Leto Vili.
Hrastnik, 7. 6. 192
Št. 6
Urejuje uredniški odbov: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Franc, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 814-622 — interno 19. Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje
Poročilo o rezultatih poslovanja januar-marec 1972
Delavski svet je na zasedanju dne 17. 3. 1972 obravnaval in potrdil proizvodni in finančni plan za leto 1972.
Na osnovi obračuna proizvodnje, prodaje in stroškov za prvo trimesečje podajamo članom upravljanja in ostalim članom kolektiva to poročilo v obravnavo.

Čestitka tovarišu Titu!
Tovariš Tito, srečni smo, ker Ti za Tvoj rojstni dan lahko iz srca iskreno čestitamo.
In tudi k ponovnemu priznanju vdrugič za »heroja«, saj to zaslužil si s svojim življenjem nenehnega boja.
Tako preprost si vedno bil, ljudem le srečo vedno rad bi Ti delil.
Obljubljamo Ti zvesto delavci Steklarne, da bomo za napredek se borili in planske naloge v proizvodnji vedno izpolnili.
Kolektiv Steklarne Hrastnik

DELOVNA SILA
Z letnim planom smo predvideli, da bomo imeli 1820 zaposlenih, dejansko stanje je znašalo v januarju 1758 zaposlenih, februar 1765 zaposlenih, marec 1780 zaposlenih. V tem obdobju je kolektiv zapustilo 46 zaposlenih, na novo se jih je zaposlilo 80 članov. Povprečno število zaposlenih znaša 1768, od tega 893 moških in 875 žensk. Še vedno precejšnja fluktuacija delovne sile, ki se tudi odraža v proizvodnih rezultatih.
PROIZVODNJA
Z letnim planom smo predvideli, da bomo proizvedli 21,890.337 kg ali 1,824.195 kg na mesec. Ker smo v tem obdobju imeli remont lončene peči — predelane v elektro peči, smo morali odstraniti eno dnevno kadno peč, v začetku marca je šla v remont C-banja, v avtomatski proizvodnji je poskusno obratovala preša.
Zaradi realnejše primerjave podajamo primerjavo proizvodnih rezultatov z mesečnimi operativnimi plani, ki so bili postavljeni na osnovi razpoložljivih kapacitet in števila brigad v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje.
Obrat ročne in polavtom. proiz. Avtomatska proiz.
V kg	Planirano	Doseženo	%	Planirano	Doseženo	%
Januar	621.731	621.995	100,04	749.500	681.505	90,93
Februar	711.660	758.674	106,61	860.850	755.877	87,81
Marec	745.953	701.563	94,05	1,216.900	902.656	74,18
Skupaj	2,079.344	2,082.232	100,14	2,827.250	2,340.038	82,77
Z mesečnimi operativnimi plani za prvo trimesečje smo predvideli, da bomo proizvedli v obeh obratih 4,906.594 kg, dejansko pa smo proizvedli 4,422.270 kg ali 90,13 % od planiranega.
PRODAJA
Z letnim planom smo predvideli, da bomo celotno proizvodnjo tudi prodali, in sicer naj bi letna prodaja znašala 21,890.337 kg ali 1,824.195 kg na mesec. Zaradi že prej omenjenih remontov smo tudi plan prodaje prilagodili dejanskim zmogljivostim. Dosežene prodajne rezultate primerjamo z mesečnimi operativnimi plani prodaje.
Iz obrata 301 smo predvideli, da bomo prodali 2,079.344 kg, dejansko smo prodali 2,133.998 kg ali 102,63 %. Iz obrata avtomatske proizvodnje smo predvideli, da bomo prodali 3,156.490 kg, dejansko pa smo prodali 2,445.851 kg ali 77,48 %. Po mesecih pa je prodaja dosežena:
301	302
	Planirano	Doseženo	%	Planirano	Doseženo	%
Januar	621.731	632.083	101,66	868.300	654.774	75,41
Februar	711.660	707.201	98,53	978.890	753.860	77,01
Marec	745.953	794.714	106,54	1,309.750	1,037.217	79,19
Torej v obdobju januar—marec smo proizvedli 4,422.270 kg, prodali pa smo 4,579.849 kg; iz tega je razvidno, da so se zaloge zmanjšale za razliko med prodajo in proizvodnjo.
Prodajne cene, ki smo jih dosegli, pa znašajo za obrat 301 —
9,94	din, planirali smo 9,33 din; za obrat 302 — 6,37 din, planirali smo 5,21 din. Za podjetje kot celoto pa smo dosegli 8,04 din, planirali smo 6,85 din. Dosežene prodajne cene so odraz prodanega asortimana.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poročilo o rezultatih poslovanja januar-marec 1972
(Nadaljevanje s 1. strani)
IZVOZ
Z letnim planom smo predvideli skupen izvoz v višini 2,827.032,29 dolarjev, od tega za 76.500 dolarjev na vzhod, vse ostalo pa na konvertibilno področje. Mesečno bi morali izvoziti za 235.586,02 dolarjev, izvozili pa smo v januarju za 167.949,32 dolarjev, v februarju za
211.052,64	dolarjev, marca pa za 237.962,74 dolarjev. Za celotno obdobje poročanja smo izvozili za 616.964,70 dolarjev in s tem dosegli plan s 87,30 %. V isti dobi lanskega leta smo izvozili za 644.612,28 dolarjev. Zaostanek je opravičen, saj smo imeli remont peči, katere asortiman je v pretežni večini namenjen za izvoz, tudi posel z Italijo še ni stekel.
PROIZVODNI ODPADEK
Kljub vsem razpravam in zaključkom na tem področju nismo storili vsega; težko je karkoli reči, kje in zakaj je tako, naj to povedo pokazatelji:
		D o :	s e ž e ti o v %.	-
	Plan	Januar	Februar	Marec
301	17,09	10,80	18,20	19,05
302	12,25	6,35	19,08	17,04
Skupaj	12,67	6,88	18,97	17,22
REALIZACIJA
Dvanajstina letnega plana znaša 12,498.943,70 din. Po operativnih planih smo predvideli realizacijo v januarju 9,848.932,09 din, dosegli pa 10,276.725,82 din, v februarju smo planirali 10,757.254,68 din, dosegli pa 12,103.172,58 din, v marcu smo planirali 13,836.003,53 din dosegli pa 14,424.856,41 din.
Po letnem planu bi v tem obdobju morali realizirati 37,496.831,10 din, po operativnih planih 34,442.190,30 din, dejansko pa smo realizirali 36,804.754,81 din, to je 98,15 % letnega plana in 106,86 %, operativnih planov.
Dosežena stopnja rentabilnosti — razmerje med prodajno in lastno ceno — znaša po planu 11,24%, v obdobju poročanja pa smo dosegli 12,04 %. Občutno se je povečala lastna cena proizvodnje, in sicer od planirane 6.046,31 din na tono na 7.166,35 din na tono.
IZPLAČANI OSEBNI DOHODKI
Po planu za leto 1972 znaša letna masa OD 51,872.592 din; mesečno torej 4,322.716 din in povprečni osebni dohodek 1.648,35 din.
Izplačali pa smo:
Januar	3,990.294,80	din	povprečni	OD	1,590,68	din
Februar	3,957.498,50	din	povprečni	OD	1.594,32	din
Marec	4,693.522,40	din	povprečni	OD	1.761,76	din
RAZDELITEV CELOTNEGA	DOHODKA
Celotni dohodek poleg realizacije sestavljajo še realizacija uslug, trgovskega blaga, realizacija materiala in odpadkov in izredni dohodki.
Celotni dohodek Poslovni stroški Dohodek za delitev * V
Januar	10,715.976,27
Februar	12,546.538,55
Marec	14,861.059,69
Skupaj	38,123.574,51
6,072.853,76
6,559.899,74
8,218.759,01
20,851.548,51
4,643.122,51
5,986.638,81
6,642.264,68
17,272.026,00
Celotni dohodek smo dosegli s 25,42 % od letnega plana, poslovne stroške s 25,87 % od letnega plana in dohodek za razdelitev s 24,89 % letnega plana.
Iz podatkov je razvidno, da so poslovni stroški hitreje naraščali kot celotni dohodek.
Dohodek pa sedaj delimo 74,59 % na osebne dohodke in 25,41 % na sklade.
V	januarju bi po takšni delitvi smeli izplačati 3,463.305,08 din, dejansko pa smo izplačali 3,828.262,86 din ali 364.957,78 din preveč.
V	februarju bi lahko razdelili 4,465.433,89 din, dejansko pa smo izplačali 3,873.309,79 din, 592.124,18 din je ostalo na razpolago; v marcu bi smeli izplačati 4,954.465,22 din, izplačali pa smo 4,979.747,47 din in smo preveč izplačali 25.282,25 din.
Za celotno obdobje bi lahko izplačali 12,883.204,19 din, dejansko smo izplačali 12,681.320,04 din, na razpolago je ostalo še 201.884,15 din.
V tem obdobju smo ustvarili bruto skladov v višini 4,388.821,81 din, neto skladi pa znašajo 3,175.492,49 din.
Glede na to, da smo v preteklem obdobju imeli izplačilo osebnih dohodkov ob roku, ne čutimo in ne vidimo težav pri zbiranju sredstev, ki pa jih imajo ljudje, ki skrbijo za sredstva.
Na dan 31. 3. 1972 znašajo terjatve od kupcev 47,405.858,66 din, naše obveznosti pa 17,278.891,12 din. Iz tega je razvidno, da se situacija likvidnosti ni bistveno izboljšala. Precej pa pričakujemo od multilateralne poravnave.
Vodja plana in analize Franjo Krsnik 1. r.
Izvoljeni so kolektivni izvršilni organi
Po izvolitvi članov v delavski svet in svet organizacije združenega dela so se ti organi sestali, izvršili konstituiranje, istočasno pa tudi izvolili svoje pomožne organe, in sicer kolektivno izvršilne organe — odbore in komisije.
Kolektivni izvršilni organi — odbori imajo pomembno pristojnost v okviru opravljanja ustrezajočih zadev s posameznih področij. V posebnem poglavju statuta so navedene njihove pravice in dolžnosti. Pri odločanju odborov je potrebno poudariti, da so odbori popolnoma samostojni, da odločajo o zadevah dokončno in da delavski svet razpravlja o posamezni zadevi, o kateri je odločal odbor samo na podlagi u-strezajočega ugovora, vendar lahko ravzeljavi odločitev odbora samo v primeru, če odbor ni odločal v skladu z zakonom, samoupravnimi akti in napotili delavskega sveta.
Tako se ti odbori znatno razlikujejo po svojem delu od prejšnjih komisij in drugih organov, ki jih je izvolil delavski svet. V tem pogledu se kaže izrazita decentralizacija odločanja o posameznih zadevah. Vsekakor pa je članom omogočeno, da uveljavljajo dvoinstančnost v okviru delovne organizacije, na drugi strani pa nadaljnji postopek, če se z odločitvijo organov v podjetju ne strinjajo.
S prikazom sestava odborov je razvidno, da je področje dejavnosti in delo organov razdeljeno po posameznih področjih tako, da lahko posamezni odbori res natančno in določneje obravnavajo posamezne zadeve, člani pa tudi niso obremenjeni z najrazličnejšimi vprašanji, kar je bil v preteklosti bistveni odraz, ko je bil samo en odbor in nekaj pripravljalnih komisij.
Res je, da po obsegu nimajo vsi odbori enakega dela, enakega števila sej, vendar je vseeno potrebno število takih odborov in to zato, da bi se specifične zadeve odločale in razpravljale v posameznih odborih. Ti odbori imajo manj dela, vendar so pa zadeve mnogokrat odločilnega pomena.
Komisije, ki so ostale, pa so bolj pripravljalnega značaja s tem, da pripravijo ustrezno gradivo in ga predložijo ustreznemu organu v odločanje.
Vsekakor imata najobsežnejše delo odbor za poslovno politiko in odbor za izrekanje ukrepov. Sledi jim odbor za razmerja združenega dela in kadre, odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve.
V letu 1972 je sestav odborov in komisij naslednji:
Odbor za strokovno politiko
Laznik Stane, predsednik; Dre-mel Karl, Kalšek Franc, Halzer Robert, Klemen Ignac, Arlič Stane, Drame Hilda, Seničar Ludvik, Us Aleksej, dipl. inž., člani.
Odbor za plan in finance
Drame Stanko, predsednik; Hudi Alojz, Krsnik Franjo, Logar Boris, Perci Gerhard, inž., člani.
Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre
Savič Momir, predsednik; Rački Viktor, Sušin Viktor, dipl. prav., Vidovič Franc, Kolšek Anton, člani.
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve
Premec Jože, predsednik; Be-vec Justa, Zaletel Viljem, Ober-majer Silva, Grčar Karl, Grohar Janez, Novak Avgust, člani.
Odbor za spremljanje in izvajanje samoupravnih aktov in informacij
Germadnik Edo, predsednik; Rački Viktor, Korbar Heda, Mlinar Martin, Savkovič Ilija, člani.
Odbor za sistem dohodka
Krsnik Franjo, predsednik; Kirhmajer Rudi, Jovan Valči, Cigler Janez, čakič Ljubo, člani.
Odbor za izrekanje ukrepov
Volfand Viktor II., predsednik; Učakar Maks, Bedenik Silva, Gnjidič Mile, Koritnik Matija, člani.
Komisija za varstvo žena in mladine
Tovornik Marjana, predsednik; Razpotnik Mirko, Rižner Jera, Halzer Viljem, Kolar Ruža, člani.
Komisija za vprašanja borcev NOB
Kosem Gvido, predsednik; Mlakar Anton, Grohar Janez, Bevec Justi, člani.
Komisija za reklamacije in arbitražo
Tušar Jože, inž., predsednik; Vovk Erih, Strgaršek Janko, Perci Adi, Potušek Slavica, Erman Viktor, štihar Robert, člani.
Komisija za nabavo, ocenitev in odpis osnovnih sredstev
Kavšek Niko, dipl. inž., predsednik; Mlinar Martin, Kirn Stane, Perci Gerhard, inž., Dragar Karli, člani.
Komisija za izume in novator-stvo
Žagar Anton, predsednik; Jeršin Ignac, Potušek Zdravko, Dragar Karl, Barič Franc, člani.
Štab za civilno zaščito
Rački Viktor, vodja štaba; Bevec Justa, Dremel Karl, Tušar Jože, inž., Knap Dominik, Surina Ivan, Germadnik Edo, Kobal Anton, člani.
Vsi člani delovne skupnosti se moramo zavedati, da je delo v samoupravnih organih, kakor kolektivno izvršilnih organih prostovoljno in brezplačno, vendar pa z velikimi moralno družbenimi in političnimi obveznostmi. Vsakdo se lahko zaveda, da ni lahko odločati o pomembnih zadevah, ker se s tem prevzema kolektivna in individualna odgovornost, poleg tega pa mnogo odborov opravlja svoje zadeve v svojem prostem času. Delavec v proizvodnji ali drugem delovnem mestu je z izvolitvijo v odbor prevzel pomembno družbenopolitično nalogo, ki mu odvzema mnogo prostega časa, zato se moramo tega zavedati in to delo upoštevati in njihove odločitve sprejemati z razumevanjem.
REZULTATI AVTOMATSKE PROIZVODNJE ZA ORDORJE JANUAR-MAREC
Že v poslovnem poročilu je bilo nakazano, da ni bil plan avtomatske proizvodnje dosežen za prvo tromesečje. V proizvodnji so se srečevali z niz problemov, ki u-pravičujejo takšne rezultate. Nakazano je tudi bilo, da leži del krivde tudi pri delu v proizvodnji. Da bi bilo članom kolektiva bolj jasno, pri katerih izdelkih nastajajo največji problemi v proizvodnji, podajam ta pregled. V razpravi je bilo tudi nakazano, da je v poročilu o odpadku vključen tudi odpadek zaradi uvajanja novih izdelkov, kar znatno povečuje odstotek odpadka. Tu so prikazani rezultati iz proizvodnje, kajti knjigovodski podatki so drugi, da ne bo člane kolektiva motilo. Na stroju IS I. je asortiman v glavnem vedno isti, proizvajalo se je steklenice za penicilin 8 g in 20 g, steklenice za parfum in lak, Etol steklenice 15 g. V glavnem samo bolj zahtevne izdelke. Po količini je bil na tem stroju plan dosežen januarja z 84%, februarja z 69,6 % in marca s 143,3 %. Po vrednosti januarja z 98 %, februarja s
86,7	% in marca s 84,8 %. Nedoseganje plana povzroča tudi pomanjkanje orodja in rezervnih delov. Stroj je bil tudi med tem časom v remontu. Ti problemi tudi vplivajo na povečan odpadek pri steklenicah Etol 26,9 %, laku kat. št. 2172 — 34,6 %, 1817 —20 g, penicilin 15,2 % in laku kat. št. 2168/N 15 g 18,9 %.
Na stroju IS-III je bilo v tem tromesečju izredno veliko menjav, kar priča asortiman, ki ga je stroj proizvajal. Med drugimi steklenice Aroma 160 g, za črnilo, vegeto 80 g, medicinske steklenice 100 g,%rvo poizkušnjo steklenic za Italijo 130 g, Adji Sijo, Takovo, Refleks. — Količinsko je bil plan dosežen v januarju z 88,6 %, februarja s 76,4 % in marca s 120%. Pò vrednosti je bil plan dosežen januarja z 92,8 %, februarja s 86,7% in marca s 157,2%. V posameznih mesecih vpliva na vrednost izdelkov predvsem asortiman izdelkov.
Večji odpadek je bil pri izdelkih: Refleksu 28,3 %, steklenicah za Aromo 19,9 %, 100 g medicinske steklenice 27,5 %, steklenice Takovo 33,8% in tuš 10 g 16,6 %. Ta odpadek je tudi vplival, da ni bil plan-po količini izvršen.
Na stroju IS III. je bil asortiman izdelkov boljši in manjši. Predvsem so se proizvajale steklenice za penicilin 10 g za izvoz na Poljsko, penicilin 10 g za domači trg in manjša količina 10 in 30 g medicinske steklenice. — Količinsko je bil plan dosežen v januarju z 80,8%, februarja s
74,5	% in marca z 91,4 %. Po vrednosti v januarju s 86,3%, februarja s 83,2% in marca z 91,4 %. Na slabše rezultate je pri tem stroju vplivala proizvodnja steklenic za Poljsko, kjer je bil večji odpadek zaradi večjih zahtev za kvaliteto, izdelavo za izvoz. Stroj je bil tudi delno v remontu. Odpadek je bil povečan v glavnem pri izdelkih: Poljski penicilin
20,0	°T,, medicinske steklenice 10 g, 33 % in 30 g 15,3 %.
Na stroju IS IV. smo proizvajali embalažno steklo iz rjavega stekla. Predvsem je bilo tudi tukaj več menjav in v glavnem tudi sam nov asortiman izdelkov,
kar je vplivalo na rezultate po količini in vrednosti. Predvsem se je proizvajalo: steklenice Bioge-nol, za Galeniko kinin steklenice 50 g in 400 g, za Kemikalijo 1350 g in 1100 g in 675 g. (To je povsem nova proizvodnja, ker smo na stroju prvič delali po volumnu tako velike steklenice). Proizvajali smo tudi steklenice za pivo 330 g. — Po količini je bil plan dosežen v januarju s 108,7 %, v februarju s 26 % in v marcu z 88 %. (V februarju se je uvajala nova proizvodnja, kot je že bilo zgoraj nakazano). Finančno je bil plan dosežen januarja z 91,9 %,, februarja s 134 %, in marca z 88 %. Iz rezultatov se vidi, da so po vrednosti doseženi ravno februarja boljši rezultati zaradi doseženih večjih cen pri izdelkih rjavega stekla.
Izreden odpadek je bil pri novi proizvodnji kinink 400 g 40,4%, Kemika 1350 g 40,5 %, 675 g 32,7 % in 1100 g 30,6 %. Prav tako je bil velik odpadek pri steklenicah za pivo 21,3 %, dočim se je pri uva-
Na svoji prvi seji dne 5. maja 1972 je delavski svet podjetja izvolil predsednika in namestnika predsednika, kakor tudi druge kolektivno izvršilne organe.
Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen tov. HALCER ROBERT, in sicer za mandatno dobo dveh let. Rojen je bil 2. januarja 1930 v Mirovem pri Bolj evcu. Po preživeli mladosti je prišel v Hrastnik in se zaposlil v Steklarni Hrastnik leta 1945. Ker je svojo mladost preživel v razburkanem revolucionarnem obdobju, je obiskoval osnovno šolo v zelo težkih razmerah. Ko je prišel v Hrastnik, je bil star 15 let in se glede na takratne razmere tudi takoj zaposlil kot delavec v osnovni proizvodnji. Pri opravljanju svojega dela je bil vesten, čeprav še zelo mlad, je kazal izredno zanimanje za strokovno izpopolnitev v steklarski stroki. Kot marljiv delavec je bil zaradi svoje preudarnosti in discipliniranosti kmalu razporejen na višja delovna mesta. Kadrovski rok je služil od leta 1950 do 1953. Po odslužitvi kadrovskega roka se je vrnil v Steklarno Hrastnik, se ponovim zaposlil v proizvodnji steklenih izdelkov. Prešel je vsa delovna mesta v brigadnem sestavu, sedaj pa je že več let brigadir na RDBO razsvetljavi.
Halcer Robert se že dalj časa ukvarja oziroma aktivno sodeluje na družbeno-političnem področju, zlasti je aktiven v sindikatu, Zvezi komunistov in tudi v drugih organizacijah, kar pomeni, da je v vsaki mandatni dobi prejemal iz dneva v dan več funkcij, tako da se je kljub težkemu delu na delovnem mestu
janju proizvodnje 5 g steklenic izgubilo 11 izmen proizvodnje.
Na stroju H 28 smo proizvajali kozarce za domači trg, in to 2 del, 1 del in 0,05 1 za žigosanje. — Po količini je bil plan dosežen v januarju s 60,4% (zaradi večkratnih remontov stroja), v februarju z 92,4% in v marcu s 95 %. Po vrednosti je bil plan dosežen januarja s 67,5 %, februarja z 92,5 % in marca z 90 %.
Odpadek je bil predvsem pri izdelkih: kozarcih 0,051 za žig
21,2	% in pri 0,2 1 kozarcih 20,2 %.
Stroj P-12 — avtomatska stiskalnica je obratovala šele v mesecu februarju in še to ne ves mesec. Uvajali so se povsem novi izdelki, zaradi tega so tudi rezultati zelo slabi. Proizvajali smo vrčke 0,101, zaščitno steklo za izvoz, kozarce Bamby 0,101 in kozarce 631 0,101. — Količinsko je bil plan dosežen v februarju z 48,4 '%, v marcu s 73 %. Po vrednosti februarja s 124,2 % in marca s 34,2 %• Slab rezultat je predvsem zaradi menjave asorti-
seznanil z družbeno-političnimi dogajanji naše družbe in razvojem samouprave. Zato ni čudno, da so ga člani delavskega sveta enoglasno izbrali za predsednika ih mu poverili eno izmed najpomembnejših družbeno-političnih nalog. Poudariti je treba, da je funkcija predsednika delavskega sveta izredno pomembna obveznost, ker čakajo naše samoupravne organe težke naloge in pomembne odločitve v pogledu izpolnitev ustavnih amandmajev, ekonomskega razvoja, krepitev družbenega standarda in kot predsednik bo moral Halcer Robert te naloge združiti v takem obsegu, da bo sleherna odločitev v korist vseh naših družbenih činiteljev, zlasti pa tudi v korist člana delovne skupnosti.
Za namestnika predsednika sveta za mandatno dobo dveh let je bil izvoljen Kirhmajer Rudolf, roj. 11. 7. 1929 v Dubrovniku. Po končani osnovni šoli je stopil v učno razmerje kot ključavničarski vajenec v Steklarni Hrastnik, in sicer leta 1946. V letu 1948 je položil izpit za kvalificiranega de-
mana nasproti predvidenemu planu.
Večji odpadek je bil pri uvajanju proizvodnje vrčkov 46% in zaščitnih stekel 31,6 %, tudi pri kozarcih Bamby je bil izreden odpadek 27,1 %, kar tudi ni normalno.
Skupno je bil količinsko dosežen plan meseca januarja s 83 %, februarja z 72 % in marca s
107,7	%. Po vrednosti januarja z 78,75%, februarja z 80,2% in marca s 84,8 %. Povprečen odpadek je bil v vsej proizvodnji 25 %. Iz prednjih pokazateljev je videti, da so rezultati v nekaterih mesecih in pri določenih asorti-manih izdelkov zelo slabi. V naslednjem obdobju bo potrebno vse storiti, da se proizvodnja in odpadek normalizirata. Predvsem bo moral biti odnos do proizvodnje boljši, več rezervnega orodja in modelov bo potrebno, ker brez odprave teh problemov ni pričakovati boljših rezultatov.
V. V.
lavca kovinske stroke in se kot ključavničar zaposlil v Steklarni Hrastnik. Kadrovski rok je služil v letu 1949 do 1951, nakar se je zaposlil zopet v Steklarni Hrastnik. Razporejen je bil na delovno mesto vodje oljnih in butanskih naprav; to delo opravlja še danes.
Kirhmajer Rudi je bil v preteklosti že izvoljen v ustrezajoče organe upravljanja v podjetju in družbenih skupnosti, bil je tudi že predsednik enote združenega dela, zlasti pa aktivno sodeluje pri gasilskem društvu, kjer nudi izredno strokovno pomoč vsem ostalim in tako rekoč sam skrbi v naj večji meri za aktivno dejavnost tega tako pomembnega društva. Aktivno sodeluje tudi v sindikalni organizaciji in tudi v drugih organih v podjetju. Se tudi izredno zavzema za uveljavljanje samoupravnih pravic, za dobre medsebojne odnose in je izredno bogat na delovnih izkušnjah v zvezi z delom v proizvodnji našega podjetja, zato mu je tudi zaupana navedena funkcija.
Obema k izvolitvi čestitamo!
Nakladanje steklenic za Italijo z viličarjem
Voditelja najvišjega samoupravnega organa
Snidenje naših brigadirjev
V soboto dne 20. 5. 1972 so se zbrali pred šolo »Heroja Rajka« v Hrastniku nekdanji brigadirji prostovoljnih republiških in zveznih delovnih akcij.
Tega srečanja sta se udeležila tudi tov. Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS, tov. Li-
nju sproščeno spominjajmo vseh lepih in težkih trenutkov v delovnih akcijah. Tako je tudi na tem srečanju bilo.
Ob tej slovesnosti pa smo se spomnili tudi 22 umrlih brigadirjev: Alauf Franc, Bantan Janko, Belin Anica, Bratuša Malči,
Murske Sobote, Reke, Tuzle in Beograda.
Posebno smo bili zadovoljni, ko nam je nekdanji komandant brigade tov. Klemen Tone, ki se je rade volje odzval našemu vabilu in prišel iz Beograda, na stadionu Rudarja spregovoril in dejal:
Med številnimi vabili, ki jih vsakdo od nas dnevno prejema, je bilo prav gotovo vabilo za ta zbor nekaj nevsakdanjega, nekaj kar nas je vsakega po svoje za trenutek odtrgalo od realne vsakdanjosti in z mislijo popeljalo v ne tako bližnjo preteklost, v čas pred petnajstimi, dvajsetimi in petindvajsetimi leti.
To je bil verjetno za vse nas trenutek, ko smo v hipu obstali ob spominu na tiste naj lepše, pa tudi težke trenutke, ki smo jih kot mladi fantje in dekleta doživljali v bitki za izgradnjo novega, za trenutek smo se v spominu vrnili med številne tovariše in tovarišice, s katerimi smo ob skrajnih naporih premagovali zadnje kubike, v spominu na skojevske, mladinske in partijske sestanke, kjer smo kovali načrte za nove zmage brigade, pripravljali nove in nove kulturne prireditve in zabave, se zabavali in podobno. V enem sa-
ga ime je tkano v naporih in življenju nekaj generacij, mi dovolite da se v tem glasnem razmišljanju ponovno vrnemo h generaciji, kateri pripadamo in se ob spominu na 25-letnico začetka del pri gradnji proge Šamac —Sarajevo vrnemo na dogodke, ki so plemenitili čas in nosilce najtežjih naporov za odpravo pogorišč, siromaštva in zaostalosti in za lepše življenje njihovih potomcev.
V prvih povojnih letih smo predstavniki te generacije imeli veliko željo, da se spopademo s preteklostjo v materialnem in družbenem smislu, mnogi pa so imeli tudi veliko delovnih organizacijskih in političnih izkušenj, pridobljenih v aktivnem boju, v revoluciji. Dve mladinski organizaciji SKOJ in USAOJ so že v vojnih letih zbrale, aktivirale in vodile velike množice mladih na gradbiščih širom domovine, ponekod samo nekaj ur po bitkah za nova osvobojena ozemlja. Mladinske delovne čete, bataljoni in brigade so v bitkah na dveh frontah, na eni proti okupatorju, na drugi v delovnih akcijah reševale pridelke, gradile mostove, ceste, obnavljale porušene domove in podobno. Število mladih, ki so bili na ta ali oni način
Najmlajši iz otroškega vrtca (varstvene ustanove) Hrastnik
mem hipu pa smo se eni kot drugi zopet drugače vrnili k tistemu osebnemu, človeškemu, preprostemu, kar nas je plemenitilo in kar nam ostaja za vedno v spominu. Srečali smo se . z nepozabnimi dogodki na brigadnih prireditvah, v spomin smo priklicali prijatelja, ki je z glasijo in pesmijo razveseljeval mlada srca, morda pa se je tretji zopet spomnil na skrivnosten nasmeh dekleta, ki mu je tedaj ali pa tudi pozneje toliko pomenilo v življenju in podobno.
Ob mislih na vse to, pa se nam nehote vračajo spomini na dogodke, ki so iztrgali iz naše sredine najboljše. Kot vsaka je tudi ta bitka terjala krvni davek. Med mrtvimi so bili tudi najboljši mladinci, skojevci iz naših revirjev. Počastimo njihov spomin z enominutnim molkom. Slava jim!
Ko se danes z našim zborom na nek način vključujemo v praznovanje »dneva mladosti« in 80-letnico rojstva velikega voditelja našega maršala Tita, katere-
vključeni v delovne akcije od jeseni leta 1941 do spomladi 1946, se je povzpelo na več stotisoč mladih brigadirjev.
Po osvoboditvi naše domovine pa tudi ni nastopil čas za počitek. Tov. Tito je v najtežjih trenutih povojne obnove 1. januarja 1946 pozval mladino Jugoslavije s temi besedami: »O-bračam se k tebi, mladina Jugoslavije z željo, da si nosilec delovnega navdušenja, da si primer zavzetosti in samopožrtvovalno-sti pri graditvi domovine, kakor si bila v štiriletnem boju za njeno svobodo in kakor si bila v letu 1945 primer pri obnovi domovine.«
Stotisoči fantov in deklet vseh narodov Jugoslavije se je odzvalo temu pozivu. Razplamtelo se je veliko tekmovanje, ki je zajelo domala vse mlade. Mladina Jugoslavije je v tem in poznejših desetih letih zgradila štiri velike in sedem manjših mladinskih prog, ki so prepričljiv simbol dela te generacije. Kakor so po žilavem boju mladih borcev
Brigadirji prostovoljnih delovnih akcij
dija Šentjurc, predstavniki skupščine in predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij Hrastnika.
Zamisel nekaterih brigadirjev mladinskih delovnih brigad, u-deležencev delovnih akcij širom naše domovine, da bi v počastitev 80-letnice rojstva tov. Tita in 25-letnice gradnje proge Šamac—• Sarajevo organizirali srečanje vseh udeležencev mladinskih prostovoljnih delovnih akcij, je u-spela.
Z zadovoljstvom smo ugotovili, da se je srečanja udeležilo več kot 200 bivših brigadirjev, ki so se najprej vključili v defile fizkulturnikov na stadionu »Rudarja« v Hrastniku, kjer se je izvajal fizkulturni program. Po programu na stadionu je bilo za brigadirje organizirano tovariško srečanje v domu TVD Partizan.
Kaj ne bi bili veseli in razigrani, saj je bilo že v uvodnem pozdravu rečeno, da pustimo vse probleme in tegobe zadnjih 25 let ob strani in se ob tem sreča-
Emeršič Anton, Hlastec Rafael, Hercog Stane, Koritnik Igo, Kolar Soni, Kastelic Franc, Kordon Srečko, Kirn Zdravko, Plahuta Vili, Palčnik Viktor, Podmenik Marko, Skaza- Stane, Stiplošek Branko, Skale Angela, Šauperger Zorko, Špeglič Slavko, Ulaga Zdene, Zdovc Miha in jim na njihove grobove ponesli šopke svežih rdečih nageljnov.
Prav prijetno je bilo, ko so se ponovno razlegale brigadirske pesmi, ki so bile tisočkrat zapete na mladinskih akcijah. Kaj hitro so se znašli brigadirji in formirali pevski zbor, ki je izvedel kratek program, in tudi humoristov ni manjkalo. Vse skupaj pa je najbolj zabaval ansambel »Veseli berači«.
Res nepozabno je bilo doživetje, ko smo se srečevali brigadirji po 25 letih. Zelo razveseljivo pa je tudi to, da so se vabilu odzvali brigadirji Hrastničani, ki danes živijo v drugih krajih. Prišli so od vsepovsod: iz Ljubljane, Kranja, Celja, Maribora,
Pogled na tribuno, sedijo od leve: Tone Klemen, Milka Brečko, Sergej Kraigher — pred. SRS, Lidija Šentjurc, Brane Milinovič, Samo Logar, Jože Klanšek — za njimi je skupina brigadirjev
mladinskih delovnih brigad
padale postojanke med vojno, tako so se z nadčloveškimi napori mladih uresničevale naloge, ki so vsaka po svoje doprinašale k današnjemu dnevu. Brčko—Bano-
znavali drug drugega in se zbliževali. Tako se je v teh akcijah poleg prog, cest in mostov, novih tovarn gradilo tudi novo poko-lenje, navdušeno za ustvarjalno
Miro Cerar pri izvedbi vaje
viči, mladinska Droga Šamac— Sarajevo, avtoput Bratstva in enotnosti od Ljubljane do Gevge-lije, Novi Beograd, to je le nekaj veličastnih imen, ki poleg tiso-čev drugih velikih mladinskih akcij in objektov simbolizira delo mladine in njenih brigad, govori o veličastnem delu, ki je opravljeno. Če temu dodamo še podatke o tem, da je v drugih prostovoljnih delovnih akcijah samo v prvih povojnih letih delalo šest milijonov mladih, ki so
delo, sposobno in pripravljeno za najtežje storitve, smelo in prevzgojeno v resničnem patriotizmu.
Takšna je bila ta generacija in če smo bili revirski brigadirji le delček nje, se lahko tega samo z zadovoljstvom in ponosom spominjamo.
To pa še posebej zaradi tega, ker so bili revirji in njihova mlada generacija v prvih vrstah tega dogajanja. Še nam je v živem spominu oglušujoči mladinski
Napis: čestitka tov. Titu za 80. rojstni dan
mimogrede povedano ob relativno slabi prehrani prihajali na prostovoljne delovne akcije, neposredno s svojih delovišč v tovarnah, rudnikih, zadrugah in šolah, si lahko vsaj približno predstavljamo veličastnost mladinskega gibanja.
Prav je, da se danes spomnimo, da' so se na mladinskih delovnih akcijah zbrali sinovi in hčere vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Da so enotno delali drug ob drugem v tovariškem tekmovanju, živeli skupaj, se žabavali in veselili. Slišali vse jezike in dialekte, igrali in peli pesmi vseh naših narodov, spo-
HO-RUK, ki je oznanjal, da se za mesec ali dva poslavljamo od čete ali kompletne brigade, od številnih prijateljev in znancev, ki so odhajali novim nalogam naproti. Spominjamo se, da so v najkritičnejših obdobjih izgradnje naše domovine od spomladi do jeseni skoraj brez predaha odhajale nove in nove čete Hrastnik in njegova mladina je in brigade mladih revirčanov. polnjevala svoje obveze in ni pri-V tem času vedno dosledno izmer, da je v organiziranih mladinskih delovnih brigadah sodelovalo okrog 600 mladih Hrastničanov. Mladi rudarji, steklar-
ji, in drugi Hrastničani so bili skoraj brez izjeme v prvih juriš-nih odredih teh mladinskih brigad.
Njihove zastave so se vile nad najtežjimi odseki proge Brčko —Banoviči, Šamac—Sarajevo, av-toputa, Novega Beograda, nad najtežjimi kraškimi odseki proge Sežana—Dutovlje in povsod po naši domovini. Skoraj brez izjeme so se naše brigade vračale dvakrat, trikrat, štirikrat pa celo večkrat udarne. Z njimi se je vračalo na desetine mladih udarnikov, ki so vnašali v naše domove in v naše kolektive nov duh.
generacije na teh tradicijah, u-smerjati jih v obrambo pridobljenega in še zlasti v ustvarjalno delo krepitve materialnega bogastva naše družbe in za še lepši jutrišnji dan, je tov. Tone zaključil svoj govor.
Iniciativni odbor je predlagal, da se podobna srečanja še organizirajo, da se ustanovi revirski koordinacijski odbor, da bi se organizirala skupna srečanja brigadirjev prostovoljnih delovnih akcij vseh treh zasavskih občin, saj je tudi delovne brigade pred 25 leti in tudi kasneje sestavljala mladina revirskih zasavskih občin.
Republiški telovadci — med njimi tudi domačin Erih Poljšak
Ko se ob tem jubileju v spominu vračamo na te dogodke, naj nam ob prehojeni poti in ob pogledu na svoje že kar odraščeno potomstvo ne bo žal časa in naporov, ki so tu in tam še vedno potrebni tako v pogledu nadaljnje krepitve materialnega bogastva naše družbe in vseh njenih pripadnikov kot tudi naših naporov za obrambo tistega, kar je bilo skozi revolucijo ter povojno obnovo in graditev tako krepko zakovano. Predvsem pa se odločno borimo zoper tiste, ki bi trenutek naše poglobljene socialistične demokracije hoteli izkoristiti za rušenje našega družbenega reda, za rušenje tistega, kar nam je najdražje in najpotrebnejše, to je bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije. Imamo obvezo vzgajati dananšnje
Prijetno smo bili presenečeni, ker smo pri organih upravljanja v podjetjih, družbenopolitičnih organizacijah, Skupščini občine Hrastnik in sindikalnih organizacijah naleteli na razumevanje, kar je dokaz, da naša takratna prizadevanja in samopremagova-nje niso pozabljena. Steklarna Hrastnik je pokazala izredno razumevanje in nam tudi omogočila, da je vsak udeleženec-briga-dir na tem srečanju prejel lepo spominsko vazo.
Vsem se za pomoč brigadirji iskreno zahvaljujemo.
Vsi udeleženci pa se bomo tega srečanja prav radi spominjali.
Pripravljalni odbor »zbor brigadirjev« prostovoljnih delovnih akcij — Hrastnik
Pogled na polno tribuno je bil veličasten
LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK PRIČAKUJEMO V ZNAMENJU NOVIH DOSEŽKOV V OBČINI
Občina Hrastnik letos že 19. praznuje svoj občinski praznik — 3. julij v spomin na revolucionarne dogodke, ki so vezani s tem datumom, in sicer veliko gladovno stavko leta 1934 in pa z odhodom Hrastničanov v NOB ob začetku revolucije.
Tudi letošnje praznovanje slavimo s pomembnimi dosežki na gospodarskem, pa tudi drugih področjih dejavnosti, kar je trud predvsem delovnih ljudi naše občine, ki se v letošnjem letu kaže v naslednjem:
—	za zaposlitev predvsem ženske delovne sile je bil dograjen nov obrat konfekcije »Jutranjke« iz Sevnice na Dolu pri Hrastniku, ki bo v prvi fazi zaposlil nad 100 delavk, v drugi fazi pa nad 200 delavk;
—	dograjena oziroma modernizirana je bila zgradba osnovne šole na Dolu pri Hrastniku, s tem pa je omogočen reden pouk v povečanem obsegu;
—	na podlagi uspešno izvedenega referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka in pa s prispevki delovnih organizacij za gradnjo dodatnih šolskih prostorov pri šoli narodnega heroja Rajka in zaprtega kopališča se je pričelo s pripravljalnim delom za to gradnjo, glavna dela pa bodo stekla prav tako v mesecu juniju 1972;
—	dograjen je nov 56-stano-vanjski stolpič na Logu, v teku pa so priprave za pričetek gradnje nove podobne stanovanjske stolpnice v neposredni bližini Delavskega doma Hrastnik;
—	pričelo se je z gradnjo namenskih stanovanj za borce NOB in upokojence tako, da bi že v letu 1972 pridobili nad 20 novih stanovanj, s katerimi bi omilili, če že ne v celoti rešili, stanovanjski problem borcev NOV in upokojencev.
Skupščina občine, delovne in družbenopolitične organizacije pa intenzivno delajo na tem, da se na Dolu pri Hrastniku prične še z novimi vrstami dejavnosti. Tu je predvsem mišljen obrat steklarne na Dolu, prav tako pa razširitev dejavnosti SGP Hrastnik, podjetja »Sijaj« in KOP Hrastnik.
Dani so vsi pogoji, da s skupnimi močmi dosežemo še boljše rezultate pri nadaljnjem dvigu gospodarske moči, s tem v zvezi pa tudi boljše rezultate pri nadaljnjem razvoju družbenih služb v občini.
Letošnje praznovanje bomo torej slavili ob ugotavljanju novih uspehov ter s sprejemom novih nalog za v prihodnje.
Na zadnji seji skupščine je bil sprejet okviren program za letošnje praznovanje, ki predvideva:
1.	v tednu pred praznovanjem športne igre v okviru občinskega sindikalnega sveta ob sodelovanju pripadnikov JLA iz kasarne heroja Rajka iz Celja;
2.	v soboto dne 1. 7. 1972 zvečer glasbeno-literarni večer s sodelovanjem znanih glasbenikov in literatov — domačinov, ki trenutno ne žive v Hrastniku, pa tudi s programom glasbenikov, živečih v Hrastniku;
pripravljena bo tudi likovna razstava, ki jo bodo pripravili predvsem domačini;
3.	gasilci bodo praznovali svoj jubilej ter v ta namen izvedli v soboto dne 1. 7. in v nedeljo
2.	7. 1972 svoj celodnevni program s prikazom doseženih uspehov, pa tudi s prikazom nekaterih praktičnih vaj;
4.	slavnostna seja skupščine bo v ponedeljek 3. julija, na sam dan praznika, na kateri bodo podeljene plakete občine »Zasluž-
Odbor se je sestal prvič v novem sestavu, poleg članov poslovnega odbora in direktorja so bili navzoči predsedniki svetov združenega dela, vodje OZD in odbor za plan in finance.
Odbor je obravnaval poslovno poročilo za obdobje januar— marec, ki ga je tolmačila tov. Korbar Heda, vodja gospodar-sko-računskega sektorja.
Rezultati poslovanja za januar in februar so bili že objavljeni v našem glasilu, rezultati za marec so podani v posebnem sestavku.
Odbor za poslovno politiko je analiziral celotno poslovanje in v tej zvezi sprejel tele zaključke in predloge.
—	Pri analizi doseganja operativnih planov v posameznih o-bratih se je videlo, da je naj nižje plan dosežen v enoti 302 — avtomatske proizvodnje. Pri razčlenjevanju vzrokov je bilo ugotovljeno, da je imel obrat v prvem trimesečju izredno veliko problemov, predvsem izpadov proizvodnje, zaradi remontov posameznih strojev. Uvajala se je tudi nova tehnologija proizvodnje na novi avtomatski stiskalnici, kjer se ugotavlja, da proizvodnje še nismo obvladali (predvsem izdelavo vrčkov), kjer je tudi naj večji odpadek (46 %). Težave so bile tudi pri zaščitnih steklih, kjer je bil odpadek 31 %. In še drug problem, da se je moralo posamezno orodje, uvoženo iz Italije, popravljati.
Ta primer je poslovni odbor kritično ocenil, ker smatra, da naši strokovnjaki, ki so bili na prevzemu stroja in orodja v Italiji, niso vsega storili.
Poslovni odbor je zavzel stališče, ker rezultati na stiskalnici še niso zadovoljivi, da se mora tehnolog bolj angažirati na relaciji	tehnolog—delavnice—proiz-
vodnja.
Ugotovljeno je tudi bilo, da so bile težave glede nabave rezervnih nadomestnih delov in težave s kadri v proizvodnji.
—	Ker na slabe rezultate avtomatske proizvodnje tudi zelo vpliva povečan odpadek, smatra poslovni odbor, da se mora ta odpadek v naslednjih mesecih spraviti v okvir planiranega. Po planu je predviden odpadek 12,25 %, dosežen pa je bil 14,44 %.
—	V razpravi je bilo tudi postavljeno vprašanje dvoma v evidenco in zajemanje podatkov. Ta problem se je razčistil, vendar se mora stremeti, da je v obratu ali v dodelavi čim manj nedokončane proizvodnje.
nemu občanu« in pa plakete nekaterim organizacijam;
5.	popoldne istega dne pa bi bila osrednja proslava dneva borca v Hrastniku, in sicer na Dolu pri Hrastniku s srečanjem borcev in aktivistov občine Hrastnik ter odkritjem spominske plošče padlim pevcem iz Dola na zgradbi DPD Svobode Dol pri Hrastniku.
—	Ker so v mesecu marcu stroški poslovanja izredno narasli, je bil tudi ta problem v razpravi razčiščen. V mesecu marcu so bremenili stroške rezervni deli in modeli za avtomatsko proizvpdnjo.
Poslovni odbor je menil, da ni pravilno, da se bremenijo stroški samo za en mesec. Službe naj v bodoče takšne stroške porazdelijo na več mesecev.
Glede knjiženja večje porabe mazuta je poslovni odbor zahteval od odgovornih činiteljev, da v takšnem primeru informirajo organe upravljanja in vodstvo podjetja, da se razčisti vzrok takšnega poslovanja.
Poslovni odbor je analiziral tudi porast nadurnega dela v tem obdobju. V obdobju januar—marec 1971 je bilo 11.283 nadur, v letu 1972 pa 15.773 nadur. Ugotovi se, da se sedaj ne sklepajo več civilno-pravne pogodbe, zaradi tega je pa več nadur. Avtomatska proizvodnja in kontrola sta delali ob praznikih, zato se porast nadur vidi prav v teh oddelkih. Zavzelo se je stališče, da se nadurno delo omeji na minimum.
—	Zaradi povečanja odpadka pri avtomatski proizvodnji se sprejme predlog, da se odpadek za uvajanje nove proizvodnje ne evidentira. Določiti se mora, koliko časa se računa za uvajanje nove proizvodnje.
—	Ker bo v naslednjih mesecih izredno vplivalo na rezultate poslovanja prav avtomatska proizvodnja, se mora vse storiti, da bo proizvodnja nemoteno delala. Znižati se mora odpadek, strogo
Podrobnejši program letošnjega praznovanja občinskega praznika in dneva borca bo razviden iz obvestil v časopisju, radiu in lepakih.
Prosimo občane Hrastnika, da se teh prireditev v polnem številu udeleže ter s svojo udeležbo prispevajo k dostojnemu praznovanju občinskega praznika in dneva borca. Franci Martinšek
se držati sprejetega asortimana proizvodnje. Za realizacijo tega pa mora biti orodje in rezervni deli na razpolago proizvodnji.
— Pri analizi odstopa od izvršitve plana izvoza je bilo ugotovljeno, da je glavni vzrok, ker je bil izredni odpadek na elek-tro pečeh za opalno steklo, kjer še nismo obvladali tehnologije taljenja. V mesecih april, maj so že rezultati zadovoljivi. Prav tako, ' ker še nismo pričeli s proizvodnjo steklenic za Italijo.
Poslovni odbor ugotavlja, da bo potrebno najhitreje modernizirati odnašanje izdelkov, da se sprosti del zaposlenih na teh delovnih mestih. Ugotovljeno je bilo, da je več brigad v obratu 301 — delalo v manjši zasedbi ali pa sploh ni delalo, ker ni bilo dovolj odnašalcev stekla.
Pred kolektiv so postavljene zaradi teh problemov naslednje naloge:
Sprejeti bo potrebno program steklarskega kadra (steklarska šola), predvsem iz osnovne šole. Zaradi pomanjkanja delavcev v Hrastniku se postavlja problem izgradnje novega samskega doma. Tretji problem so plače. Posredovan je bil predlog, da se določi naj nižji zaslužek na 1.000 din.
Te predloge se naj posreduje delavskemu svetu podjetja.
Tovariš vodja plana in analiz je obrazložil članom način izračuna mase za izplačilo osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu. Po predvidenih rezultatih je poslovni odbor potrdil predlog, da se za mesec maj izplača točka v vrednosti 1,30 din.
Odbor za poslovno politiko o poslovanju za obdobje januar-marec
SREČANJE Z JOSIPOM BROZOM - TITOM
RAZGOVOR S TOVARIŠEM RANCINGERJEM
Februarja 1933 nas je bilo šest mladih hrastniških steklarjev pred celjskim sodiščem obsojenih zaradi komunistične dejavnosti na zaporne kazni. Najdaljšo zaporno kazen dve in pol leti sva dobila midva z Jožetom Ju-stom. V prvi polovici aprila so naju z Justom odpeljali vklenjena v mariborsko kaznilnico.
Po treh dneh bunkerja v kleti sem se znašel v samici, ugotovil sem, da sem v prvem nadstropju zloglasne mariborske kaznilnice. Začeli so se dolgi mučni in enolični dnevi negotovosti. Razmišljal sem, kako dolgo bom moral biti v samici. Po 14 dnevih je paznik pripeljal brivca-zaporni-ka. Razveselil sem se tega obiska. Med britjem je izkoristil paznikovo nepozornost in mi zašepetal: »Ovde češ biti samo 3 meseca, nakon toga ćeš doći u zajedničku sobu. Tamo su već tvoji drugovi, koji imaju i knjige. — A ovo sakrij!«. Pri tem mi je stisnil v dlan zavojček. Potem, ko sem bil spet sam in se prepričal, da me nihče ne opazuje skozi vratno linico, sem hitel odvijati frizerjev zavojček. V njem je bil košček Špeha — na zamaščenem papirju pa sem razbral: »strpi se druže, posle 3 meseca ćemo biti zajedno. Za to vrijeme ne razgovaraj sa nikom. Do tada do viđenja! Tvoji drugovi — a cedulju odmah uništi.« — Tisti košček Špeha sem takoj in z največjo slastjo delček za delčkom grizel in žvečil tja do večera, medtem pa sem skrbno trgal in razcefral obvestilce.
Obiska in nenavadnega darilca z obvestilom ste bili veseli. Mučila vas je pa hkrati tudi radovednost, kajne?
Seveda, že naslednjega dne sem na dopoldanskem tihem sprehodu z očmi iskal in ugibal, kje in za katero rešetko naj bi bil skrivnostni prijatelj. To sem počel več dni. — Nekega dne pa sem za rešetkami prvega nadstropja sosednjega trakta opazil obrise dveh, treh jetnikov, ki so se izmenično pojavljali na zamreženem oknu. Na to okno sem postal pozoren in ga ob vsakem sprehodu skrbno opazoval. Večkrat sem za tem oknom zagledal dvignjeno stisnjeno pest in sklenjeni roki v pozdrav. To mi je vlivalo še večji pogum, hkrati pa odvrnilo sleherni dvom, da pisanje in Špeh, ki mi ga je prinesel brivec, ni bila nikakršna provokacija. Stisnjene pesti v pozdrav so me prepričevale, da so tam moji tovariši, toda kdo in kateri?
In Vam je to ugajalo?
Skozi okno moje samice, na katero sem se večkrat skrivaj vzpenjal, sem spodaj na dvorišču opazil samo tri pare jetnikov. — Še mi je v spominu, ko sem se srečal s pogledom suhljatega jetnika, ki je nosil očala. — 1. maja sem v samici začel požvižgavati »Internacionalo« in brž sem ugotovil, da nisem osamljen. Kajti tudi spodaj sprehajajoči trije jetniški pari so mrmrajoč intonirali samo začetek te delavske pesmi. In spet sem ujel vzpodbuden in pomirjujoč pogled jetnika z očali.
Končno so se iztekli trije meseci samice in z rojakom Jožetom Justom sva se znašla pred skup-
no celico, v kateri je bilo že šest jetnikov. Z Justom sva se veselo spogledovala in že so nama. novi tovariši izrekli dobrodošlico. Za-čuda, prvi mi je segel v roko in me potrepljal po rami prav tisti suhljati jetnik s kovinsko obrobljenimi očali. Zdaj sem se šele trdno prepričal, da sem med tovariši komunisti.,
Z Justom, ki je pozneje padel v partizanih, sva kmalu spoznala in tudi občutila, da nisva prišla le med šest sojetnikov, temveč v organiziran kolektiv. Vodja kolektiva in partijske celice je bil tovariš z naočniki, ki so ga klicali »Jožo«.
In kako ste občutili dejavnost tega kolektiva?
Ja, ker sva z Justom prišla sestradana vsak iz svoje samice, so nas najprej poskusili nahraniti. To je seveda trajalo nekoliko dni, da sva si malo opomogla. Spominjam se, da smo ob petkih dobivali vsak po 2 trda cmoka iz črne moke. Tov. Jožo jih je imenoval »gomboci«. Ker so nekateri dobivali od doma nekaj hrane v paketih, kar je bilo last kolektiva vse celice, so nama odstopili po 1 cmok (gomboc) — in nekaj priboljška iz skupne zaloge paketov, čeprav tudi te zaloge ni vredno omenjati.
Spominjam se tudi, da sta bila pred najinim prihodom v tej celici Rade Vujevič in Rodoljub čolakovič. Ko sta bila pred najinim prihodom odpuščena, sta pustila v celici tj. kolektivu vse ne nujno potrebne privatne stvari. Tako sem podedoval ovčjo bundo, ki jo je ne vem koliko let nosil Rodoljub čolakovič. Za njim pa še jaz vse do maja 1937, nakar sem jo ob odpustu iz Sremske Mitroviče zapustil tamkajšnjemu kolektivu.
Tako kot vsak novodošli tovariš sojetnik sva tudi z Justom vsak zase morala pripovedovati o svoji dotedanji dejavnosti, socialnem poreklu in izobrazbi. To je bilo pravzaprav testiranje, kot bi temu danes rekli.
Zakaj. pa je bilo potrebno to testiranje?
Na osnovi odgovorov so tovariši sestavili program za nadaljnje učenje in politično izpopolnjevanje. Učil sem se računstva, zemljepisa, spoznaval zgodovino delavskega in sindikalnega gibanja ter zgodovinski in dialektični materializem.
Videl sem, da se tov. Jožo poleg drugega intenzivno uči angleščine ter se je posebej z ostalimi člani celice poglabljal oziroma študiral Anti Diiringa, Država in revolucija, Finančni kapital in drugo.
Kako pa se je ugotavljala naučena snov? Je bilo kaj spraševanja?
Vse kar smo se učili, se je preverjalo in utrjevalo posamično v pogovorih, ko smo se v parih sprehajali na posebnem dvorišču. Seveda pa se je naučeno ugotavljalo tudi na skupni konferenci v celici, ki jo je največkrat vodil Jožo.
Razen učne snovi pa je naju z Justom tovariš Jožo podrobneje spraševal o Hrastniku, se zanimal o življenjskih razmerah delavcev v rudniku, kemični to-
varni, želel pa je zvedeti sleherno podrobnost o delu v steklarni, odkoder sva midva bila. Še s posebnim zanimanjem je poslušal, ko sva mu pripovedovala o delu partije in skojevske organizacije, sindikatih, kulturno-prosvetnih in športnih organizacijah.
Z neverjetno in meni še danes nedojemljivo pozornostjo, voljo in skrbjo se je Jožo že tedaj v nenormalnih pogojih v zaporu zanimal za delavca in delovnega človeka sploh, pod kakimi pogoji živi in dela ter kaj bi morali napraviti, da delovni človek ne bo več izkoriščan. Kdove kolikokrat je glasno razmišljal, da se moramo oborožiti s političnim znanjem in ga prenesti po prestani kazni svojim somišljenikom. Posebno pa, da je treba med delovnimi ljudmi širiti idejo KPJ.
V	tako prisrčnem vzdušju med človeškimi pogovori so nam v skupni celici minevali meseci julij, avgust, september, oktober in 6 dni novembra 1933. leta.
Aha, na tole bi pa skoraj pozabil. V celici smo tudi počastili obletnico Oktobrske revolucije. Stisnili smo se v kot in kar se je dalo tiho zapeli Internacionalo in Varšavljanko. O pomenu Oktobrske revolucije pa je spregovoril tov. Jožo.
V	času bivanja v skupni celici ste postali dobri tovariši in ste se med seboj tudi spoznali? Povejte, prosim, kdo je bil ta tovariš, ki ga imenujete Jožo?
V	dobrih 4 mesecih se nas je vseh osem jetnikov do potankosti spoznalo. Tov. Jožo je bil, če se še dobro spominjam, kot jetnik št. 483 in nihče drug kot Josip Broz-Tito.
Razen omenjenega rojaka Justa se spominjam še imen tovarišev v tej celici, kot: dr. Salamon Levi, Stevo čolovič, Jovo Trajko-vič, Vinko Dečak, Mlinarič — njegovega imena se žal ne spominjam več.
No, in 6. novembra 1933 smo
bili premeščeni v kletni bunker, odkoder so nas naslednje jutro vklenjene z »marico« odpeljali na mariborski kolodvor, od tam pa z vlakom, seveda močno zastražene, v Zagreb na policijo v Pe-trinjsko ulico. V policijski pisarni so obdržali Josipa Broza. Poslovili smo se od njega, nas pa so odpeljali v tretje nadstropje v policijske zapore in po nekaj dneh naprej na prestajanje kazni v Sremsko Mitrovico.
Tam sem bil zaprt še do maja 1937, kjer sem spoznal tudi tov. Mošo Pijada. V pogovorih z njim pa sem še bolj doumel, kako pomembna osebnost je bil Josip Broz že takrat za naš delovni razred in KP Jugoslavije.
Ste se potem v poznejših letih do danes še kdaj srečali s tovarišem Titom?
Malo je manjkalo, pa bi se — namreč leta 1968, točno 14. oktobra sem bil med množico, ki je pričakala predsednika TITA v Hrastniku. Nisem se mogel preriniti v ospredje, slišal pa sem po zvočniku Titove besede, ko je prihajal z ogleda Steklarne in prisotnim dejal: »Sad se sječam, od kud mi je poznata ova fabrika i teški uslovi rada u njoj. O torne su mi pričali u mariborskoj ka-znioni drugovi Ranzinger Ivan i Just.«
Slišali ste, da je predsednik Tito po tolikih letih izgovoril Vaše ime. Kako Vam je bilo, ko niste mogli do njega?
Stisnilo me je pri srcu in zaihtel sem. In še zdajle mi je težko, ko se spominjam, da nisem imel toliko moči, da bi se skozi množico, v katero sem bil vkovan, prerinil do tov. Tita in mu kot staremu znancu segel v roko. To željo pa še vedno gojim in upam, da se mi bo še uresničila.
Želim Vam, da bi se ta želja res izpolnila. Predvsem pa, tov. Rancinger, prisrčna hvala za tale pogovor.
Dvojno praznovanje
Vsako leto mladina Jugoslavije in tov. Tito skupno praznujeta 25. maj, predsednikov rojstni dan in dan mladosti.
To je skupni praznik od prvega leta svobode v novi Jugoslaviji. Zbližanje tov. Tita z mladimi je vedno in tudi sedaj v medsebojnem zaupanju, v skupnem prepričanju, da naša revolucija ne pripada samo eni generaciji, da ima vsaka generacija posebne naloge in odgovornosti za njen uspeh.
Josip Broz Tito je stopil na čelo partije pred 35 leti. Tedaj je vodstvo partije zavzelo stališče, da brez predane in revolucionarne mladine ne morejo biti priprave na revolucijo uspešne.
SKOJ je bil kaj hitro oživljen, omasovljen in je v letih pred II. svetovno vojno razvijal živo aktivnost ter legalne in ilegalne oblike svojega dela. Tov. Tito je v teh težkih letih imel popolno zaupanje v mlade sile in mladina se je z enakim zaupanjem v tov. Tita pokazala v NOB, saj je bilo tričetrine borcev iz vrst mladih
Jugoslovanov. Samo nekoliko dni po dokončni osvoboditvi naše domovine, maja 1945, se je porodila ideja, da mladi na svojstven način maršalu Titu čestitajo za njegov takratni 53. rojstni dan. To Idejo so dali dijaki kraguje-vačkih gimnazij. Čestitka s podpisi vseh dijakov v obliki knjige je bila na podlagi odobritve vodstva USAOJ v štafetnem teku prenešena do Beograda in 25. maja 1945 izročena maršalu.
Ideja o štafeti je bila sprejeta kot vsejugoslovanska mladinska akcija. Od takrat pa do danes so se menjale generacije mladih. Toda ta majska tradicija se je obdržala, vsako leto pa se dopolnjuje z novimi oblikami praznovanja.
Tov. predsednik SFRJ je vedno želel, da naj bo to slavje mladih — dodatek rojstnega slavja njihovega Tita.
Tako je bil 25. maj proglašen za »Dan mladosti« 1957. leta.
Najboljšim željam in čestitki za njegov 80. rojstni dan so se brigadirjem pridružili vsi Hrastničani.
2000 KM Z DS
V aprilu smo volili nove člane v samoupravne organe. S tem je ostalim prenehala mandatna doba. Ravno ta čas je polovici članov DS prenehala mandatna doba. Na njihova mesta smo izvolili nove z upanjem, da bodo naše zaupanje in svojo dolžnost v redu opravili, če že ne bolje, pa vsaj tako kot njihovi predhodniki. Čeprav članu s predlogom za kandidata izkažemo določeno priznanje, zaupanje v njegovo poštenost, razgledanost, pa mu vseeno z morebitno izvolitvijo naprtimo določeno odgovornost, an-
gažiranost, odvzamemo mu pa določen prosti čas in marsikatero uro razvedrila. No, po vsem tem je že dolgo časa praksa, da se tem ljudem kolektiv nekako zahvali za ves trud in angažiranost, ki jo imajo v času svojega mandata. Pri nas, a ravno tako tudi marsikje drugje je navada, da gredo člani sveta na koncu na krajši izlet v inozemstvo. Marsikomu je to edina priložnost, da pogleda onkraj naših meja. Seveda so taki izleti tudi koristni. Za spoznavanje tujih dežel, njih zgodovino in običaje je to vsekakor edinstvena prilika. S takih izletov pride človek vedno boga-
Na drugi strani predora zaskrbljeni za naši dve tovarišici
tejši za novo spoznanje, informacijo, pa tudi oči ne ostanejo prikrajšane. Takšna potovanja so po navadi vedno prijetna, na njih ne manjka smeha in dobre volje.
Letošnja relacija je bila izredno naporna. Kar 2000 km je bilo treba prevaliti v 4 dneh, kar je v povprečju 500 km na dan. Kdor je že kdaj potoval z avtobusom, temu ni treba posebej pojasnjevati, kakšen napet program je to. Za ogled mest v privatni režiji skoraj da ni bilo časa. Edine proste ure smo imeli po večer-
jah, takrat pa smo več ali manj bili vsi tako utrujeni, da nismo bili razpoloženi za kaj več kot kakšen sprehod v bližini hotela, kjer smo bili nastanjeni. Tako je bilo v Münchenu, Niirnbergu in Einsiedelnu. Sicer pa je bila naša maršruta naslednja.
Iz Hrastnika smo odpotovali
17.	maja v zgodnjih jutranjih u-rah. Smer proti Kranju. Ker je ravno tiste dni precej deževalo, smo iz naše doline prišli samo po cesti, ki vodi preko Katarine v Trbovlje. Organizator našega izleta je bilo podjetje »SAP«. V Kranju nàs je počakala naša voditeljica tov. Marinka, ki je sicer referent za turizem pri SAP.
Po uvodnih formalnostih, ki niso kazale na najboljše, se je naša gostiteljica kaj hitro razživela, tako da smo se kar kmalu dobro spoznali in ugotovili, da si niti nismo tako tuji, kot je sprva kazalo. V hipu smo bili na mejnem prehodu Ljubelj, ko smo samo par minut poprej opazovali lepe kozoroge, ki so v tej dolini precej domači in pridejo na pašo. celo do same ceste. Torej kot že rečeno, smo se na Ljubelju poslovili od naše lepe domovine in za mnoge je bila pred nami pot v neznano, zanimivo in kar malce skrivnostno potovanje.
AVSTRIJSKI GENTLEMENI
Sonce se je že kar dobro zdramilo, ko smo hiteli mimo Vrbskega jezera proti Spittalu in naprej do predora v Mallnitzu, ki veže to mestece z zelo znanim avstrijskim _ zimskim športnim centrom Badgastein. Predor, ki je speljan skozi Visoke Ture, je dolg 8500 m v nadmorski višini 1300 m. No, že tu v Badgasteinu smo doživeli prvo neprijetnost.
Dve naši tovarišici sta ostali v Mallnitzu, zato smo bili nemalo presenečeni, ko sta se že čez 10 minut pripeljali za nami. Galantni Avstrijci so dali posebno lokomotivo, ki jih je pripeljala skozi predor in se takoj nato vrnila nazaj. Zares izredno lepa poteza naših severnih sosedov, ki kaže, kaj pravzaprav pomeni za Avstrijo turist in na kako visoki stopnji je pri njih turizem. O tem smo se lahko prepričali tik za tem, ko se je pred nami odprla dolina Badgasteina. To je res smučarski raj na zemlji. Vse okrog po bregovih, vse do visokih gora, same žičnice in vlečnice, po bližnjih obronkih in v sami dolini pa hotel do hotela in vila pri vili. Res impozantna slika. Podobnih športno-turističnih centrov je v Avstriji še mnogo in marsikatere smo pozneje tudi sami videli. Kmalu smo prišli v dolino Salzburga, kjer smo se za hip ustavili ter si bežno ogledali mesto, ki ima okrog 120.000 prebivalcev. Škoda, da ni bilo več časa za ogled. Ker je bilo že pozno, je bilo treba pohiteti naprej, saj je pred nami bilo še 130 km vožnje do našega prvega prenočišča — Miinchena.
MÜNCHEN — ČUDEŽ ARHITEKTURE
Za mnoge med nami je bil ravno München najbolj interesanten. Srečanje s prizoriščem letošnjih olimpijskih iger in prestolnico Bavarske je bilo zares impozantno. Kaj vse so Nemci napravili, se ne da opisati — to je treba videti. Sam sem videl München pred enim letom, toda kar so napravili v tem letu, presega vsa pričakovanja.
Gotovi so vsi podvozi, podzemni prehodi in tudi podzemna železnica že normalno obratuje. Vse je avtomatizirano in za promet do podrobnosti urejeno. Vendar je bojazen organizatorjev pred preveliko gnečo opra-
vičljiva in čeprav so storili vse, kar se je dalo storiti in morda še več, bo potek prometa v času olimpijskih iger od 26. 8. 1972 do
10.	9. '1972 verjetno glavni problem. To je v takšnih velemestih kot je München, ki ima
2,300.000	prebivalcev in ob takih prilikah, kot so olimpijske igre,
razumljiv problem, ki se ga skorajda ne da rešiti. To, kar so napravili Nemci v samem mestu, pa ni skoraj nič nasproti športnim centrom in sedežem olimpijskih iger. To se res ne da opisati. To je čudež moderne arhitekture. človek je impresioniran, ko gleda iz razglednega mesta 290 m visokega televizijskega stolpa. Ne more se odločiti, kaj
Razgledni stolp v olimpijskem mestu
je lepšega in impozantnejšega. Ali olimpijska vas, ki je grajena v posebnem stopničastem stilu, ali umetni hrib, ki se razprostira ob vznožju stolpa, umetno- jezero pod njim ali pa je to glavni olimpijski stadion, ki bo lahko sprejel 80.000 gledalcev. Tu pa so še ostali športni objekti, ki so dosedaj edini na svetu in so prekriti s sodobno streho, ki je sestavljena iz posebnih termičnih vlaken. Res, to je treba videti. Nemci so se zares potrudili in s
te strani jim ni treba biti v skrbeh za uspeh iger. Že s tem, ko so zgradili vse te objekte,-so pokazali, dokazali svojo sposobnost in natančnost, ki jim bo pomagala tudi pri praktični organizaciji in izvedbi samega tekmovanja.
Članice in člani DS slikani pred vodnjakom v Salzburgu
Glavni olimpijski stadion, ki lahko sprejme 80.000 gledalcev
PO INOZEMSTVU
NÜRNBERG — SREDNJEVEŠKI OKLOPNIK
Potem, ko smo zapustili München, smo po 160 km vožnje prispeli v Nürnberg. Nastanili smo se v centru starega dela mesta, tako da je bil ambient čisto drugačen in je na človeka še posebno deloval. Po ogledu modernih objektov v Münchenu, so nam oči zdaj počivale na zares mojstrskih stavbah iz srednjega veka. Nürnberg je bil zares prava srednjeveška trdnjava. S takim obzidjem in obrambnimi kanali ni nič čudnega, da je bil kar 600 let nepremagan in se je za svojim obzidjem lahko mirno razvijal v tisto, kar turisti danes tako radi gledajo in občudujejo. Umetnosti iz srednjega veka je tukaj na pretek.
Nürnberg — stara mestna hiša
KONSTANZ — MESTECE DVEH DEŽEL
Potem, ko smo zapustili Nürnberg, smo Se za hip ustavili v Ulmu, kjer smo imeli kosilo in možnost, da si ogledamo stolno cerkev, ki je znana po tem, da ima najvišji zvonik na svetu. Njegov vrh se vzpenja kar 161 m visoko. To cerkev, ki je grajena
v gotskem slogu, so gradili celih PUD let. Maio, kajne? Kmalu zatem smo prispeli na jug ZK Nemčije. Ustavili smo se na mejnem prebodu v Konstanzu. uua-no se nam je zdelo, Ker smo naleteli na carinarnico ravno srèdi mesta. Kar nekam čudno se nam je zdelo, ko smo videli ljudi, ki so prihajali iz enega dela mesta v drugi del s cekrom v roki in kruhom pod pazduho, drugi pa zopet s solato in drugimi potrebščinami, ki jih naše gospodinje kupujejo vsako jutro v trgovinah. Kes čudne so človekove navade in zahteve.
EiNSIEDELN — MESTO KUMARJEV
Nemčija je ostala za nami. Naš šofer je pridno pritiskal na plin m naš avtobus je drvel v notranjost Švice proti Zürichu, kjer smo se skozi mesto samo peljali in že smo hiteli naprej proti majhnemu mestecu Einsiedel-nu, ki je bil cilj naše zadnje prenočitve. Einsiedeln je majhno mestece romarjev v notranjosti Švice in leži na nadmorski višini 900 metrov. To je zelo lepo in čisto mestece, ki šteje kakih 8000 prebivalcev. Posebnost mesteca je veliko semenišče z zelo lepo stolnico, ki je grajena v baročnem stilu in ima ogromne kapacitete, saj se v njeni notranjosti nahaja kar 12 oltarjev. Potem, ko smo prespali v »pravi« Švici in na zares prijetnem zraku, smo zjutraj odpotovali naprej proti naslednjemu cilju na našem potovanju.
LIECHTENSTEIN — ŽEP BREZ ŽEPA
To je majhna državica — kneževina, ki leži na meji med Švico in Avstrijo. Šteje kakih 20.000 prebivalcev. Glavno mestece pa je Vaduz s svojimi 4000 prebivalci. Drugo mestece po velikosti pa je Schaan, kjer smo se u-stavili pri naši rojakinji, ki ima majhen hotel. Tu smo se malo okrepčali in uro za tem že prestopili avstrijsko mejo.
ARLBERG — ASFALT V OBLAKIH
Pot nas je vodila po avstrijskem Tirolu. Pred nami pa se je kot stena dvigal prelaz Arlberg.
Tu ima človek zares občutek, da se vzpenja pod nebo. Z našim avtobusom smo se vzpeli kar na 1802 m nadmorske višine, kjer je prelaz Arlberg, ki je v sklopu gorovja Silvretta. Poleg ceste, ki je nam služila, se razpenja še
ena, ki je speljana ravno po Sil-vretti in katere posebna znamenitost je poleg tega, da je speljana posebno visoko, tudi to, da je privatna lastnina. V Tirolu smo imeli zopet možnost, da se prepričamo, kako Avstrijci skrbijo za turizem, predvsem zimskošportni. Vendar je naš avtobus hitel naprej po dolini Inna proti Innsbrucku. V Innsbrucku smo se ustavili le toliko, da smo ponovno nahranili našega konjička, nato pa smo se pod vznožjem olimpijske skakalnice odpeljali novim dogodivščinam nasproti.
CESTA SANJ
Iz Innsbrucka smo se namenili preko Brennerja v Italijo. Enostavno, kajne? Seveda! Vendar je naša pot imela svoj cilj. Iz Innsbrucka pa do prelaza na Brennerju je namreč v dolžini 32 km že povsem gotova in izročena v promet nova cesta — cesta sanj, kot jo imenujejo. To je izredno lepa ščstpasovna avtocesta, katere posebnost je ta, da je skoraj v vsej svoji dolžini postavljena na močnih betonskih nosilcih in se s svojo površino skorajda nikjer ne dotika tal. Cesta je grajena v okviru trase, ki bo povezovala, ko bo gotova, Severno morje z jugom Italije. Izvedba take ceste, kot je Brenner-ska, je dosedaj edinstvena v Evropi. To cesto nadaljujejo Italijani na svoji strani in je že tudi precej napravljena, en del pa je že povsem gotov. Mi smo se že iz Innsbrucka odpeljali po stari brennerski cesti, to pa zaradi tega, da smo lahko iz neposredne bližine opazovali cesto sanj, in pa
MOST EVROPE
ki se nahaja na tej cesti. Ta most je sploh nekaj posebnega. O njegovi izgradnji je nastala že kar prava zgodovina. Most je dolg 820 metrov in visok 190 metrov ter povezuje med seboj dva hriba. To je torej, kar zadeva gradnje mostov, fantastična
višina. Most stoji v vsej svoji dolžini na petih stebrih, ki so znotraj votli in katerih širina sten je pri vrhu vsega 30 cm. Ploskev mostu je preko posebnih valjev povezana tako, da je most praktično gibljiv, saj se
giblje za okoli 5 cm levo ali desno, pač odvisno, od katere strani piha veter. S tem ko most povezuje med seboj dva hriba, je to povezano simbolično z izrazom »most združene Evrope«. Torej ima ta most za seboj tudi politično namigovanje. Most so gradili cela štiri leta in pol. Največ problemov so imeli s tem, ko so morali združiti dve nasprotujoči strani mostu s površino na sredini mosta. Za ta podvig so nam-
Naše članice DS v Innsbrucku
reč morali biti posebni vremenski pogoji. Temperatura zraka je morala biti 10° C, moralo pa je prevladovati tudi popolno brezvetrje. Ta čas je nastopil šele nekega večera ob sedmih zvečer. Takrat sta dva delavca pritisnila skupaj nosilni ploskvi, tretji pa jih je pritrdil. Kako važno je bilo to, naj pove podatek, da so pri prvi združitvi izgubili življenje trije delavci, ki so bili takrat na ploskvi. Ko so tako čakali na ugoden trenutek, je nenadoma posijalo sonce, temperatura se je dvignila za 1° C in železobetonska ploskev je zgrmela v brezno in z njo vsi trije delavci, ki so se takrat nahajali na ploskvi. Zato je bilo veselje delavcev in strokovnjakov še toliko večje, ko se jim je druga združitev posrečila. Vsega skupaj je pri izgradnji mostu izgubilo življenje osem delavcev, katerim v- spomin so postavili ploščo na eni strani mostu. Most se s svojo obliko izredno lepo prilega v
(Nadaljevanje na 10. strani)
V olimpijskem mestu. V ozadju velika stavba za tisk in športnike
Tako izgleda cestno vozlišče. Pogled iz stolpa
ODGOVORNE OSEBE V PRIMERIH NESREČ PRI DEU
Vzporedno s proizvodnjo in tekočim vzdrževanjem delovnih priprav in naprav se pojavljajo nekatere nevarnosti pri delu, ki lahko ogrožajo zdravje in življenje ljudi na delu, v kolikor ni preventivnih ukrepov in nadzora neposredno odgovornih ljudi v delovni enoti, ter samega sodelovanja delavcev na ogroženih oziroma nevarnih delovnih mestih. Torej, da se delo odvija pod normalnimi pogoji, je potrebna določena skrb in nadzor nad delovnimi sredstvi ter končno tudi tudi nad orodjem, ki se uporablja lahko samo, če je v brezhibnem stanju. K temu zahtevku se pridružujejo še pogoji mikroklime, ki so vedno bolj aktualni za razvoj dobrih produktivnih pogojev dela.
Glede na to, da spremljajo vsako delo tudi nesreče pri delu, ki v manjši ali lahko tudi v večji meri direktno vplivajo na postavljene planske naloge, je razumljivo, da tudi temeljna zakonodaja bistveno vpliva na posledice dela z različnimi predpisi in posledicami.
2000 KM Z DS
(Nadaljevanje z 9. strani) planinsko okolje, ki ga obdaja (Brennerski prelaz) in s svojim videzom daje zares impozantno sliko.
Ko smo zapustili cesto sanj na italijanski strani, smo se peljali po dolini izpod Dolomitov, kjer smo se ustavili v malem mestecu Dobbiaco, da smo večerjali, nato pa smo jo mahnili preko meje nazaj v Avstrijo in preko Lienza in Spittala in mimo Beljaka prispeli na Korensko sedlo nad Kranjsko goro.
POVSOD JE LEPO,
DOMA NAJPRIJETNEJŠE
Ko smo čakali na mejnem prehodu, si je marsikdo oddahnil, kajti za nami je bilo 1800 km poti in počutili smo se tako, kot da stojimo pred hišnimi vrati. Marsikdo je za trenutek pozabil na kakšno malenkost, ki jo je imel nekje skrito pred radovedno carinsko kontrolo. Pregled je minil hitro in brez vsakih komplikacij. Samo hip za tem in že smo bili v Kranjski gori, kjer se je marsikomu kljub poznim u-ram prilegel požirek cvička, re-
V primeru nesreče pri delu oziroma poškodbe delavca je treba ugotoviti odgovorno osebo. To se opravi na tak način:
1.	Neposredni vodja dela
Delovodja (vodja skupinskega dela — oddelkovodja) odgovarja za nesrečo pri delu oziroma poškodbo pri delu, če se ugotovi, da je do nje prišlo, ker ni poskrbel, da bi posamezne delovne naprave in priprave obratovale v skladu s predpisi o varstvu pri delu in pa, če se ugotovi, da je vedel, ali bi kot vodja moral vedeti, da delavec ni pozoren in dovolj pazljiv pri delu in da opušča uporabo osebnih varovalnih sredstev ali osebno varovalno opremo oziroma da uporablja poškodovana ali izrabljena varovalna sredstva, pa zoper to ni ničesar ukrenil. Vodja dela odgovarja tudi, če ni kontroliral delavca (delavce), ki delajo pod njegovim neposrednim vodstvom.
Delovodja oziroma vodja delovne izmene pa je v smislu naše varnostne zakonodaje zadostil svoji obveznosti, če je pravočasno
PO INOZEMSTVU
bule ali pa kave, kar smo poleg naše domovine v tujini tako zelo pogrešali. Ko smo se vračali po dolini Save Dolinke mimo Jesenic, se nam je nehote izvila iz grl pesem in pa že staro potrjeno pravilo, ki pa še vedno tako resnično velja: »povsod je lepo, doma najlepše«! V teh štirih dneh smo se s pomočjo naše vodnice tov. Marinke mnogo naučili, spoznali nove dežele in mesta. Naše obzorje se je še bolj odprlo in razbistrilo, za kar ima največ zaslug .prav tov. Marinka, ki nas je izredno vodila in nam izredno lepo podajala svoje znanje ogromnih razsežnosti. Prav tako pa ima nemalo zaslug za tako lepo potepanje po tujini šofer Jože-Lepi, ki nas je tako zanesljivo in varno pripeljal nazaj v domači kraj, kjer smo bili že drugi dan vsi na svojih delovnih mestih in je na prijetno potepanje po tujini in na 2000 km dolgo pot ostal samo še lep in prijeten spomin. Če bosta tov. Marinka in tov. Jože slučajno kdaj brala te vrstice, se jima v imenu vseh nas, ki smo bili z njima, prav lepo zahvaljujem!
J. P.
ustavil oziroma prepovedal obratovanje na poškodovani delovni pripravi ali napravi, to pismeno prijavil službi varstva pri delu v podjetju oziroma prijavil ugotovljene pomanjkljivosti, ki ogrožajo življenje in zdravje delavca in prijavil tudi delavca, ki ni upošteval predpisov o varstvu pri delu.
2.	Obratovodja
Obratovodja odgovarja za nesrečo pri delu ali poškodbo delavca, če se ugotovi, da je vedel oziroma bi kot vodja moral vedeti za napake in pomanjkljivosti v svojem obratu, ki so se pojavile na delovnih pripravah in napravah, v delovnem okolju ali v tovarniških zgradbah oziroma okrog njih tj. deloviščih, gradbiščih in podobno, kjer je on kot obratovodja odgovorna oseba, pa ni ničesar ukrenil, da bi se pomanjkljivosti ali napake odstranile. Obratovodja odgovarja za nesrečo tudi, če se ugotovi, da je vedel, da delavci ne upoštevajo predpisov varstva pri delu, sam pa ni ničesar ukrenil, da bi delavci varnostne predpise pri svojem delu upoštevali. Obratovodja je tudi odgovoren, če je opustil kontrolo dela med obratovanjem.
3.	Vodja sektorja (tehnični)
Vodje posameznih sektorjev odgovarjajo za nesrečo pri delu ali poškodbo, če na predlog strokovne službe varstva pri delu ali odgovorne osebe za varnost pri delu oziroma tudi druge odgovorne osebe niso odpravili napak in pomanjkljivosti, ki so .ogrožale življenje ali zdravje delavcev pri delu, pa je zaradi tega prišlo do nesreče oziroma do obolenja. Vodja sektorja je odgovoren zlasti v primeru, če je opustil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov varstva pri delu na svojem delovnem področju in če je zlasti kljub opozorilu vodje službe varstva pri delu ali izdanega sanacijskega naloga dovolil obratovanje delovnih priprav in naprav, pa je zaradi takšnega o-bratovanja prišlo do nesreče pri delu ali poškodbe delavca.
4.	Direktor
Direktor je prva oseba v gospodarski' organizaciji, ki odgovarja za vsako nesrečo pri delu oziroma poškodbo, ki ima posledice za zdravje in življenje ljudi na delu. Seveda pa njegova odgovornost sloni na strukturi vodstvenega kadra, ki neposredno izvaja tehnologijo in vodi vsa dela, ki so vezana z naslovom podjetja. Torej direktor odgovarja, če ni pravilnega nadzora nad izvajanjem varstvenih predpisov pri delu ter se delo in delovni pogoji ne odvijajo po predpisanih normativih zdravega in varnega delovnega okolja. Zato mora skrbeti, da je varstvo pri delu sestavna komponenta vsakega planiranja in izvajanja v podjetju, obenem pa skrbi za koordinacijo med vodji sektorjev in strokovnih služb ter varstva pri delu v gospodarski organizaciji, da se polaga dovolj pozornosti za varne in zdrave delovne pogoje ljudi na vseh delovnih mestih v podjetju. V kolikor pa njegova izvajanja niso v skladu s temeljnim in re-
publiškim zakonom o varstvu pri delu, sledi odgovornost. Odgovarja tudi, če ni zagotovljenih zadostnih finančnih sredstev za varno delo in pogojev za nemoteno in normalno delo strokovne službe varstva pri delu v podjetju.
Direktor podjetja, ki dela s faktorjem povečane nevarnosti, pa zlasti odgovarja, če kljub o-pozorilom pristojnih organov sekretariata za delo in inškecije dela ter službe varstva pri delu ni naložil ukrepov, ki so nujni, da se zagotovi varno izvajanje dela, pa je zaradi opustitve varnostnih ukrepov prišlo do nesreče pri delu ali poškodbe člana kolektiva.
5.	Kadrovsko-pravna služba v
podjetju
Kadrovsko-pravna služba je dolžna, da spremlja razvoj zakonodaje in tehničnih predpisov na področju varstva pri delu, obenem pa mora službo varstva pri delu in odgovorne ljudi v podjetju seznanjati s tekočimi zakonskimi spremembami. Pri sprejemu na delo novih delavcev mora izvajati predpisani 60. člen
4.	odstavek temeljnega zakona o varstvu pri delu. Glede na obstoječe potrebe v kolektivu skrbi, da pri spejemu na delo pravilno seznanja novodošle delavce z bodočimi nalogami njihovega delokroga in s pravicami ter dolžnostmi med drugimi tudi iz področja varstva pri delu. Obve zen pa je vedno zdravniški pregled, zato mora vsakega novo-došlega delavca poslati na dispanzer za medicino dela ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto. V kolikor omenjene zahteve niso izpolnjene in je delavec doživel delovno nezgodo, je tudi ta sektor odgovoren za nastalo nesrečo pri delu.
6.	Vodja službe varstva pri delu
Služba varstva pri delu oziroma njen vodja je odgovoren za nesrečo pri delu oziroma poškodbo, če se ugotovi, da je prišlo do nesreče zato, ker ni poskrbel, da bi bile pomanjkljivosti in napake v zvezi z varstvom pri delu odpravljene in je zaradi tega prišlo do nesreče. Seveda je krivda oziroma odgovornost prene-šena na naslovno osebo — vodjo, ki je sprejel ali odklonil izstavljeni delovni nalog in obvestilo vodje službe varstva pri delu, o-premljeno z datumom in utemeljitvami za odpravo pomanjkljivosti v podjetju, ki ima lahko za posledico nesrečo delavca pri delu. Enako je vodja službe varstva pri delu soodgovoren za nesrečo, oziroma poškodbo pri delu, če je sodeloval pri izdaji internega soglasja strokovne komisije v gospodarski organizaciji za določene delovne naprave in priprave ter delovne prostore, vezane s pogoji dela, če ima to soglasje za posledico nesrečo pri delu oziroma poškodbe delavca.
Zaključek sestavka
Praviloma pa se ne šteje za odgovorno dotična oseba, ki je zahtevala odpravo ugotovljenih nepravilnosti in napak v delovnem okolju pri delovnih pripra-
(Konec na 12. strani)
Ulm, mesto ki ima cerkev z najvišjim zvonikom, 161 metrov
Otvoritev obnovljene osnovne šole na Dolu
V počastitev praznika dela 1. maja, obletnice OF in 30. obletnice pionirske organizacije je bila 26. aprila 1972 svečano otvor-jena dograjena in prenovljena osnovna šola pa Dolu.
Učenci osnovne šole na Dolu so ob tej priliki pripravili tudi likovno razstavo, ki je zlasti med starši dobila številne pohvale.
Šola je z dograditvijo pridobila tri prostorne, moderno oprem-
leta v leto veča, kar je še posebej narekovalo graditev dodatnih učilnic.
V utesnjenih prostorih pa še vedno dela vzgojno varstvena u-stanova na šoli na Dolu. Zato
je nujno, da tudi ta ustanova čim prej dobi svoj novi objekt.
Ob moderni šoli pa zelo pogrešamo športno igrišče, ki je za uspešen razvoj telesne kulture nujno potrebno.
VELIK NAPREDEK
Slavnostni govor je imel predsednik občinske skupščine Hrastnik
Medsebojno tekmovanje ekip prve pomoči občine Hrastnik, ki so tekmovale v nedeljo 21. 5. 1972, je pokazalo od lanskega leta velik napredek. Vodstva delovnih organizacij in krajevnih skupnosti so dojela namen delovanja teh ekip. Razumljivo je, če je v programu zapisano, da je treba spodbujati čim boljše znanje in obvladovanje veščin iz prve pomoči. Nujne so dolgotrajnejše redne priprave, kot smo bili vajeni doslej pred vsakim tekmovanjem. S pripravami na tekmovanje in z udeležbo na njih moramo obnavljati teoretično in praktično znanje članov ekip in s tem vzdrževati njihovo trajno u-sposobljenost za nudenje prve pomoči. S tem razvijamo izurjenost za usklajeno delo v okviru
Iz gornjega sledi, da ni bistvenih razlik med doseženimi točkami ekip iz delovnih organizacij in ekip krajevnih skupnosti.
Tekmovalna in ocenjevalna komisija sta priporočali organizatorjem, to je organom Narodne obrambe Skupščine občine Hrastnik in občinskemu odboru RK Hrastnik, da naj priporočata vodstvom delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, da bi ekipe oziroma njihovi člani pridobili do naslednjega leta še več znanja iz tega humanega področja dela, prav tako naj bi se ekipe izpopolnile s kadri, od katerih lahko pričakujemo še kvalitetnejše delo in večjo resnost.
Celotno tekmovanje je potekalo razen v dveh, treh primerih veliko bolje kot v preteklem le-
Presdednik občine Hrastnik Brane Milinovič otvarja nove prostore na osnovni šoli Dol
Nudenje prve pomoči ponesrečencem
Tega dne so se na svečani otvoritvi zbrali učenci šole iz Dola in Hrastnika, predstavniki občinske skupščine in družbeno političnih organizacij ter številni starši. Kulturni program so pripravili učenci literarnega krožka iz Dola in Hrastnika, oba združena pevska zbora in harmonikaša glasbene šole. Na sami svečanosti je govoril predsednik občinske skupščine tovariš Milinovič Brane, ki je prenovljeno šolo izročil v u-porabo. Predstavnik šolske skupnosti, učenec Zvone Štaut, pa se je v imenu vzgojiteljev in učencev družbi iskreno zahvalil z besedami: »Letošnje leto bo za nas nepozabno. Dan za dnem smo lahko opazovali, koliko pridnih rok, koliko časa in materiala je potrebno, da se zgradi nekaj novega. Prenovljene učilnice in novo dograjene kabinetne učilnice nam bodo omogočile kvalitetnejši pouk, kar je za nas velika pridobitev. Cicibani, pionirji in mladinci dobro vemo, da so novi prostori naši in bodo ostali lepi le tako, če bo vsak posameznik pazil nanje. V svetlih in prostornih učilnicah si bomo še z večjim veseljem pridobivali znanje ter se pripravljali na nadaljnje šolanje in poklicno delo. Z vsem svojim delom pa bomo izrazili radost, da živimo svobodne dni«.
ekipe ob najrazličnejših poškodbah. Vse to se je skoraj pri vseh ekipah tudi v praksi pokazalo. Zanimivo je, da so ekipe oziroma posamezniki pri reševanju vprašanj teoretičnega dela dosegali razen majhnih izjem prav zavidljive rezultate. Pri praktičnem delu, ko so morali reševati improvizirane poškodbe na manekenih, so pokazale vse ekipe izreden napredek, dostojno obnašanje in resnost. V primeru potrebe po taki pomoči bi imeli na področju občine Hrastnik zagotovljeno takojšnjo intervencijo, ne glede na teritorialne potrebe, saj ni bistvene razlike v izvežba-nosti ekip delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti.
Na osnovi zbranih podatkov in seštevka točk, dobljenega pri reševanju teoretičnega in praktičnega dela tekmovanja so posamezne ekipe dosegle od 120 možnih točk naslednje zaporedje:
1.	Rudnik I. 116,5 točke
2.	Rudnik II. 113 točk
3.	Steklarna II 111,5 točke
1.	KS — Podkraj 103 točke
2.	KS — Kovk 101 točko
3.	KS — Hrastnik, Spodnji del 101 točko.
tu, na splošno zadovoljstvo organizatorjev in tekmovalcev samih.
3.	in 4. junija bo v Ilirski Bistrici republiško tekmovanje ekip prve pomoči, ki se ga bosta udeležili ekipa Rudnika in ekipa Steklarne Hrastnik. Naša želja je, da bi tudi na tem tekmovanju pokazale vse svoje sposobnosti. To bo možno le, če bodo delale brez strahu in prevelikega spo-
štovanja do ostalih ekip, saj smo videli že na občinskem tekmovanju, da je le mirnost, prisebnost in delo, katerega so vajeni, prvi pogoj za dober uspeh.
Ijene učilnice s kabineti za pouk matematike-fizike, biologije-kemije in slovenskega jezika. Enako so bile prenovljene in u-sposobljene za modernejši pouk tudi učilnice v prvem nadstropju. S tem pa je bila zaključena tudi druga faza adaptacije šole na Dolu. V drugi polovici meseca maja pa že lahko govorimo o tretji fazi adaptacije, ko so se začele obnavljati še učilnice v pritličju in telovadnica.
Vsi učni prostori bodo tudi o-premljeni z napravami za ozvočenje. Predvidevamo, da bo celotna obnova končana v mesecu juniju 1972. S tem pa bo tudi prvič po 42 letih, odkar je bila šola zgrajena, izvršena temeljita obnova šole.
V šolskem letu 1972/73 bodo imeli učenci od petega do osmega razreda kabinetni pouk v dopoldanskem času, učenci od prvega do četrtega razreda pa bodo še nadalje imeli pouk v dveh izmenah.
Tudi oddelki podaljšanega bivanja, ki zajemajo 30 % naših učencev, bodo v novem šolskem letu zamenjali tesne sobice hišnikovega stanovanja s svetlimi in prostornimi učilnicami.
S postopno urbanizacijo Dola in okolice se število učencev iz
Ustanovni občni
Prijetnega aprilskega popoldneva 21. aprila so se v prostorih Posebne osnovne šole v Hrastniku zbrali starši, pedagogi in vsi tisti, ki želijo pomagati duševno nezadostno razvitim ljudem. Za uvod in v pozdrav je zborček Posebne osnovne šole Hrastnik zapel tri pesmi in ustvaril prijetno ozračje za pričetek ustanovnega občnega zbora Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam.
Poleg staršev naših otrok so se ustanovnega občnega zbora udeležili tudi nekateri predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter številni prijatelji duševno nezadostno razvitih oseb. Posebno pa smo bili veseli, da smo v naši sredi lahko pozdravili večje število delavcev Steklarne Hrastnik.
Uvodno poročilo o delu Posebne šole v Hrastniku je podala ravnateljica tov. Jelka Zalar. Seznanila je starše učencev in vse povabljene o težkem in humanem delu te šole v letih, odkar obstaja. Že šolska kronika nam pove, da so že v težkih povojnih razmerah leta 1946 ustanovili pri osnovni šoli prve oddelke za o-troke, motene v duševnem in telesnem razvoju. Samostojna ustanova je postala 1954. leta in od takrat dalje so v njenih tesnih učilnicah našli toplo besedo, razumevanje in strokovno pomoč številni duševno nezadostno razviti učenci, ki so sedaj že marljivi delavci na delovnih mestih in dobri delovni tovariši.
Vse besede tov. ravnateljice so bile namenjene predvsem staršem, ki naj nikoli ne obupajo nad svojim otrokom, saj v svojih prizadevanjih niso ostali sami. »Človeška dobrota je luč prihodnosti za vse starše in še posebej za naše otroke, zato smo
Odgovorne osebe v primerih nesreč pri delu
(Nadaljevanje z 10. strani) vah in napravah v objektu, deloviščih in transportnih poteh, ki jih sama ni mogla zaradi določenih okoliščin odstraniti.
Vsekakor pa je odgovorna oseba za nesrečo pri delu v podjetju tista, ki je po organizacijski shemi podjetja dolžna odpraviti prijavljene pomanjkljivosti v zvezi z delom v celotni proizvodnji, v kolikor je seznanjena s problemi in pomanjkljivostmi okrog varnega dela, v vseh obratih, ni pa odredila, oziroma zadolžila potrebne službe za njeno sodelovanje pri odpravljanju delovnih nevarnosti ali pa sam šef proizvodnje ta problem ni imel za nevarnega in potrebnega sanacije.
Zlasti pa je odgovorna dotična oseba v delovni organizaciji, če ni pravočasno izvršila nalog pristojnega organa ali službe v zvezi z varstvom pri delu in je do nesreče pri delu prišlo, oziroma se je delavec pri delu poškodoval.
Steklarna Hrastnik Varstveni strokovni »Srečno«
zbor društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v Hrastniku
se danes zbrali tukaj vsi, ki tako čutimo,« je končala svoje vzpodbudne besede tov. Zalarjeva.
Tov. Mencej, podpredsednik republiškega društva, pa je v sproščenem pogovoru povedal, kako so nastala in nastajajo podobna društva širom po Sloveniji in kakšnega ugleda in spoštovanja so deležna pri svojem humanem delu.
Prebran in osvojen je bil tudi statut društva in sprejet program dela. Javno sta bila izvoljena tudi izvršni in nadzorni odbor. V izvršni odbor, ki bo o-pravljal glavno funkcijo društva, so bili izvoljeni predstavniki staršev, pedagogov, zdravstva in
delovnih organizacij. Ustanovni občni zbor je izvolil za predsednico društva mlado ortopedago-ginjo Milico Deželakovo.
Prijeten pogovor je potekal tudi ob zakuski, ki so jo pripravile učenke gospodinjskega krožka. S toplino v srcu so se starši in gostje vračali na svoje domove.
Tako smo se tudi v Hrastniku pridružili številnim občinam, ki imajo društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. Zadali smo si naloge, ki obsegajo pomoč staršem naših učencev in vključevanje absolventov posebne osnovne šole po končanem šolanju v delovni proces. Važna naloga pa je tudi zgodnje od-
krivanje teh otrok na terenu in pomoč tistim, ki so zaradi težje duševne nerazvitosti ostali za vedno doma v breme staršem. Trenutno pa bodo vsa naša prizadevanja usmerjena v ustanovitev dnevnega varstva za učence naše šole. Vendar pa šola nima za to vseh materialnih pogojev. Predvsem ji manjka prostorov.
Društvo pričakuje, da mu bodo pri delu pomagali vsi odgovorni družbenopolitični činitelji in vsi občani, ki so s svojo tako številno udeležbo na občnem zboru pokazali svojo pripravljenost za delo.
Milica Deželak
POGOVARJALI SMO SE...
Uredniški odbor Steklarja se je namenil, da bo v prihodnje s člani delovne skupnosti sodeloval tesneje, in sicer tako, da bodo posamezniki odgovarjali na po-v -stavljena vprašanja, zlasti s področja dela in samouprave v okviru podjetja, pa tudi s področja občine. Ta odnos naj bi pripomogel k temu, da bodo člani delovne skupnosti brali in slišali misli in mnenja, ki jih imajo naši člani delovne skupnosti ter da se bo tako naše glasilo še bolj približalo delovnemu človeku. Kot prvi, s katerim smo se pogovarjali je bil:
Klemen Rado — VK strugar
Nekaj osnovnih podatkov o sebi?
Rojen sem bil 30. aprila 1930 na Dolu pri Hrastniku. Prvo zaposlenje je bilo v Steklarni Hrastnik, avgusta 1950, kot vajenec v kovinski stroki.
Kaj misliš o sedanjem stanju v tovarni? Ali je poslovanje pozitivno ali negativno?
Mislim, da je v sedanjem položaju poslovanje podjetja v redu. Prav tako sem zadovoljen tudi s stanjem, kakršno vlada v podjetju.
Kaj misliš o samoupravljanju nasploh?
Smatram, da je samoupravljanje kot tako postavilo delovnemu človeku dolžnosti in pravice. Seveda pa je stvar nas samih, kako se bomo trudili in kako bomo poslovali.
Kaj misliš o kadrovanju v tovarni?
Menim, da je kadrovanje v zadnjih letih doseglo 'svoj pravi namen. Mislim, da nam ne sme biti žal denarja, ki ga vlagamo v kadrovanje. Mislim tudi, da
je treba polagati več pozornosti kadru, katerega imamo na razpolago v podjetju. Smatram, da je dober strokovnjak — delavec lahko tudi dober vodja in organizator dela. Ne morem pa razumeti, da še danes gledamo na vodilnih mestih ljudi, ki to delo opravljajo brez dokončanih šol ali pa celo brez njih.
Ko smo že pri izobraževanju, ali misliš, da je izobraževanje v okviru KMP upravičeno in kako gledaš na delo KMP v pomožnih delavnicah?
Dolgo sem že v podjetju, rojen v samoupravljanju in prav' zato precej dobro poznam te razmere. Zato tudi tembolj cenim delo KMP, ker vem, kaj pomeni to za mladega človeka — proizvajalca. Lahko ti povem, da v času, ko sem se jaz priučeval, nismo imeli takih možnosti za pridobivanje strokovnega znanja. Starejši so svoje znanje ljubosumno čuvali, danes tega ni več. V razmerah, kakršne so sedaj v delavnicah, pa je tak način poučevanja mladih več kot potreben. Mislim, da bi bilo potrebno, da bi ti mladi ljudje — vajenci imeli svojo strokovno pomoč in na voljo več orodja in strojev.
Kolektivno izvršilni organ — odbor za izrekanje ukrepov — je v mandatni dobi 1970—1972 v sestavu petih članov obravnaval mnogo primerov iz naslova 95. in 96. čT. Pravilnika o deloynih razmerjih — to je o določilih, ki zadevajo kršitev delovnih dolžnosti. Odbor je imel tudi organizacijske spremembe zaradi tega, ker so nekateri določeni člani odpovedali delo v tem odboru. Tako je odbor zasedal:
1.	Pod predsedstvom Javoršek Mihe dne 16. 7. 1970, 10. 9. 1970,
1.	10. 1970, 15. 10. 1970, 22. 10. 1970, 12. 11. 1970, 19. 11. 1970.
2.	Pod predsedstvom Pokraj ac Đorđa dne 25. 3. 1971, 1. 4. 1971,
8.	4. 1971, 27. 5. 1971, 16. 9. 1971,
20.	12. 1971, 13. 1. 1972, 27. 1. 1972,
10.	2. 1972, 16. 3. 1972.
Pod predsedstvom Javoršek Mihe je bilo obravnavanih 54 primerov, pod predsedstvom Pokra-jac Đorđa pa 188 ali skupaj 242 primerov. Zaslišano je bilo tudi
Kaj misliš o svojem delovnem mestu in o vlogi delavnic v okviru podjetja?
S svojim delovnim mestom in s pogoji dela, v katerih delam, sem zadovoljen. Ne morem pa razumeti, da so še vedno v podjetju ljudje, ki gledajo na nas s stališča pomožnih dejavnosti. Smatram, da je oddelek enota, ki proizvaja, ne pa vzdržuje. Delo, ki ga opravljamo, je na visoki kakovostni stopnji in z orodjem, katerega imamo na razpolago, bi bilo lahko še bolj zahtevno. Menim, da kvaliteta orodja, izdelana v naših delavnicah, ne zaostaja za kvaliteto orodja, izdelana v tujini.
Rado, na koncu bi te še rad vprašal o svojih načrtih in željah v bodočnosti?
Moja osebna želja je, da bi se uresničili že nekajletni načrti, ki govore o postavitvi nbvih obra-tov-delavnic izven podjetja. Mislim, da bi šele takrat prišla do izraza kvaliteta dela, katera sedaj ni dosti cenjena. Osebno pa si želim, da bi lahko še naprej opravljal svoj poklic, ki sem si ga izbral.
To ti želim tudi jaz in pa hvala lepa za odgovore.
mnogo prič, o čemer pa ne vodimo posebej evidence.
Neposredno zaradi fizičnih obračunavanj, tatvin ali drugega je bilo izključenih 12 članov delovne skupnosti, zaradi samovoljnih zapustitev dela oziroma neopravičenih izostankov pa 12, katere je obravnaval odbor; mnogo samovoljnih zapustitev pa je registrirala kadrovsko pravna služba. Od posameznih primerov je bilo izrečenih 40 oprostitev ali ustnih opozoril, 91 opominov, 50 javnih opominov in 41 zadnjih javnih opominov.
Članom smo izrekali tudi povrnitve premoženjske škode, odločbe dostavljali oddelku za obračun OD, ki so nato na podlagi pravnomočnosti odločb odtegovali povrnitev škode pri izplačilu. O skupni vrednosti ne vodimo evidence.
Odločbe so bile dostavljene tudi vsem posameznikom, enotam in direktorju podjetja.
DE10 ODBORA ZA IZREKANJE UKREPOV
POZDRAVLJENI!
1947 -1972
Bilo pred petindvajsetimi je leti, ko znali smo kot eden složno za' udarniško mi delo
poprijeti.
Roke smo dvignili v pozdrav in vlak je že proti Bosni zapeljal.
In vprašal izmed nas nobeden ni za plačilo, saj takrat to v navadi ni bilo.
Gorje mu, ki se delu hotel je izogniti, ta med brigadirje nič več ni smel priti.
Adi jo, ti mehkužni svet,, v brigadi znali smo cagajoča srca mi ogret.
Dobil v roke si kramp, lopato, a na žulj avo nogo nadel si — si copato.
In šli v četi smo pojoč in vriskajoč, tja na nasip, kjer sonček bil je žgoč.
Ruvali smo hrib in izkoristili vsak hip, da je nasip bil izpeljan in šljunak izravnan.
Je vlak po tračnicah speljal, a vsakdo izmed nas je v bratstvu kolo zaplesal.
In naše so oči od sreče se solzile, ker pri obnovi so prisege domovini — pred postavljenim se rokom izpolnile.
In tud’ drugod so širom naše domovine v različnih akcijah si mladi zavihali rokave.
Naprej — hura — horuk donel je njihov krik v višave.
Tovarištvo se pri našem delu je kovalo, sovraštvo med nacionalnostmi se ni nikjer poznalo.
Okrog vseh delovišč le pesem je donela v brigadah vseh — čeprav druga druge v besedi ni
razumela.
Veselje vladalo je vsepovsod, ker složen bil ves je mladi rod.
Tovarišu smo Titu dali vsi obljubo, brigada da nobena ne bo delala z izgubo.
In to takratna je mladina stoodstotno izpolnila, čeprav se tud’ s krvavim znojem za kubik je zemlje kje
borila.
Tovariš Tito bil nam je svetinja — tud’ danes se med nami misel nanj v ničemer ne
spreminja.
On vodil da bi nas še dolga leta, če mogli, brigadirji s svojimi podaljšali njegova bi
življenjska leta.
Ob visokem jubileju mu čestitamo iz dna srca, naj zdravje in zadovoljstvo še dolgo in povsod
spremljata ga.

ZAKON O URBANISTIČNEM PLANIRANJU BO SPREMENJEN
Na področju zemljiške politike se uvajajo novi ukrepi, kar je nujno potrebno, in k tem u-krepom prilagoditi delovanje urbanizacije oziroma urbanistične inšpekcije. Vse to pa z namenom, da bi se omejile oziroma odpravile črne gradnje, špekulacije z zemljišči in druge anomalije na tem področju.
Urbanistična inšpekcija doslej ni bila učinkovita predvsem zato, ker je o izvršitvi ukrepov odločal za urbanizem pristojni občinski upravni organ. Spremembe zakona pa predvidevajo, da bi glede ustavitve gradbenih del, ki so bila pričeta brez lokacijskega dovoljenja ali brez urbanističnega dovoljenja oziroma potrdila ter glede odstranitve takih objektov na zemljiščih, ki so zavarovana ali na katerih je razglašena prepoved gradnje, pridobila urbanistična inšpekcija možnost samostojnega ukrepanja v skrajšanem upravnem postopku in možnost izvršitve takih ukrepov.
Za druge objekte, ki se izvajajo brez urbanističnih aktov ali v nasprotju z njimi, pa naj bi inšpekcija odrejala ustavljanje del toliko časa, dokler si investitor ne pridobi predpisanih dovoljenj, ali pa predlagala pristojnemu organu, da uvede uradni postopek, če je možno naknadno izdati lokacijsko dovoljenje. V kolikor lokacijskega dovoljenja ne bo možno izdati, bo ta organ odločil, da se objekt odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na stroške investitorja.
S to spremembo bo izvršena selekcija med gradnjami, za ka-
tere je znano, da jih ni mogoče dovoliti na določenih območjih, in gradnjami, za katere je treba v upravnem postopku ugotoviti, ali se dajo uskladiti s sprejetimi urbanističnimi dokumenti. Osnovna težava sedanjega predpisa je ravno v tem, da je omogočal investitorjem nadaljevanje gradbenih del kljub ukrepom organa urbanistične inšpekcije.
Da bo delo urbanistične inšpekcije v redu potekalo, bo morala občinska skupščina organizirati sodelovanje ustrezne delovne organizacije, ki razpolaga s tehničnimi sredstvi za odstranjevanje objektov, zasipanje gradbenih jam in vzpostavljanje zemljišča v prejšnje stanje. S tem v zvezi pa bodo nastali za občinsko skupščino določeni stroški, ki se jim ne bo mogoče izogniti, če hočemo zagotoviti učinkovito delo urbanistične inšpekcije. Sedanja neučinkovitost je bila tem organom v posmeh in ne samo črnograditeljem, ampak tudi splošni javnosti.
Z osnutkom zakona so predvidene tudi določene prepovedi in instrumenti, ki imajo preventivni pomen, kot so zaznamba črne gradnje v zemljiški knjigi, posebna hišna numeracija nezakonito zgrajenega objekta ali dela objekta, prepoved prodaje nedograjenega objekta ali dela objekta in prepoved priključitve takega objekta na javne komunalne naprave. Kazenske sankcije se tudi povišujejo, ker je smatrati, da gre pri tem za hude kršitve družbenih intresov.
ZLATA POROKA Z\K0\CEV KORITNIK
27.	maja sta ponovno po petdesetih letih potrdila zakonsko zvezo Franc in Alojzija Koritnik.
Franc je bil rojen 4. 10. 1896 v Hrastniku. Po končani osnovni šoli se je začel učiti za kovinostrugarja. Njegova prva zaposlitev je bila v TKI Hrastnik. Že leta 1925 pa se je zaposlil kot kovinostrugar v Steklarni Hrastnik, tu je bil zaposlen vse do svoje upokojitve julija 1959. Kot izreden strokovnjak je bil Franc v steklarni zelo cenjen, zato so mu še danes hvaležni vsi tisti, katerim je on dajal pri delu dragocene napotke.
Pri svojem delu je nenehno stremel za tem, da izboljša delo. Tako je bil že leta 1947 proglašen za novatorja. Leta 1955 nagrajen z denarno nagrado za izum naprave za izboljšanje produkcije na stiskalnicah. V letu 1957 je bil od predsednika republike odlikovan z medaljo dela.
Alojzija Koritnik je bila rojena 1. 6. 1904 v Hrastniku, gospodinja. Leta 1942 je bila izseljena v Auschwitz, mož Franc v spodnjo Bavarsko, otroci pa v taborišče Passau. Družina se je ponovno zbrala konec leta 1943, razen sina Franca, ki je bil ustreljen leta 1942 kot talec. Kljub težkemu življenju sta zakonca Koritnik svoj jubilej dočakala dokaj zdrava. Velikemu številu čestitk se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ostala tako zdrava še veliko let v krogu svojih dragih.	Uredništvo
Finale pokala mladosti Slovenije v rokometu
Na predvečer Titovega 80. rojstnega dne je bilo na igrišču Steklarne za Savo v Hrastniku finale pokala mladosti SRS v rokometu za moške in ženske.
Tekmovanje, ki ga je dokaj dobro organiziral pred okrog 600 gledalci domači »Steklar«, je dobro uspelo, kar potrjujejo tudi besede predsednika Rokometne zveze Slovenije prof. Toša Stankota, ki je na slavnostni zakuski dejal: »Prepričan sem, da lahko v imenu vseh športnikov finala izrečem pohvalo funkcionarjem domačega »Steklarja« za vzorno prireditev finalnega tekmovanja.«
V prvi tekmi sta se pomerili ženski ekipi, kjer je bil boj dokaj izenačen, vendar so gostje iz Maribora zmagale predvsem po zaslugi večje izkušenosti, na drugi strani pa sta jim k zmagi izdatno pomagala tudi oba sodnika, s čimer so se po tekmi strinjali tudi nekateri rokometni strokovnjaki.
STEKLAR : BRANIK 8:11 (3:2)
STEKLAR: Pavlič, S. Bratuša 1, Poljšak,-Dornik 2, N. Bratuša 5, Vretič, šušter, Naraglav, Jel-čič, Mlinarič, Bajda, Krajnc.
BRANIK: Žuran, Piberl 4, Ra-muta, Gomivnik 1, Eferl 1, Rep 2, Polenčič, Halužan 1, Malort 2, Ča-kalič, Grum, Klopčič.
Pri gostjah sta bili odlični Pi-berlova in Mai'oltova, sicer pa lahko trdimo, da je »Branik« kot celota čvrsta in uigrana ekipa in je tako v celoti zaslužna za ponoven uspeh na tem tekmovanju.
Gostje in domači funkcionarji med igranjem državne himne. V prvi vrsti stoje z leve proti desni: predstavnik »Branika« Mušič, predstavnik CK ZMS, predsednik RZS prof. Toš, predsednik »Steklarja« Vidovič, predsednik ZM Hrastnik
Sodnika Ginter in Pavič iz Raven na Koroškem sta v Hrastniku na vse prisotne naredila slab vtis, njuno sojenje in njune odločitve pa so bile v več primerih dokaj čudne in lahko mirno trdimo, da sta sodila v korist gostij.
Ekipa »Steklarja« pred tekmo
V	prvem delu tekme so se domačinke z izredno prizadevnostjo še lahko kosale z Mariborčankami, tako da so celo prvi polčas odločile v svojo korist. V drugem polčasu pa so gostje dosegle nekaj zaporednih zadetkov, katerim sta v veliki meri botrovala oba sodnika, tako da kljub izrednemu prizadevanju domačink proti koncu-tekme, se rezultat ni mogel več obrniti v korist »Steklarja«. Zmaga Mariborčank je sicer zaslužena, bilo pa ne bi nič presenetljivega, če bi tokrat zmagale domačinke, čeprav so bile pred tekmo Mariborčanke izrazite favoritinje. V
V	domači ekipi so bile najboljše vratarka Pavličeva, uspešna realizatorka Nevenka Bratuša ter veteranka Dornikova, omeniti pa velja precejšnjo prizadevnost tudi ostalih, ki so nastopile na tej tekmi.
Tudi v moški konkurenci je bilo pričakovati, da bo drugoli-gaš Celje premagal slovenskega ligaša Rudarja iz Trbovelj. Celjani so zaigrali odlično, tako da Trboveljčani kljub prizadevanju niso uspeli doseči niti častnega poraza. Zmaga Celjanov z 18:10 je zaslužena. Za zmago so zaslužni predvsem odlični strelci Lubej, Levstik, Vlado Bojovič in Koren ter vratar Marguč. Rudarjevi napadi so bili vse prepočasni, da bi lahko uspešno parirali hitrim Celjanom. Trboveljčani so imeli najboljša moža na igrišču v Knezu in Medvedu, veteran Škrinjar pa ni uspel niti enkrat premagati Marguča.
Omeniti velja, da so Trboveljčani v predtekmovanju iz pokala izločili oba druga drugoligaša, to je Slovenj" Gradec in Slovan, tretjič pa jim ni uspelo.
Žal moramo tudi tu ugotoviti, da sta sodnika Đurđevič iz Kopra
in Bartol iz Kranja sodila zelo slabo.
Ob zaključku prireditve so pokalni prvaki Slovenije prejeli pokale v trajno last od Rokometne zveze Slovenije in Občinskega komiteja Zveze mladine Hrastnik, predstavnik Republiške konference Zveze mladine Slovenije pa je zmagovalnima ekipama podaril prehodna pokala.
Organizatorji so vsem igralcem in sodnikom podarili lične vaze v spomin na finalno tekmovanje.
Na koncu pa se funkcionarji domačega »Steklarja« zahvaljujejo vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri pripravah na to tekmovanje ali pri organizaciji samega tekmovanja.
Upamo, da je bila prireditev gledalcem všeč in če bodo domači funkcionarji še naleteli na
takšno razumevanje kot tokrat, upamo, da bomo v Hrastniku videli še več tako kvalitetnih prireditev.
Predsednik RZS prof. Toš predaja kapetanu Celja pokal v trajno last
TUDI KEGLJAČI SO POČASTILI »DAN MLADOSTI«
Kegljači domačega »Bratstva« so se ob dnevu mladosti udeležili kegljaškega turnirja v Štorah. Na tem tekmovanju je sodelovalo 20 ekip iz celotnega štajerskega področja.
Hrastničani so med 20 ekipami osvojili 7. mesto, kar je v takšni konkurenci nedvomno lep uspeh.
Prvo mesto so osvojili kegljači iz Šoštanja s 816 podrtimi keglji, Hrastničani pa so podrli 747 kegljev in nastopili v naslednji postavi: Podkrajac Doko, Drame, Cakič, Baljkovič, Peršič, Gnjidič, Koritnik, Tovornik, Po-
kraj ac Milorad, Pufler Ernest in Ocepek Franc II.
Tako so se tudi naši kegljači priključili letošnjim proslavam ob dnevu mladosti in Titovem. 80. rojstnem dnevu.
Kegljači »Bratstva« so se udeležili turnirja v Velenju v organizaciji TVD Partizan Šoštanj. Tekmovanje je bilo organizirano v okviru tedna športa v Šoštanju.
Na tem tekmovanju v borbenih partijah so osvojili 2. mesto z 803 podrtimi keglji. Zmagala je ekipa KK »Hmeljar« iz Žalca.
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijuim:
Nov delovni čas v upravi skupščine občine Hrastnik
Skupščina občine Hrastnik je na seji v maju 1972 spre- = = jela nov predpis, ki ureja delovni čas v upravi skupščine = § občine Hrastnik.	E
Z ozirom, da je Izvršni svet SR Slovenije z odlokom	=
=	sprejel temeljne določbe o razporeditvi delovnega časa in	§
I	uradnih urah za sprejemanje strank enotno za vso Slove-	i
I	nijo, je skupščina občine Hrastnik dosedanje predpise uskla-	|
E dila s tem republiškim odlokom.	E
V glavnem ne gre za bistvenejše spremembe od do-	|
I	sedanjih določil občinskega predpisa, vendar je kljub temu	|
i	potrebno, da o spremembah obvestimo občane po krajevnih	|
i	skupnostih, delovnih organizacijah in tovarniških ter rud-	=
5 niškem glasilu.	|
Zavedamo se, kar je ugotovila tudi skupščina na seji	=
I	ob sprejemu predpisa, da se nov odlok ne more pričeti	|
=	izvajati dosledno že takoj na začetku, vendar bo potrebno,	=
I	da se sčasoma le preide na izvajanje določil odloka o	=
=	uradnih urah za sprejemanje strank, kar bi omogočilo, da	=
=	bi se delavci uprave ob dneh, ko strank ne bi sprejemali,	=
= lahko temeljito posvetili delu za seje skupščine in njenih = 1 organov, pa tudi reševali vloge občanov.
~ Delovni čas pri upravnem organu skupščine občine = = Hrastnik traja:
E	Od 1. maja do 30. septembra:	E
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure |
=	— v sredo	od 6. do 16. ure =
=	Od 1. oktobra do 30. aprila:	i
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure	=
—	v sredo	od 7. do 17. ure	S
Uradni dnevi za sprejemanje strank so vsak ponedeljek,	=
= sredo in petek od 7. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do = I 16. ure, razen prijavno-odjavne službe. Uradni dnevi za spre- = = jemanje strank na prijavno-odjavni službi so vsak dan od = I 7. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure ter ob sobotah | E od 9. do 11. ure.	E
i	Zakonske zveze se sklepajo ob	sobotah in dnevih pred	=
I prazniki od 9. do 11. ure. V opravičenih primerih lahko pri- | I stojni organ in stranka sporazumno določita tudi druge | I dneve in ure za sklepanje zakonske zveze.	|
Stranke se izven časa, ki je določen s tem odlokom | I (razen v izjemnih primerih), ne bodo sprejemale.
Prosimo občane, da navedeni predpis po možnosti v | = celoti upoštevajo.	URAD TAJNIKA E
:niiiii!iiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii»miiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiilj
ZANIMALO VAS BO
Prišli v podjetje
Baranašič Ana, odnašalka; Soklič Frančiška, odnašalka; Džajič Ferida, odnašalka; Besednjak Vanda, oblikovalec; Miličev Mirjana, odnašalka; Lesičar Vida, odnašalka; Žagar Olga, odnašalka; Kurbič Abid, odnašalec; Kahri-manovič Vasva, odnašalka; Hribar Štefanija, odnašalka; Graho-var Rudolf, menjalec modelov; Tunjič Petra, odnašalka stekla; Seferovič Hazim, pobiralec črepinj; Janjetovič Dušan, odnašalec; Kordič Jaka, odnašalka; Pi-lipovič Ekrem, odnašalec; Kralj Zlatko, odnašalec; Sluga Lado, odnašalec; Pirnat Ana, odnašalka; Bašič Hasan, pobiralec črepinj; Sotlar Jože, krogličar; Lovrec Janez, izpihalec; Špacapan Marjan, zidar-šamoter; Žibret Avgust, ključavničar; Miklič Zvonimir, dostavljalec olja in modelov; Bašič Hasema, odnašalka; Kaše Jože, krogličar; Dornik Cvetka, odnašalka; Zupan Jože, stiskalec modelov; Plazar Alojzija, odnašalka; .Šmit Zdeslav, odnašalec; Jamšek Franc, krogličar; Pogačnik Milenko, krogličar; Urana Vid, odbijalec; Draksler Drago, brusilec.
Odšli iz podjetja
Na lastno željo
Hrovat Jože, krogličar; Jaku-povič Mina, odnašalka; Mihalič Terezija, pomožna delavka v bru-silnici; Tosič Jovo, ključavničar; Grlica Marta, odnašalka; Lesičar Vida, odnašalka; Kotar Bojan, odbijalec; Kuželj Šefko, pobiralec črepinj.
Samovoljno zapustili delo
Udovč Anton II, dostavljalec olja in modelov; Reberšak Peter, stiskalec modelov.
Odšel v JLA
Jovanovič Vitomir, pobiralec črepinj.
Izključena
Tramte inž. Franc, samostojni projektant; Podlunšek Sandi L, vodja strugarsko-cizelerske delavnice.
Prirastek v družini
Vavtar Feliks, hčerko; Šivec Aleksander, hčerko; Korbar Stanislav, hčerko.
Poročili so se
Mlinarič Nada — Slokan Mitja; Gabrič Zdravka — Matek Janez; Prah Mira — Udovč Božidar.
Spoštovani urednik!
Javljam se vam iz Kraljeva, kjer služim vojaški rok. Prejemam naše glasilo Steklar, v katerem najdem nekaj razvedrila, seznanim pa se tudi z novicami in težavami v našem kolektivu. Želim si, da bi mi še naprej pošiljali naše glasilo. Vse prijatelje lepo pozdravljam, obratu ključavničarske delavnice pa želim pri delu veliko uspehov.
razvodnik MATEŠIC DRAGO V. P. 4845/12 36002 Kraljevo
Zdravo Drago!
Lepo se ti zahvaljujem za lepo razglednico Kraljeva in za pozdrave, ki si nam jih poslal. Seveda ti bom Steklarja še naprej redno pošiljal. Prejmi lepe pozdrave, ter seveda piši se kaj.
Urednik
*
Tovariš urednik!
Kot vsem je tudi meni prišel čas, ko sem moral »spokati« svoje stvari in oditi na odsluženje vojaškega roka. Ker sem zelo daleč od doma in ni tukaj nobenega slovenskega časopisa, bi vas prosil, da bi mi pošiljali Steklarja. Vsem pošiljam lepe pozdrave, še posebno pa pozdravljam delavnico tovariša Ignaca Jerana.
KELNER FRANC V. P. 5380/2-5 Skopje
Franci, zdravo!
Seveda ti bom Steklarja z veseljem pošiljal tako kot vsem našim drugim delavcem, ki zdaj služijo vojaški rok in varujejo našo domovino. Upam, da si se na novo okolje delno že privadil in da si med svojimi sotrpini že našel kakšnega prijatelja. Tudi jaz ti pošiljam lepe pozdrave in upam, da se boš še kaj oglasil.
Urednik
*
Tovariš urednik!
Prejmite mnogo pozdravov od vojaka Staneta Pušnika. Kadrovski rok služim v Tuzli in se v vojski kar dobro počutim, vendar bi že vseeno rad prišel malo domov, da bi videl, če se je v tem času, ko me ni, dogodilo kaj novega.
PUŠNIK STANE V. P. 9740/2 75002 Tuzla
Stane, zdravo!
Lepo se ti zahvaljujem za pozdrave in upam, da boš drugič napisal še kaj več. Seveda ti rad verjamem, da bi že rad prišel v Hrastnik, ko ga že nekaj časa nisi videl. Prejmi mnogo pozdravov od
Spoštovani urednik!
Oglašam se vam iz Mostarja, kjer služim vojaški rok. Iz vojske pošiljam vsem mojim sodelavcem, kakor tudi ostalim članom kolektiva Steklarne svoje prve pozdrave iz novega vojaškega okolja. Uredništvo Steklarja prosim, da bi mi redno pošiljalo naš tovarniški list, da bom seznanjen z dogodki tudi v tem času, ko bom služil vojaški rok.
vojak
RANCINGER ZDRAVKO V. P. 9084/7 79000 Mostar
Vojak Zdravko!
Upam, da si se že navadil na vojaško življenje in hrano, ter da se dobro počutiš med svojimi sotrpini. Lepo se ti zahvaljujem za pozdrave in ti obljubljam, da ti bomo tudi Steklarja redno pošiljali na tvoj naslov. Prejmi lepe pozdrave od
urednika
*
Dragi urednik!
Javljam se ti iz Mostarja, kjer sem na služenju vojaškega roka. Vreme je že sedaj lepo, a bo še lepše. Prosil bi te, da mi poši-
ljaš Steklarja, da mi ne bo dolgčas in da bom vedel, kaj se' dogaja pri nas doma. Pozdravljam vse delavce v Steklarni, posebno pa še delavce pomožnih delavnic in uslužbence v pisarni. Pozdravlja vas vojak
NIKO SKOČIR V. P. 9084/7 79000 Mostar
Dragi Niko!
Najprej se ti lepo zahvaljujem za pozdrave in tudi Steklarja boš redno dobival na svoj novi naslov. Zelo rad ti verjamem, da je v Mostarju že sedaj lepo vreme in da bo poletje še veliko bolj vroče, saj je znano, da je Mostar eno najbolj vročih mest v Jugoslaviji. Tudi ti prejmi lepe pozdrave od svojih sodelavcev in
urednika
Dragi urednik!
Kot vidite, se vam že takoj javljam iz mojega novega okolja. Prav lepo naj najprej pozdravim vse sodelavce in prijatelje-v Steklarni, obenem pa vas prosim, da bi mi Steklarja redno pošiljali na moj novi naslov, kjer sem na kurzu za desetarja.
Vojak
KOZOLE JURE V. P. 2805/13 47002 Karlovac
Zdravo Jure!
Upam, da tudi tebi v vojski tako hitro tečejo dnevi kot nam tukaj v Steklarni in da si' se že navadil na vojaško kuhinjo in disciplino. Tudi jaz te lepo pozdravljam v imenu tvojih sodelavcev in prijateljev, kakor tudi v svojem imenu
urednik
V SPOMIN
Zatisnila si trudne oči, ker nesreča vzela Ti je življenjske moči.
Ostali so spomini nesrečne te mladosti, in urice so sreče končale se v grenkosti.
Fant je odšel, ostala sama si z otročičkom in dala v oskrbo si ga drugi, ker pri sebi nisi mogla ga imeti, saj v tistih časih žene z otrokom na delo nihče ni hotel vzeti.
Ko pred desetletjem prišla v našo si tovarno, sovražila si delo malomarno in Ti dela se nisi nobenega branila, ker v življenju vsega hudega vajena si bila.
In komaj si pred tremi leti uredila mirni si kotiček za življenje, je tako hitro uničilo to kratko tvoje zadovoljstvo prehudo trpljenje.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moje drage mame
ŠIXKO VEC ZOFIJE
se zahvaljujem upravi in sindikatu Steklarne Hrastnik za denarno pomoč in venec. Hvala tudi govorniku Haberlu za lepe, tolažilne besede slovesa, vsem darovalcem vencev in cvetja ter njenim sostanovalkam, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti.
Vsem iskrena hvala, žalujoča hčerka Pavla z družino.
i»
urednika
NAGRADNA KRIŽANKA
M	USLUŽBENEC V PROMETU	OKRASEK V ARABSKEM SLOGU	POSLANA MENICA	SUHA ZEMLJA	TALI SOVA PIJAČA	MINATTI IVAN	M	„OROŽJE" ČEBELE	ODISEJEVA DOMOVINA	ETIOPSKI KNEZ	M	ZAROTNIK PROTI CEZARJU	TV NAPO1 VEDOVALEC ČASL	mesna JED	VRHNJA HALJA PRI MUSU S MANKAH	M	BURKA, KOMEDIJA	ATA ( PO KOROŠKO)	KRLEŽEVA DRAMA
MALIGNA TVORBA							BUKOV PLOD TONA				TITOV PRIIMEK					ÖVRATNA RUTA			
PREDNOST NA PRA = VICA											REKA NA MA0: tARSKEM					GaŠK/i BOGINJA NESREČE			
NAKLADA' LISCE						MESTO NA PRIMORSKEM SEDEŽ PR: VE SLOVEN: S KEYLADE	IZRASTEK NA GLAVI				PREVRAT					ZMRZNJE? NA VODA PLAHA GOZD? NA "ŽIVAL			
							ČLAN l.ZV, NOGOMETNE LIGE-ZAHOD				SLOVENSKI TV REŽISER C STANE.)								
ČRN TROPSKI LES					MALAJSKA BLAZNOST					OSTANEK POSEKANEGA DREVESA NUČIČ HINKO					VZH.-AZIJSKA STROČNICA				
					ODPRT. ŽEL TOVORNI VAGOM										SLOVENSKI PISATELJ ( 1VAN3				
KOZMOS								ČETRTI RIM? SKI KRALJ				rimska ss	KRAJ V ITALIJI					REKA V AVSTRIJI	OZKA IN DOLGA DEŠČICA
								ANDREJ KURENT					FOLKLORNI DEŽNIK						
ŽUŽELKA, KI BOLE-. tE PICI				PEKA MED NDS IN POLJSKO LIVADA					QRIÖEK . RUSkt HUMO RISTIČNI P!: s/nEutiu«					MAONA? RAVNO BITJE					
DUŠAN KVEDEft			RUSKI KOM? TRAREVOLUCL OMAR CLEVJ KONTROLA							GLAVNI STEVN1K				MESTO V BOLGARIJI					
										URADNI SPIS				NADZORNIK STAVB VSTA' REM RIMU					
APARAT, PRIPOMOČEK								INDIJSKI PREDSEDNIK ŠASTRI LUNINO ŠTEVILO				PREDMET				STARI SLOVAN IGRALKA DRAVI Ć			
ITALIJA		RADIJ			2, IME, IGRALKA DROLCEVA							MESTO V HOLANDIJI CSlRiJ					SARAJEVO	-	
		PRAPREBh VALCI NOVE ZELANDIJE															ORIENT, 30--STIŠCE s PRENOČIŠČI		
POLJE? DELEC					PREŠERNOV prijatelj (MATIJA)				TINE ROŽANC			ČUSTVENI PESNIK						TOVORNA "ŽIVAL	RUSKI KMEČKI SOCIALIST- REVOLT CIONAR
									STRUPEN PLIN			SLOV, IGRAL, FURIJAN							
M	TURŠKI DOSTOJAN: STVENIK DELŽENSKE OaLEKE				DRŽAVA V -AZIJI					IZRAELSKI POLITIK E BAN	SLOVENSKI ZGODOVINAR				GLAVNOM^ STO DRŽA? VE TOGO IZVIR				
					PEVEC JÜRGENS						NEVARNA BOLEZEN								
ZEMELJSKI TEČAJ				UMBERTO NOBILE.			Ž. IME, REVOLUC. ZETKIN						M	RIMSKA BOGINJA					
				NINO ROSIC										FRANZ KAFKA					
"ZAKUP, NAJEM 7E? MLJIŠĆA							SUROVINA ZA CIGA*-RETE			•			SKLEPNO DEJANJE						
KOTVA						sestavil: KARLI DREMEL	REKA V SOVJETSKI ZVEZI						SLOVENSKI PESNIK (LOJZE)						
POZDRAVI IZ JLA
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30	din
2.	nagrada	20	din
3.	do 7. nagrada	10	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v naše u-redništvo do srede 21. junija.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v majski številki »Steklarja« smo do določenega roka prejeli 53 rešitev. Izžrebali smo naslednje reševalce s pravilnimi rešitvami:
1.	nagrada 30 din: KNEZ Riko;
2.	nagrada 20 din: KONČINA Erna;
3.	do 7. nagrada po 10 din: KOBAL Milica, DOLEŽALEK Kloti, upok., ZUPANEK Zofija, PLATI-NOVŠEK Karel in ALT Vilma.
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: PRAZNIK DELA, vozilo, Rabindranath, obolos, vdor, Anadir, Trnova, I. M'., Cadiz, akt, Lea, mit, dogma, Čad, Pta, ala, Arhar, Krk, Mork, Jan,
Liege, rt, Tilka, kabaretist, Minh, Brice, top, Tiro, A. P., resor, Crane, Aromuni, ost, Tomo, Rigoletto, KA, veda, ako, stran, avto, Erie, narek, Iri, takt, Sand, sreda, par.
PRVENSTVO SRS ZA MLADINKE
V	ROKOMETU
V	HRASTNIKU
V soboto, 17. junija bo v popoldanskih in večernih urah na igrišču za Savo prvenstvo za mladinke v rokometu za področje Slovenije. Na tem prvenstvu bo sodelovalo 17 ekip. V zadnjih treh letih so to lovoriko osvojile mladinke domačega »Steklarja«.
Vodstvo domačega kluba meni, da tudi tokrat ne bi smelo biti drugače. To tekmovanje bo obenem tudi izbirno tekmovanje za slovensko mladinsko reprezentanco, ki bo nastopala na državnem prvenstvu, ki bo letos v Ljubljani, lahko pa se celo zgodi, da bo vsaj ena tekma državnega prvenstva v Hrastniku.
Tudi na letošnjem državnem prvenstvu bo verjetno za slovensko reprezentanco nastopilo nekaj igralk »Steklarja«. Državno prvenstvo bo v začetku julija.
Spoštovani urednik!
Oglašam se vam iz Prokuplja. Tukaj bom tri mesec na kursu za desetarja. Prosim, če bi mi pošiljali Steklarja, za kar se vam že v naprej zahvaljujem.
Vojak
MLAKAR BORIS V. P. 8147/3 18400 Prokuplje
Tovariš vojak!
V imenu delavcev Steklarne in v svojem imenu te lepo pozdravljam in ti obljubljam, da boš tudi Steklarja redno prejemal. Upam, da se boš še kaj oglasil
urednik
*
Spoštovani urednik!
Javljam se vam iz Kikinde, kjer sem na odsluženju vojaškega roka. Tovarniški časopis »Steklar« redno prejemam, za kar se vam iskreno zahvaljujem in vam želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Vse člane kolektiva lepo pozdravlja vojak PODREBERŠEK DRAGO V. P. 8097/2 23300 kikinda
Drago!
Za pozdrave se ti lepo zahvaljujem in ti želim, da bi bili tvoji predpostavljeni zadovoljni s teboj tako, kot smo bili tukaj zadovoljni s tabo. Prejmi lepe pozdrave od
urednika
*
Tovariš urednik!
Javljam se vam iz Banja Luke, kjer se nahajam na odsluženju vojaškega roka. Prosil bi vas, da bi mi pošiljali Steklarja. Lepo pozdravljam celoten kolektiv, posebno pa še delavce v stru-garski delavnici.
STRNIŠA MARJAN V. P. 1232/4 78002 Banja Luka
Zdravo Marjan!
Lepo se ti zahvaljujem za lepo razglednico in pozdrave iz Banje Luke. Seveda ti bom Steklarja redno pošiljal. Upam, da boš tudi v naprej še kdaj pisal
urednik
DOPISUJTE V »STEKLARJA«