SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 40
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 13 de octubre - 13. oktobra 2005
ZVESTI NAŠIM VREDNOTAM
Kaj določa novi zakon
ANGELCA KLANŠEK
(Gio^ior ma 49- olbletn^^ Nia e^a doma v SfOn Justu)
Danapnji praznik ne more iti mimo spomina 60-letnice največje slovenske tragedije — komunistične uzurpacije Slovenije. Pred pestdesetimi leti je v napi domovini ugasnilo sonce sreče, sonce svobode. Preplavilo jo je rdeče zmagoslavje krvnikov, zaradi tega nasilja pa nap beg v tujino. Tisoči smo zapustili domovino, saj smo vedeli, kaj nas pod tako oblastjo čaka — mnoge smrt, vse pa izguba svobode, kot najvipjega človepkega dostojanstva. Želeli smo, da bi v korist domovine izgorevala napa življenja, a smo jo morali zapustiti in oditi brez vsega v negotovo prihodnost. Kdo bi mogel popisati križev pot množice od Tržiča preko Ljubela na Koropko.
Postaja Vetrinje. Šotori, prekriti z rjuhami, ali brez vsake strehe, na prostem v dežju in sončni pripeki. A najhujpe - strapna novica, da so nape domobrance Angleži prodali komunistom v mučenje in smrt. Kip Žalostne Matere božje v vetrinjski cerkvi pač pe ni doživel toliko solza, molitev in propenj. Vera nam je bila edina opora v tistih strapnih dneh.
Z vetrinjskega polja se je napa begunska pot razhajala v različna taboripča. Ob tolikih udarcih vendarle nismo klonili. V nas se je utrjevala volja do življenja, saj smo v svoj krpčanski zasidranosti imeli zagotovilo božje pomoči. V taboripčih smo utrjevali in poglabljali versko, narodno in kulturno življenje z božjo energijo, ki smo jo v tujini pe kako potrebovali.
Slovenski pregovor pravi: Dalj ko grepp dalje ti kaže. Tudi za nas je veljal ta pregovor. Sčasoma smo se morali sprijazniti z mislijo na selitev v prekomorske dežele. Največji del beguncev je prebrodil Atlantski ocean do najjužnejpe države. Naplavil nas je na tej takrat tako gostoljubni, argentinski deželi. Praznih rok smo pli na tuje, vse smo pustili onkraj Karavank. Spremljalo pa nas je zaupanje v božjo pomoč, spremljale so nas duhovne in kulturne vrednote, ki so nas bogatile v domovini; spremljala nas je tudi ljubezen do slovenske besede. Iz vsega tega smo črpali moč in zvestobo do trpeče domovine. Dobili pa smo ,,Balantičevo": Svoj dom na tujem. Od tu se začenja zgodba vseh slovenskih Domov, tudi zgodba-življenje Napega doma.
V sanjupkem okraju so se naselile ptevilne slovenske družine z otroki. Ker so bili s srcem pe vedno v svoji domovini, so čutili potrebo po medsebojnih srečanjih. Po slovenski mapi so ostajali pred cerkvijo, obujali spomine, pa razpravljali o novem življenju in si seveda želeli čimprej pnjega snidenja. Tako se je tudi porodila želja po skupnem Domu, ki se je pred 49 leti tudi uresničila. Koliko žrtev, odpovedi osebnim potrebam je bilo pri tem ustvarjalnem delu! Z eno roko so gradili lastne domove, ki jih je oživljala žena — mati — s svojimi ptevilnimi otroki in vanje vsajala slovensko besedo in molitev, z drugo pa so možje polagali temelje Domu, kjer jih bo objemala domačijska toplina sredi tujega sveta. Ta slovenski otoček pa se je začel polniti z dejavnostmi verskega, kulturnega, pportnega pa tudi zabavnega značaja. Dom je bogatila slovenska beseda s petjem otrok in mladine, slovenska beseda je polnila dvorano ob neptetih nastopih, igrah, spominskih in družabnih prireditvah, sobotni živ-žav je bil pa v veselje starpev, saj so v otrocih gledali nadaljevanje rodu, pa se istočasno zavedali svojega poslanstva, da morajo v mlada srca vsajati verske in moralne vrednote, ki so jih prinesli iz domovine. Sanjupki Dom je bil v vseh teh 49tih letih živ pisan mozaik slovenstva. Vedno seveda ni bilo lahko. Po celodnevnem delu pripravljati prireditve, hoditi na vaje, voditi otroke v slovensko polo, namesto sobotnega počitka polagati opeko za nove prostore in pe nepteto drugih obveznosti je spremljalo delo v skupnosti, ki si je zastavila za cilj ohranjati zvestobo domovini v tujini. Vse to delo je bilo torej prepleteno z žrtvami v zavesti, da le te prinapajo božji blagoslov in dajejo prizadevanju bogato vsebino. Uspehi so vedno sad trdega dela.
Nad. na 2. str.
V	prejpnji pievilki smo že poročali, da je vlada 29. septembra sprejela zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj meja. Zakon je na torkovi tiskovni konferenci predstavil ludi državni sekretar in vodja Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Franc Pukpič. Gre gotovo za dolgo pričakovan zakon, saj po nekaterih ocenah zunaj Slovenije živi skoraj pol milijona Slovencev, kar je četrtina naroda.
V	uvodu zakona so podani ocena stanja, razlogi za sprejem zakona, cilji, načela in poglavitne repitve, ureditev v Evropski uniji in finančne posledice. Zakon naj bi pomagal utrjevati narodno zavest in identiteto, pospepevati medsebojne stike ter krepiti sodelovanje na kulturnem, pols-kem, gospodarskem, socialnem in drugih področjih. Med nosilci zakona je v prvi vrsti omenjen Urad, ki je operativen in ima pristojnosti in naloge. Zapisana pa je tudi državnoz-borska komisija, kar je po mnenju Franca Pukpča zelo pomembno.
Pri oblikovanju in izvajanju politike ter strategije na področju skrbi za rojake sta v zakonu predvideni tudi dve posvetovalni telesi vlade, sveta za Slovence v zamejstvu in za Slovence po svetu. Prvi naj bi se sestajal najmanj dvakrat, drugi pa najmanj enkrat letno. Imenovanje obeh je v rokah predsednika vlade. (Svet za
Slovence po svetu naj sestavljajo sestavljajo: eden iz držav EU, eden iz bivpe Jugoslavije, dva iz Argentine, eden iz preostalega dela južne Amerike, eden iz ZDA in eden iz Kanade, eden iz Avstralije in eden iz ostalih kontinentov).
V	zakonu je opredeljeno sodelovanje na področju kulture, ohranjanja arhivskega gradiva v zasebni in državni lasti, vsem zainteresiranim Slovencem, ki živijo na območju dosega sprejema satelitskega oddajanja RTV Slovenija je omogočeno sprejemanje programov brez dodatnih stropkov in naročnin.
V	skladu z zakonom bo poskrbljeno za ohranjanje slovenskega jezika in izobraževanje.
Franc Pukpič je pe omenil, da je predvideno ustanavljanje lektoratov slovenskega jezika na univerzah, kjer živi večja skupin Slovencev. Slovenci, ki živijo v tujini in imajo slovensko državljanstvo, status Slovenca brez slovenskega državljanstva ali so brez državljanstva in brez statusa pa bodo po tem zakonu imeli možnost ugod-nejpega izobraževanja. Ti ugodnejp pogoji pomenijo tistih 5%, ki jih sedaj nismo mogli izkoristiti. (Študentje, ki poleg državljanstva, države kjer živijo, imajo pe slovensko državljanstvo, so bili pod slabpmi pogoji in se niso mogli prijavljati za ptipendije za državljane RS, ker niso imeli stalnega
prebivalipča v Sloveniji).
Zakon določa tudi gospodarsko in regionalno sodelovanje, pa tudi finančno podporo rojakom. Pomembno področje zakona je razrepitev statusa Slovenca brez slovenskega državljanstva. Navedene so pravice in ugodnosti tega statusa ter kako se pride do njega. V zakonu je opredeljena tudi repatriacija, to je priseljevanje v domovino, ki ga organizira in financira Republika Slovenija. Po tem postopku se bodo v Slovenijo lahko priselili Slovenci, ki živijo v državah, kjer vlada huda politična ali drugačna kriza ter Slovenci, ki lahko doprinesejo k razvoju ter uveljavitvi države. Odločanje o tem, kakpna je kriza, bo v rokah zunanjega ministrstva. Repatriacija se bo financirala iz proračuna in drugih virov, odločbo o statusu repatriirane osebe bo izdal urad, status bo trajal največ 15 mesecev od dneva prestopa meje RS. O upravičenost posameznih oseb za repatri-acijo bo odločal urad na predlog dkp, slo. izseljenskih organizacij in slovenskih rimokatolipkih župnij. Pravice: se naseliti v domu za priseljevanje, prehrana in brezplačno zdravstveno zavarovanje.
Predlog zakona o odnosih s Slovenci zunaj meja je sicer drugi s tega področja, začel naj bi veljati 1. januarja 2006, seveda ga mora prej sprejeti pe državni zbor.
Sinoda o spovedi in obhajilu
Na sinodi, ki poteka v Vatikanu, se pkofje v svojih prispevkih na zasedanjih lotevajo ptevilnih konkretnih pastoralnih problemov, povezanih z zakramentom ev-
je.
Med drugim se je nadpkof Jan Lenga iz Kazah-stana dotaknil problema podeljevanja obhajila na roko, s čimer se po njegovih besedah povečuje nevarnost oskrunitve in enačenja ev-harističnega kruha z navadnim. Opozoril je, da je podeljevanje evharistije na roko postala nekakpna moda, zato je predlagal, naj Sveti sedež uveljavi enotno pravilo, in sicer podeljevanje obhajila v usta in kleče.
Prefekt Kongregacije za bogoslužje in zakramente, nigerijski kardinal Francis Arinze, je opozoril na problem kraje hostij za satanis-tične ali druge namene, ter pri tem navedel znani primer nezaužite hostije med neko mapo Janeza Pavla II, ki je bila, kot kaže, na inter-netni dražbi prodana za 2 tisoč dolarjev. Kardinal Arinze je zato dejal, da je treba budno paziti, da verniki hostijo zares zaužijejo, ni pa se zavzel za podeljevanje obhajila, kot je bilo v navadi pred 2. vatikanskim cerkvenim zborom.
Patriarhi in pkofje vzhodnega obreda so se medtem zavzeli za podeljevanje ob-
hajila na roko, saj je to v njihovi praksi že od nekdaj.
Med pogostimi temami, ki so se v teh dneh pojavile med govorniki, je tudi problem vse redkejpega prejemanja zakramenta spovedi. Litvanski pkof Rimantas Nor-vila je tako opozoril, da vse manj ljudi hodi k spovedi, vse več pa se jih zateka k ezoteriki, magiji, okultizmu ali new ageu. Tako si ustvarijo nove družbene vezi, vse bolj pa se oddaljujejo od Cerkve in katolipke misli. Zato je predlagal, da bi prenovili prakso pokore.
Med odmevnejpimi prispevki je bilo tudi pričevanje predsednika romunske pko-fovske konference, nadpkofa Luciana Muresana, ki je spregovoril o komunistični prevzgoji, pranju možganov in zasmehovanju evharistije v romunskih zaporih. Kot je dejal, so komunisti duhovnike prisilili, da so mape darovali z iztrebki, vendar pa jim niso uspeli iztrgati vere. Veliko map so darovali na skrivaj, z žlico namesto keli-ha in vinom, iztisnjenim iz grozdne jagode, ki so jo napJi na cesti. Danes v Romuniji, kjer Katolipka Cerkve pteje 12% prebivalstva, po njegovih besedah vlada resnična „lakota po evharis-tičnem kruhu". To potrjujeta 80% obisk pri mapah in veliko ptevilo novih duhovni-pkih in redovnih poklicev.
Mame nočemo vseh rož sveta, niti ne tetih zvezd z neba! Vesele in srečne smo preprostega otro kega srca. Takega podarjajmo!
želje slovenskih mater in žena za materinski dan v Argentini
GLEJ_
USPELA SLOMŠKOVA PROSLAVA........3
MOLI IN DELAJ V DRUŽINI .................4
ZGODOVINSKI SPOMIN.......................4
V zadevi Ribičič je vrhovni državni tožilec Andrej Polak preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodipča v Ljubljani predlagal, da kot nujno preiskovalno dejanje zaslip določene priče, od Generalne policijske uprave pa je tudi zahteval pe dodatno zbiranje obvestil, so sporočili z vrhovnega državnega tožilstva.
Kot je znano, so kriminalisti 24. maja letos ovadili nekdanjega visokega funkcionarja organizacije OZNA za Slovenijo Mitjo Ribičiča, zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida. Vrhovno državno tožilstvo je primer odstopilo ljubljanskemu okrožnemu tožilstvu. Slednje pa je ovadbo sprva poslalo na sedež zunanjega oddelka v Domžalah, kjer se je s spisom ukvarjal vodja oddelka Zoran Milanovič.
Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je nato od tega oddelka prevzelo zadevo Ribičič junija. Tako se je odločilo zaradi zahtevnosti pravne
rft • I • v* v	• • •
Ribicic se izvija
problematike in obsežnosti zadeve ter možnosti timskega dela pri repevanju kazenske ovadbe. Ribičič je osumljen storitve kaznivega dejanja genocida po 373. členu kazenskega zakonika. V javnosti so se sicer pojavili pomisleki nekaterih pravnikov, da Ribičiča zaradi genocida ni mogoče preganjati, ker do leta 1948 tovrstno dejanje sploh pe ni bilo opredeljeno kot kaznivo.
Na razprave v javnosti se je odzvalo tudi vrhovno državno tožilstvo s stalipčem, da kaznivo dejanje genocida iz 373. člena kazenskega zakonika temelji na Konvenciji o preprečevanju zločinov genocida, ki je bila podpisana 9. septembra 1948, torej po storitvi kaznivih dejanj povojnih pobojev. Vendar pa je bila v tem času v veljavi tako imenovana Martensova klavzula, ki jo je vsebovala že četrta haapka konvencija iz leta 1907.
Te poglede vrhovnega državnega
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
tožilstva je predstavil prav Polak, ki se na vDt ukvarja s primerom Ribičič.
Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodipča pa ni ugodil predlogu vrhovnega državnega tožilca Andreja Polaka, naj v zadevi Ribičič opravi preiskovalna dejanja.
Ocenil je, da Polak glede na fazo postopka, ko pe ni vložena zahteva za preiskavo, ne more biti predlagatelj za opravo preiskovalnih dejanj.
Polak je preiskovalnemu sodniku predlagal, da se zoper Mitjo Ribičiča zaradi kaznivega dejanja genocida po drugem in prvem odstavku 373. člena po kazenskem zakoniku ter v zvezi s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svobopčin ter na podlagi zakona o kazenskem postopku, opravijo določena nujna preiskovalna dejanja.
Vendar, čas teče, Ribičič se stara, storilci povojnega genocida pa ostajajo brez kazni.
TONE MIZERIT
Prva v rektorski halji Državni zbor in vlada o za Citni coni
Po ptiridesetih mopkih rektorjih, kolikor se jih je na tem položaju doslej zvrstilo na Univerzi v Ljubljani, je rektorsko haljo v torek, 4. oktobra prvič oblekla ženska, dr. Andreja Ko-cijanCiC. Vodenje univerze, ki jo je ocenila kot konsoli-dirano in močno ter zato tudi kot ,,dobro odskočno desko za skok med najboljpe", je prevzela od dr. Jožeta Mencingerja.
Mencinger ki je z dve-
ma mandatoma, po osmih letih na tem položaju, odpel po najdaljpem rektorskem mandatu v zgodovini ljubljanske univerze, se je poslovil z besedami: ,,Univer-za ne sme pozabiti, da je njena avtonomija zapisana v ustavi in da je ni mogoče deliti, če tega noče. V ustavi zapisana avtonomija pa ni dovolj, avtonomije imata vsaka institucija in vsak posameznik toliko, kolikor si je vzameta."
Poslanke in poslanci so v nadaljevanju rednega septembrskega zasedanja sprejeli zakon o razglasitvi zapčitne ekolopke cone in epikontinentalnem pasu po nujnem postopku. Od 64 navzočih poslancev jih je zakon podprlo 62, eden je bil proti.
Hrvapka ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarovič je slovenskemu kolegu Dimitriju Ruplu uradno posredovala predlog hrvapke vlade, da se vprapanje razmejitve na morju med državama prenese na mednarodno sodno telo, je v sporočilu za javnost zapisalo hrvapko ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije.
Hrvapko ministrstvo je v sporočilu, ki ga je objavilo ob sprejemu zakona o razglasitvi zapčitne ekolopke cone in epikontinentalnem pasu v slovenskem parlamentu, spomnilo na stalipče Hrvapke, da gre za pravno ničen in neutemeljen dokument. Hrvapko ministrstvo v sporočilu pe poudarja, da interes Hrvapke po nadaljnjem razvoju dobrososed-
skih odnosov s Slovenijo ostaja nevprapljiv in trajen, vsa odprta vprapanja pa je pripravljena pe naprej repevati v atmosferi bližnjega prijateljstva, utemeljenega na zgodovinski povezanosti in prijateljstvu obeh narodov.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je potrdil, da je od hrvapke ministrice za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinde Grabar-Kitarovič prejel pismo, v katerem predlaga začetek pogovorov o arbitraži o meji na morju med državama. Kot je dejal, gre ,,po svoje za presenečenje, po drugi strani pa za nič kaj novo idejo". Arbitražo samo o meji na morju pa je označil za nesprejemljivo.
,,Kot veste Slovenija arbitražo samo o morski meji odklanja. Mi mislimo, če nič ne velja, da se je potrebno dejansko pogovarjati o celotni meji oziroma o vseh problematičnih točkah," je dejal. Rupel je poudaril, da je po oceni slovenske vlade arbitraža povsem v redu repitev, ki se je ne boji in se nanjo pripravlja že dlje časa.
Zvesti na im vrednotam
Nad. s 1. str.
Naslednje misli pa vam mladi rodovi. Graditelji Napega doma so prav gotovo imeli pred sabo cilj, da se v njem vzgaja poptena, delovna in versko zdrava mladina. To so vrednote, ki jih mladi rodovi prejemate po svojih prednikih, po katerih se oddaljena domovina nadaljuje v vas. Zvestoba domovini ni v vapem privoljenju, zavezuje vas po vapih prednikih. Saj je bila misel pionirjev Napega doma usmerjena v prihodnost. Zamislili so si simbol, ki naj bi povezoval slovenske korenine z mladikami, ki poganjajo v tujini. Ta simbol je posekano dievo — koienina slovenske lipe, iz kateie že pogana mladika, polna zdravega soka. Letos na tej lipi brsti že 49 krepkih poganjkov. V njih je sij mladostne moči, veselja, plemenitega hrepenenja, zdrave tekmovalnosti, pa odprtih src do bližnjih v stiski. Je med temi vejami tudi kakpen pibkejpi poganjek? Morda se je vanj iz premajhne pazljivosti ugnezdilo seme nenačelnosti, negativni vpliv okolja, utrujenosti? Zdrave mladike, podprite ga iz obilja svoje moči. Ne pustite, da tak poganjek ovene na kateremkoli področju delovanja v Domu.
Mladi, ki danes v odborih ali kjerkoli že zasedate mesta starpev, skrbite, da se bodo verske in narodne vrednote
gojile pri vsem ustvarjalnem delu v Napem domu. Na vas je, da izpolnite vrzeli, ki nastajajo za odhajajočimi in, da njihovo poslanstvo sprejemate kot dedipčino, ki jo morate posredovati novim rodovom. Ta naloga je in bo združena z mnogimi žrtvami, zato bodite povezani v istem cilju, drug drugemu opora in zgled v zvestobi slovenskim koreninam. Po svojih prednikih nosite s seboj žaio napih mučencev, ki vas mora ogrevati in voditi na tujih tleh k cilju, ki so ga oni za vero in svobodo naroda iz večnosti izvojevali s svojo mučenipko krvjo.
Napi mučenci pa vas tudi obvezujejo, da danes, ko se Slovenija s tolikimi težavami trga iz oklepa petdesetletnih mučiteljev, ji v tej stiski tudi vi pomagate vsaj s svojim sodelovanjem pri njenih prizadevanjih in odločitvah. Tudi ta misel in zavest mora biti prisotna v Napem domu, ki naj bo dom vape ljubezni do slovenskih korenin, dom slovenske besede, poptene družabnosti pa tudi molitve, s katero si boste priklicali na vape delo božji blagoslov.
Mladi poganjki na posekani lipi napolnjujte svoj skupni Dom z žlahtnimi sadovi, s katerimi boste kot mogočna lipa gojili spomin na svoje prednike, pa tudi na mučence, ki se jih ob njihovi 60-letnici mučenipke smrti spominjamo in njihovo žrtev in junaptvo občudujemo.
Z Balantičem — tudi mučencem, ki je vsa leta prisoten v Napem domu, bodite tudi vi
... bakla n^^ia, ki potnikom samo^im v noiz gori.
Izredno hitro se bliža dan, ko se bo odločil važen del prihodnjega razvoj argentinske politike. Volitve v nedeljo 23. oktobra ne bodo spremenile vlade, bodo pa gotovo nakazale smer za nadaljnji dve leti in
—	v veliki meri — kakpna bo podlaga za predsednipke volitve 2007.
Kako voliti. Kar nekaj rojakov se je obrnilo na nas z vprapanjem, kako naj volijo. Ni nap namen niti nape poslanstvo svetovati kandidate ali stranke. Vsak mora voliti po svojem okusu in
—	svoji vesti. V zadnjih ptevilkah, od 11. septembra dalje, je nap verski tednih Oznanilo v ppanskem jeziku objavljal temeljne in jasne smernice, kakpno naj bo zadržanje katoličanov na volitvah in kateri so pogoji, da lahko volimo nekega kandidata ali neko stranko. Tam navaja pet točk, ki so bistvene in nepopustljive: splav, eutanazija, raziskovanja s fetalnimi celicami, človepka klonacija in is-tospolne poroke. Zanimivo je, da se prav o teh točkah kandidati ne izjavijo jasno. Ko je te dni nek jutranjik stavil kandidatom vprapanja o splavu, se je samo Lopez Murphy jasno izjavil proti, kandidati skrajne levice pa so povedali, da zagovarjajo splav. Kar nekaj kandidatov sploh ni odgovorilo, ostali pa so se izmikali, govorili o potrebi spolne vzgoje, ki naj z druge strani repi ta problem, a jasne besede ni bilo. Bojijo se za glasove, ker vedo da vsaka opredelitev lahko pomeni močan padec glasov. Glede euta-nazije v napi državi pe ni izrazite nuje in s tem kandidati nimajo težav, čeprav vsi vemo da prikrita eutanazija obstoja. Klonacija tudi ni vprapanje, ki bi kandidatom povzročalo probleme. Stvar pa se zaplete ponovno, ko se govori o istospol-nih porokah. Večina se izrazi proti, a v isti sapi daje istospolnemu partnerstvu neko legalno podlago; da bo volk sit in koza cela. Nimamo točnega vpogleda, kako je s temi vprapanji v notranjosti države. A vsak odgovoren državljan se mora pozanimati za te točke, poznati kandidate in se po vesti odločiti.
Meglice, razpr ite se. Večkrat poudarjamo, da je volilna politika preveč zapletena, da bi lahko jasno videli, kam pot pelje ali (po slovenskem izreku), kam pes taco moli. Te dni je izjava nekega politika pokazala, kako stvari stojijo. Politični vodja in župan največje predmestne občine La Matanza, Fernando Balestrini, ki je zadnje mesece eden najbolj trdnih temeljev zmagovitega Kirch-nerjevega pohoda v provinco Buenos Aires, je dejal, da bi morali 24. oktobra (dan po volitvah) skupaj sesti vlada in duhaldizem,
da se pogovorijo o prihodnosti. Reakcija s strani Kir-chnerja je bila silovita: z duhaldizmom ne bo dialoga. Jasno, ne more govoriti o kakem dogovoru potem, ko je vsa kampanja potekala v medsebojnem obtoževanju in so Duhalde in njegovi za vlado postali neke vrste zli duh, kriv vseh argentinskih težav. Opozicija pa je seveda izrabila to izjavo in ponovno obtožil, da je spor v peronizmu le kulisa, za katero se skriva namen, da peronisti poberejo vse tri buenosairepke senatorje.
Skrb za prihodnost. Vendar je razumljivo, kako misli Balestrini. Vztrajno se govori o njem kot o možnem predsedniku poslanske zbornice po 10. decembru. Njega, kot večino ostalih kandidatov, ne skrbijo splav, klonacija ali homoseksualci. Skrbi ga, kako bo sestavljen parlament in kako bo v tej sestavi lahko potrjeval zakone. Kje lažje iskati zaveznikov kot v sorodnih peronističnih krogih, ki jih pozna in s katerimi je trdno sodeloval? A to ni predsednikova logika. Kirchner ima druge načrte. Poleg prenove peronistične stranke, ki je neizbežna, bo iskal podpore na levi, verjetno v radikalizmu. Povezava, ki se je uspepno obnesla v provinci Corrientes med radikali in Kirchner-jem, kaže v tej smeri. Sploh je vlada že večkrat pokazala, da ipče zaveznike vedno na levi in nikdar na desni. Ob tem pade vprapanje, kaj bo predsednik naredil z desnim elementi, nekaterimi zelo jasnimi, ki jih je polno v vladni povezavi, saj so nekoč stali ob Men-emu in nato ob Duhaldeju.
Re eni in prizadeti. Položaj v državi je zapleten. Makroekonomija se pozitivno razvija in gospodarstvo vztrajno raste. Plače delavcev in uslužbencev v mnogih primerih spremljajo to rast. V drugih primerih pa si stavke sledijo druga drugi in vnapajo v socialno telo nenehne konflikte. Je pa pe drug pojav: sindikali-zirani in pravno zaposleni so v neki meri pokriti ali po argentinskem	izrazu
,,repeni". A kar 47 % delovne sile je zaposlenih ,,na črno" brez dostopa do povipanja plač in brez socialnega kritja. Položaj teh je vedno bolj kritičen. In ker so spričo pe vedno hude brezposelnosti v stalni nevarnosti, da izgubijo delo, so porinjeni ob stran in se njihov položaj slabpa. To stanje seveda koristi „volilnim golažem" v obliki socialnih podpor in obdarovanja, pa naj gre za živila ali kuhinjsko opremo, o čemer je bilo zadnje čase dovolj pisanja, in ki je celo predmet sodne tožbe proti ministrstvu za socialno skrbstvo. A to je že navada in vemo, da je navada ,,želez-na srajca".
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOMSKOVA PROSLAVA
Igra tudi vzgaja!
šolski otroci so z izrednim veseljem prihajali v polo v soboto 24. septembra: namenjeni so bili k Slompkovi proslavi v Slovenski hipi. ©e pred napovedano uro so izjemno mirno čakali na začetek svete mape, ki jo je daroval za vse žive in pokojne učitelje in katehete dr. Jure Rode. Med pridigo je opisal pomen evharističnega leta, ki ga je bil proglasil Janez Pavel II, in navdihoval otroke, naj se ravnajo po zgledu blaženega A. M. Slompka, kot izrednega častilca sv. Evharistije ter božje matere Marije.
Po kratkem odmoru, dovolj za okusiti dobro malico, se je dvorana hitro napolnila, tudi na balkonu.
Po pozdravu po ske referentke, Ani Klemen, so otroci kar korajžno zapeli tri Slompkove pesmi, pod vodstvom ge. Mojce Jelenc in ob spremljavi na orgle ge. Anke Gaser. Pogledi so se radovedno ozrli proti odru, ko se je zastor počasi odpiral in se je začela razvijati igra avtorja Tomaža Lapajnerja OD KOD SI KRUHEK. Vsaka predstava vedno znova vzbuja hrepenenje po dobri igri. In Rožmanova ola je bila kos temu hrepenenju! Vsebina, čeprav enostavna, je bila zelo vzgojnega značaja: poptena deklica, Ana, je nenadoma pripla do zlatega prstana in se je odločila, da ga vrne lastniku. In ravno na tem je slonela skrivnost: čigav je bil ta prstan? Na njeni poizvedovalni poti je med drugim naletela na zvitega trgovca, ki ji je hotel na vsak način preprečiti namene, le da bi si polastil zaleženega prstana, saj se je ravnal le po enem načelu: „Čisto vse lahko prodamo". ^Njemu nasproti se je deklica postavila z načelom ,,Čisto vse kar imamo je le to kar drugim damo! Magari ves svet!".
V igranju so priple do izraza sposobnosti nastopajočih. Najprej naj omenim Viktorijo Kociman - Ana - ki je zelo lepo, spropčeno, odigrala glavno vlogo. Pavel Jerman je zelo prepričljivo igral za trgovca. Tudi primerna obleka in frizura sta pripomogli k uspehu igranja. Ivan Delich - pek
-	je doživeto odigral svojo vlogo kakor tudi spretna in odločna pekarica - Kati Podržaj. Gluhi mlinar - Niko Žagar
-	je povzročil kar dosti smeha med gledalce zaradi napačnega razumevanja kot posledica njegove naglupnosti. Njegova žena, mlinarka, - Ivana Petkovpsk - je pravočasno pojasnjevala te napake.
Krajpe vloge, vse pravilno odigrane, so prevzeli: Tomaž Praprotnik kot Aničen oče, Franci Petkov ek kot kmet in Ljudmila Ravarotto-Vor ič kot kmetica, ter vapčani Matija Medve ček, Damijan Kociman, Dominika Beltrami-Mavrič, Sa i Luna-Praprotnik in Milena Petkov ek.
Zelo iznajdljiva in simpatična sta bila prizorčka, ki sta uprizorila gnetje kruha - Cecilija Jarc, Nadja Petkov ek, Andreja Žagar, Andreja Kociman - in ples ppeničnih klasov
-	Simone Beltrami-Mavrič, Lucijana Boltežar, Martina Fili-pič, Nadja Močnik, Ljudmila Rezelj, Pavlinka Vorič, Tomaž Jarc, Niko Leber, Marko Praprotnik, Luka Quiroga-Jese-novec in Matej Ravarotto-Vor ič. Morda bi ples lahko vodile starejpe učenke, kot ppenično klasje^ Plese so pripravile Monika Zupanc-Fili-pič, Zofija Kastelic in Lučka Petkov ek.
Vse pesmi so bile vnaprej posnete, za kar je priskočil na pomoč Janez Filipič Učenje pesmi je prevzela Marjeta Gerkman-Žagar, spremljavo in napevi pa prof. Lučka Ma-rinček-Kastelic. Zelo posrečena je bila melodija, ki je spremljala zamenjavo kulis. Da je oz-
vočenje dobro izpadlo in za razsvetljavo sta poskrbela Damijan Ahlin in Janez Filipč.
še posebno pohvalo je žela odrska oprema, ki jo je imel na skrbi Tonči Paulič s pomočniki: natančno orisane in praktične kocke, ki so sestavljale sceno, so urno premikali scenografski asistenti, samo starejp polski otroci, oblečeni v črnih oblekah z belimi rokavicami: Pavel Delich, Janez P. Filipč, Jožko Filipč, Matjaž Filipič, Frenki Jarc, Martin Medve ček, Peter Ravarotto-Vor ič, Martin Žagar. Zelo zanimivo je bilo slediti živahnemu plesu teh belih rokavic, ki so izrazito izstopale zaradi razsvetljave črne luči.
Delo ,,za kulisami" je ravno tako važno kakor sam nastop. Zato naj omenjam pe vse neomenjene sodelujoče osebe. Šepetalki: Marta Rupnik-Jerman in Marjeta Gerk-man- Žagar; maskiranje: Lojze Rezelj, Regina, Lučka, Monika in mamice; pri izdelavi oblek: učiteljice in mamice; pomoč pri režiji in organizaciji: Monika Zupanc-Filipič, Nina Pristovnik-Diaz, in Vera Breznikar-Podržaj;oblikovanje programa: Regina Truden-Leber.
Želim poudariti, da je slovenpčina gladko in jasno tekla, kar pa seveda, predpostavlja veliko ur učenja in vaj, ter priča o razveseljivem dejstvu, da ima slovenski jezik pe pomembno vlogo po naph družinah.
Ob koncu igre je nas Rožmanova pola prijetno presenetila z darilom, sami mali hlebčki kruha, delo osemdesetlet-ne stare mame ge. Mimi Marinček. Prazni želodčki malih otrok (in tudi učiteljev) so jih bili res veseli! Za vapo pozornost ga. Mimi Marinček, iskren Bog plačaj!
Občutek zadovoljstva je zažarel na obrazih vseh gledalcev, ko so odhajali domov. To je bilo najboljpe priznanje in plačilo za velik trud, ki si ga je Rožmanova pola nadela ob pripravi te igre.
Čestitamo Rožmanovi poli, vsem sodelavcem, pe posebno pa režiserju, Tonetu Podržaju, ki je s pomočjo učiteljic prevzel glavno odgovornost, za tako prijetno in vzgojno igro. Takih primernih iger pričakujemo pe v prihodnje na naph skupnih polskih prireditvah.
Bog lonaj!
S.R.
MIRAMAR
Priznanje
Na podelitvi priznanj na področju pporta in kulture, ki jih vsako leto podeli napa občina skupaj s klubom Atletico, je letos prejel posebno priznanje tudi nap rojak Jože Žurga, za svoje dosežke v surfu in za prispevek k razvoju tega pporta v napem mestu (Pre-mio a la trayectoria).
Arh, Jure Mihelič in Jože pa sta zaprosila pri občinskih oblasteh, naj bi bilo slovensko ime ,,Pomol", kraj za surfiranje med pomolom in starim svetilnikom, ki je že v rabi, tudi uradno priznano. Tako bi dobili v Miramaru kopček obale z uradnim slovenskim imenom.
IZ MOJIH SPOMINOV ■ KONEC)
FRANC ZOREC
V Rimu sem bil prvič v življenju, brez ene lire v žepu in brez najmanjpega pojma, kako priti do bivpega ministra dr. Miha Kreka. Spomnil sem se na Matajevega Matija, ki je pel svojo sestro iskat v Ljubljano. Približal sem se vozniku nekega kami-ončka, ki je prevažal ljudi, in ga prosil, če me zapelje do najbližje policijske postaje. Vsak lastnik kamiona ali česa podobnega v Rimu je v tistem vojnem času prevažal ljudi, da se je s tem preživljal. Ta se me je usmilil in me zbasal na kamion, čeprav je bil že poln. Na prvi policijski postaji me je ,,zložil"..
Ko sem se prikazal na policiji, me je aj najprej vprapal: ,,Che la fame?" Ker sem prikimal, mi je prinesel krožnik fižola! Ko sem zagledal fižol, sem kot v filmu podoživel dogodek, ki se je zgodil med okupacijo ob partizanskem napadu na Italijane v Gabrjah pri Dobrovi, v katerem je padlo sedem italijanskih vojakov. S tesarjem iz Šujice sem pel po novi poti, ki so jo delali iz šujice na Dobrovo. Med pogovarjanjem sva pe slipala pokanje in videla teči Italijane. Jaz sem skočil čez cesto mimo Glaviča proti Princu, tesar pa je kar čakal, čep da bo pel domov, a so ga Italijani tam ubili. Meni je sledil italijanski vojak in vstopil za menoj v hipo s pupko v roki. Moja ,,teta", kot sem ji rekel, pa je imela zame pripravljen krožnik fižola. Tako me je dobil Italijan s fižolom v roki, ko sem ga
vprapal: ,,Che la fame?" in mu ponudil fižol. S prsti je vzel nekaj fižolčkov in jih dal v usta, nato pa dal pupko na rame in odpel. ,,Ta fižol so mi danes Italijani povrnili!" mi je pripo na misel takrat sredi Rima!
Pri dr. Mihi Kreku
S policije so me peljali na poljsko vojapko komando, kjer sem povedal, da sem Jugoslovan in pojasnil, da sem „kraljev". Peljali so me v stavbo v ulici Corzo Trieste 10 v tretje nadstropje, kjer je imel prej stanovanje znani Ricci, minister za telesno vzgojo v Mussolinijevi vladi. Od tam me je peljal neki srbski oficir naravnost k dr. Mihu Kreku. Ko me je Srb zagledal, me je takoj vprapal: ,,Ali imap up?" Odgovoril sem mu: ,,Vse polno!" Zato se je držal bolj stran od mene. Ko sem pripel k dr. Kreku na stanovanje, sem ga kar sam opozoril na up. Rekel mi je: ,,Najprej se pojdite umit in skopat!" Prinesel mi je novo anglepko uniformo, perilo in milo. Ko sem se skopal in preoblekel, sem se pe najedel, potem pa je bivp minister poslupal mojo zgodbo.
Naslov Corzo Trieste 10 je bil med vojno sredipče „kraljevih" Jugoslovanov v Rimu. Tam sem bil tudi takrat, ko so radiji poročali o partizanskem zasedanju Trsta in Reke. Ker sem sam videl v tistem delu Primorske toliko srbskih četnikov in dobro-voljcev poleg primorskih domobrancev, nisem verjel tem poročilom in sem to tudi
na glas povedal: ,,To ni mogoče, komunisti samo lažejo!"
Na mojo opazko je brž odgovoril dr. Krek, ki je redno zahajal v tisto družbo, in me takole popravil: ,,Na žalost je vse res, kar zdaj pravijo njihova poročila! To dobro vem, ker jim pomagajo Anglež[! Z ladjami jih vozijo iz Dalmacije in Črne gore!" Potem sem jaz raje utihnil.
Zavedal sem se, da sem pri el z informacijo v Rim prepozno in žal tudi brez dokumentov, ki bi pričali o resničnosti mojega pripovedovanja. Da je bil vzrok te zamude pomanjkanje realne možnosti za potovanje in da so poleg tega dogodki, kot gestapovski zapor na Reki in v Trstu, zavlačevali moj odhod v Rim. Da me je pa nazadnje prav ta zapor prisilil, da sem tvegal pobeg, ki se je potem podalj al v to potovanje. Potovanje pa ne bi bilo možno brez slučajnega srečanja z izku enim Štefanom Kodeličem in tudi ne brez Cvirnovih dovolilnic...
Potek takratnih dogodkov v Jugoslaviji je pel drugo pot kot smo jo mi pričakovali in zanjo delali. Svetovne velesile so imele drugačne račune, ki so bili bolj v prid komunističnemu imperializmu kot narodom Evrope. Ves moj trud in stalna življenjska nevarnost, v kateri sem bil na poti do Rima, je bil brez koristi. Je pa teh nekaj spominov vendarle dokaz, da smo domobranci poleg bojevanja s komunističnimi revolucionarji ob vsaki priložnosti sodelovali z zahodnimi zavezniki v boju proti okupatorju za osvoboditev slovenskega naroda.
(Konec)
Franc Zorec s torontskim kardinalom dr. Alojzijem Ambrožičem pri Sv. Katarini nad Dobrovo. Zorec, ki je bil tudi mo-biliziranec Dolomitskega odreda, je objavil zločinski načrt partizanskega poveljnika Gada (Cafuta) s tevilno Trnovčevo (Ambrožičevo) družino, katerega bi bil moral izvr iti Bavdaž s pomočjo devetih partizanov. Ker je Bavdaž sabotiral Gadovo povelje, je moral pobegniti od partizanov, da je re il tudi lastno življenje. Z Zorcem sta bila kasneje skupaj pri četnikih, kjer sta se poznala pod drugim imenom. Bavdaž je bil Atoman, Zorec pa Kocelj.
ZENA IN NJEN SVET - Družinski utripi
Ohranjanje zgodovinskega spomina
Ob materinskem dnevu - Moli in delaj
!
,,Ali si že pomislil, kako bop presenetil svojo mamo? Pridi v Unicenter! Tu imamo vse zanjo. Razveseli jo s parfumom, osreči jo z nakitom, obleko..." Take in podobne povedi se vrstijo po medijih nekaj dni pred praznovanjem materinskega dne. Res smo mame vesele kake malenkosti a osrečuje nas povsem drugo: beseda zahvale, topel objem, poljub, molitev ... Danes pa želimo tudi me obdariti svoje otroke z nasvetom, vabilom: Moli in delaj! Nenavadno darilo v svetu, ki pledira za drugačne vrednote. Družina — zibelka molitve in dela. Tu si človek pridobiva izkustva, ki ga usodno zaznamujejo v življenju.
Ljubeča mamica Monika Zupanc Filipič nam razkriva intimnost molitvenega življenja v družini:
,,Poleg drugih molitvic, ki sta me jih naučila ata in mama, se vedno spominjam, kako mi je bila ljuba ta pesem: 'Prvi je Bog, ustvaril me je; drugi je Sin, odrepl me je; tretji je Duh, posvetil me je; četrta Marija, najleppa Gospa; peti je angel, me k zvezdam pelja.' S posebnim navdupenjem sva jo s sestro dvojčico ponavljali pri jutranji molitvi.
Med palskim letom, ko nas je bilo doma kar pet polark, je bilo treba dobiti pravi čas za skupno molitev. Zjutraj so se neprestano prižigale in ugapale luči po sobah in v kopalnici. Pripravljale smo se za v polo in vedno se je mudilo. Mama je stala v veži med obema sobama in skrbela, da smo sledile jutranji molitvi. Mlajp sestri je v osnovno polo pospremila mama. Hodili sva pep in med potjo izrabili čas za ponavljanje poptevanke in molitvic: deset božjih zapovedi, pest resnic, dele rožnega venca. Gospod katehet nas je pa potem sprapeval v slovenski poli. Ko smo imele tihe vaje, nam je mama svetovala, naj se priporočimo Sv. Duhu. Tako nas je molitev spremljala v družini že ob prvih urah dneva. Vrstile pa so se pe molitve pred jedjo in po jedi.
Večerna molitev je imela posebno pripravo. Poleti, ko je bilo vroče v hip, je vsak član družine prinesel stol na vrt pod trto ali se usedel na leseno klop. Uživali smo svež zrak in tipno večera, zmolili rožni venec ter zapeli kakpno pesem. Pozimi pa je bilo drugače. Po večerji smo kar ostali za mizo v topli kuhinji. Še preden smo pospravile z mize, je že ata pričel z znamenjem križa. Tudi v dnevni sobi ob topli pečki smo radi skupaj molili. Hčerke smo molile naprej rožni venec. Ata pa je vodil propnje: za srečen večer in za srečno zadnjo uro, na čast angelu varuhu, za dupe vseh sorodnikov, za duhovno in telesno zdravje, za božji blagoslov. Ob koncu sva ta mali v duetu vzkliknili: 'Kraljica miru' in nato vsi skupaj zaključili: 'Prosi za nas!'
Tudi sedaj z možem nadaljujeva s temi navadami v novi družini. Ker je v njegovi družini molitev tudi imela posebno mesto, je sedaj samoumevno, da zmolimo pred jedjo in po jedi ter jutranjo in večerno molitev. Pridružila se nama je ptiriletna hčerka Martina. Pred jedjo kar sama začne moliti. Med večerno molitvijo rada drži v rokah rožni venec, da morava kar na prste pteti. Spodbujava jo, naj pogleda na križ, ki visi na steni. Tam je Jezupček, ki nas opazuje in je vesel, če vsi lepo molimo. Martina moli pe za papeža, ki je umrl, za učiteljice, za Sonjinega otročička in za napega, da bosta zdrava in se z njo rada igrala, za igrače, za ... in ne bi prenehala s propnjami, če je ne prekine ati in pe zmoli zadnji Oče nap in Zdravo Marijo.
Lepo je poslupati in slediti molitvi malega človeka, kot če bi pel najslajpe pesmi. Presenečena sem bila, ko je
Martina lansko leto sama korajžno zmolila Sveti angel pred sv. Miklavžem. Spoznala sem, kako je važno spodbujati k molitvi že malega otroka.
Ob prazniku materinskega dne se s hvaležnostjo in molitvijo spominjam pokojne mame, ki nam je skupaj z atom odkrivala dar molitve. Danes se pa pe posebno zahvaljujem Bogu za novo življenje, ki ga nosim v sebi. Napolnjuje me z veseljem in mi pomaga, da pe z večjim občudovanjem gledam Stvariteljsko moč, ki se tudi po meni nadaljuje. Naj mi Marija, nežna in pogumna Mati, stoji ob strani in me naredi sposobno, da bom sprejela otroka, dečka ali deklico, z enako ljubeznijo kot je Ona sprejela svojega Sina."
Delavna mama Ančka Bajda Podržaj je za pet minut odložila predpasnik in se zatopila v svoje otropke dni. Prisluhnimo njenim prisrčnim besedam:
,,Že kot otroke nas je mama navajala na delo. V družini smo vsi pomagali. Fantje so pasli krave in pomagali pri živini. To je bila njihova dolžnost. Na polju smo vsi pleli. Vsak je imel svojo gredico in obdeloval svojo brazdo. Mama je delala z nami in nas spodbujala. Če smo bili utrujeni, nas je potolažila: 'Če si zmatran, pa zmatran delaj!' Vsak dan je bilo treba nanositi drva iz drvarnice in jih zložiti v kuhinji. Starejp bratje smo morali popaziti mlajpe. Ko sem bila stara sedem let, sem pazila enoletnega bratca, ker je mama delala na polju. Kar dobro sem se znapa v vlogi mame. S sestro Mici sva pomagali mami pri kuhinjskih opravilih. Nosili sva tudi prodajat pridelano zelenjavo v Kranj, v razne gostilne. Mama je vse lepo naložila v jerbas, po naročilu in sva ga nesli približno pol ure hoda. Včasih pa ves denar od plačila ni pripel nazaj v mamine roke. Na poti domov so bile prevelike skupnjave: kak sladoled, nekoč sva pa pe celo nekaj zapravili za fotografiranje. Ob sobotah je bilo doma bolj temeljito čipčenje. V kuhinji smo zribali pporget, počistili kahelce, fantje so pometli dvoripče s posebnimi brezovimi metlami. Poglavje zase je bila prapičja kuhinja. Poskrbeti je bilo treba za otrobe, zelenjavo, krompir, bučo, da je mama lahko skuhala. Če nismo tega naredili čez dan, je bilo treba pa zvečer v temi do konca vrta po otrobe. Vedno sva pla po dva in med potjo ponavljala: 'Bav, bav, bop pel, da ne bop požrl napega Petra ali drugega spremljevalca'.
Mama nam nikdar ni dala čutiti, da je nape delo nepotrebno. Vedno je stala za nami in na tiho popravljala, če je bilo kaj narobe. Včasih nas je opozorila: 'Se enkrat naredi'. Delo je bilo povezano z igro in ga nismo jemali kot breme. Hodili smo kupovat v trgovino sladkor, olje, milo za pranje, kavo či-korijo. Ata je popljal fante v gostilno po pijačo. Mama je vedno gledala in določila starosti primerno delo.
Najleppa pola pa je bila za nas zgled starpev. Mama je skrbno vodila gospodinjstvo in delala na polju ves dan. Ata je poleti kmetoval, pozimi pa se ukvarjal z obrtjo. Izdeloval je pkafe, kadi, sode za vino, kolesa za vozove. Oba sta se držala pregovora: 'Minuta zamujena ne vrne se nobena'.
Zakaj delo? Otrok se čuti povezan z družino, če dela in pomaga. Delo človeka osrečuje. Če si zaposlen, ne mislip na druge stvari. 'Ob potu svojega obraza bop jedel kruh,' je Kristusov nauk."
Dragi otrok, upamo, da nisi razočaran nad napm darilom. V njem smo ti zaupale skrivnost. Molitev in delo sta materina aduta.
Vsem mamicam, materam, starim mamam, babicam in prababicam želimo blagoslovljen dan!
vbp
Leta 1957 je bil v ZDA ustanovljen raziskovalni inptitut Studia Slovenica z namenom, da objavlja v anglepkem jeziku ptudije o Sloveniji in Slovencih ter da zbira arhivsko in knjižnično gradivo, ki je nastalo po delovanju med Slovenci v tujini, bodisi v begunstvu ali v izsel-jenstvu. Pobudnik in ustanovitelj je bil s prijatelji Janez Arnež, ki vodi ustanovo pe danes. Njen sedež je zdaj v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Institut je izdal 32 del, organiziral več razstav izseljenskega tiska in fotografij ter izdaja Poglede, v katerih objavlja del arhivskega gradiva. Njen lastnik je fundacija ali ustanova z uradno registrirano pravno osebnostjo. Studia Slovenica razpolaga z arhivom, knjižnico, umetnostno galerijo in muzejskimi predmeti. Knjižnica pteje več kot 40.000 knjig in nekaj sto naslovov izseljenskega periodičnega tiska.
Izredno pomemben je arhiv, ki zdaj vsebuje približno 93 tekočih metrov arhivskega gradiva. Ogromno gradivo obsega pisma, zapiske, dokumentacijo, spominsko pisanje in druge pisne vire ter fotografije, ki bodo lahko služili raziskovalcem življenja in delovanja Slovencev po svetu, predvsem beguncev in političnih emigrantov po drugi svetovni vojni. Arhivskemu gradivu je Ministrstvo za kulturo leta 2002 priznalo javni inte-
res in ga posebej razglasilo za zasebno arhivsko gradivo. Arhiv je s tem ostal zasebna lastnina, zagotovljena pa mu je ustrezna hramba.
Ker gradivo ni bilo strokovno urejeno, se je leta 1999 začelo njegovo evidentiranje s sodelovanjem Arhiva Republike Slovenije. Pravkar pa je Arhiv Republike Slovenije izdal Vodnik po arhivskem gradivu Studia Slovenica v knjigi, ki obsega 148 strani.
V	publikaciji beremo najprej zanimivo nadrobno pripoved vodje inptituta o prizadevanju za odkrivanje, pridobivanje, zavarovanje in namepčanje „papirjev", ki jih je treba ohranjati. Pripoved je živa, osebna. Popisano je delo, ki je prinapalo uspehe, prevečkrat pa tudi razočaranje. Sledi pregled o ohranjanju izseljenskega arhivskega gradiva v prejpnjih dobah in splopen prikaz arhiva Studia Slovenica ter navodila za razumevanje vodnika po arhivu.
V	osrednjem delu so popisani razpoložljivi fondi in zbirke. Najprej je to zbirka politikov Sls Mihe Kreka, Alojzija Kuharja, Franceta Gabrovpka, Franca Snoja in Jožeta Melaherja, tako imenovani londonski arhiv, ki je shranjen v 127 pkatlah in meri 12,7 tekočih metrov. Sledijo zbirke gradiva iz avstrijskih in italijanskih begunskih taboripč, nato o izseljencih po evropskih in čez-
morskih državah ter arhivi nekaterih delovnih skupin in organizacij. Končno je popisano gradivo 104 oseb. O vsaki osebi so napisani kolikor mogoče obprni osebni podatki, način, kako je bilo njihovo gradivo pridobljeno, podatek o tekočih metrih in pkatlah ter vsebina gradiva.
Pri vsem je zanimivo, kako je arhiv rasel pe prav v zadnjem času. Ko je bila leta 2002 izdana odločba Ministrstva za kulturo, je zbirka obsegala 52 tekočih metrov. Po izdaji odločbe pa je postala bogatejpa za več kot 40 metrov, tako da ima zdaj arhiv gradiva za blizu 93 tekočih metrov.
Janez Arnež ugotavlja v uvodnem spisu, da je večini naph ljudi misel na arhivsko gradivo nepomembna zadeva in ga obravnavajo kot odvečno navlako ter da je celo med polanimi ljudmi velika večina nenaklonjena hranitvi arhiva. Upravičeno obžaluje, da se tako izgublja velik del nape kulturne dedipčine. Naj nam bo to klic, da se zavemo izrednega pomena vseh pisanih virov o naph dejavnostih, čeprav se zdijo nepomembni. Posebno naj to velja za organizacije in javne delavce. V Studia Slovenica imamo svojo ustanovo, ki ohranja spomin na napo bolečino in življenjsko voljo. Ta spomin bo lahko opomin in spodbuda prihodnjim rodovom.
B. F.
Le 13% otrok Bo Mag pri el pod Delo?
Prebivalstvo Slovenije se podobno kot v drugih evropskih državah stara. V Sloveniji se je razmerje med otroki in starejpmi prebivalci (od 65 let) obrnilo v korist starejph že sredi leta 2003, v prihodnje pa se bo razlika med ptevilom starih in ptevilom mladih le pe povečevala. Evropski statistični urad Eurostat napoveduje, da se bo delež otrok, mlajpih od 15 let, leta 2050 zmanjpal s sedanjih 14,5 na 13 odstotkov, najmanj otrok, 12 odstotkov, napovedujejo za leto 2039.
Podatki državnega statističnega urada kažejo, da se je ptevilo otrok v četrt stoletja zmanjpalo za tretjino. Medtem ko so leta 1971 mladi do 15. leta predstavljali četrtino prebivalstva, je konec leta 2004 v Sloveniji živelo le mlajpih od 15 let 14,4 odstotkam vsega prebivalstva. Zniževanje ptevila otrok je posledica zniževanja pte-vila rojstev.
In kako otroci porabijo čas? Po podatkih ankete imajo dnevno nekaj več kot pest ur prostega časa, največ od tega porabijo za gledanje televizije, in sicer fantje deset minut manj kot dekleta. Nasprotno dekleta ob polskih dnevih deset minut več porabijo za domače naloge.
Po podatkih Sveta Evrope se delež otrok po posameznih evropskih državah giblje od 14,2 odstotka (Italija, Bolgarija) do tretjine vsega prebivalstva (Albanija). Tudi v Turčiji tretjino prebivalstva predstavljajo otroci. V Islandiji in na Cipru, Irskem ter Norvepkem otroci predstavljajo petino vsega prebivalstva.
Pogodba o prodaji tednika Mag časopisni hip Delo je že pripravljena, je poročal Radio Slovenija. Glavni pogajalec je odgovorni urednik Maga Danilo Slivnik, ki je za radio dejal, da se zdaj dogovarjajo le pe o izvedbi in pripravljajo pogodbo, kar pa je le vprapanje nekaj dni, če bodo seveda ostali pri vseh dogovorih. Mag bo ostal takpen, kot je, in bo neodvisna Delova edicija. Ostal bo popolnoma samostojen, v njem pa bodo ostali tudi vsi zaposleni. O nakupni ceni Slivnik ni želel govoriti. Na seji nadzornega sveta Dela sicer niso razpravljali o predlogu predsednika sveta Roberta Šege, ki je Slivnika predlagal za člana uprave Dela, zadolženega za tehnične zadeve. Temu sta namreč nasprotovala dva člana nadzornega sveta, eden pa se je vzdržal.
Tudi člani izvrplnega odbora aktiva novinarjev in izvrpilnega odbora sindikata novinarjev Dela nasprotujejo Slivnikovemu imenovanju za člana Delove uprave za tehnične zadeve. Po njihovem mnenju poskus Slivnikovega imenovanja navaja na sklep, da gre za dejanje s političnim ozadjem. O nakupu Maga pa menijo, da bi bila ta naložba poslovno pkodljiva za lastnike Dela ter na dolgi rok tudi za podjetje in zaposlene. ,,Ker za imenovanje Slivnika kot tudi za nakup tednika Mag ni nobenih poslovnih razlogov oziroma ti govorijo kvečjemu proti, v tem vidimo poskus političnega prevzema Dela. Ta poteza bi neizbežno negativno vplivala na naklado Dela, s tem pa na ekonomsko zdravje časopisa in celotnega podjetja," pipe v pismu, ki so ga člani obeh izvrpilnih odborov danes dopoldne poslali upravi, nadzornemu svetu, svetu delavcev in sindikatu Pergam na Delu.
Število bralcev Dela pada tudi brez nakupa Maga, torej bo treba razloge za upadanje naklade Dela iskati drugje. Vse kaže na ponovitev sindroma RTV SLO.
GB
NA MANGART TUDI S SLOVENSKE STRANI
Minister za promet Janez Božič je slovesno odprl zadnji, 1680 metrov dolg posodobljen odsek regionalne ceste Strmec - Mangartsko sedlo, ki je z doseženimi 2049 metri nadmorske vipne najvipe speljana cesta v Sloveniji. Po besedah bovpkega župana Danijela Krivca je vsaka naložba države na Bovpko dobrodopa, ureditev zadnjega
pa je pomembna bmočju.
dela ceste na Mangartsko sedlo predvsem za razvoj turizma na tem o
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
VIRK SE JE ODPOVEDAL DELU
Jani Virk, ki ga je uprava družbe Delo predlagala za odgovornega urednika časopisa Delo, njegovo imenovanje pa je 30. septembra potrdil tudi nadzorni svet Dela, je odstopil od te funkcije. Virk je v pojasnilo svoji odločitvi v dopisu pojasnil, da so prvotni pogoji, na podlagi katerih je javno nastopil pred časnikarji, Delovim nadzornim svetom in nameraval z vso profesionalno odgovornostjo začeti s svojim delovanjem, spremenjeni do te mere, ko ocenjuje, da ne bi mogel več zagotoviti svojega uspepnega "delovanja na Delu v interesu vape družbe".
BOMO SPET BRALI PRI SVEČAH?
Tretja strateFka konferenca Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je med drugim pokazala, da bo v Sloveniji v prihodnjih letih električne energije pe vedno primanjkovalo. Domačih fosilnih virov (premoga) je za okoli 40 let, novi nuklearni viri pe nimajo zadostne javnomnenjske podpore, plin je predrag, vodni viri pa ne zadopčajo za ustrezno oskrbo. Zato v HSE poleg posodobitev obstoječih in naložb v nove proizvodne vire vidijo repitve v prodoru na tuje trge, Avstrijo, Italijo in zlasti JV Evropo.
PRI NOTARJIH JE CENEJŠE
V	veljavo so stopile spremembe in dopolnitve notarske tarife, ki jih je vlada sprejela na seji 15. septembra. Po sprejemu sprememb tarife - teh ni sprejela Notarska zbornica Slovenije - je pravosodni minister Lovro Šturm dejal, da se sedaj vzpostavlja sorazmernost med obsegom vloženega strokovnega dela in časa notarja ter ceno notarskih storitev. Hkrati se znižuje pristojbina za večino notarskih storitev -ponekod tudi za 50 odstotkov -, predvsem zaradi večje dostopnosti teh storitev za uporabnike.
OD MSNZ DO SLOVENSKE VOJSKE
V	Cankarjevem domu je bila osrednja slovesnost ob 15. obletnici ustanovitve Manevrske strukture narodne zapčite. Predsednik vlade Janez Janpa, ki je bil slavnostni govornik, je med drugim poudaril, da projekt manevrske strukture nima primerjave v zgodovini, eden njegovih ključnih ciljev pa je bilo oblikovanje Slovenske vojske. Če takrat ne bi tvegali, danes verjetno ne bi imeli samostojne države, je dejal Janpa, ki je bil v tistem času sekretar za obrambo in eden vodilnih v strukturi.
PRI STA DOBILI DIREKTORICO
Vlada je za direktorico Slovenske tiskovne agencije (STA) imenovala Lidijo Pavlovčič. Sedanjemu direktorju Igorju Vezovniku mandat poteče konec novembra. Nova direktorica STA Pavlovčičeva, ki je trenutno zaposlena na časniku Finance kot urednica priloge Trgovina in komentatorka, na STA pa je bila že zaposlena kot urednica gospodarske redakcije, bo mandat nastopila s 1. decembrom letos.
PO SVETU
NEMČIJA IMA VLADO
Nempki krpčanski demokrati in socialdemokrati so se dogovorili za sklenitev velike koalicije. Po njem bo kan-clersko mesto pripasti najmočnejp poslanski skupini, torej krpčansko demokratski stranki, s tem pa Angeli Merkel. O tem so se že dogovorili ptirje vodilni člani strank -predsednica krpčanskih demokratov Angela Merkel, predsednik krpčanskih socialistov Edmund Stoiber, predsednik SPD Franz Muentefering in sedanji socialdemokratski kancler Schroeder. V Stranki socialdemokratov se za zdaj pe niso odzvali na napovedi, da Schroeder ne bo vodil koalicije, kar je bila sicer dotlej njihova glavna zahteva, v kolikor bi vstopili v koalicijo. Agencija pe poroča, da naj bi si stranki že razdelili tudi nekatere ministrske resorje. SPD naj bi tako vodila zunanje ministrstvo ter ministrstva za finance, Krpčanski demokrati pa naj bi vodili področje obrambe, notranjih zadev in gospodarstva. Po zadnjih informacijah pa naj bi se Schroeder že odpovedal ministrskemu mestu v novi vladi.
ZA MIR
Letopnja dobitnika Nobelove nagrade za mir sta Mednarodna agencija za jedrsko energijo in njen generalni direktor Mohamed El Baradej. Dobila sta jo ob prizadevanju za preprečitev uporabe jedrske energije v vojapke namene in zagotovitev, da se jedrska energija v miroljubne namene uporablja na najbolj varen način. Iz sveta so že začeli prihajati prvi odzivi. Večinoma so pozitivni, v ozadju pa je slipati tudi kritik. Francoski predsednik Chirac in britanski premier Blair sta odločitev pozdravila. Medtem pa je skupina francoskih varstvenikov okolja za opustitev jedrskega orožja Sortir du Nuclear razglasitev nagrade označila za slabo palo, ker naj bi bili nagrajenci neuspepni pri preprečevanju neprjenja jedrskega orožja. Razvoj dogodkov v Iranu in Severni Koreji je po njihovem mnenju potrdil očiten neuspeh El Baradeja.
ZA PREDSEDNIKA NA POLJSKEM
Na Poljskem so v nedeljo potekale volitve za nasledni-
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Sportno-družabna prireditev SFZ in SDO v Lanu-
su, napovedana za nedeljo 16. X. 1955, je preložena na pozneje!
Pevski zbor „Gallus" pripravlja — kot objavljamo na drugem mestu — v tem mesecu dva svoja nastopa. V ciklusu argentinske in tuje folklorne glasbe bo nastopil 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani gledali ča Cervantes, kjer bo izvajal slovenske narodne pesmi. Koncert organizira pod pokroviteljstvom Državnega ravnateljstva za kulturo Državna pola za folklorne plese.
Naslednjo nedeljo 30. t. m. pa bo zbor pripravil koncert za slovenske rojake. Program bo obsegal s par izjemami zgolj narodne pesmi.
Vabimo rojake, da pri obeh koncertih, zlasti pa pri drugem, s svojo polnoptevilno udeležbo dajo priznanje zboru za njegovo pomembno delo.
XII. kulturni večer Slov. kulturne akcije je bil v petek 7. X. t. l. v ramopki župni dvorani. Na njem je govoril tajnik SKA g. Marjan Marolt o bistvu umetnine. V svojih zanimivih izvajanjih je naglapal, da so bistvene sestavine umetnine znanje, snov, forma in vsebina. Najboljpa kriterija in vrednost umetnine sta pa pomembnost in problemskost. Končno je apliciral gornja izvajanja na takoimenovano abstraktno umetnost.
Predavanje g. M. Marolta so pojasnjevale skioptič-ne slike in slovenske umetnine.
V soboto 8. X. 1955 je bil v dvorani pri Deklevi v ul. Jorge Newbery 3568 v Buenos Airesu družabni zabavni večer Slov. planinskega druptva. Vabilu prirediteljev družabne prireditve se je odzvalo lepo ptevilo rojakov, ki so v prijetnem družabnem razpoloženju ob dobri postrežbi ter odlični godbi preživeli veselo večer.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini g. Jožeta Groznika in njegove žene ge. Marije roj. Zupanc se je rodila hčerka. Pri krstu 2.X.55 je dobila ime Marija-Kristina. Družino g. Edvarda Kralja in njegove žene ge. Marije, roj. Lampret, je razveselila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Marija-Irena. Srečnim starpem nape iskrene čestitke!
Na Akademiji Pittman je diplomirala za profesorico modnega risanja gdč. Zofka Vombergar. Čestitamo.
Poroka. V župnijski cerkvi v Castelarju sta v soboto, 1. oktobra, poročila g. Franc Papež in gdč. Agica Koželj. Mladi par je zvezal č. g. Jože Ko iček, za priči pa sta bila ženinu g. Janez Knap, nevesti pa gdč. Alice Fajdiga. Novoporočencema čestitamo in jima želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
Svobodna Slovenija, 13. oktobra 1955 - t. 39.
Po potresu lakota in epidemije
V sobotnem rupilnem potresu je umrlo več kot 20 tisoč Pakistancev. Epicenter potresa moči 7,6 stopnje po Richterjevi lestvici je bil 96 kilometrov severovzhodno od pakistanskega glavnega mesta Islamabada, najhujpe pa je bilo v pakistanskem delu Kapmirja. Tam je pod rupevinami in v zemeljskih udorih po uradnih podatkih izgubilo življenje okoli 20 tisoč ljudi, bati pa se je, da jih je pe vsaj 10 tisoč več.
Prvemu rupilnemu sunku je v večini prizadetih delov sledilo pe dvajset po-potresnih, v nekaterih delih Pakistana pa celo 45. Zara-
di prekinjenih cestnih in drugih povezav je 40 odstotkov prizadetih območij odrezanih od sveta. V pakistanskem Lahoreju so rupevine pod seboj pokopale 250 ptudentov, v nekaj vaseh v Kapmirju je v porupenih polah umrlo več kot 200 polarjev.
Na prizadetem območju najbolj potrebujejo zdravila, potore, tovorne helikopterje in denar. Odzvali so se mednarodni Rdeči križ, Združeni narodi, ZDA, Velika Britanija, Kitajska in druge države. K pomoči je v nedeljski molitvi pozval tudi papež Benedikt XVI.
SLOVENCI IN ŠPORT
DO KOLAJNE ŠELE ZADNJI DAN
Zadnji dan 29. svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah na olimpijski progi v Penrithu pri Sydneyju je prinesel tako želeno medaljo tudi za slovenski tabor. Tako kot na domačem evropskem prvenstvu so do odličja v moptveni tekmi pripli kajakapi Peter Kauzer, Dejan Kralj in Andrej Nolimal. Po nekoliko neuspelih posameznih nastopih so v moptveni tekmi nastopili kot se za evropske prvake spodobi in v pravi srhljivki pripli do bronastega odličja. -Malce slabpe so nastopili kanuisti Simon Hočevar, Dejan Stevanovič in Jopt Zakrajpek, ki so končali na pestem mestu.
NOVA KOLAJNA ZA JUDOISTE
Slovenski judoisti so znova bogatejpi za kolajno. Roki Drakpič je na evropskem mladinskem prvenstvu v Zagrebu v kategoriji do 60 kg osvojil srebrno odličje in tako pokazal, da se tudi v mladinskih kategorijah dobro dela, kar je seveda predpogoj za dobre uvrstitve kasneje v članski konkurenci.
OSEBNE NOVICE
ka predsednika Aleksandra Kwasniewskega, ki se mu izteče drugi petletni mandat. Po rezultatih vzporednih volitev je po pričakovanjih zmagal Donald Tusk iz desnos-redinske Državljanske platforme, a ker ni prejel absolutne večine glasov, se bo moral v drugem krogu 23. oktobra pomeriti z drugim favoritom volitev, Lechom Kaczynskim iz katolipke stranke Zakon in pravičnost. Neuradno je 48-letni Tusk prejel 35-odslolno podporo volivcev, 56-lelni Kaczynski pa okoli 33-odstotno.
TUDI V AVSTRIJI VOLILI
Avstrijski socialdemokrati so na nedeljskih deželnih volitvah na Gradipčanskem dobili več kot 51 odstotkov glasov in s tem absolutno večino v prihodnjem deželnem zboru. Ljudska stranka je prejela dobrih 36 odstotkov glasov, svobodnjaki 6, Zelene pa 5 odstotkov. Volitve na Gradipčanskem so tako postregle po pričakovanjih, saj zmaga socialdemokratov ni bila vprapljiva, vprapanje je bilo le, ali bo stranka dosegla absolutno večino v deželnem zboru. Pridobila je tudi Ljudska stranka, največji poraženci pa so svobodnjaki, ki so izgubili skoraj polovico podpore v tem delu Avstrije.
Družinska sreča
V	soboto, 9. oktobra, se je rodil v San Telmu Nicolas Hladnik. Očka je Daniel Ignacij, mamica pa Mar^a del Carmen Dimotta. Srečnim star em iskreno čestitamo!
Krsti
V	soboto, 1. oktobra, je bil krpčen v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj Franc Jože Močnik, sin Franceta in Anice roj. Strle. Botra sta bila Jože Strle in Tilka Močnik roj. Gropelj. Krstil je delegat Jure Rode.
Isti dan in v isti cerkvi Marije Pomagaj je bila krpčena Julieta Kinkel, hčerka Friderika in Patricie roj. Blanc. Botra sta bila Jorge Gimenez in Mariana Illuminati. Krstil je g. Pavle Novak CM.
V	nedeljo, 2. oktobra, je bila krpčena v isti cerkvi Marije Pomagaj Zofija Marija Bordaquievich, hčerka Gustava Daniela in Silvije Brigite roj. Bohinc. Botra sta bila dr. Gabriel Jorge Saliva in Erika Marija Bohinc. Krstil je delegat Jure Rode.
V	ponedeljek, 10. oktobra pa je bil krpčen prav tako v cerkvi Mariji Pomagaj Matej Modic, sin Boptjana in Zofije roj. Golob. Botrovala sta Sapi Golob in Jože Maček. Krstil pa je Pavle Novak CM.
Srečnim družinam iskreno čestitamo!
Poroka. V soboto, 27. avgusta, sta se v cerkvi Nuestro Senor de los Milagros v Moronu poročila Marjana Jelenc in Nicolas Petrocco. Priči sta bila Claudia Petrocco in Janez Jelenc; poročil je g. Tone Preperen. Čestitamo!
Umrli so: v Ramos Mej^ji Andrej Koželnik (37); v Castelarju Franci Zarnik (58) in v Quilmesu Zvonimir Per olja (87). Naj počivajo v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Direclor: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so e: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Angelca Klanpek, France Zorec, Marko Vombergar, Ani Klemen, Vera Breznikar Podržaj, Božidar Fink, Andrejka Dolinar Hrovat. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 1 5-4409-4437.
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM . ;■	Letalske karte,
rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu
H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados ■ odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič ■ Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena, odsek Ramos Mej^a, se toplo zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku za dar 200 ameripkih dolarjev v dobrodelni sklad odseka.
Bog povrni!
Na SP v Nemčijo le kot gledalci
Slovenska nogometna reprezentanca je v predzadnjem krogu kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2006 (skupina 5) v Palermu izgubila proti Italiji z 0:1 in si tako dokončno zaprla pot v Nemčijo. Na drugi strani so si Italijani že priigrali nastop na SP 2006.
Ker je Norvepka premagala Moldavijo, ima sedaj tri točke naskoka pred Slovenijo. V zadnjem krogu bi jo Slovenija teoretično lahko dohitela, vendar se ob izenačenosti v točkah upoptevata izida medsebojnih dvobojev, tu pa Norvepka „nese" Slovenijo.
Upanje, da bi se slovenski nogometapi drugič zapored uvrstili na svetovno prvenstvo, je krog pred koncem končano. Varovancem Braneta Oblaka v Palermu ni uspelo osvojiti vsaj točke, s katero bi pe imeli teoretične možnosti. Glede na čas, kdaj je na Siciliji klonila slovenska obramba, bi lahko rekli, da so bili blizu cilja, toda sodeč po igri, so bili od tega zelo daleč. Prikazali niso praktično ničesar; če ne bi bilo v vratih odličnega Mavriča, bi doživeli bolj prepričljiv poraz. V vsej tekmi niso sprožili niti enega nevarnejpega strela ali pogledali italijanskemu vratarju v oči, medtem ko so domači zamudili ptevilne priložnosti. Italijani so stiskali obroč okrog vrat nasprotnika, toda ta se je spretno in srečno branil, to pa predvsem zaradi Mavriča, ki je navdupeval z obrambami. A v 78. minuti je bil brez moči. Grosso je z leve strani podal žogo v sredino, mrežo pa je s strelom z glavo zatresel Zaccardo. S tem je bilo konec slovenskih sanj o odhodu v Nemčijo, saj, glede na stanje na igripču, nihče ni pričakoval preobrata.
Kvartet Tartini znova med nami
Slovensko veleposlani-ptvo v Argentini sporoča, da bo med 13. in 24. oktobrom gostoval v Argentini Godalni kvartet Tartini iz Slovenije.
V Buenos Airesu bo kvartet nastopil v Teatro Gran Rex, Avda. Corrientes 857, v sredo 19. oktobra 2005 ob 13. uri. Vstopnice so brezplačne.
Poleg tega bo nastopil
C^A'^otzoc.HA .CLo^
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
OPORTUNIDAD DE INGRESOS EXTRA
para eslovenos en la Argentina Empresa internacional con pronto inicio de actividades en la Republica de Eslovenia selecciona socios comerciales con contactos profesionales, comerciales o personales en Eslovenia y la Argentina. Solicite informacion adicional a: poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
mater in žena ob
g. Tone Mizerit o
ČETRTEK, 13. oktobra: Redni sestanek Zveze slovenskih
16,30 v Slovenski hip. Predaval bo volitvah v Argentini. NEDELJA 16. oktobra:
V	Argentini materinski dan. SOBOTA, 22. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hi i.
NEDELJA, 23. oktobra:
V	Argentini parlamentarne volitve. SOBOTA, 29. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hi i.
NEDELJA, 30. oktobra:
38. obletnica na Pristavi. Na programu igra Velika puntarija - dramska kronika iz leta 1573. NEDELJA, 6. novembra:
Zvezni mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu. SOBOTA, 12. novembra
Zaključna prireditev na Srednje olskem tečaju RMB. NEDELJA, 20. novembra: Nedelja Kristusa Kralja. NEDELJA, 27. novembra:
50. SLOVENSKI DAN v Slovenski vasi v Lanusu.
„Pristava, srečna vas domača"
38. PRISTAVSKI DAN
v nedeljo, 30. oktobra
11.15 dviganje zastav 11.30 sv. mapa 13.00 kosilo 17.00 kulturni program
slavnostni govor: g. Avgust Čop Igra Bratka Krefta:
,,Velika puntarija ■ dramska kronika iz leta 1573"
v režiji g. Mihe Gaserja nato prosta zabava
Z veseljem vas pričakujemo!
pe v ponedeljek, 17. oktobra v Bariločah, v Hotel Llao Llao, ob 12. uri; v četrtek, 20. oktobra v Rosa-rio, Auditorio Hector Astengo ob 21. uri; in v Tucuma-nu, Centro Cultural de la Universidad Nacional de Tucuman, ob 21. uri. Tokrat je že drugič ko ta glasbena skupina obipče Argentino.
Kvartet sestavljajo prvi violinist Miran Kolbl, drugi violinist Romeo Drucker, violist Aleksandar Milopev in violončelist Milop Mlej-nik.
Godalni kvartet Tartini je prvi zares reprezentativni tovrstni slovenski ansambel, ki je v zadnjih letih delovanja s svojimi koncerti postal ambasador slovenske kulture na domačih in tujih koncertnih odrih. Z občudovanja vredno zagnanostjo in predanostjo se člani kvarteta posvečajo tej plemeniti zasedbi in se z vrhunsko izvajalsko vipno ter prepričljivo muzikalno tehnostjo naglo približujejo ravni najuglednejpih svetovnih kvartetnih sestavov.
Umrl je dr. Marijan Zadnikar
V Ljubljani je v ponedeljek umrl dr. Marijan Zadnikar. Zadnikar sodi med naj-vidnejpe umetnostne zgodovinarje raziskovalce in kon-servatorje prve povojne generacije na Slovenskem, kot nadvse plodovit pisec pa je znan strokovni in tudi prpi javnosti, so ob Zadnikarjevi smrti zapisali na Zavodu za varstvo kulturne dedipčine Slovenije. Njegovo najbolj znano delo je knjiga Znamenja na Slovenskem. Leta 1921 rojeni Zadnikar je največ raziskav posvetil romanski arhitekturi.
,,Mladinsko" zaključilo gostovanje
Z zadnjo predstavo ,,Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?", s katero so pe enkrat napolnili gledalipče Brunett v Montevideu, so člani Slovenskega mladinskega gledalipča zaključili svoje gostovanje na 1. mednarodnem festivalu gledalipča El Galpon. Tudi na koncu so poželi buren aplavz, sicer pa o slovenskem gostovanju obprno poročajo vsi osrednji urugvajski mediji, poroča sodelavec STA.
Po predstavi so za slovenske igralce v svojem druptvu pripravili sprejem člani izseljenskega druptva Transmurana, ki letos praznuje 70-letnico obstoja.
Slovensko mladinsko gledalipče se je nato v torek, 4. oktobra preselilo v Argentino, kjer so predstavo v mestu Cordoba uprizorili pe na mednarodnem gledalipkem festivalu Mercosur.
Pred razprodano največjo dvorano osrednjega gledalipča Teatro Real v Cordobi je Slovensko mladinsko gledalipče iz Ljubljane pe zadnjič odigralo svojo predstavo v režiji Matjaža Pograjca. S tem je zaključilo svoje gostovanje na festivalih v urugvajskem Montevideu in argentinski Cordobi. Slovenci so zaradi svojega uspeha postali prava atrakcija Festivala Mercosur, ki ga že petič organizira cordobski sekretariat za kulturo.
Slovenski gledalipčniki so predstavo odigrali v dvorani poimenovani po pokojnem Carlosu Gimenezu, enem največjih cordobskih gledalipkih imen, ki je leta 1993 umrl v Caracasu. Carlos Gimenez je bil tudi velik ljubitelj slovenskega gledalipča, saj je ravno on na festival v Caracas leta 1992 pripeljal Pandurjevo Šeherezado.
Sporočilo mutuala Sloga
Sporočamo, da se je v soglasju s sklepom članov mutuala SLOGA na izrednem občnem zboru 14. novembra 2004 in potrdilom na izrednem občnem zboru dne 24. julija 2005, prodala kinta Sloga družbi Zvon Ena Holding Sociedad Financiera S.A. Kupno prodajna pogodba se je podpisala dne 8. septembra 2005.
Namen novega lastnika Zvon Ena je dati kinto v koncesijo Mutualu SLOGA, da okoristi njene člane.
Spomnimo člane tudi na snov, vsoto in pogoje podpor, ki so v veljavi od 1. januarja 2005.
Poroka: $ 200.- z akreditacijo v račun člana. Če soprog ni član, se nadomesti akredi-tacija z včlanjenjem soproga.
Rojstvo: $ 200.- Se včlani otroka in se akreditira pe $ 100.-, ki se jih ne more dvigniti v dobi 5 let.
Zaključek srednje pole: Začasno ukinjena.
Zaključek univerzitetnih ptudijev: $ 200.-Akreditacija v račun do 2007.
Starostna podpora 75/80/85/90/95/100 let: $ 200. Se plača v gotovini.
Stalna in popolna onesposobljenost: $ 1.000.- Se plača v gotovini.
Posmrtnina: $ 500.- Se plača v gotovini.
Pravico do podpore imajo člani z minimalno vlogo $ 200.- in ki so na tekočem s članarino.
V vseh primerih plačil v gotovini se ta izvedejo le, če Mutual razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi; v nasprotnem primeru se vsota akreditra v račun člana do trenutka, ko se lahko izvede plačilo v gotovini.
Izrabimo to priložnost da opomnimo člane na obveznost, da v svojem računu hranijo minimalno vlogo $ 200.- in plačajo članarino, ki znapa $ 5.- mesečno in je v veljavi od 1. maja 2005.
Upravni odbor
,,V nebesih sem doma od tega ne sveta
Blaženi A. M. Slom ek
V globoki žalosti sporočamo, da nas je 3. oktobra 2005 v 37. letu po hudi bolezni zapustil nap mož, sin, brat, svak in stric
ANDREJ STANISLAV KOŽELNIK
povrni vsem, ki so nam v tej težki uri stali ob strani: molivci, kropilci, darovalci cvetja in vencev, pevci, ter vsi ki so spremili Andreja na zadnji zemeljski poti na pokopalipče Jardin Bella Vista.
Hvala duhovnikom za molitve ob krsti: prelat dr. Jure Rode, Pavle Novak CM, Danijel Vrečar; pe posebej smo hvaležni župniku Franciju Cukjatiju za vodstvo pogreba.
Napega Andreja priporočamo v spomin.
Žalujoči: Milena, žena,
Marija in Miha, starpa, Miha ml. in Janko, brata z družinama, Tončka in Marta, sestri z družinama in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Tandil, Mendoza, Slovenija, Kanada in Anglija.