Popravljati poti in olepšati vasi **).
Gotovo, ljubi bravec! si že po vaseh hodil in morebiti si sam v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže inmlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne živina voziti. Človek, kamor stopi, je v nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celo v lužah utopiti se! Da      takošne steze in vasi zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo nobeden tajil. Pri toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in kakor živina v blatu in po blatu delal.
Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cesti lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez kake nevarnosti na voz naloži in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobi, — in da bi nasproti prevdaril, koliko živina, z ljudmi vred terpi ondi, kjer so tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in mori, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu le noče v glavo!
Nekteri imajo pred hišo takošne jame in globine, da bi se človek in živina ven ne vidila, ko bi v nje padla, takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni,   da se še   kake četertinke
**) Ker je pričujoči spisek letošnjih   „Drobtinc"   voda  na „novicni" mlin. bo menda prav. da ga uverstimo tudi našemu listu.   Vred.
ure po kamenje in pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se jim nič ne smili , tudi škoda se jim je ne zdi, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgo-vavja; pa  ne ta ne uni, ne vsi — nobeden noče kaj storiti.
Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi ene dni, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom na-sipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička ne bo. Kako bote potem veseli, ko bote s svojo živino vred manj terpeli, ložej več nalagali in brez nevarnosti domu vozili. Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala , premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na delo šli in z veseljem delali, kjer jim gerde poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaseh in okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili: les, derva, kamenje, pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo.
Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stoji, kjer enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domii hodijo, kakor da bi si lepo in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobi, povikšajo, na obeh straneh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti in cest v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji prelužastih ne stori; voda se zna pa tudi porabiti ali za poškropljenje po vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito alihas-novito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svil-nih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in po-troškom poti, ceste in vasi kaj zlo olepša in veliko dobička prinese. — Tako lepšanje vasi bo mnogemu lep izgled in veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti, pa pri dobri volji in nekoliko resnem trudu se zna počasi veliko prestvariti. Kdor se pa leni in le na starih navadah sloni, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi", še tudi dandanašnji veljal, ako bi se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna
čast, dobiček in veselje, pa tudi čast in dobiček cele soseske. Dobro nadelane poti pa tudi dobiček donašajo , na kterega se ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in praznikih bolj pridno k Božji službi pridejo, ker se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra  prinese!
204