnosti za boljšo bodočnost vseh Jugoslovenov. Kalc Jakob. da postane član Gospodarskega sveta, tedaj naj odloži svoje poslansko ali senatorsko mesto. V ta svet naj imajo dostop praktični in šolani gospodarstveniki, absolutno pa ne politiki. Ali bodi politik, ali pa gospodarstvenik. Vsak ostajaj to, kar imaš biti in za kar imaš več sposobnosti in ne rini se povsod. Zakonodajalec naj ostane samo zakonodajalec, da bodo naši zakoni taki, da jih ne bo treba vsak trenutek krpati kakor staro avtomobilsko gumo. Pameten človek si tudi ne more razlagati, kako naj bo v Gospodarskem svetu (kot svetovalcu tudi skupščini in senatu) gospod poslanec, senator ali celo minister kar sam svoj strokovni posveto-valec. Ako je tako, potem je Gospodarski svet odveč. Svetovali bi tudi, da so glasovanja, odn. sklepi v Gospodarskem svetu le takrat veljavni, če so bili storjeni soglasno. Vsaka majorizacija mora biti onemogočena. Predmet, ki ni dosegel soglasnosti, naj se vrne čez en mesec zopet na dnevni red. Ako soglasnost ni dosežena tretjikrat, naj Gospodarski svet gre domu, naj bo razpuščen. To povdarjamo zaradi tega, ker sicer Gospodarski svet ne bo spravil iz življenja večnih trenj in šepanj interesov vseh poklicev narodne zajednice, dokler se bo z majorizacijo mogel favorizirati en poklic na škodo drugih. Vsa trenja naj se izgladijo v Gospodarskem svetu samem, med člani istega in naj po njega mnenju in nasvetih prihajajo na svetlo zakoni, ki ne bodo kakor doslej — danes gladili tega, tepli onega, jutri gladili enega, tepli pa vendarle vselej vse druge. Tako se narodovih interesov ne čuva, ne ureja in ne pospešuje. Kadar vlada prava harmonija interesov v vsaki stvari, takrat šele je možno misliti na napredek narodne celote. Razmerje števila zastopnikov posameznih poklicev bi moglo biti nekoliko drugačno, če se odpravi možnost majori-zacije, a vendar za kmetijstvo raje večje kot sedaj predvideno. Interesi vseh drugih poklicev so več ali manj enaki neglede na teritorijalno stališče, kmetijstvo pa je pri nas tako različno, da je prav, če je v Gospodarskem svetu čimveč treznih poznavalcev istega, kajti od srednjeevropsko alpsko-živinorejskega imamo še polno drugih tipov kmetovanja s skoraj diametralno nasprotnimi interesi, med temi ni-žinsko-živinorejskega, nižinsko poljskega, ni od uvoza tujih produktov. Da pa spravimo vsaj v neko ravnotežje našo trgovinsko bilanco smo primorani vsaj skoro edine ali pa vsaj najvažnejše izvozne produkte prodajati za najnižjo ceno. Da, celo tako daleč moramo iti, da smo jih večkrat prisiljeni izvažati pod lastno ceno, če hočemo na trgu tujih držav vkljub visokim carinam konkurirati njihovemu domačemu blagu. To neracionalno gospodarstvo mora pokazati nekje slabe posledice. Očitno se kažejo v prezadolžitvi našega v pretežni večini agrarnega prebivalstva, ki za svoje plodove in trud ne dobi primernega plačila; dobrine, ki jih rabi, mora pa drago plačati, saj so to v pretežni meri tuji industrijski produkti. Kaže jih pa tudi v veliki meri pri sestavi državnih budžetov, ki nam delajo velike težave. Z neko apatijo smo gledali in še danes gledamo inženjerji na politiko. V svesti pa si moramo biti, da bo politika ostala, vendar mi želimo in zahtevamo politiko razuma, globljih namenov in višjih ciljev, ne pa politike radi nje same. Ob neki primerni priliki sem dejal, danes poudarjam ponovno: Še nihče ni dosegel nič pozitivnega, če je stal v ozadju le kot opazovalec. Aktivno moramo poseči v življenjsko borbo in povsod sejati seme svojih misli in nazorov, če hočemo kedaj doživeti plodno žetev in radostno jesen. Dolžnost mladih ljudi je, da zasledujemo vse aktualne probleme in pokrete ter po svojih močeh skušamo doprinesti k zboljšanju razmer, saj je tudi na nas ležeče in to v najvišji meri, da ne bomo dediči ruševin in da damo življenju tak obraz in pečat, kakršnega zahteva današnja doba in kakršnega nosimo v svoji duši in srcu. Gospodarski svet mediteransko obmorskega, celinsko nižinsko žitarskega, celinsko brdsko-mešanega do celinsko šuhega svojevrstnega z značajem stihe farme. Zato > $u ne ' gre zd' Številčno faioč v zastopništvu, nego za boljšo prp&ojo stvari ob večji prisotnosti poznavalcev1, strokovnjakov t6T interesiranih praktikov gospodarstva. Vsi mogoči glasovi so se slišali glede vzrokov, da ministrski predsednik še vedno ostaja na dolgu z zadostitvijo zakonu. Med temi so bili tudi taki, da gotovim ljudem ne diši, da bi Gospodarski eVet bil na delu, čeprav ga ima vsaka kulturna država in čeprav je ta danes stokrat bolj potreben kot kdaj koli. Drugi pravijo, da je kandidatov preveč in da še ne morejo zjediniti, itd. itd. Tega ne bomo razglabljali, nego rečemo le,: da je prav, oe se zakon o Gospodarskem svetu pametno popravi in dopolni in se z njega ibriše V3^, kar je nespametno ^ a da še to tudi kmalti, kmalu zgodi; in da še Gospodarski svet najkasneje vsaj do druge obletnice zakasnitve sestane na prvO, nujno zasedanje, da se tako zadosti potrebam naroda in veljavi zakona ter volji vladarja. Drugod se uvaja načrtno gospodarstvo za vse gibanje narodne delavnosti, zato napredek in življenja Vredno življenje, pri nas pa naj najprej vendar vsaj Gospodarski SVet pomaga, da se ne bo brezglavo liitalo iž kota v kot dokler vsa narodova pridnost ne omaga. Dr. Josip Pipenbacher: Naznanilo in še kaj Vsem prijateljem, znancem in neznancem naznanjam, da sem bil na -eejt kluba'ljubljanskih občinskih svetovalcev JUS 29. marca t.l.izkljužea iz tega kluba, češ da sem s svojimi izvajanji na proračunski seji dne 15. marca t. 1. kršil klubovo disciplino, in to v glavnem: 1. S tem, da sem g. župana napadel zaradi nepravilno zaračunanih potnih stroškov. . •> 2. Z besedami: V klubu občinskih svetnikov JNS je eden izmed gospodov, ki pa ni moj somišljenik, rekel: »Enkrat sta poleg ponudbe tvrdke Siemens dospeli še dve ponudbi, ki pa sta potem izginili (bili nazaj potegnjeni, preklicani ali slično).. To gotovo ni bilo zastonj.« 3. Morda še tudi za to, da sem dolžil ekseku-tivo MŽTD, da je ona preprečila imenovanje jugo-slovenskega (Slovenca) brezposelnega inženirja-strokovnjaka vodjem gradnje cestne električne železnice. 0 vsem pa da sem govoril, ne da bi se zadeve bile prej obravnavale v klubovi seji. K navedenemu naj služijo sledeča pojasnila: Ad 1. Proračunska seja se je začela že dne 14. marca t. 1. Na tej seji sem povedal vse, kar sem nameraval povedati. In ta moj govor je še celo g. župan dne 15. marca, ko se je seja nadaljevala, imenoval lep. Gotovo torej tudi po njegovem mnenju ni bilo ničesar v njem, kar bi dišalo po kršitvi klubske discipline. Pri svoji zahtevi, da se morajo potne pristojbine (dnevnice in nočnine) znižati za 50%, sem v splošnem omenil, da so se vkljub visokim potnim stroškom vršile še zlorabe, ki so zakonite visoke potne stroške ir škodo magi-stratne blagajne neopravičeno povišale. Pri svoji repliki je g. župan mojo trditev zanikal in me tako stigmatiziral kot človeka, ki govori v javni seji neresnico ali celo laže. Seveda bi jaz pri obstoječi metodi zaključitve debat v ljubljanskem občinskem svetu bil moral županov očitek lepo spraviti v žep in bi ga ne bil mogel zavrniti, ko hi se seja drugi dan ne bila nadaljevala. Ker sem bil v srečnem položaju, da sem imel za svoj očitek dokaze, sem jih v obrambo svoje časti moral hočeš nočeš navesti, če nisem hotel ostati pred javnostjo lažnik. Poleg tega je bil za moj korak še ta-le razlog: G. podžupan, prof. Evgen Jarc je pripovedoval, da je potoval po Nemčiji. Pri tem je tudi izustil: »Pa brez dnevnic, da ne bo zopet sumničenja.« Seveda je bilo to zame namigavanje na moj zadevni splošni očitek prejšnjega večera. Za to sem mu tudi rekel: Ze dobro, bom že povedal.« Mimogrede po^ vedano, sem moral pri Jarčevi omenitvi: brez dnevnic: v sebi s silo zatreti vzklik. Še niso čudeži izumrli! Res, nobeno pravilo brez izjeme! Zal mi je pa takoj na to šinila misel v glavo: No, je'pa zato v Sarajevo potoval z mestnim avtomobilom in dvojnimi dnevnicami, mestnimi in hranilničnimi. Torej to oboje, zlasti pa prvo, je bilo vzrok, da sem rekel: >Vi, gospod župan, ste bili sami udeleženi pri eni zlorabi, vozili ste se z mestnim avtom', vkljub temu ste pa zaračunali I. žel. razred. Pa še ena nekorektnost je bila zraven. Za manj kot 38 ur odsotnosti so pe zaračunale 3 dnevnice in 2 nočnini. Avto sam je postavil v račun 3600 Din, ki bi jih po mojem mnenju bili morali plačati dogovorno župan, podžupan in- še dva mestna uradnika, da bi se ne moglo govoriti o oškodovanju mestne blagajne glede voznine. Korekture glede števila dnevnic in nočnin še tukaj niso vpoštevane. Morda se bo to komu zdelo malenkostno, zlasti še, če ima 7000 do 30.000 Din in mogoče še več mesečnih dohodkov. Mi mali ljudje, ki moremo porabiti za se komaj 1000 Din ali še manj, gledamo stvar z drugimi očmi in občutki. Vemo tudi, da bi take svotice redile več brezposelnih rodbin cele mesece. Razume se, da je g. župan porazen vtis hote! paralizirati s tem, da je napravil nezaslišan napad na naš intelekt. Rekel je namreč, da on ne piše potnih računov sam, temveč uradnik, in da je torej sam glede ev. neopravičenih postavk v računu nedolžen. Seveda' nihče ni trdil* da on potne račune piše. Enako jasno pa je tudi, da mora uradnik spisati potni račun le na podlagi podatkov (število dni, cilj itd.), ki mu jih mora dati g: župan. Čudim Sžj da nam g. župan še ni1 rekel, da on niti rafalna pred izplačilom ne -vidira’, niti ne prešteje dobljenega denarja ali pa celo, da uradnik, ki tako poljubno in samostalno piše potne račune, tudi denar vtakne v svoj žep. G. župan, taka pojasnila so : malo čudna za nvoža, zlasti še, če je ta ljubljanski župan in mestni načelnik. Pa sem pa bil moralno primoran zahtevati 50°/rf znižanje dneVtfic in nočnin z ozirom na Plačilno moč: moč dinarja in-zelo teine gospodarske razmere, kažejo ti-le podatki, ki veljajo za potovanja izven Dravske banovine, poleg I. razr. brztmaka. 1.) aa župana: dnevnica Din 450-—, nočnina lo0-—, 2.) za obč. svetnike in višje uradnike: dnevnica Din 300-—, nočnina Din 100 —. Ker je treba k Din 600, oziroma 400 5e prišteti lepe stotake, ki jih vrže voznina, kot čisti dobiček, je jasno, da pbmeni Din (000 4- x), oziroma Din (400 + x) za sedanje čase lahkomiselno zapravljanje oban-skega; premoženja, če pa vrhutega vpoštevamo dejstvo, da se vrše potovanja v skupinah celo 3 do 4 članov, kjer bi zadostoval eden, se ne smemo čuditi, Se znašajo potni stroški letno tudi Din 175 tisoč in več, dasi v zaključkih niso vedno izkazani v uporabljeni višini. Gotovo je, da bi potnine v polovični višini kaj kmalu pokazale tudi znatno reducirano potrebo potovanj. Tako si pd potnik letno pripotuje s potovanjem lepo premoženje na javne stroške. Ljudstvo sicer pravh »Kadar rabi kak obč. svetnik drobiž, vzame potno palico v roko.« Toda to, kar dobi, ni več »Irobiž, temveč »Jurčki«. G župan sicer skuša opravičevati visoke diete s povračilom M izgubo časa. .To pa iz dveh razlogov ne drži Prvič so tisti, ki največ potujejo; že itak plačani, tako n. pr.: župan (fukc. doki.), podžupan (penzija), dr. fiant (sijajna plača z doklado in pol dtržavhe peazijfe); Tudi-pri par drugih, Id še potujejo,'je isto. Drugič pa mora-priti do veljave dejstvo, da je obč. odborništvo častna služba, ki ji ne gre nobeno plačilo. Resnici na ljubo tudi konstati-ram, da je število obč. svetnikov-potnikov zelo omejeno, kajti potujejo skoraj vedno le; isti. Zgoraj, sem omenil, da dosegajo potni stroški Din 175.000 — in več. Da se ne izkaže vselej pravilna vsota, zlasti če je velika, sklepam iz dejstva, da slični: osebni izdatki v računskih zaključkih ne pridejo do resničnega izraza. Tako je n. pr. v rač. sklepu pro-1932. na 2. strani pod B part. 21 rečeno, da je ekspenzar pravnemu zastopniku (= županu) znašal Din 3.206-50. V resnici je pa bilo izplačanih samo za 1 proces cai Din -28.000, h kateri svoti se je še pridružila druga. Zakaj; tako >farba-nje« javnosti! G. župan sicer pri vsaki priliki trdi, da na magistratu nimajo nič prikrivati. Iz navedenega slučaja pa sledi; da županova trditev ne odgovarja povsem resnici. Gospod župan in njegovi pajdaši — da se po-služim županovega izraza* — hvalijo pri vsaki priliki vzornost mestnega gospodarstva. Ti-le dve dejstvi pa temu ne odgovarjata. Trem svojim prijateljem mestnim uradnikom so poleg 4 in pol vojnih let, ki so jih bili pred leti deležni vsi mestni uradniki(-ce), čisto brez vsake upravičenosti, podarili še eno leto. Posledice tega bodo mestno blagajno oškodovale za veliko vsoto. Takisto ne re-spektirajo zakonov, ki so jih sami napravili. Po službeni pragmatiki bi 4 omožene uradnice bile morale zapustiti mestno službo že 1. avgusta 1931. So pa še danes v me9tni službi. Z obema slučajema je mestna blagajna čisto po nepotrebnem oškodovana za ca. pol milijona dinarjev. In vendar bi se vsi obč* svetniki in g. župan morali zavedati; da je sploh greh deliti nagrade prijateljem in znancem iz javnih sredstev, če ti pri primerni štedljivosti tudi brez njih lahko vsaj srednje shajajo; dvojni in večkratni greh je pa to danes, ko je toliko ljudi brez vsakih sredstev. Razume se, da sem proti takim metodam že večkrat nastopil, seveda brez uspeha. Mesto ima 7 zdravnikov. Vkljub temu plačuje najboljše plačanega mestnega zdravnika za malenkostno zaposlitev v mestni ubožnici s posebno nagrado mesečnih Din 800-—. To sem navedel, da se razvidi, da bi se v nekaterih panogah na ljubljanskem magistratu moralo drugače gospodariti, da bi se moglo govoriti vsaj o dobrem gospodarstvu. Ad 2. in 3. Pod 2. navedene besede so padle v klubovi seji. Razen tega še: Pri eksekutivi Malo-železniške družbe vlada diktatura, obč. zastopniki so pa le »Stimmvieh«. Edene izmed članov ekse-kutive M2D je nato rekel: »Diktature ni in mi nismo Stimmvieher. Jaz od Siemensa nimam nič.« To je bilo vse. In nihče se ni razburjal radi besed: to hi bilo zastonj. Seveda tudi nikomur ni pišlo na um, da bi pomen teh besed spravil v zvezo z zastopniki eksekutive MŽD, češ da so se ti dali podkupiti. Seveda je pa v javni seji bilo treba po meni pasti in ustvariti interpretacijo, ki je v klubovi seji nihče ni niti poskusil dati. Jaz sem seveda tudi v javni seji zaman čakal na željeno pojasnilo glede preklicanih ponudb. Glede slovenskega inženirja pa le to: Tvrdka Siemens je izjavila pismeno petentu samemu, da se glede njegove nastavitve pritisku MŽD ni mogla odtegniti. Iz te izjave pač sledi jasno in logično- tudi za nejuri9ta, da bi ga tvrdka bila nastavila, ko bi se M2D, v kateri ima ljubljanska občina Večino, temu ne bila postavila nasproti. Le to je logičen zaključek iz gorenje tvrdkine izjave, če je v tem oziru v pogodbi bila določba, da bo tvrdka imela svojega (nemškega) gradbenega vodjo, je ta le za MŽD obvezna, ne pa za tvrdko Siemens, ki bi ji M2D morala biti hvaležna; če spontano omili pogodbo v točki, ki le za MŽD pomeni trdoto. Tega ne more spraviti s sveta nobena gostobesednost, nobeno zavijanje. — Žalosten dogodek pri zadevni razpravi je pa bilo to, da je bil slov. inženir vkljub svoji nenavzočnosti — okusno! in gentlemensko — počaščen z lepim priimkom nemčur (ali nemškutar, kar je seveda isto), mož, ki je imel sijajno ponudbo, če optira' za inozemstvo, pa je rekel: »Ne, jaz ostanem tukaj, Jugoslavija je moja domovina«. Jaz pa trdim, 'da bi se celo ju gosi. nemčurju pri podelitvi službe nio-rala dati 'prednost pred inozemskim: Nemcem. Prvi bi :naimreč'zapravil zaslužek doma, drugi pa v inozemstvu. r.() i . fie par misli o ljublj. cestni zeleznici. Ta je bila že pred zadnjim razširjenjem pasivna. In tako je pkč ze vsak laik brez računanja moral vedeti, da bo pasivnost ogromno narastla in to radi velikanskih investicij, ker se jim ne bo moglo postaviti ob stran odgovarjajoče število novih potnikov. Jasno je bilo, da novi del krožne proga nima zadostnega zaledja in da bo služil \ glavnem v to, da bo tu pa tam odščipnil poljanski progi kakega potnika. Zato sem bil pri zadevni obč. seji edini izmed vseh priporočal, naj se stare proge popravijo, sicer pa uvedejo — če že drugače ne gre — elektrobU6i, ki jih imajo večja inozemska mesta. Ta u videva jo namreč veliko prednost elek-trobusov glede prometa in cen ter opuščajo električne železnice. Da bo pasivnost še večja, je bil seveda potreben luksus dvojnega tira. In rentabi-litetrti račun )e bil tudi zelo ugoden' iri pomirljiv. Danes sn,° prišli tako daleč, da pravzaprav ne vemo, koliko znašajo pasivh. Da bi se ta (seveda na videz!) manjšala, se, kolikor mi je znano, ne vrše običajni inventarni odpisi in se skuša doseči elek- * Na šentpeterskem shodu je g. župan rekel: »Dr. Cepuder in njegov pajdaš«. Quod licet Jovi, rion licet - bovi. trični tok po kar najugodnejši ceni. Pri tem ima Siemens zopet dvojni dohiček, ker ji ni treba prispevati k faktični pasivnosti, kolikor bi morala. Naj bo že tako ali tako, gotovO je, da bodo ljubljanski davkoplačevalci po' nepotrebnem dolga leta morali Znašati lepe milijonske svote za kritje deficita MŽD, ki si je ;pa j vkljub temu *+■ z velikim okusom seveda — pela v, zraku med glavno pošto in Slonom par. dni »Cast in Slava MŽD«. Letna pasivnost bo odpravljena, ko bo Ljubljana štela vsaj 100.000 prebivalcev. Torej še zelo1 dolga doba! " Iz pod 1—3 navedenih dejstev*' sledi^' da je bila moja izključitev plod nezakonitosti. Ali bi naj bil moral šele klub vprašati', če smem ■ stresti s sebe i pečat lažnika? In kda j naj bi- biL to* storil? Jasno je, da tukaj ne more biti govora o kršitvi klubske discipline. Za proračun sem tudi glasoval, ki je bil vezah na klubsko disciplino. Zadeva pod 2 je pa itak bila v klubu sprožeiia. -Vkljub vsemu temu se je 19 gospodom-izmed 42 navzočih zdelo primerno glasovati za mojo izključitev. Interesantno bi bilo dognati, koliko izmed njih se jih ima zahvaliti za kako uslugo ali dobroto g. županu. O zadevni njegovi metodi sem pisal lani v »Pohodu« št. 18. 17 obč. svetnikov pa tudi prisotnost g. župana ni mogla odvrniti od tega, da ne bi bili glasovali zame. — Gospodje se seveda zelo motijo, če mislijo, da so z izključitvijo kaznovali mene. Vsaj bo sedaj vsa javnost vedela, da večina -kluba obč. sveta JNS v svoji sredi ne trpi človeka, ki si upa proti vsakemu, tudi proti g. doktorju Dinku Pueu neustrašeno braniti poštenje, socialno pravičnost in interese vseh Ljubljančanov ter — svojo čast. Od g. župana izzvan, šem lani napisal v »Pohodu« (št. 17,—20.) epilog k proračunski seji. Iz kluba me takrat niso mogli vreči, ker nisem bil v ftjem. Tako sem bil tudi letos izzvan k pričujočemu epilogu. Sedaj mi pa naj bo dovoljeno, da še napišem k temu epilogu kratek epilog, ki je torej epi-epilog k proračunski seji 1; 1984. Tudi k temu me je zopet čisto po nepotrebnem izzval g. dr. Dinko Puc. Kakor je znano, prireja g. župan različne sestanke in pohaja občne zbore krajevnih organizacij. Znamenje, da smo blizu županskih volitev! Seveda je to pravica in1 morda celo dolžnost, ki je g. županu ne sme nihče kratiti. Toda ljudje pripovedujejo, da se g. župan poslužuje za agitatorje takih uprizoritev mestnih uslužbencev. Tudi to je končno v redu. Agitator more biti vsakdo za vsakega, ki mu je to drago. Toda če ti agitatorji agitirajo v službenem času, je tako početje vse obsodbe vredno. Če g. župan rabi agitatorje, naj si jih plačuje sam — saj ima dosti dohodkov — ne pa ljubljanski davkoplačevalci. Vendar to le mimogrede. Kar se pa na takih shodih dogaja, proti temu mora protestirati vsak dostojen človek. G. župan ima namreč izredno slast, veselje in uteho na teh svojih turnejah napadati — neprisotne osebe. Vsakdo, ki me pozna, ve, da sem miroljuben človek in da je moja lastnost in navada, vsakemu vse, tudi najneprijetnejše, povedati v obraz,, pri čemer se držim vestno zapovedi: Če ti kdo da eno, vrni mu dve. Torej 100%>. Zupanovo početje na omenjenih shodih nikakor ni takšno, da bi moglo de-korum visokega dostojanstvenika s seboj v sklad spraviti. Kakor so mi pripovedovali ljudje, ki so tyli navzoči na občnem zboru krajevne organizacije za šentpeterski okraj, je g. župan o meni rekel to-le: Dr. Pipenbacher je v javni občinski seji 2 zelo zaslužna Sokola napadel (ali razžalil). — Ze lani sem zaklical v zgoraj citiranem epilogu gospodu županu in njegovim pajdašem: Ne imenujte po nemarnem sokolskega imena! Qui bene distin-guit, bene docet ali kdor dobro razločuje, dobro poučuje. Vsak pameten in nezlohoten človek ve, da smo v občinskem svetu občinski odborniki in ne Sokoli. Če sem torej koga razžalil, sem razžalil občinskega odbornika. Kaj so občinski odborniki? Zastopniki kulturnih, nacionalnih itd. organizacij: Sokolstva, pevcev, nogometašev itd? Gotovo ne. Gotovo pa vseh stanov, ki tvorijo ljubljansko socialno zajednioo: torej delaveev, obrtnikov, uradnikov itd. Toda ne eden enih ali enega mestnega okoliša, temveč vsi vsega prebivalstva, čigar interesi morajo dobiti izraza v pravični harmonični celoti. Ce je torej g. župan trdil, da sem jaz v občinskem svetu 2 Sokola razžalil, je svoje poslušalce — morda vedoma in namenoma — napačno poučil. Ni-li mogoče pri tem še imel drugega cilja pred očmi? Ne bo Vam uspelo, gospod župan! — Razume se pa, da bi moral v slučaju, ko bi prišla lastnost sokolskega pripadništva prvenstveno v poštev iri do izraza, ravnal brezkompromisno po načelih sokolske ideologije in neustrašeno in brezobzirno pobijati vse, kar je z diktatom nepokvarjene sokolske misli v nasprotju. Sokoli namreč ne smemo biti le apostoli lepih sokolskih naukov, temveč moramo z dejanji pokazati, da nam je to, kar širimo z besedo, sveto v srcu, mislih Jn kažipot na našem praktičnem potovanju skozi življenje. Kdor tega ne razume, ne priznava in ee po njem ne ravna, ni Sokol. In če Sokol vidi pri Sokolu napačno nesokolsko ravnanje, mora proti temu nastopiti ostreje kakor pa proti nesokolu. Kajti v prvem slučaju gre za kršitev sokolskih načel, ev. za difamacijo ali celo profanacijo visoke sokolske misli, ki jo. moram vpoštevati, spoštovati in’ ščititi vselej'in povšod br^z ozira: taa ifttefbljo - in zahiero, ki 9i jo s tem nakopljem pri mogočniku, »avtoriteti« ali slabopoučenem i sokolskem bratu. O tej stvdri sem povedal zadnjič-pri sokolskem predavanju v ljubljanskem radiu: »Vsem, ki jim- sreča naroda in ^mč domovine ni zadnja briga, veleva dolžnost pobijati laž, krivico, protekeijo in korupcijo sleherne vrste z mladeniškim idealizmom in borbenostjo ter moško odločnostjo in neustraše-n ostjo. Sebe podrediti celoti, vsako težnjo egtoizma v sebi zatajiti, to ttiora1 biti ideal življenja vseh, zlasti pa Sokolov. Kajti služiti nesebično in požrtvovalno splošnošti, svojeniu narodu; svoji domovini in človeštvu je bila, je in bo največja,i najlepša in najsvetejša naloga Sokolstva,- G. župan si je pa na omenjenem shodu dovolil tudi to trditev: g. dr. Gepuder doktorja Pi-penbacherja zapeljuje (ali je zapeljal). Dasi sem uverjen, da je. glede tega očitka že prijatelj dr. Cepuder primerno reagiral na shodu, moram vendar tudi jaz navesti nekaj dejstev. Josipa Cepudra sem pred dobrim četrtstoletjem cenil kot zelo marljivega, dostojnega in vestnega učenca. Sedaj pa spoštujem in conim prijatelja doktorja Josipa Qepudra kot nesebičnega, požrtvovalnega, poštenega nalnega delavca. Tri vsem tem pa moram P9V“.' riti to. Dobri Stvarnik mi sicer ni podelil v izodi-lju materialnih zemeljskih dobrin, zato pa krl P telesno zdravje, bistro, vedro glavo in cisi roke. To je v mojem življenskem boju moje orodje in orožje; druzega nič. Vendar mi to zadostuje, in tako še v precej visokih letih ne potrebujem niti telesne niti intelektualne podporne palice. Iz tega sledi, da moja spontanost in samoskalnost v nobenem oziru ni« ne trpi radi prijateljskih vezi in občevanja z bratom doktorjem Cepudrom. Tudi lani so' se g. župarl in njegovi pajdaši zanimali, kdo me je naščuval k mojemu nastopu. Vendak* »šun- film naše “ KAJ HOČEJO?! j Ze dalje čask opazujem pri nekem delu j-Slovencev«, kako z mrzlično delavnostjo bijejo boj za »Slovenstvo«. Ti zakoreninjeni Samoslovenci s svojo samobitnostjo se' mi zde podobni onim veščam, ki v svoji zaslepljenosti trdovratno letajo okroff žarke luči in se zaletavajo vanjo, doklei* nazadnje z osmojenimi - perutmi ■ žalostne ne popadajo na tla in poginejo. — Moč, luč in sijaj Slovenk fr edino v JuftosJovenstvu. Brez ali proti Jugo-slovenstvti’so vešče, ki se zaletavajo v to luč in bodo — žalostno zamrli. Kakor hitro stopimo Slovenci na pot separatizma, federalizma, neke samostojne Slovenije. — smo v petdesetih letih izginili kot narod s površja zemlji. Vsi ti izmi nosijo v šebi kal samo-zastrupljenja, uničenja, ker naš oddaljujejo od bratov Jugoslovenov. — Združeni; močni in bomo kljubovali vsem sovražnim silam; ločeni — postanemo brezpravni plen tujca, ki nas bo. modernim načinom bitr® vsrkal vase kakor polip. — Velika zabloda je misel: Slovenci smo klubovali stoletja tujcu se ohranili. Način potujčevanja danes in'nekdaj se razlikuje kakor noč in dan, ogenj i0 voda. Danes noben mali narod ne prenese sile in pritiska potujčevanja močnega samozavestnega osvajalca. Kakšni so naši tujerodni sosedje v tem oziru — dobro čutijo Slovenci onkraj meja, ki umirajo, ginejo.- Mlad rod ne čuti več slovenski. Govori jezik tujca in se ž njim istoveti. Slovenci — v lastni državi Jugoslovenov — vživamo vse jezikovne pravice od osnovne do visoke šole. Kar nismo nikdar imeli, to imamo sedaj) Imeli pa bomo le toliko časa, dokler smo v Jugo* slaviji. Izven Jugoslavije je smrt Slovenstva! In sedaj poslušajte in opazujte te samobitne; zakoreninjene Slovence, s kakšno naslado sprejemajo in raznašajo vse take govorice, ki naj — po njihovih srčnih željah — oznanjajo bližajoči se konec uedinjene Jugoslavije. Sramotni žig izdajstva nad lastnini narodom jim bo pisala zgodovina na njih zločesta čela. Pač ne smejo pričakovati, d3 jih bo Jugosloven zopet s svojim življenjem reševal iz robstva tujca. Veja, ki se je ločila od debla Jugoslovenstva. ni zmožna življenja Slovena. Požrešen ogenj tujca jo bo uničil kakor dobrodošlo suhljad. Ko bereš gotove liste, v katerih se pov-darja vedno in vedno samoslovenstvo, a izbegava jugoslovenstvo, se ti rodi strašna misel, da ti zakoreninjeni Slovenci nočejo skupne strehe z rodnimi brati in si tako zažigajo lastno streho nad svojimi glavami. Naj mi ne pridejo nasproti z nekim narejenim ogorčenjem, češ, da to ni res. Vse njihovo mišljenje in delo z železno doslednostjo vodi v razpad Jugoslavije in uničenje Slovencev. Pod varno streho Jugoslovenov lahko pogumno trkajo na svoja slovenska prsa, ko j’h nihče ne ogroža, temveč imajo vse pogoje za razvoj in razcvit Slovenstva. A v trenutku, ko bi s svojo zlobno kratkovidnostjo porušili skupni dom, bo 'slovenski ponos skopnel v težkem jarmu sovražnega tujca. Službene vesti ZAHVALA Pri slovesnem sprevodu ob častitem Vstajenju Gospodovem na Vel. soboto v mestni župniji sv. Jakoba v Ljubljani j® nastopila tudi častna četa viteške sekcije NO. Strumeh nastop čete in častne straže ob Najsvetejšem je vzbudil pri vsem mn<>-gobrojnem občinstvu splošno zanimanje in priznanje. Hvala Vam junaki! Najvišji’ kateremu ste s svojim vzornim nastopou* izkazali čast in spoštovanje, Vam bodi z«' ščitnik in plačnik! župnik Jatiko B&tle. JUGOSLOVANSKI UMETNICI. Savez vojnih dobrovoljcev v Beogradu je zaradi premajhne izbiro vposlanih predlogov za dobrovoljsko spominsko svetinjo^ fn po-veljo (diplomo) ponovno 'rastpisdl ‘natečaj lv ‘inaja11984., in *icer le z dvema nagradama' Za Spbmitafko svethijd'Din'5.O0O’ , za pove- ljo Din 3.000-—. Prvi'razpis )e s tem razveljavljen. Od vposlanih predlogov za' svetinjo sta bila za novi natečaj sprejeta: P««1 šifro *>Mar^ in >Za domoVino«, za poveljo Pa pod šifro '»Invalide. Vsi ostali predlogi s» zavrnjeni in so na razpolago predlagateljem v Savezni pisarni v Beogradu, Molerova 24-Točen razpiš je na raipolago g. iimetnikom * Kolodvorski ulici št. 6, pri tvrdki paketošpe*1 v Ljubljani. 1 Odbor vojnih dobrovoljeev Ljubljana- tarjac niso iztaknili, kakor se jim tudi letos n® bo posrečilo najti v prijatelju drju. Cepudru n>or' ga zapeljivca. In tako tudi jas< ne bom noben z‘ peljanee. ..na, Že dvakrat me je g. župan izzval. Pravijo da k tretjemu'gre rado. Žalovali pa vkl jub:.* -n svetujem g.'županu, naj se na svojih shodn1 konventiklih nenavzočega doktorja Pipenimcj.' 'u ne dotika, če bo pa to še storil, se tudi tre«® ■ — sicer kratkemu — junafikemu mejdanu ne . izognil. Tudi županovim pajdašem svetujem, ne spravljajo ^ukradenih aktov« v zvezo z ni J _ imenom. Bila bi' siefer že dolgo iskana atewta ' . ha, ko bi se moglo brez bojazni reči: Dr. ^ Pipenbricher, občinski odbornik ljubljanski, 1.,^ magistratu akte ukradel Gospodje, premu K pj. se ravno najbolj vroče želje ne';izpolniJ°- ,..'at v penbacher se pa ne bo šel sam ^oralno ■_ veliko veselje in zadovoljnost svojih znaniu kritih neprijateljev. , la go- Gospod urednik, iskrena X. , n« še prosil 'stoljubnost! V slučaju potrebe bom 'pa P za riJ6.M Odgovorni urednik Miroslav Matelič. - Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r.z. z o. z., Ernest Vargazon. Tiska tiskarna Merkur