33. številka.
Izdanje za. sredo 18, marca 1896
(v Trsta, v torek zvečer dne 17. marca 1896.)
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t sestih iskanjih oh tOvltiH, četrtkih in a<o>t>o«caH. Zjutranje izdanje izhaja oh K. uri zjutraj, veourno pa ol> 7. uri Teror..— Obojno izdanje Htane : za jeiieti mesec . f. 1.—, izven Avstrije f. l.Sf' *a tri mesec. . „ 3 — „ . „ 4,60 /.a. pol let« , . „ 6.—
vb« loto . . „ 1'^.— , m *1«.—
Naročnino je plačevati naprej na aaročbe brez piilozene naročnine se uprava ne ozira.
Posamično fcterilke se dolivajo t pro-
liajalnic.ah tobaka v tratit po 3 uri',., izven Trst* po 4 h tč.
Glasil
Tečaj XXI.
Oglasi se rakuni po tiirifu t petitu; za nanloTu z debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor obsoja navadnih vrstic,
Poslana. osmrtnice in j i. v na /.ahvalo, domaći oglasi itd. ne t uiunajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo urednittvu alica Oasorma S*. 18. Vsako pisruo more hiti frankoTano, kor itdfrankovaaa se ne iprejamajo. Rokopisi so ne Trajajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase npre-jiMaa uprctvniktvo ulioa Molino pit-oolo hit. 3, II. nailst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekUu«*
cij* so pruatti pOHtniue.
ko.
cMmotU J» moč".
Narodni ponos.
„Soča je prijavila pod tem zaglavjem še nastopni članek:
Še nekaj mislij moramo vendarle dostaviti k Članku v zadnji številki !
Ni veliko let od tega, kar je se na sploh veljala „moda*, da je slovenski jezik le za kmeta, le za hlapce in dekle. Izjeme so bile redke. — Toda take dobe se nam ni treba sramovati, ker je nismo sami zakrivili. Nasprotno pa smemo biti ponosni, da v kratki dobi nekaterih let smo se skoro že do cela otresli onih zastarelih nazorov ter dali svojemu jeziku, vsaj v domačih krogih pravo čast in veljavo. Dandanes so že bolj redke take slovenske rodbine, v katerih je tujščina navadni občevalni jezik. Ali cel6 take rodbine, ki doma sicer veliko nemškutarijo ali laščujejo, pošiljajo otroke v slovenske šole, a ta novi naraščaj izčisti docela ostanke tistih zastarelih nazorov, navad in razvad, po katerih je tuje blago imelo prednost pred domačim, S kratka lahko rečemo: slovenski jezik prodira tudi v višje sloje prebivalstva, a renegatstvu med nami bode kmalu bila zadnja smrtna ura.
V kolikor se vse t« še ni povsem doseglo do danes, zgoditi se mora kmalu, čim prej, takoj 1 Vsak Slovenec naj pripomore po svojih močeh k skoremu uresničenju tega prvega smotra našega narodnega teženj* in bojevanja. Vsakdo lahko nekaj stori v tem pogledu! Vsakdo ima znance, prijatelje, sorodnike itd., kjer se še vedno delajo večij ali manjši „narodni grehi": tu treba uplivati, seveda taktno in obzirno, da se „grehi" odpravijo in na njih mesto stopi strogo in dosledno vršenje narodne dolžnosti.
Ali ni dosti samo to, da slovenski jezik pro-dere do prave veljave v domačem krogu, kajti to so preozke meje! Treba je, da mu pridobimo po-
PODLISTEK. Pesen.
Spisala Jela Krti.
Zrak je bil prenasičen omamljajočega vonja tuberož, ki so bile razpostavljene okoli po mizicah, in najrazličnejših parfumov gospodov in dam. Bila je to čudna zmes vijolic in rezed. najfinejšega hellotropa in močnega španskega bezga, ki je Ič-gala nalik nežnemu pajčolanu preko foteljev in stolov, preko črnih sukenj gospodov in svetlih toalet dam.
Pri klavirju v velikem salonu je stala češčena pevka in njena pesen je zvenela tiho in bujno skozi širne, visoke duri v dišeče, obljudene prostore. V kotu mej oknom, za zelenimi, debelo-listnatimi rastlinami sta sedela moški in ženska. On je bil mlad, s tisto nemirno trudno potezo okoli ust, katero imajo mladeniči, ki so že premnogo užili, pa navzlic temu hlepe po novih užitkih. Ona pa je bila mlado dekle, slabotno iu nežno, s tistimi bledikastimi ustnicami anemičnih mestnih gospic, ki jedo veliko beefsteakov, požirajo železne krogljice, a ostanejo navzlic tenui blede. Zabavala ata se, kakor se zabavajo veleizobraženi ljudje „družbe". Oba sta poznala najlepše pokrajine, najzanimivejše knjige, največja mesta in slike najčeščenejših slikarjev v sedanjosti. On je govoril o Maeterlincku in o simbolistih — ona o svojih otisili s poslednjega potovanja... In sta začula v
polen ugled na vseh poljih javnega življenja. In tu je še veliko dela, tu se greši še silno veliko, tu treba hitrejšega preobrata na bolje vsaj tam, kjer je od nas samih odvisno !
Pustimo na stran vse javne urade, kjer Slovenci nimajo toliko srčnosti, da bi zahtevali spoštovanje svojega jezika. Izjeme so redke 1 Pač pa izpraštij vsakdo svojo vest: Ali daješ svojemu jeziku častno mesto povsod v javnem življenju ? Kako govoriš na sprehodih, pri zabavah, v krčmah. v kavarnah, v štacunah ? — V tem pogledu velja zlasti pri nas v Gorici še vedno tisto staro načelo: slovenščina je le za kmeta.
In res: Bog ne daj, da bi ne bilo našega kmeta; po goriških štacunah bi se drugače le redko slišala slovenska beseda! Naš kmet z dežele govori povsod le slovenski; kar smeh posili človeka, ko vidi, kako morajo najnestrpneji zagri-zenci lepo slov«nski govoriti. Od tega pride, da se v Gorici več govori slovenski nego laški. — Kar je pa razumništva z dežele, kar je naše gospode, o, ta pa že kupuje in šteje novce Lahom — po laški. Izjeme so redke! Zakaj takč? Ali se sramujete tega, da ste Slovenci ? — No, marsikdo se ne more otresti tiste stare navade, iz časov, ko smo Slovenci še narodno dremali ali životarili in orali ledino, toda take vrste grehi pri mlajšem rodu bo neodpustljivi!
Ali kaj bomo dolžili le našo razumnistvo z dežele ; saj daje naša gospoda v mestu najslabše zglede. Redke so slovenske dame, ki govore po štacunah slovenski ; da, mnoge cel6 na sprehodih kramljajo laški ali cel<5 nemški. — Dogajajo se slučaji, ko marsikdo dobi nehoti gorko zaušnico svoji narodni zavesti. Pride v štacuno, kjer govori in kupuje po laški; za njim (ali za njo) pride drugi Slovenec ali Slovenka, ki pa govori slovenski, - in trgovec postreže in govori bolje slovenski nego prvi slovenski kupec italijanski.
velikem salonu žalostno sladko melodijo neke preproste pesni. Bila je stara italijanska popevka, ki je donela počasi, pritajeno, pridušeno — kakor bi se v tem elegantnem salonu sramovala svoje strasti in svojega nemira mej temi trudnimi, lesenimi ljudmi.
Mladenič in mladenka mej oknom sta govorila dalje šepetaje. Toda preprosta, tužna popevka je postajala polnejša, silnejša. Zvenela je nalik glasnemu, strastnemu pozdravu tjA, v daljni, širni svet. Mladenič pri oknu pa si je mislil: „Tu sedim torej v vonjavem salonu. Poleg mene sedi deklć naše elegantne družbe ter misli, da se krasno zabavam, če se pomenkujem žnjo tako duhovito o starem in novem, o stvareh, katere sem slišal že stokrat in katere b o m slišal še stokrat. In mej tem doni pesen, ona stara italijanska pesen, katero prepevajo dekleta campagne, ki imajo črne oči, v katerih leži morje polno ljubezni, pesen, ki je tako preprosta i vi tako pretre-sujoča, prihajajoča iz srca in hiteča k srcu. Ona pa sedi tik mene v svoji modlozeleni, valoviti obleki, čuje pesen, a je ne ume. Pa kako naj bi jo umelrt, pesen, ki govori in diha le ljubezen...! Kako naj bi jo umela, ki je bila vzgojena od svoje angleške guvernante in omikana v jezikih, glazbi, estetiki, ter je tako zlikana, tako čednostna!"
Ozrl se je v bledo dekličino obličje. Njene oči so se svetile vlažno ter gledale kakor odsotne, kakor bi iskale nečesa v daljavi...
; Rojaki, tu treba skorega in korenitega pre i obrata! V Gorici ni treba nikjer italijanščine, kajti vsakdo zna toliko slovenski, da se žnjim spo-razumemo. (Strogo zasebnega življenje in občevanje seveda ne jemljemo v postev pri teh razmo-trivanjih). Proč torej s staro navado, ki je škodljiva na vse strani, in je priprostemu ljudstvu v največe pohujšanje. Vsakdo pač lahko brez skrbi ponosno dvigne glavo in pove vsakomur: Slovenec, Slovenka sem! Prihodnjost je naša, o tem ne 1 sme biti nikakega dvoma ! Bodimo zatorej ponosni lia to, da smo sinovi in hčere ogromuega stoinili-jonskega naroda, ki ima v dveh glavnih delih sveta prvo besedo, katere veljava in ugled pa še raste od dneva do dneva. Zato le glavo po koncu, srca kvišku! Proč se strahopetnostjo, proč z narodno ponižnostjo! Vsakdo naj vidi, da smo s ponosom to, kar smo, da smo Slovenci, da srno Slovani!
0 našem šolstvu.
ii.
Govor poslanca K 1 u n a v večerni seji poslanske zbornice dne 3. marca 1896.
I Gospoda moja! Zelo vabljivo bi bilo, pobližje [ baviti se z izvajanji poslednjega govornika v ' podnevni seji ter pokazati iste v njih pravi vred-: nosti. Jaz ne storim tega iz dvojnega razloga;
v pi vo sem se obvezal nasproti gospodu predsed-| niku, da bodem govoril na kratko, v drugo pa ■ sem že v prejšnjih letih toli obširno govoril o ! šolskih odnošajih na Koroškem, da pravo za pravo ' nimam pridodati ničesar več. Govoril sem o tem 1 zadnjikrat v lanski razpravi o proračunu. Gospodje in tudi njegova ekscelenca gospod naučni minister se utegnejo še spominjati onih izvajanj; gospod poslanec za Celovec (Dobernig) lahko prečita iste
„Divne oči", si je mislil mladenič, „kolika škoda, da jih ima ženska, ki gre skozi življenje s priučeno nedolžnostjo fine gospice! Te oči! ... mogle bi žareti, vžigati, netiti požar, in vendar so le motne, blede oči, ki ne vidijo ničesar. Ah, ve mlade, neumne, fine deklice, ki si mislite ljubezen kakor lirsko pesen ali kakor bel poročni bouquet — kako se mi smilite!*
In spomnil se je one rdečelase Lote s ti-! stiini malimi, debelimi ustnicami, na tiste oči, ki 1 so se kar vtapljale v ljubavnem opoju, in na po-i -jub, katerega mu je včeraj pritisnila na njegovo 1 žareče čelo — ah, tisti dolgi, gorki, brezkončni i poljub !
„Ljudje se čudijo, da bežimo iz salonov in ; se ogibljemo družb, — ve se čudite, fine dame, da so vaši zabavni shodi prazni, pusti, mrtvi, 1 navzlic vašim interesantnim pogovorom in izobra-I ženemu disputiranju. Ve se čudite, da nas vleče j odtod, od vaših mrzlih, dušečih form, vun, na zrak, ki vriska poln življenja, kjer se zabavamo z
• lepimi dekletini in čutimo gorkoto, ne pa to otrplo ' jednomerno, večno nespremenljivo temperaturo : vaSega bondoirja. Ona dekleta, h katerim se zatekamo, niso tako fino vzgojena, one ne vedo ni-| česar o Ibsenn in o secesijonistih. Toda one imajo j gorkoto duše in veselje do življenja, česar vam i nedostaje".
(Konec prih.)
v raznih stenografiških zapisnikih, kjer se uveri, da bo že tam o vržene vse današnje irditve njegove. Kakor da bi bil slutil, da v poznejših letih pride koji poslanec i/. vrste poslanca Dobernigga, ki bode trdil take stvari, skusil sem že takrat, da ovržera vse mogoče prigovore. Tam nujde tudi potrrbno informacijo o peticijah, ki so jih uložile slo-venske občine in potem baje zopet umaknile.
Dovoljeno mi bodi le še nekoliko kratk'h pripomb. Gospod poslanec za mesto celovško hvali v deveto nebo šolske odnošaje na Koroškem. Ako bi bili res tiiki, kakor jih je opi>a! on. potem bi bili pravi Eldorado. iia bi le ne bilo teli zlobnih Slovencev Kranjskih, kalečih ta rajski mir.
Te odnošaje, kakor rečeno, pojasnil sem zadnji pot v minolem letu in danes bi navel rad le nekoliko vzgledov, ki naj popolne takrat napravljeno sliko in ki naj pokažejo, da šolski odnošaji na Koroškem so tako žalostni, kakorsnih ni nikjer drugod, in sam Bog naj nas varuje pred takimi odnošaji. Toda jaz hočem že v naprej izogniti se očitanju, češ da so to, kar navedem, le brezpomembne in od različnih slovenskih agitatorjev iz-najdene stvari, in zato moram opaziti, da so ti vzgledi vzeti iz glasila koroškega učiteljstva, namreč iz „Kartner Schulblatta" od dne 3. febru-varja 1895. št. torej iz povsem nesumnega vira. Dotičnemu članku je naslov wUnsere Angelegeu-heit in Landtage" (Naša stvar v deželnem zboru) iu očita najprvo deželnemu Šolskemu svetu Koroškemu, da je iz njega prišel v šoli prijazno mišljenje zastopnikov naroda mrzel, oster pili, in da je isti o povišanju plač ljudskim učiteljem veselo preprečil določilo, da učitelj stopi v viši plačilni razred, po dvajsetletnem službovanju.
Nadalje izvaja oni članek, da pripoznanje službene starostne doklade ni zavisno samo od povoljnega službovanja, ampak tudi od mnogih ! drugih stvari, pred vsem pa od vedenja učitelja nasproti oblastnežem v deželi, pri čemer je razumeti gospoda deželnega predsednika in deželnega iolskega nadzornika. Ako je učitelj razžalil takega oblastnega človeka, potem je isti tudi pri kraju, kakor zatrja šolski list ; v utemeljenje te svoje trditve spominja isti list na slučaj v Železni kaplji, kjer se je ustrelil podučitelj Martinz, da se je rešil preganjanja od strani deželnega šolskega nadzornika. (Čujte !) V nadaljnji dokaz navaja isti šolski list Pliberk, kjer se je učitelj Schuppnig spri z deželnim šolskim nadzornikom in je žugal prvi, da ustreli poslednjega. Radi tega je bil obsojen na tri mesece ječe; toda ustrelil se je raje, kakor da bi bil nastopil kazen. (Čujte !) Slednjič daje list dobre nasvete učiteljem, kako naj ae vedejo nasproti oblastnežem v deželi. Naj se čuvajo, da ne raz žalijo tacega moža. Ako ga ne morejo trpeti, pa naj se drže daleč od njega; a še to umikanje treba pokriti, da dotičnik ne čuti razžaljenja, sicer so izgubljeni. Ako si upa tako pisati glasilo učiteljstva na Koroškem, potem so morali odnošaji na Koroškem dozoreti že jako daleč. Seveda so hitro zgubili pogum po tem prvem zaletu in so hitro priredili drugo izdanje do-tičnega lista, iz kojega je izginil ta članek in se je nadomestil z drugim.
Menim, da bi se visoka Šolska oblast lahko poučila sama o šolskih odnošajih na Koroškem, ako pošlje tja doli nepristranskega komisarja, koji naj bi proučil iste in napravil potem povsem resnično poročilo na najvišo šolsko oblast.
(Dalje prihodnjič.)
Političke vesti.
V TRSTU, dne 17. marca 189«.
Državni zbor. Včeraj je poslanska zbornica rešila proračun ministerstva trgovine. Trgovinski minister baron Glanz je naglasil velik napredek na polju pošte in brzojava. Rekel je, da o gotovih časih, o Božiču in Velikonoči, se ni moči izogniti naporni službi poštnih uradnikov. Za poboljšanje stanja poštarjev po deželi se bode skrbelo, toda !e začasno. Želji po poboljšanju po-loženja poštnim uradnikom ustreči bode mogel minister le polagoma. Med avstrijsko iu ogersko vlado se vrše pogajanja za uvedenje takozvanega Clearing-prometa (to je plačevanja po i/menavanju menjic iu poravnavanja diferenc).
Ob točki .centralna uprava poŠte" se je oglasil p osi. Biankini v daljšem govoru o delih in pristojbinah v pristaniščih. Svote, določene za dela, ne zadoščajo in naj bi se za kaka dela v Dalmaciji najelo izredno posojilo. Govornik je obžaloval, da se hrvatski jezik zapostavlja v pristaniški službi in pri primorskih zdravstvenih oblastih. Naša trgovinska mornarnica je v žalostnih odnošajih in žalostno je, — je vsklikn»l govornik —, da se po naših pristaniščih vidi več italijanskih ladij nego domačih. Predložil je govornik tudi resolucijo v varstvo domačih ribičev pred konkurencijo italijanskih ribičev. V drugi resoluciji je zahteval govornik, da se popolni poštne zveze po Dalmaciji ter da se podržave nekoje pošte. — V imenu posl. Stali t z a je naglašal posl. Exner, kako o gorska vlada cpIo preko mej, dovoljenih po trgovinski in carinarski pogodbi, podpira svojo trgovinsko mornarnico, oziroma dotična podjetja na Reki, tako da ista delajo veliko konkurencijo naši mornarnici. Ogerska vlada, je vzkliknil govornik, nas uniCuje gospodarski, ne le po suhem, ampak tudi po morju, in to vzlic pogodbi carinarsko-trgovinski, ki bi morala preprečati sleherni pritisk med obema državama na gospodarskem polju. Posl. Exner je zaključil, iz-rekši nado, da avstrijska vlada o obnovljenju pogodbe z Ogersko ne pozabi na interese Avstrije.
Tudi posl. Schwegel se je zavzel za trgovinsko mornarico. Posl. Spinčid je tožil o zapostavljanju hrvatskega in slovenskega jezika na ravnateljstvu pošte in brzojava. Govornik je ostro grajal postopanje nekega poštnega avćtnika nasproti prebivalstvu slovanskemu, tako, kakor da Trst ni v monarhiji avstro-ogerski, ampak v neki koloniji. Biankini: V M a s a v i! Naber-goj: Menda res pridemo do tega! Biankini : Mi pa bodemopotemAbesinci! (Smeh!) Nadaljevaje svoj govor je poslauec Spinčid tožil, da na poštnih uradih v Primorski se zapostavlja slovenski in hrvatski jezik, zlasti glede napisov, ter je slednjič predložil resolucijo, poživljajočo vlado, naj na poštnih in b r z a j a v nih uradih na P r i m o r s k e m uvede popolno j e d u ft k o p r ft v n o s t jezikov. Govor Spin-čieev prinesemo po stenografiškem zapisniku.
Volilna preosnova. Med najnovejšimi vestmi od minole sobote smo že prijavili, da je volilni odsek v svoji zadnji seji storil prav važnih sklepov. Prvi bi bil ta, da je določil, da v novem splošnem razredu bode imel vsaki polnoletni državljan volilno pravo v oni občini, kjer biva o Času volitev. Toda bivati mora tam že šest mesecev. Drugi važni sklep bi bil ta, da so črtali §. 9b. Ta paragraf je bil določal namreč, da so iz volilnega prava izključeni posli in taki pomagači, ki bivajo ukupno z gospodarji. Po brisanju omenjenega paragrafa dobe volilno pravo tudi vse te osebe in narase število volilcev v novi splošni kuriji za 210.000. Mi ne razumemo, zakaj so se nekateri poslanci toli upirali podeljenju volilnega pravu takim osebam, češ, da ni prav, da bi hodila skupno na volišče gospodar in hlapec —, ko je vendar računati, da bode ogromna večina teh volilcev volila v zmislu svojih gospodarjev. Za podelitev volilnega prava tudi poslom se je posebno toplo poteguil posl. baron D i p a u 1 i rekši, da bi izključeiijem takih oseb, ki žive ukupno z gospodaijem, izgubili voliluo pravo ravno najbolji posli. To bi bila krivica, ako bi priprosti dninar imel pravico volitve, pridni hlapec pa ne. Gospodarji tožijo že tako, da vse raje dela na dan, nego da bi stopili v stalno službo, potem pa bi bilo še težje dobiti poslov, ako bi bili posleduji glede volilnega prava za dninarji. Tako izklju-čenje značilo bi politiško iu socijaluo krivico. Res je sicer — je menil govornik — da mnogo poslov ne bode volilo nezavisno, potem pa bi morali izključiti vse posle, ne pa sauio onilj, ki žive skupno z gospodarji. Kajti tudi oni so istotako zavisni kakor poslednji. — Potem je odsek vspre-jel §§. 10, 10a, 10b in 10c. V teh §§. je določen način volitve volilnih mož o indirektnih volitvah. Volilne može bode voliti ia srede volilnih opravičencev ; vsakih 500 prebivalcev bode volilo jed-nega volilnega moža. §. 17, govoreči o volilni pravici dosedanjih volilnih skupin v nori skupini, se je vsprejel brez razprave. §. 20 govori o onih, ' ki so izključeni od volilnega prava: ki so pod
varuštvom ali kuratelo, ki so v javni oskrbi, ki so obsojeni radi tatvine, poneverjenja ali slepar-stva Potem so izključeni tudi aktivni vojaški uradniki. Poleg tega §. so se vsprejeli še g. 20bf 22a in 23.
Odvetniki in državna služba. Na* pravosodni minister Gleispach se baje bavi z vprašanjem, da-li ne bi kazalo omogočiti prestopanje odvetnikov v državno službo. In sicer tako. da bi dotičnik postal takoj svetovalstveni tajnik. Njegova ekscelenca ima gotovo to lepo misel, da bi na ta način pomnožil stan sodnikov z juristi praktično uvežbanimi na vse strani. Na drugi strani pa se zopet boje trezni in razsodni krogi, da bi tako pomnoženje le kazilo atan sodnikov. Pro-vzročalo bi namreč nevoljo med sodnimi uradniki. Pomisliti treba namreč, koliko let se mora truditi sodni uradnik, predno se dokoplje do stopinje svetovalstvenega tajnika. V koliko na boljem bi bil odvetnik, pristopivši v stan sodnikov! Dogajalo bi se, da bi poslednji kar za celih deset let preskočil svojega tovariša iz dijaških let, posveti všega se takoj po dovrSeiyu studij stanu sodnikov. Doslej je mnogo doktorjev-juristov vstopalo v državno službo, odslej pa bodo vsi hiteli k od« vetniškim izpitom in potem še-le, kakor mladi odvetniki, bodo prestopali v državno službo, ve-doči, da se koj uvrste na razmerno visoki stopinji svetovalstvenih tajnikov. Pa še drugih pomislekov je tu. Dober starejši odvetnik gotovo ne bode silil v državno službo, ker mu dobra odvetniška pisarna daje več zaslužka nego pa državna služba in je svoboda in nezavisnost „civilista" tudi nek^j vredna. Prestopali bi torej le manj zmožni starejši odvetniki, ali pa taki, ki menijo, da so si že nabrali dovolj in žele v državni službi — mirnejega življenja. Od takih uradnikov — tako menijo nasprotniki te nakane pravosodnega ministra — ne bi imela mnogo dobička država, oziroma sodni stan. Dunajski antisemitje pa imajo še svojo posebno bojazen. Ker je namreč odvetniški stan na Dunaju skoraj popolnoma požidovljeu, boje se, da bi se požidovil tudi stan dunajskih sodnikov ▼ svojih viših vrstah, ako pravosodni minister res odpre odvetnikom vrata do državnih služeb.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. v članku večernega izdanja od minole sobote smo grajali dejstvo, da opozicija ni primerno zastopana v prevažni kvotni deputaciji. Grajali smo v prvo zato, ker se nikakor ne da opravičiti tako preziranje opozicije, v drugo pa v interesu te vaine stvari: prepotrebne spremembe v dosedanjem razmerju prispevanja obeh polovic države. Od zastopnikov gospodovalnih strank v državnem zboru ne moremo niti pričakovati — bodimo odkritosrčni t — da bi se postavili po robu proti Madjarom tako, kakor se tieba postaviti proti ljudem, ki nimaje zmisla za pravično razdeljenje pravic iu bremen in po takem tudi nimajo nikake mere v svojih zalite-vanjih; kajti ti zastopniki naših gospodovalnih strank imajo vezane roke po dolžnosti svoji: vzdrževati sedanji sistem za vsako ceno. Židovski liberalizem mora podpirati sedanji sistem, ker s poslednjim je tesno zvezan tudi obstanek prvega; Poljaki morajo podpirati sedanji sistem madjar-skega nadvladanja v vuanji politiki mouarhije av-stro-ogerske, ker isti najbolje služi rusofobskemu čutstvovanju poljske žlalite iu velikim svoboščinam iste žlalite na domačih tleh; plemstvo se boji vsake preinembe, ker se istotako boji za svoje svoboščine, in nemški konservativci vlečejo na tisti vrvi, ker tako želi — papa Hohenwart.
Res je torej, kar smo rekli gori, da od zastopnikov gospodovalnih strank se ni nadejati do-velj resnega odpora proti pretiranim zahtevam Madjarov. Po takem bi morali ti zastopniki le želeti nekoliko moralne pomoči in zaslombe o pogajanjih z ogersko deputacijo, kakoršna pomoč jim pa more priti le od svobodnih, nevezanih in nezavisnih življev parlamenta — torej iz opozicijonal-nih skupin. Le ljubo bi jim moralo biti, menimo, ako bi drugi opravili prepotrebni posel, koji posel oni sami ne smejo vršiti v potrebni meri, posel energičnega čuvanja gmotnih koristi te državno polovice Iu vendar niso hoteli! Najbolji dokaz, kako dal^č sega skrb teh strank — za-se! Stvar je po takem žalostna, da ne more biti bolj. Zastopniki gospodovalnih strank brez volje in brez potrebne svobode ; zastopniki opozicije obnemogli..... potem
se ne bodemo smeli čuditi, ako ostanemo blizo pri starem tudi po obnovljenju pogodbe. In da se res ne smemo udajati posebnim sladkim nadam glede splošne želje po spremembi v dosedanjem razmerju, namignila nam je že slavna kvotna deputacija avstrijska z izvolitvijo dvornega svetnika B e e r a svojim poročevalcem. Beer je prvak v židov-skoli beralni levici in bivši — rabin! Ako je ve-levažna naloga poročevalca poverjena takim rokam — možu, ki se svojo stranko vred mora le želeti, da se vzdrži gmotno in politiško nadvladje žido-madjarskega življa v naši monarhiji —, potem seveda je smatrati to najsigurnejim znamenjem, da naše gospodovalne stranke bodo glasovale za obnovljenje — za vsako ceno 1!
Italija v Afriki. Splošno komentujejo cel6 najmerodajniši inozemski listi vest o pogajanju Italije z Mauelikom, kajti ta vest je v očitem protislovju z namerami Angleške, ki se pripravlja da zase-le južni Egipt, dasi je po vsem Sudanu mir. Angleži pa izkoriščajo okolnost, da je prišel tamošnji vladar, kalif Abdul-Aki, popolnoma ob svoj ugled, ob ves vpliv. Ako Italija res sklene mir ter se umakne iz Kasale, potem pač nimajo Angleži več vzroka prodirati dalje pod pretvezo, da gredo osvoboditi Kasalo, a tudi Italijanom ne bodo delali preglavice derviši, ker bodo Italijani o prihodu istih bržkone že daleč ua vstoku, v varnosti. Pomenkoval bode se toraj v tem slučaju, po uašem domnevanju, z derviši jedini pravi gospodar Etijopije, cesar Menelik.
O Meneliku govorć, da zahteva pogajati se z Italijo potom posebnega pooblaščenca, ki naj se izkaže s kraljevim lastnoročnim pismom ln pečatom. Rekli so mu, da mine gotovo 3 tedne, predno more dospeti k njemu tak pooblaščenec, a Menelik je baje odgovoril na to, da on lahke počaka in da dotlej ne bode nadlegoval Italj. Kralj Umberto|pa je izjavil, da pogodbe ne podpiše, ako ista ne bode v vsakem pogledu „častna* za Italijo. Pravijo, da bode Italija imenovala svojim pooblaščencem za pogajanja afričanskega popotovalca Avgusta Francoi-ja in istemu da se pridruži kakor posredovalec znani švicarski inženir IIg.
Različne ve ati.
Nj. Vel. cesar vrnil se je sinoči iz Mentona na Dunaj. Nj. Velič. cesarica odpotovala je iz Mentona na jahti „Miramar* na Krf.
Odprta groba. Včeraj je umrl v Trebčah obče znani veleposestnik in slovenski rodoljub, g. Jakob Štrukelj. Pokojnik je bil svojedobno tudi zastopuik okolice v mestnem svetu tržaškem. Isti je bil nepremično zvest svojemu narodnemu prepričanju in vzlic njegovi visoki starosti in telesni oslabelosti, morah smo računati o vsakih volitvah na njegovo izdatno pomoč. Smrt Štrukljeva znači izdatuo zgubo za slovensko stvar v naši okolici. Počivaj v miru 1
Minole sobote pa jo umrl v Borštu po dolgem bolehanju znani učitelj koperskega okraja g. Ferdo Breitschhopf. V Breitschopfu smo izgubili dobrega šolnika in uzorno značajnega moža, ki je moral požreti marši kojo grenko od strani ljute koperske gospode, ko je še učiteljeval v Kortah. Blag mu spomin!
Razpisan Štipendij. Početkom druge polovice šolskega leta 1895i96 oddati je državni štipendij za Istro, v znesku 84 gld. na leto. Pravico do užitka imajo gimnazijalci, rojeni v Istri (izvzemši otoke), v prvi vrsti taki, ki so rojeni v koji občini tržaško - koperske škofije ter se namerujejo posvetiti duhovskemu stanu. Prošnje potom predpostavljenega gimnazijskega ravnateljstva do 10. aprila t. 1. škofijskemu ordinarijatu v Trstu. Prošnjam je priložiti krstni list, svedočba o cepljenih kozah, spričevalo siromaštva, šolski spričevali iz poslednjih dveh semestrov ter dokazilo o pristojnosti v kojo istrsko občino (izvzemši otoke).
Volilni odsek „Tržaškega podp. in bralnega društva" bode sprejemal volilne glasovnice dne 22. t. m. od 9. do 12. ure dop. in od 1. do 4. ure pop. v društvenih prostorih. K obilni udeležbi volitve vabi uljudno	ODBOR.
Poskušen samomor. To noč skočil je 481etni natakar Leopold Ciscutti, rodom iz Gorice, stanujoči v ulici Altana hšt. 2, blizu kopelji Fontana
v morje, hote vtopiti se. Toda mornarji blizu tam zasidrane koperske jadranice „S. Nocol6\ spravili so ga brzo na kopno. Vzroka tem poskušenemu samomorn ne znamo.
Izpred porotnega sodišča. Kakor smo že omenili, pričelo je včeraj novo zasedanje tržaške porote. Obtožen je bil 26letni trgovski pomočnik Gustav Menkes iz Ogerske, pristojen v Lvov. Isti je došel dnč 15. avgusta 1894. v Trst in takoj našel službo pri tvrdki Giacomo Bertel kakor knjigovodja in dopisovalec za nemški jezik, Menkes si je umel pridobiti v najkrajšem času popolno zaupanje svojega gospodarja. Le-ta mu je vsled tega poveril vso manipulacijo z denarjem ter mu prepustil izplačevanja in iztirjavanje. Toda lahkomiselni Menkes je kolikor možno zlorabljal po-verjenje svojega gospodarja in poneverjal izdatne svote denarja. In denarja je Menkes potreboval obilo, kajti lani se je bil seznanil s pevkinjo Rozo Blitz in zanjo je nakupil povsem novo pohištvo ter v obče skrbel za vse njene potrebe. Ker pa je bil Menkes ponarejal tudi podpis svojega gospodarja na čekih, katere je bil dvignil pri kreditnem zavodu, prišla so njegova sleparstva na dan. Žid Menkes pobegnil je ž Židinjo Rozo najprvo v Benetke, od tam slednjič na Reko, kjer se je parček nastanil v elegantnem hotelu seveda pod izmišljenim imenom. Ker pa je bil trgovec Bertel med tem ovadit svojega nezvestega knjigovodjo, iskale so oblasti beguna in ga srečno našli na Reki. Ko so ga prijeli, imel j* še nad 100 gld. gotovega denarja. Gledč Roze Blitz pa se je kmalu pokazalo, da ona ni bila niti najmanj sokriva na Menkesovih poneverjenjih in zato so jo stavili takoj na svobodo. Pri včerajšnji razpravi je Menkes brez ovinkov priznal svoja poneverjenja in sleparstva. Gospodar je zahteval še odškodnino 1313 gld., poleg tega pa so zaplenili Menkesevo pohištvo in zlatnino že gospodarju v prid. A Bertel bi želel, iJ.a se njemu v prilog zapleni tudi vsa obleka Menlt&eva, vredna do 1000 gld. In to obleko je sleparski knjigovodja izvestno nakupil za poneverjene novce.
Porotniki so stavljena jim vprašanja gledč hudodelstva poneverjenja in goljufije potrdili soglasno. Na temelju tega izreka obsodilo je sodišče obtoženca, kakor smo že javili, na tri leta težke ječe, vpoštevši razne olajhščujoče okolnosti. Zajedno je sodišče izreklo sodbo, da mora obsojeni povrniti
trgovcu Bertlu škodo 1313 gld.
*
* *
Danes je bila razprava proti težakoma Josipu Colauttiju, Josipu Gherselu (Grželj) in branjevcu Antonu Dionisio. Vsi trije bili so obtoženi sokrivnje pri tatvini, ker so bili vpleteni v znane velike tatvine v tukajšnji čistilnici riža.
Madjarska „kultura" v Bosni. „SI. Sv.* poroča, kak« vlada deluje povsodi na to, da se Bosna in Hercegovina kar najlepše udeležite madjarske milenijske razstave. V Sarajevu zasnovali so poseben odbor v ta namen, da razvija svojo delavnost po vsej deželi in da zagotovi kar največo udeležbo. V to svrho hočejo potrositi 2 milijona gld., a zato se bode slavila povsodi Kal layeva uprava. Na gimnaziju v Sarajevu, na katerem sta poučna jezika hrvatski in hrvatsko-nemški, morajo učenci prepisovati povsem nerazumljive jim madjarske naloge, da se dotični zvezki razstavijo na milenijski razstavi v dokaz, kako daleč sega madjarska koltura!!
Slovenec — častnik pri Meneliku. Naši čitatelji se izvestno še spominjajo na vest, objavljeno v našem listu, da je lani od tukajšnjega peš-polka pobegnil desetnik Grželj in jo mahnil v Italijo. Svoječasno smo izrekli cel6 svojo nadejo, da utegne slovenski „kaprol* Grželj postati v Italiji general Gherselli, kakor je iz vojaškega avstrijskega beguna Braderja postal general Baratieri. No, naše domnevanje se sicer ni uresničilo, vendar pa je bivši „kaprol" napravil v Afriki svojo „karijero", kakoršne v Avstriji gotovo ne bi bil napravil. Grželj šel je z italijanskimi vojaki v Afriko. Ker pa je prefriganec videl, da gre slabo Italijanom, popustil jih je in dezertoval — k Meneliku! Kakor je pisal Grželj te dni nekemu svojemu sorodniku, postal je pri Meneliku častnik, kakor zatrjuje v pismu, c 16 — kapetan !--Se non k
vero, 6 ben tro vato.
Nadporočnik Baldissera v Ljubljani. „Slovenec* zatrjuje, da je sedanji laški general Baldissera svoječasno kakor nadporočnik služil v Ljubljanski posadki, kakor stotnik pa je bil premeščen v Novomesto. Tam je bil neki splošno priljnbljen. No, kakor pa je znano, vleklo je Baldissero srce v Italijo in leta 1866., koje Avstrija odstopila Italiji Benečansko in Lombardijo, prestopil je v laško vojsko.
„Slovanski Svet" prinaša v svoji 8. številki z dne 15. t. m. to-le vsebino: Avstro-Ogerska pa Italija. — Iz državnega zbora. — O literarnem boju. — Gazela (Prijateljici). — TpH cecrpe. (Srbska narodna pesen). — Ruske drobtinice. — Ka-rol Geiger, cand. jur. — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost.
Košček politične filozofije 19 stoletja.
Ne doumevamo i trepečenio pred vprašanjem, kaj se pravi v dejstvih človeških napredkom svobodf, o kateri toli mnogo i toli navdušeno govorijo razni malikovavci svobode. Najnovejša kultura iznajdla je mnogo novih rodov, formul i ' sankcij svobode; pa nedvomno je tudi, da je naj-1 novejša kultura iznajdla in priznala take baže orodja nasilja, kakoršnih ni znala prejšnja kultura. Divja, neotesana in despotična kultura prejšnjega veka je zares tudi postopala z divjim, neotesanim iti barbaričnim nasiliem: njena nasilja izhajala so kar naravnost iz prava silnega, ali pa iz verskega fanatizma. Pa kaj bi neki rekli o sedanjih, na primer, francoskih nasiljih nad cerkvo, veronaukom in šolo, — o nasilju bezverja nad vero in nad nravstvenostjo ? Kaj bi neki rekli o nasiljih dragih državnih vlasti nad svobodo bogočastja in slovstva v podrejenih jim narodnostih ? Glejte najnovejši primerček nasilja madjarske državne vlasti nad narodnostmi, katere madjari z nestrpno brntal-nostjo divje sile. Po povodu nove madjarske postave gledć matrik in vknjiževanja državljanskih zakonov pojavil se je ukaz, kateri zahteva, da bodo vse zapisavali se v novih matrikah ne po svojih prirodnih, svojega prirodnega jezika imenih, a po imenih popačenih na madjarski državni jezik, na kojem govori pa le 30«^ vsega naselenja. Nemci, Si bi, Hrvati, Slovaki, Rusi (pa tudi nekoliko Slovencev prek Mure) in Romuni — vsi bodo morali nositi madjarska imena: vmesto Ludviga bo Lajos, vmesto Franca — Ferenc, vmesto Eli-zavete — Ervcbeta, vmesto Kristjana — Keresteli, vmesto Kostantina — Scilard (tvrdi). Ker pa k mnogim imenom ni bilo dotičnih madjarskih, morali so jih skovati. Akademija naukov v Buda-Peštu in žnjeno pomočjo madjarska vlada sti ob-narodovali normalni spisek imen, pod katerimi bodo morali značiti se (imenovati se) v državi Madjarov ljudje vseh narodnostij!!
Tako medrujejo v svoji 24. št. za t. 1. po vsem svetu znane „Moskovske Vedomosti*. I predmet in modrovanje ni veselo, torej Slovencem vseh kotov nenovo; pa izraženo je nenavadno primerno, pogumno in tvrdo, kar mor« tudi marsikaterega ; iz zamejnih Slovanov zanimati, tembolj, ker iz podobnih „opombic" (pod tem imenom je natisnen privedeni članček na prvem mestu velikega lista) možno je izvajati marsikaj, mej drugim pa, d a se8lavamagyarorszaga res širi po širokem svetu — in to ne brez znanja ruskih državnikov in ne brez zavednosti organov ruske narodne misli: ut sementem feceris, ita metes" . . . (Kakor seješ, tako bodeš žel).
Menelik in Abesinija.
Pariški list „Gaulois" piše o tem v današnjih dneh toli zaslovelem možu :
Meneliku je sedaj 54 let. Isti ima orijental-sko vnaujost in se v verskem pogledu drži tradicij svojih prednikov. Menelik je pristopen vsem modernim idejam; kakor prijatelj napredka in civilizacije je dni napraviti v svojem taboru, haremu nasproti — kajti šoansko vojsko spremljajo tudi ženske — brzojav in celč telefon.
Meneliku je obličje bledo in obdano rujavo brado. Dasi absoluten vladar v svojih državah, je vendar nenavaduo dobroten in uljuđen. On \jubi naše običaje in želi iskreuo, da bi mogel obiskati Francijo. Seznanil seje hitro z ruskim jezi-
kom, in cela vojaka tajnikov in tolmačev delajo noč in dan v njegovem taboru pod poveljstvom njegovih ministrov, koje zbira včasih okolo sebe celo po trikrat na dan.
Menelik je toli miroljuben, da smemo misliti, da bi vzlic svoji sijajni zmagi rad sklenil z Italijani za iste časten mir, ne da bi zahteval, da se mu plača vojna odškodnina ali odstopi koji kos dežele. V ozuačenje njegovega mišljenja moremo tu navesti povsem avtentično anekdoto.
Začetkom ekspedicije je Menelik zabičal svojim vojakom, da v slučaju, ako bi ujeli Italijanov, nikakor ne smejo nadlegovati časnikarjev, ki spremljajo vojsko v nasprotnem taboru. „Zapomnite si tou, rekel jim je; „ako naletite na italijanske poročevalce, pustite jih pri miru, kajti to so pisatelji in kar je pisano, je božje*. Ali ni znamenita ta beseda v svojem orijentalskem razumevanju ?
Slično pripoveduje neki sotrudnik pariškega .Figaro" o odnosajih v taboru Šoancev. Tudi ta posebno hvali lepi red, vladajoči tam, ter proslavlja miroljubivost Menelikovo. „Danes mi je podati le notic, ki ne potrebujejo komentarja*, piše dotični časnikar. „Našel sem lepo urejen tabor,* dobro oborožene vojake, veliko pušek, topov in ljudij, ki znajo rabiti iste. Ti vojaki niso nikaki divjaki, ampak so disciplovani. V njih nastopanju se izraža nekaj odločnega, nekaj idejalnega, kar me je presenetilo. To niso oborožene druhali, ampak to je oborožen narod. Na teh ljudeh je opaziti nekako spremembo. Oni, ki so se mi videli v njih deželi nekaki tlačitelji, vidijo se mi na bojnem polji jako častni. Res je, da se med njimi nahaja mnogo duhovnikov, „zdravnikov* in redovnikov, takozvani „alaka* in „melouski*. Pravim pa „versko" in ne — „fanatiško* navdušeni. To me je presenetilo bolj nego vse drugo. To in pa še nekaj: da med Šoanci opravljajo — ženske službo za oskrbovanje. In one opravljajo to uprav čudovito. Seveda uživajo Šoanci malo hrane in še manj pijače. Vsled te malopotrebnosti in skromnosti je tudi jako olajšano etijopsko vojskovanje.
Mene je Menelik vsprejel v privatni avdijen-ciji. Tudi vladarja nisem spoznal več; tudi na njem je opaziti tisto spremembo kakor na vojakih. Postal je — veči! On ni več isti, ki je v Antotu naglašal neznatnost naših darov ter imenituost njegovih. Pravijo sicer, da ljudje delajo dogodke. V očigled temu etijopiškemu Veličanstvu uprašal sem se, da-li tudi dogodki se svoje strani ne pre-osnovljajo ljudi. V teh očeh, prepreženih rninenimi črtami, v teh vejah, zgubanih po starosti, v tem pomežikanju, na kojem bi ga zavidali dobri diplo-matje izza pred tridesetimi leti — v vsem tem je izraženo nekaj melanholiškega. Ali se le dela, kakor da je žalosten ? Ali je res žalosten ? Igra li le komedijo ? Ali je odkritosrčen ? Na vsa ta vprašanja ne bi si upal jaz odgovoriti niti o kojem belem.....kamo-li o človeku Menelikovega
plemena, kojemu je dal Bog črno barvo, da bolje zakriva svoje inisli.
Menelik sam trdi, da je do smrti užaljen radi te vojne, ki stane in bode še stala toliko krščanske krvi. „In meni se studi prelivanje krvi*, rekel je meni. „Ti veš to. Jaz ne maram ki vi. Ko sem zašel Harar, kjer je bilo mnogo upornikov, ki bi bili zaslužili smrt, spomniti se moraš vendar, da nisem dal umoriti nijednega".
Rim 17. Pomiloščeni bivši odvetnik in poslanec de Felice dospel je o polunoči semkaj. Ljudstvo ga je burno pozdravljalo. Množica je iz-pregla konje ter vlekla voz do hotela.
Novi York 16. Iz Havane brzojavlj&jo: Vojaška posadka v Kanu pri Havani je po zmoti smatrala jeden bataljon španjskih vojakov za upornike ter streljala nanje. Napadeni vojaki so menili,
da so uporniki osvojili mesto in zato so naskočili na mesto. Pri tej „zmoti* padlo je 12 vojakov, ranjenih pa je bilo 5 častnikov in 27 vojakov.
Kairo 17. Angleška oboroži v Vadihalfi za ekspedicijo v Sudan 450 konjikov in 1000 jahačev na kamelah. Tje odpošljejo tudi jedno baterijo topov.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest. da je 16. t. ni. popoludne, previden sesvetotajstvi za umirajoče, gospod
veleposestnik,
mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pozemskih ostankov bo v sredo 18. t. m. ob 9. uri zjutraj.
Trebče, dne 16. marca 1896.
Žalujoča rodbina.
Tvffovlnike bnojavke In vaatl.
Hnalmpeita. Pšenica ™ jesen 6.98-«.99 Pšnnioa aa spomlad 189« «.70	6.71. Ove« za Bpomlad 6.11—6.15
Jtf za spomlad 6.37 6.3P Koruza la juli-avgust 4.30—4.31 - — muj-juni 1896 4.11-4.13.
Pšenica nov* o<l 7H kil. f. 6*90-7*05 od 79 kil. f. 7-- 7.10., o.l HO kil. f. 7.05— 7.15 od 81.kil f. 7-10
-7-20. od HO kil. for. —.--,—.Wm«Mi 5'25-7,—
proso 6 05—6-45.
Pšenica: Ponudbe in povpraševanje dobro. Trg prodaja 25000 mt. nt. Vreme : oblačno, j'rag*. Ner«iiuiraui »Imlknr f. 16,—. —.—Oktober-decombor 14 50.
Pr.tga. Oentrifueral no*i, poutatljno v Trst * carino vred odpošiljat*v prnc.ej f. 34'——*— Coneasae
85.---•-- Ćlot »orni St7----.—.V glavah (nodih) 37'—
Havra. Kavu SanlOH good averago za m ure 8l'76, za juli 80.75
Hamburg. ftantos good nvcrngo v.» ni are 67.115 za maj rt7.-- za september G3.—.
Dunajska boria IV.	marca	
	včeraj	danes
Državni dolg v papirju . , .	. 100.90	101—
„ „ v srebrn . . .	. 100 95	101.—
Avstrijska renta v zlatu . .	. 122.45	122.45
, „ v kronah . ,	. 98.90	101.40
		377.60
London 10 Lst.......	. li'0.70	120.65
	9.57	9.57
"O m ark ......	. 11.80	11.7»
100 ltalj. lir .....	. 43.70	43 75
Najnovejše vesti*
Dunaj 17. (Poslanska zbornica.) V razpravi o proračunu železniškega ministerstva izrazil je posl. vite/. N a b e r g o j svoje zaupanje do železniškega ministra, pričakujč srečnejšo železniško politiko gledč Trsta Govornik je izrazil željo, da se z veže Trst z zapadom monarhije. Posl Stalitzje pozdravil železniškega ministra, ter govoril za zvezo Trsta s severnimi in zapadnimi deli monarhije ter za načrt železnice čez Ture, koja proga naj bi se podaljšala na jug do morja. Nadalje j« priporočal, j da se začasno konča gradnja gornjega dela železnice čez Ture in predilsko železnice, a postavil ! seje proti gradnji proge Divača-Loka in proti že lezuici čez Karavanke. Slednjič je Stalitz predlagal resolucijo, glasom katere naj bi vlada še tekom sedanjHffa zasedanja predložila predlogo za gradnjo železnice čez Ture.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
(b Driavna i^leznica. (Postaja pri sv. Andrejn Od dni 15. septembra 1895. ODHOD:
6.30 prodp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak.
8.35	„ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 440 „ v Herpelje, Divačo in Pulj.
7.30 „ brzovlak t Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob praznikih: 2.20 popo!. v Divačo
4.19	„ v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz HeTpe^. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11,15 „ iz Herpolja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. ia Pulja, Itovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 n brzovlak iz Pulja, Kovinja.
Lokalna vlnka ob praznikih:
7.29	nopol. iz Boršta. 9.85 * » iz Divačo.
a) Juina Železnica (Postaja južno železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50	predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nnbrežino, Benetke, Rim.
9.— „ omnibus v Nabrežino, Videni, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza 8 Pešto in Zagrebom. 2.10 popol. onmihus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20	„ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pcšto, Roko— Gorico
in Korininom. 8.10 „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd.
7.30	„ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak iz Kormina,
9 25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaj«, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11 19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežino. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.51	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidina, Nabrežino;—
z Dunuja zveza z Reko.

*
_ !
Balzam tki petoralaki prah ozdravi vsak kaielj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni
FRAXMRRER „Al dni liri" Trst, veliki trg.
Poštno poftiljatve izvršujejo neutegoma.
*
m
Ana Zigoj
Via Bairiera Vfchia No. 10. VI. p.
naznanja slavnemu občinstvu v Trstu in okolici, da izdeluje ženske obleke po najnovejšem kroju Pariške in Dunajske mode, po jako nizkih ceuah.
Rlchterjev
L! NI M EN T S SIDROM
^^ je dobro domače sredstvo. Dobiva se po vseh lekarnah.
FILHrJUL&A
c. K tis, atstr. Mm mola
za trgovino in obrt. v Trstu. Novci za vplačila. V vrodu. papirjih na	V napaleonlh na
4-d«ovrii od k n'/. 2'/, ' HO-dnovnl odkaz 2°,'0 ti- , 2V4 8-me«e«nl „ £«/«•/*
»'» » 3%	- » 2 '/,«■/„
Za pisma, katera .ne mora jo izplačati v sedanj Hi bankovcih avstr. vel j., stopijo novo obrestno takso v krepost z dnem 5. febraru, 9. fobrara in odnosno 2. marcu t. 1. po doti&eili objavah.
Okrožni o d de!.
V	vredn. papirjih 2u/0 na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obronti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pošto, Rrno, Lvov, Tropavo. Kuko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Uablonz, (Iradeo, Sibinj InoniuHt ObIotoc, Ljubljana, Likc, Olotnuo, HeieUettborg, Sanz in Solno^rad, — li r o trojko-/
Kupnja in prodaja
vrednorttij, <li v iz, kakor tudi vhoviSonjo Uinnui>»
proti odbitku 1 ®/no provi/.ij»». inkaso vseh vrst pod najumostnejšimi pogoji.
Pred n j m i.
na jamievne listine pogoji po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu Paiiau. li*ro liuu ali i drugih mestih — provizija po jnko umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano
^prejemajo se v pohrano vrednostni papirji, kU ali Avebrni denar, inozemski bankovci itd jm pogodbi.
Naša blagajna i7,plačuje nakaznioH narodne banke italijansko v italijanskih frankih, ali jm po dnevnom cursu. Trst, 2. febrara 1896.
Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatolj in odgovorili urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.'1