letnik 11, št. 1/00 Varstvo ofcol/a Prostorsko planiranje Geografski ir^ormacijski sistem Predstavljen Je problem določanja prostorske enote, ki naj bi bila nosilec okoljevarstveno pomembnih opredelitev o ranljivosti okolja ob posegih vary. Ta problem seje pokazal kot eden ključnih za izvqjarye okoljevarstvenih presoj v prostorskih planih. Slovenska okoljevarstvena zakonodaja Je namreč vpeljala ekosi-stemske enote kot nosilke vednosti o prostorskih kakovostih. Pokazana sta pomembnost obliko-varya prostorske enote na osnovi informacije o razvojnem posegu in ne na osnovi ekosistemskih ali podobnih kompleksnih prostorskih/krajinskih enot, in vezanje vrednostnih podatkov, kakršenje tudi podatek o ranjivosti prostora, na tip zapisa, ki ga označige-mo kot »zvezno polje«. Tako podatkovna osnova kot posebna programska podpora, pripravljena v ta namen, sta izhajali iz tega temeljnega spoznanja. Environmental conservation Physical planning Geographic information system Spatial units carrying information on land vulnerability are methodologically an important issue. These units should, in the first place, enable the environmental assessments of an intervention. The problem was very much emphasized since the Slovenian legislation has prescribed preparation of vulnerability studies based on ecosystems division of land. The paper suggests that the information on environmental vulnerability should be represented as a 'Continuous ßeld' data type. It could be derived from different information sources based on different data types. However, the data type should enable further processing based on raster data. Within the Project ONOX-GPOV the specific data base and the spec^c software have been developed to meet these requirements. Only some basic ideas are described in the article. Aleš MLAKAR Janez MARUŠIČ Ranljivost okolja in vprašanje prostorske informacijske enote^ kot ga je nakazal projekt ONIX-GPOV 1. Uvod čeprav naslov morda obeta poročilo o enem od podprojektov projekta ONIX, prispevek pomeni razpravo o nekaterih spoznanjih, ki jih je prineslo raziskovalno delo v okviru projekta. ONIX-GPOV je kratica, ki označuje enega od podprojektov tega, sicer v slovenskih strokovnih krogih najbrž dobro znanega projekta, ki se je izvajal v zadnjih treh letih, od 1997 do letos (2000). Kratica GPOV pomeni 'geoinformacijska podpora okoljskemu vidiku prostorskega planiranja na ravni občine'. Zelo očitno pove, daje bil podprojekt usmerjen na pripravo prostorskega informacijskega sistema, ki bi podpiral postopke vključevanja varstvenih zahtev v prostorsko planiranje. Kmalu po začetku projekta, v I. fazi njegovega izvajanja, se je pokazalo zelo različno razumevanje namenov in ciljev okoljevarstvene geoinformacijske osnove, ki bi jo zasnovali na ravni občine. Soglasje glede njenih ciljev in namenov je seveda neogibno, če naj bo oblikovana konsistentna prostorska informacijska osnova. Tako je bilo v začetku treba najprej opredeliti njeno mesto znotraj okoljevarstvenih dejavnosti na ravni občine. Okoljevarstvene dejavnosti, kot bi jih lahko opredelili na ravni občine, so prikazane v sliki 1. Shema v sliki 1 opredeljuje najprej dve najbolj osnovni skupini možnega okoljevarstvenega delovanja na ravni občine: sanacijsko, to naj bi vodilo k izboljšanju obstoječih razvrednotenj ali na sploh ugotovlj enih okolj skih problemov, ter preventivno, ki naj bi vodilo k preprečevanju razvrednotenj ob novih posegih v okolje ^ Za razliko od Zakona o varstvu okolja (1993), ki preventivo omenja kot načelo okoljevarstvenega delovanja, je v shemi v sliki 1 preventiva predstavljena z vrsto različnih oblik ukrepanja. Vse te se delijo v dve veliki skupini v skladu z dvema oblikama ravnanja pri sprejemanju odločitev ob posegih v okolje. Delitev je povzeta po Herbertu Simonu (1981), ki sicer v okolju poslovnega odločanja opredeljuje standardizacijo kot obliko odločanja na osnovi vnaprej določenih in dovolj splošnih ukrepov - standardnih receptur. Optimizacija naj bi v taki delitvi pomenila na problem naravnano analizo. Šele ta naj bi omogočala oblikovanje ukrepov. Ti so zato specifični In pripravljeni za razreševanje konkretnega problema, so bolj domišljeni in pomenijo manjše tveganje za napačno odločitev. Sledeč taki delitvi, prepoznamo v okoljevarstvenih normativih, na primer v dopustnih ravneh hrupa, v tako imenovanih rdečih seznamih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov obliko varstva, ki bi jo označili kot standardizacijo. Na področju prostorskega načrtovanja pomeni standardizacija sprejemanje vnaprej danih rešitev, na primer vnaprej zavarovanih območij dediščine ali posebnih kakovosti naravnih virov - v oblikovanju prostorskih rezervatov. Pod skupno oznako optimizacijski pristop je mogoče uvrstiti presoje vplivov Prostorska informatika letnik 11, št. 1/00 na okolje, strateške presoje vplivov 2 ria okolje in analize ranljivosti. Prostorsko načrtovanje zadevajo neposredno predvsem strateške presoje vplivov na okolje in analize ranljivosti kot analitična osnova za pripravljanje strateških presoj vplivov na okolje. Obe opravili se zato razlikujeta glede na njun položaj v načrtovalnem postopku. Analize ranljivosti se lahko izvaja tudi v pripravljalni fazi, ko se plan šele snuje, čeprav je strateška presoja vplivov na okolj e tipično orodj e tehtanj a planskih različic (slika 2). Podprojekt »Geoinformacijske podpore okoljskemu vidiku prostorskega planiranja na ravni občine« je bil zastavljen kot oblikovanje informacijske podpore za analize ranljivosti okolja, torej hkrati tudi kot podpora prostorskemu planiranju. Tako Je bil podprojekt zasnovan že s projektno nalogo. Ne glede na to pa je bilo treba tako naravnanost podprojekta že na samem začetku tudi argumentirati. V veliki meri je to posledica tega, da v dejavnem oko-Ijevarstvu danes prevladuje »standardizacija", opiranje na vnaprej določene normative - indikatorje in odločanje na osnovi ugotavljanja skladnosti z njimi. Tak način odločanja v marsičem zamegli pravo naravo problemov v okolj e-varstvu. 2. Ranljivost prostora -okolja Ranljivost prostora je v podprojek-tu ONIX-GPOV pomenila osrednji pojem, pravzaprav osrednje raziskovalno področje. S tem v zvezi SANACIJSKO I OPAZOVANJE "I PREVENTIVNO OKOLJSKI PREGLED scenarij/načrt ukrepanja načrt izboljšav normativi rezervati študije ranljivosti STANDARDIZACIJA OPTIMIZACIJA PVO Slika 1: Oblike okoljevarstvenega delovanja in ukrepaiya Cilji C Analize Alternative Napoved doseganja c ciljev Načrt "d fO 1 Q. Z) Slika 2: Paradigma racionalnega reševanja problemov (po Lyle J., 1985, str. 131) letnik 11, št. 1/00 1 - ni ranljivo 2 - malo ranljivo 3 - zmerno ranljivo 3B 4 - močno ranljivo 5 - zelo ranljivo, kritično Slika 3: Del študge ranljivosti pokrajinsko ekoloških enot z vidika vode za območje v severovzhodni Slovenyi (po Bračko in dr., 1996) PlmovodjMl/l Ceršak - Rogatec 1 - ni ranijivo 2 - malo ranijivo 3 - zmerno ranljivo 4 - močno ranljivo 5 - zelo ranijivo, kritično Slika 4: Ranljivost okolja na osnovi pokrajiiisko-ekoloških enot in načrtovani plinovod - izrez iz območja v severovzhodni Sloveniji so bile opredeljene tri skupine dejavnosti: - priprava podatkovne osnove, ki bi bila uporabna za analize ranljivosti in s tem za izvajanje celovitih presoj vplivov na okolje, - priprava programske podpore za izvajanje analiz ranljivosti okolja in - konceptualizacija in preizkušanje modelov za Izvajanje analiz ranljivosti okolja. Čeprav je videti, kot daje prva dejavnost tista, ki naj bi bila osrednja v podprojektu, pa sta bili druga in še posebej tretja dejavnost odločilni za opredelitev vrste parametrov, ki jih je sicer treba opredeliti pri oblikovanju podatkovne osnove in sploh geoinfor-macijske podpore za določeno načrtovalno dejavnost. Kot raziskovalna metoda tretje od gornjih dejavnosti je bilo opredeljeno Izvajanje vzorčnih primerov analiz ranljivosti prostora. Izvedene so bile v okviru delavnic z udeležbo strokovnjakov Iz uradov za okolje in prostor Mestne občine Ljubljana, ob sodelovanju strokovnjakov tudi nekaterih drugih slovenskih občin. Mesto Ljubljana oziroma njene službe za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja so bile neposredno udeležene v projektu kot sodelujoča institucija. Taje dala na razploago prostore in računalniško opremo za izvedbo delavnic. Dejavnost je izvajala Biotehniška fakulteta. Druga dejavnost je pomenila pripravo programskega paketa Provai. Zasnovan in izdelan je bil specifično kot programska podpora postopkom vrednotenja prostora in s tem tudi študijam ranljivosti prostora. Dejavnost je izvajalo podjetje Dioptra d.o.o. (Projekt Onix, 2000, str. 55-67) 3. Tretja dejavnost je pomenila zbiranje prostorskih podatkov iz obstoječih podatkovnih zbirk, ki so ustrezali zahtevam vzorčnih analiz ranljivosti prostora. Podatki so bili pripravljeni v obliki, ki je omogočala njihovo nadaljnje procesiranje s programsko podporo Pro Val. Dejavnost je izvajalo podjetje IGEA d.o.o. (Projekt Onix, 2000, str. 46-54) Prostorska informatika letnik 11, št. 1/00 V nadaljevanju gre razprava o temeljnem problemu, o oblikovanju prostorske enote kot nosilca informacije, kot se je zastavila izvajalcem podprojekta. Razpravo je pravzaprav vsilil Zakon o varstvu okolja (1993), ki v 51. členu nalaga pripravljanje študij ranljivosti okolja, in sicer kot osnovo za 'planiranje, programiranje in projektiranje posegov v okolje'. V 52. členu zakon določa vsebino študije ranljivosti okolja. Ključen problem, ki zadeva pripravljanje informacijske podpore, je zahteva, da «študija ranljivosti okolja temelji na ekosi-stemski členitvi prostora in jo sestavljajo kakovostna in količinska analiza okolja in njegovih sestavin, njegove občutljivosti glede pose-govvokolje ...« (podčrtalaavtorja). Na težave pri uporabi tako zastavljene analize ranljivosti okolja pri presojanju posegov v okolje je pokazala že Ž. Mejač v svoji magistrski nalogi (1997). Opravila je primerjavo rezultatov različno pripravljenih študij ranljivosti okolja. Za primerjavo je uporabila rezultate študije ranljivosti okolja, ki soje v skladu z zakonsko zahtevo pripravili V. Brečko in sodelavci (1996) za območje na severo-vzho-du Slovenije, in rezultate študije ranljivosti okolja, kije büa pripravljena za potrebe prostorskega plana Slovenije inje izhajala iz informacij, vezanih na rastrske celice velikosti 100 X 100 m. Temeljni problem, ki se pokaže pri primeijanju dveh oblik ranljivosti prostora, je njegova uporabnost v prostorskem planiranju. Zelo povzeto bi lahko rekli, daje ranljivost, ki izhaja iz ekosistemskega členjenja prostora, uporabna zgolj za 'tehnološko optimizacijo' posegov, medtem ko je za prostorsko optimizacijo neuporabna. Zahteva Zakona o varstvu okolja, da naj bo študija ranljivosti osnova za presojanje prostorskih planov, se izkaže kot manj ustrezna. Ne omogoča namreč optimiranja najpomembnejšega, to je lokacije posega. V sliki 3 je prikazan del severovzhodne Slovenije s členjenem prostora na prostorske enote in opredelitvijo ranljivosti teh enot, kot so ga pripravili že omenjeni Brečko in sodelavci. V sliki 4 je prikazan del tega območja in čezenj položena trasa planiranega plinovoda. Iz grafične analize Je očitno, daje potek trase plinovoda prek zelo ranljivega območja mogoče omiliti zgolj s tem, da ga bodisi sploh ne gradimo ali da vpeljemo take tehnične oziroma tehnološke ukrepe, da postane za tako okolje sprejemljiv. Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (1985), kije sledilo Zakonu o urejanju prostora (1984) kot njegov podzakonski akt, prav tako pozna ranljivost. O njej govori 17. člen navodila kot o ranljivosti prostora.in jo opredeljuje kot lastnost, kije »izražena z možnimi negativnimi vplivi predvidene dejavnosti na naravne in z delom pridobljene vrednote okolja« (Navodilo. 1985, str.1145). Ranljivost, ki je zastavljena kot izraz vplivov nekega posega v okolje, izhaja predvsem iz značilnosti posega in njegove interakcije s kakovostmi okolja. Zato mora biti prostorska informacijska osnova oblikovana na način, da opiše sam poseg in njegove vplive v prostoru. Ekosistemska enota to ne more biti, ker je odvisna od stanja prostora, in ne velikosti in sploh prostorskih značilnosti posega. V sliki 5 je predstavljen potek plinovoda v istem prostorskem izrezu. V tem primeru je prikazana ranljivost prostora vezana na rastrske celice 20 X 20 m, kar je dovolj drobna členitev, da omogoča opis plinovodne trase v prostoru Očitno je, da tako opredeljevanje ranljivosti prostora omogoča predvsem prostorsko, to Je lokacijsko, optimiranje. Projektant trase išče manj ranljive prostorske Slika 5: Ranljivost bivalnih potencialov zaradi predvidene graditve plinovoda Ceršak-Rogatec prikazana z rastrskimi celicam 20 X 20 m - izrez iz območja u severovzhodni Sloveniji letnik 11, št. 1/00 enote, ne pa tehnoloških omili-tvenih ukrepov. Prostorske enote so skladne s prostorsko razsežnostjo plinovoda. Pri pripravi podatkovne osnove, ki naj bi bila uporabna za iiw^ajanje študij ranljivosti in hkrati uporabna v prostorskem planiranju, tudi za presojanje okoljske ustreznosti prostorskih načrtov, je treba izhajati iz predpostavke, da mora biti informacija prostorsko tako detajlno opredeljena, kot to zahteva velikost in oblika posega, ne glede na njeno prostorsko pojavnost. 3. Ranljivost kot vrednostna opredelitev Določila Zakona o varstvu okolja nakazujejo ranljivost okolja kot zelo kompleksno lastnost prostora, ki naj bi jo bilo mogoče opredeliti iz stanja prostora samega. Ranljivost torej naj bi odkrivala stanje prostora in posledice, ki v prostoru lahko nastanejo zaradi posega. Ranljivost prostora, kot jo opredeljuje omenjeno navodilo iz leta 1985, naj bi bila izraz možnih posledic, kijih ima specifičen poseg v okolje. Ta povezanost ranljivosti s posegom pa odkrije še eno lastnost ranljivosti. Ta ni samo simulacija fizične spremembe okolja, do katere lahko pripelje poseg v okolje, temveč pomeni tudi vrednostno opredelitev te spremembe. Navodilo namreč pravi, daje pri določanju stopnje ranljivosti treba upoštevati vrsto kakovosti, tudi »normative in standarde dopustnih obremenitev okolja« (Navodilo, 1985, str. 1145) To pa vse pomeni vrednostne opredelitve prostora. Vrednotenje je za prostorsko planiranje specifično opravilo (Golobič, 2000, str. 67). Zaradi emisijskih in imisijskih vidikov domala vseh vplivov, ki jih imajo posegi v okolje, se ranljivost kot vrednost prostora kaže v podatkovni obliki, ki jo v angleškem jeziku imenujejo continuous field - »zvezno polje« (Burrough, 1998, str. 20). Vrednosti so v prostoru le redko zamejene skupaj s položajem posameznih pojavov -entitet, kot so točke, črte ali ploskve. Ranljivost je pač večja ali manjša, odvisno od tega, kako intenzivno in kako daleč segajo vplivi, to je spremembe in sodba o teh spremembah, v okolje od točke posega. Podobno je tudi z občutljivostjo posameznih pojavov v prostoru. Občutljivost na hrup, na primer, postopoma upada z odmikom od občutljivih območij, kot so zdravilišča, šole, športna igrišča, stanovanjska območja, kar vse so jasno zamejeni prostorski pojavi. Tudi kulturna vrednost prostora ni omejena z zidovi kulturnega spomenika -cerkve ali gradu, temveč »žarči« v okolje kot njegovo vplivno območje. Opredelitev območja kulturnega spomenika je sicer vedno ostro zamejena zaradi pravnega statusa, kije spomeniku in njegovemu vplivnemu območju do- Osnovni podatki pojavi: točl