Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 240 (8946)
TRST, nedelja, 13. oktobra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Ril je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PREDSEDNIK SENATA ZAKLJUČIL POSVETOVANJA
Slabe perspektive za hitro obnovitev levosredinske vladne koalicije
Spagnoili bo danes poročal predsedniku republike, ki bo jutri poveril mandat za sestavo nove vlade - Glavni kandidat za mandatarja še vedno Fanfani - Socialdemokrati vztrajajo pri zahtevi po predčasnih volitvah
RIM, 12. — Predsednik senata Spagnoli! je zaključil posvetovanja, i strukturi proizvajalnega sistema, ki
naj postane sposoben, da se zoper-
kl jih je po naročilu predsednika republike imel z vsemi političnimi strankami in s številnimi političnimi osebnostmi, da bi ugotovili, ali obstajajo konkretne možnosti za obnovitev vlade levega centra. Kot je sam povedal danes zvečer, bo Spagnoli! jutri zvečer poročal Leoneju o poteku svojega poizvedovalnega mandata. V ponedeljek bo Leone poveril mandat za sestavo nove vlade: najverjetnejši kandidat je seveda tajnik KD Fanfani, ki ga je njegova stranka soglasno ■zbrala za novega ministrskega predsednika, vendar pa se Fanfani še Vedno izmika.
Seveda ni znano, do katerih zaključkov je prišel predsednik senata po razgovorih, ki jih je imel v zadnjih treh dneh, dejstvo Pa je, da vlada v rimskih političnih krogih največji pesimizem Slede možnosti kratkoročne rešitve vladne krize. Spori med strankami stare levosredinske koalicije se niso v ničemer ublažili: socialdemokrati vztrajajo z izsiljevanjem in z zahtevo po predčasnih volitvah, katere glavni cilj Pa je izključiti socialiste iz vlade.
Socialisti po drugi strani niso pripravljeni kar tako popustiti, čeprav se zavedajo težavnosti položaja, in vztrajajo pri zahtevi po globokih spremembah v načinu vladanja in predvsem v gospodarski politiki. Demokristjani pa še vedno nočejo odgovoriti na konkretne socialistične zahteve, ampak se skušajo raje postavljati kot nekakšen posrednik med PSI in PSDI, ker jim to omogoča, da se ne opredelijo niti za ene, niti za druge.
V	takem položaju so torej perspektive obnavitvg levosredinske vlade dokaj šibke. Predsednik republike Leone bo moral skleniti, potem ko mu bo Spagnoili poročal o položaju, komu naj poveri mandat za sestavo nove vleda. Za sedaj ni verjetno, da bi bil tajnik KD Fanfani pripravljen sprejeti mandat, zaradi česar so začele krožiti razne govorice o alternativnih možnostih, ki naj bi jih skušali uresničiti po ugotovitvi, da je obnovitev levega centra nemogoča. Ena izmed možnosti je enobarvna demokrščanska vlada pod predsedstvom Piccolija, ki bi lahko uživala vsaj tiho podporo socialistov, proti kateri pa so se že izrekli socialdemokrati. Slednji se namreč zavzemajo za sestavo tristranske vlade, v kateri bi bile zastopane KD, PSDI in PRI in ki bi jo morebitno podprli tudi liberalci. Naloga te vlade pa naj bi bila samo upravljati državo do Sklicanja predčasnih volitev.
V	nadaljevanju svojega poizvedovalnega mandata je Spagnolli sprejel danes delegacije opozicijskih strank. Najprej so ga obiskali predstavniki KPI Berlinguer,
Perna in Natta; ob zaključku razgovora je Berlinguer dejal, da je med srečanjem ponovil ocene in stališča, ki jih je že orisal predsedniku republike, da pa je podčrtal predvsem dejstvo, da nosi temeljno odgovornost zaradi hudega položaja, v katerem se je znašla država, in zaradi politične in vladne krize, krščanska demokracija; prav zaradi tega ima KD dolžnost, da brez odlašanja in dvoumnosti pove, kakšni so njeni predlogi in njene konkretne obveze.
Po delegaciji KPI je bilo na vrsti liberalno odposlanstvo pod vodstvom tajnika Bignardija, ki je v razgovoru s časnikarji poudaril potrebo po preokretu ter ugotovil, da levi center ni sposoben reševati sedanjih hudih problemov.
Misovski prvak Almirante je po razgovoru s predsednikom senata dal kilometrsko izjavo, v kateri se je v bistvu zavzel proti obnovitvi levosredinske vlade.
Spagnolli je sprejel tudi predstavnika neodvisne levice sen.
Parrija in posl. Anderlinija. Slednji je časnikarjem izrazil zaskrbljenost zaradi zaostrovanja napetosti med strankami levega centra. Anderlini je poudaril, da Italija v tako težavnem trenutku ne potrebuje niti dolgih kriz, še manj pa predčasnih volitev. Treba je nasprotno poraziti tiste skupine. ki skušajo še poglobiti krizo in zaostriti kontraste. Končno je Spagnolli sprejel še predstavnika S VP Bruggerja in Riža, ki sta se zavzela za čimprejšnjo obnovitev levosredinskega sodelovanja.
Popoldne je Spagnolli sprejel sen. Saragata, predsednika mešane skupine senata Cifarellija ter ministra Colomba in Giolittija, s katerima se je pogovarjal predvsem o gospodarskih problemih.
Samo Giolitti je po razgovoru s predsednikom senata dal krajšo izjavo, v kateri je povedal, da je Spagnolliju obrazložil zahteve, ki jih socialistična stranka postav-
lja kot pogoj za sodelovanje v vladi. Giolitti je pojasnil, kaj tolmačijo socialisti kot nove usmeritve na področju kreditne politike, politike cen, politike javnih izdatkov in odnosov s sindikati. Na koncu je imel Spagnolli še krajše srečanje s predsednikoma demokrščanskih parlamentarnih skupin Bartolomejem in Piccoli-jem. Zunanji minister Moro, ki je bolan, je poslal predsedniku senata kratek zapis o svojih ocenah o sedanjem političnem položaju in o perspektivah za rešitev vladne krize. Ob zaključku posvetovanj je sam Spagnolli napovedal, da bo jutri zjutraj proučil zbrane podatke ter da bo zvečer poročal predsedniku republike.
Vsekakor, kot smo že omenili, so perspektive skorajšnje obnovitve levosredinske vlade vse prej kot ugodne, kot pričajo predvsem današnje nove izjave predsednika PSDI Tanassija v intervjuju nekemu tedniku. Tanassi je v tem intervjuju dejal, da predvideva, da bo sedanja vladna kriza privedla do predčasnih« volitev, ker je to pač neizogibno. Do razpisa predčasnih volitev pa naj bi državo vodila vlada «demokratične solidarnosti», ki naj bi jo sestavljale KD, PRI, PSDI in po potrebi tudi liberalci. Tanassi je tudi nadaljeval žolčno polemiko s PSI in zahteval, naj socialisti obnovijo tiste krajevne odbore levega centra, ki so v zadnjem času zašli v krizo. Na vprašanje časnikarja, ali imajo poleg socialistov tudi demokristjani določene odgovornosti za nastali položaj, je Tanassi izkoristil priložnost za polemiko tudi z levico KD, ki da ima le neznatno težo v stranki in v državi, da pa stalno «vzbuja maksimalizem socialistov».
Tajnik PSI De Martino pa je v govoru, ki ga je imel danes v Riminiju poudaril, da bo vladna kriza težko rešljiva zaradi težavnosti problemov na dnevnem redu, glede katerih so stališča strank levega centra zelo deljena. Glede inflacije in nevarnosti recesije in stopnjevanja brezposelnosti je tajnik ugotovil, da obstajata dve politiki: prva teži k zajezitvi inflacije z recesijo in deflacijo, druga pa meni, da je edini resen in učinkovit boj mogoč s podporo proizvodnji in istočasno uvedbo sprememb v
stavlja dolgotrajni krizi. Treba se je odločiti med tema dvema politikama, in prav to je smisel zahtev socialistične stranke po primerjanju stališč s KD.
De Martino je v svojem govoru omenil tudi zadnji razvoj preiskav o «črnih mrežah» ter dejal, da je treba razkriti politično odgovornost tistih, ki so doslej krili zločinsko delovanje pripadnikov oboroženih sil in policijskih organov. V tej zvezi se je De Martino spomnil pisma, ki ga je Tanassi, kot obrambni minister pisal proti socialistom, ki jih je obtožil, da so sovražniki o-boroženih sil, ker so kritizirali nekatere neofašistične pojave v vojski.
Podobne misli je zapisal tudi član vodstva PSI Vitorelh v uvodniku genovskega dnevnika «Il lavoro». Vitorelli meni, da je bil Borghese-jev «nočni pohod» leta 1970 verjetno le farsa, medtem ko je zelo resna zadeva podpora, ki jo je prejel s strani visokih vojaških kro-
gov. član vodstva PSI se sprašuje, ali sta za to kaj vedela takratna nunistra za obrambo in za notranje zadeve Tanassi in Restivo ter ugotovil, da je bila vladna kriza povzročena prav ko so začele prihajati na dan odgovornosti v zvezi s «črnimi in belimi mrežami».
Na političnem področju beležimo danes tudi sestanek predstavnikov dveh levičarskih struj PLI «rinnovamento» in «presenza», posvečen tako imenovani «aferi Sogno». Kot je znano, vodi Sogno, ki ga turinski preiskovalci iščejo zaradi domnevne udeležbe v prevratniških načrtih, desničarsko strujo stranke, ki ji je večina PLI na zadnjem kongresu pomagala, da si je priborila mesto v vodstvu v škodo levičarski struji «presenza». Na današnjem sestanku so razpravljali, kakšno linijo naj zavzame levica spričo popustljivega stališča strankinega vodstva do Sogna. Padli so tudi predlogi, po katerih naj bi predstavniki levice enostavno izstopili iz stranke. * l
Danes v Mackoljah odkritje spomenika padlim v NOB
Tudi Mačkolje, mučeniška, borbena in narodno zavedna vas v dolinski občini, bodo danes, ko se v naši zavesti spominjamo veličastnega boja za svobodo pri tridesetimi in več leti, dobile svoj spomenik, postavljen iz hvaležnosti vsem domačinom, ki so svoja življenja vzidali med partizanskim bojem v temelje naše svobode. Spomenik je sad dela in prizadevanj domači nov samih, kar je lep dokaz tudi njihove današnje zvestobe idealom narodnoosvobodilnega in protifa šističnega boja. Svečanost se bo
začela ob 14.30
iiMiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiniiiiiiiiiiiininiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiineiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiim
RAZVOJ PREISKAVE SODNIKOV IZ RIMA IN TURINA O «ČRNIH MREŽAH»
Z atentati, zastrupitvami vodovodov in ugrabitvami so fašisti nameravali avgusta izvesti državni udar
Med obtoženimi je tudi aretirani poveljnik tankovskih enot iz Palmanove - Na seznamu so ste Gianni Nardi, Fumagalli, Stefano Delle Ghiaie in genovski atentator Benvenuto - Prihodnje dni bodo sodniki zaslišali aretirane osebe - General Gaserò se je spet izmaknil aretaciji
RIM, 12. — V prvih jutranjih urah se je zaključila policijska akcija, ki sta jo sprožila sodnika dr. Vitalone iz Turina in dr. Fiore iz Rima v zvezi z načrtom državnega udara, ki ga je Borghese pripravljal decembra 1970. Medtem se je pa izvedelo, da je preiskava (formalno se bo začela v ponedeljek, ko bosta sodnika začela zasliševanja sedmerice aretiranih zarotnikov) znatno obsežnejša in vključuje tudi zadnje dogodke, točneje povedano, poskus državnega udara, ki so ga fašisti in nekateri vojaški častniki pripravljali avgusta letos.
Ta del preiskave, ki se dejansko vleče do današnjih dramatičnih dogodkov, vodi turinski sodnik dr. Vitalone, ki je s tem v zvezi obtožil skupino fašistov in častnikov. Imena so brez dvoma zanimiva, saj dokazujejo, da so nekateri dogodki (od pokola v Brescii in na vlaku «Italicus» do poskusov atentatov v Genovi in drugih mestih) med seboj tesno
General Duilio Fanali, bivši poveljnik italijanskega vojaškega letalstva, ki je vpleten v preiskavo o poskusu državnega udara decembra 1970. General ni skrival svojih simpatij za desnico in je tudi javno govoril o tem, da je treba «pregnati rdeče»
povezani in predstavljajo podlago za prevrat, ki so ga fašisti pripravljali avgusta. Kot se je izvedelo kljub preiskovalni tajnosti, so fašisti nameravali, poleg ugrabitev in umora nekaterih vidnih italijanskih političnih osebnosti (Andreotti, Lama, Berlinguer, Rumor, Taviani), izvesti več atentatov in zastrupiti vodovode glavnih italijanskih mest. Bombe in strupena voda, pole« tega pa
l i umori političnih voditeljev bi morali biti «detonator» splošne zmede, napetosti, v kateri bi posegla vojska.
Ni torej naključje, če so med osebami, katere dr. Violante obtožuje sodelovanja pri tem poskusu, nekateri visoki vojaški častniki (naj omenimo generala Uga Riccija, ki je bil svoj čas aretiran v zvezi z zaroto fašistične «Vetrovnice» in je poveljeval tankovskim oddelkom v Palmanovi), znani fašisti kot Gianni Nardi (obtožen tudi za umor komisarja Calabresija), Carlo Fumagalli (nekdanji sodelavec ameriških obveščevalnih služb, voditelj fašistične teroristične organizacije MAR), Stefano delle Ghiaie (voditelj rimskih škvadristov), Pietro Benvenuto (fašist, ki je pripravljal atentat v Genovi, a je peklenski stroj eksplodiral v stanovanju; nameravali so ga staviti na genovski stadion, med nogometno tekmo), karabinjerski častnik Salvatore Pecorella (imel je ključe skladišča orožja in mu-nicije v vojašnici, kjer je nameščena tudi karabinjerska tankovska brigada).
Policija je medtem preiskala tudi družinsko vilo pri Milanu, kjer se je te dni skrival general Gaserò, bivši namestnik poveljnika vrhovnega štaba vojaškega letalstva. Zdi sc pa, da je nekdo tudi tokrat obvestil pobeglega generala, proti kateremu je sodnik izdal zaporni nalog, ker je pravočasno ušel in se izmaknil pre-i«'—/alcem. V vili so našli samo o, ostrelko in večjo količino mu-nicije.
Sploh so se hišne preiskave še nadaljevale, predvsem v Rimu, Firencah, Modeni, Pizi, Vareseju in Pistoii. V Vareseju so odkrili tudi več pisem, ki jih preiskovalci ocenjujejo kot «zanimiva».
Preiskovalci menijo, vsekakor, da je od decembra 1970, po neuspehu poskusa državnega udara Junia Valeria Borgheseja, v Ita-
liji stalno delovala skrbno povezana ilegalna prevratniška centrala, v kateri so bili povezam nekateri višji častniki s fašisti Borghesejeve «Fronte nazionale» in škvadristi «Avanguardia nazionale». Ni izključeno pa, da so tudi druge prevratniške skupine (MAR, «Vetrovnica», «Ordine nero») le delčki istega zapletenega «golpističnega mozaika», ki ni bil še dokončno odkrit, niti nevtraliziran. V tem okviru je zanimivo, kar je — po izjavah preiskovalnega sodnika iz Padove, dr. Tamburina — izjavil eden izmed zaprtih fašistov, bivši sindikalist CISNAL Cavallaro. Dejal je, da je njegovo organizacijo finansiral tudi znani (sedaj bankrotirani) finančni mogotec italo-ameriškega izvora. Michele Sin-dona, ki je užival politično podporo iz ZDA, Vatikana in v vo-
dilnih krogih krščanske demokracije, če naj verjamemo pisanju dobro informiranega italijanskega tiska.
V glavnem so razvoj preiskav o prevratniških dejavnostih v Italiji, za katere je bila pomembna shema, ki so jo sodniki prejeli iz rok ministra Andreotija («dosje SID»), pozdravile vse demokratične sile. Edino tajnik socialdemokratske poslanske skupine, poslanec Magliano, poudarja, da so elementi preiskav «nejasni» in podvomil o «veljavnosti dokazov» ter zaključil, da so vsi obtoženci nedolžni, dokler jih sodišče ne bo spoznalo za krive. Magliano je tudi obtožil sodnike, da dajejo «protislovne» izjave, češ da so pred dnevi omalovaževali važnost prejete dokumentacije, sedaj pa na temelju teh dokumentov izdajajo zaporne naloge.
Preiskovalec v zadevi Watergate Jaworski odstopil
NEW YORK, 12. - Posebni preiskovalec v zadevi Watergate Leon Jaworski je danes odstopil, obenem pa dejal, da njegov odstop ni v zvezi z Nixonovo oprostitvijo, ki mu jo je zagotovil predsednik Ford. Odstop Jaworskega so predvidevali že dalj časa in po vsej verjetnosti ne bo imel nobenih posledice na sodni postopek, ki se začne v ponedeljek proti bivšim sodelavcem nekdanjega predsednika Nixona Haldemanu, Ehr-lichmanu Mitchellu in drugim.
Jaworski je enajst mesecev vodil preiskavo o zadevi Watergate
iiiiiiiiiimiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim,,m,
PO USPEHU NA VOLITVAH
Rešitev gospodarske krize prvi cilj Wilsonove vlade
Nujno potrebno nadaljnje sodelovanje s sindikalnim gibanjem
LONDON, 12. — Prva seja novoizvoljene poslanske zbornice bo v torek, 22. oktobra, teden dni pred uradnim odprtjem zbornice, ki se je bo udeležila tudi kraljica Elizabeta. Na klopeh poslanske zbornice bo v tej zakonodajni dobi sedelo 319 laburistov, 276 konservativcev, 13 liberalcev, 11 škotskih nacionalistov, poleg tega bodo v poslanski zbornici še trije waleški nacionalisti, 10 ulstrskih unionistov, laburistični socialdemokrat, neodvisnež iz Ulstra in speaker, se pravi predsednik poslanske zbornice.
Prva naloga spodnjega doma parlamenta bo izvolitev speaker-ja, predsednika, ki ima v britanskem parlamentu posebno vlogo. Dosedanji speaker Selwyn Lloyd bo po vsej verjetnosti spet izvoljen, čeprav je konservativec. Liberalci si namreč ne morejo dovoliti da bi, spričo tesne večine treh glasov, s katero razpolagajo, izvolili speakerja iz svojih vrst. Po tradiciji mora predsednik spodnjega doma glasovati za via • do, seveda v primeru popolne ize-
načenosti glasov, čeprav je bil izvoljen na listah opozicije. Iz tega vzroka nima speaker, kakršnikoli stranki pripada, nasprotnikov v svojem volilnem okrožju in je ponavadi avtomatično izvoljen.
Čeprav je številčno Wilsonova večina v spodnji zbornici zelo tesna, gre samo za tri glasove, se bo v praksi po vsej verjetnosti izkazalo, da ne bo imel problemov v vodenju svoje politike. Prvič je treba upoštevati, da o-pozicija ni trdna, drugič bodo škotski in waleški nacionalisti večkrat glasovali z laburisti, tretjič pa bosta glasovala za vlado tudi dva neodvisneža, ki so ju izvolili v Ulstru.
Kakšen je politični položaj, ki je nastal v Veliki Britaniji po volitvah 10. oktobra? O tem si politični opazovalci in dnevni tisk niso edini. «Times» se je pred volitvami jasno izrekel za koalicijo med konservativci in liberalci, po izidu volitev pa je mnenja, da se v svojih napovedanjih ni preveč uštel. Laburisti bodo
morali voditi svojo politiko z dokajšnjo mero previdnosti, da ne bi povzročili razkola v državi. Wilson se bo zaradi tega moral odreči, po mnenju uglednega londonskega dnevnika, večjemu delu svojih radikalnih zahtev. Istega mnenja je tudi «Financial Times», list, ki odraža mnenje, ki prevladuje v londonskih finančnih krogih. Ta dnevnik pravi, da bo vodja laburistične stranke in predsednik vlade moral posvetiti dobršen del svojih prizadevanj nadzorstvu inflacije in težkim gospodarskim bojem.
Prevladuje mnenje, da bo Wilson moral nadaljevati s svojo politiko sodelovanja s sindikalnim gibanjem, da bi utegnil držati pod nadzorstvom razvoj spirale cen in plač.
Sprašujejo se tudi, kdo bo sledil Heathu na čelu konservativne stranke, saj je vsem jasno, da se bo moral Heath po dveh zaporednih porazih na volitvah u-makniti iz političnega življenja, ali vsaj z vodstva stranke.
Kissingerjeva pot po Bližnjem vzhodu
TEL AVIV, 12. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je prispel danes ob 16.55 (po srednjeevropskem času) v Izrael. Ameriški državnik je prihajal iz Aquabe, kjer se je bil drugič srečal, po svojem včerajšnjem sestanku v Amanu. z jordanskim kraljem Huseinom.
Od letališča do Jerulazema je Kissinger potoval z avtom v spremstvu izraelskega zunanjega ministra Allena. Takoj nato je stopil v rezidenco ministrskega predsednika Rabina, kjer je bilo pripravljeno delovno kosilo. Od Tel Aviva do Jeruzalema je avto z ameriškim gostom peljal po zelo krivuljastih cestah, in sicer zaradi domnevne prenasičenosti prometa na glavnih državnih prometnih cestah zaradi izraelskega vsakotedenskega praznika. Na vsak način pa so se v določenih izraelskih krogih, ki so desničarsko usmerjeni, pripravili na protesten sprejem ameriškega državnika. Med drugim so nameravali prirediti ostre manifestacije v zvezi s tem obiskom. Organizatorji so skušali doseči pomembno popuščanje ameriških državnikov glede ureditve sedanjega vprašanja na Bližnjem vzhodu, kamor sodi najprej vprašanje Cisjordanije. Izraelski policijski organi so preprečili, da bi napovedana manifestacija povzročila nemire.
Včeraj se je izraelski državni tajnik pogovarjal v Amanu z jordanskim kraljem Huseinom. Davi je izkoristil nekaj časa, da bi obiskal razvaline v kraju Petra. Pozneje se je v Aquabi ponovno srečal z jordanskimi državnimi voditelji.
Po svojem obisku v Izraelu se bo Kissinger verjetno vrnil v Damask, od koder bo odpotoval v Kairo, kjer naj bi se ponovno sestal s predsednikom Sadatom. Potem bo nadaljeval svoje potovanje do Alžirije, kjer se bo srečal s predsednikom Bumedienom. Po teh zadnjih srečanjih bo zaključil obisk držav na Bližnjem vzhodu ter se bo vrnil v Washington.
Krcisky v Iranu
TEHERAN, 12. - Avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky je odpotoval iz Teherana ob koncu dvodnevnega uradnega obiska v Iranu. Avstrijskega kanclerja je na letališču pozdravil predsednik iranske vlade Hoveida. Kreiskega je v četrtek sprejel šah Pahlavi, včeraj pa je imel daljši pogovor s Hoveido o gospodarskih odnosih med obema državama.
PARIZ, 12. — Jutri se bo zaključil kongres španske socialistične stranke, ki je sklenil predlagati organiziranje skupne borbe za u-resničitev demokratične alternative frankistični politiki. Predlog je bil naslovljen na republikanske, napredne in demokratične stranke.
:
1
DANES
Predsednik senata Spagnolli je opravil svoj poizvedovalni mandat, s potekom katerega bo danes zvečer seznanil predsednika republike. Jutri bo Leone poveril mandat za sestavo nove vlade, verjetno tajniku KD Fanfaniju. Slednji pa se še vedno izmika mandatu, saj je položaj vse prej kot ugoden ter so perspektive za obnovitev levosredinske vlade dokaj pičle. Kontrasti med strankami leve sredine se niso namreč v ničemer omilili, medtem ko socialdemokrati pritiskajo za predčasni razpust parlamenta in za sestavo začasne vlade brez socialistov v pričakovanju novih parlamentarnih volitev.
Zaporni nalogi in aretacije, ki jih odredila preiskovalna sodnika iz Rima in Turina ne zadevata samo poskusa državnega u-dara, ki ga je izvedel decembra 1970 «črni princ» Borghese, pač pa tudi prevratniške poskuse sredi letošnjega poletja. Tedaj so združene fašistične podtalne organizacije z očitno pomočjo nekaterih visokih vojaških častnikov pripravljale pogoje, v katerih naj bi vojska prevzela oblast. Poleg ugrabitev in usmrtitve nekaterih vidnih političnih osebnosti (Andreottija, Lame, Berlinguerja in Tavianija), so imeli v načrtu več bombnih atentatov in množične morije z zastrupitvijo glavnih vodovodov. Preiskovalni sodniki bodo zasliševanja začeli že ta teden, vendar tudi s tem ni razblinjena zaskrbljenost za nastalo stanje, saj se je večina obtožencev umaknila aretaciji In izginila na varno.
V Vidmu se je včeraj zaključilo 3. kulturno srečanje «Alpe-Adria», ki je bilo letos v znamenju gledališč. V zaključni resoluciji včerajšnjega srečanja gledaliških operaterjev, zgodovinarjev In kritikov iz obmejnih dežel Slovenije, Koroške in Furlanije • Julijske krajine, je obveza za organsko nadaljevanje medsebojnih odnosov gledaliških hiš treh narodov in pa poziv za čimprejšnjo ureditev statusa stalnosti Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
V PETEK SEJA OBČINSKEGA SVETA
NA POBUDO DEŽELNEGA TAJNIKA KO SREČANJE LEVOSREDINSKIH STRANK
Vodstvo PSI podčrtalo nujnost naprednejšega vodenja deželne in krajevne politike
Župan je uradno sklical sejo tržaškega občinskega sveta za petek, 18. oktobra ob 18.30. Prva jesenska seja občinskega sveta nima na dnevnem redu nobenih pomembnih vprašanj, lahko pa bo prišlo do razprave o dveh važnih problemih. Odbornik Dolhar bi namreč moral poročati o dokončnem statutu, na pod lagi katerega bodo ustanovili zdravstveni konzorcij za poenotenje o-snovnih zdravstvenih enot. Možno je •iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuuiiuiiiiiH
Tako §e ne dela!
Ravnateljstvo italijanskega strokovnega zavoda «Galvani», kateremu je dodeljena slovenska strokovna šola, je te dni — kot so nam sporočili — prejelo brzojavko, v kateri ministrstvo za javno vzgojo iz Rima sporoča, da se na slovenski šoli dovoli ustanovitev oddelka za kemijske analitike, pod pogojem, da je na ta oddelek vpisano vsaj minimalno število u-čencev, kot to predvideva šolski zakon.
Kot smo že poročali, so tik pred začetkom šolskega pouka na tej slovenski šoli ukinili prvi dekliški razred za šivilje, v katerega se je dotlej vpisalo 8 učenk. Vest je sprožila številne proteste slovenske javnosti in predvsem neposredno prizadetih. Zdi se, da sedaj ministrstvo namesto tega ukinjenega oddelka dovoljuje ustanovitev novega, ki bi bil brez dvoma koristen, če bi dovoljenje zanj prišlo pravočasno.
Rešitev, ki jo sedaj nakazuje ministrstvo s svojo brzojavko, pa seveda v sedanjih okoliščinah, ko je pouk že v polnem teku, ni nobena rešitev. Kdo naj se sedaj vpiše v ta oddelek, ko so se celo že nekatere učenke, prijavljene za oddelek za šivilje, morale v poslednjem trenutku prepisati na druge šole? Povrhu vsega pa je povsem nesprejemljiv pogoj, da mora biti za odprtje oddelka za kemijske analitike na slovenski šoli, t. j. na šoli manjšine, vpisanih enako po zakonu predvideno število otrok, kot za italijanske šole, t. j. za šole večinskega naroda.
Na tak način se problemi slovenskega šolstva ne rešujejo! Ali naj bi pustili oddelek za šivilje, ali pa naj bi pravočasno, ko je bil še reden čas za vpisovanje, odprli oddelek za kemijske analitike.
tudi, da bo župan v razpravi spregovoril o gospodarskem stanju v zvezi s krizo vseh dejavnosti, ki so povezane s pomorstvom. Končno bo občinski svet imenoval vrsto zastopnikov v razne javne ustanove Jutri se bo sestal tudi pokrajinski svet, medtem ko se na vseh ravneh nadaljuje razprava in politično soočenje med strankami za rešitev krize levosredinske koalicije. Včeraj se je Krščanska demokracija sestala z zastopstvom socialdemokratov, potem ko so se v petek srečali z republikanci in socialisti. Včeraj ja pogovor potekal med deželnim tajnikom KD Tonuttijem, načelnikom deželne svetovalske skupine Del Gobbom in predsednikom deželnega odbora Comellijem ter deželnim tajnikom PSDI Bianchijem in deželnima svetovalcema Dal Ma-som in Bertolijem. Po včerajšnjem sestanku je zvečer Tonutti sporočil, da se bodo srečali tajniki štirih levosredinskih strank v sredo ob 18. uri. Zastopnik KD je na sestanek povabil tudi načelnike večinskih svetovalskih skupin in predsednika Co-mellija.
Včeraj se je sestalo tudi pokrajinsko vodstvo PSI, kateremu je tajnik Ghersi prebral daljše poročilo, ki so ga izglasovali ob vzdržanju predstavnikov struj «autonomia» in «riscossa». V svojem poročilu je tajnik Ghersi dejal med drugim da mora levosredinsko sodelovanje postati mnogo bolj učinkovito in odprto naprednim silam in da se mora upreti vsem poskusom, da bi zvrnili na ramena delavskega razreda posledice gospodarske krize. Ghersi je tudi poudaril, da PSI ni vezana na statične politične odnose zaprte naprednim silam. Ob zaključku zasedanja pokrajinskega vodstva so odobrili resolucijo, v kateri so zavzeli stališče do številnih vprašanj upravljanja krajevnih organov in do gospodarskih problemov.
Stavka gojencev šole za bolničarje
Gojenci šole za bolničarje «G. A-scoli» so v petek ob 15. uri pričeli stavko v znak protesta, ker jim pristojni organi zaradi birokratskih za-pletljajev niso nakazali mesečnih štipendij v znesku 50.000 lir. V poročilu, ki so ga s tem v zvezi objavili, ugotavljajo, da je štipendija, čeprav sorazmerno nizka, spričo sedanje draginje, nujno potrebna za plačevanje šolskega tečaja ter za najemnine sta-
novanj. Stavko bodo zaključili danes ob 24. uri, ves ta čas pa so zbrani na neprekinjeni skupščini. V svojem poročilu so tudi napovedali, da bodo nadaljevali s stavkovnim gibanjem, če ne bo upravni svet bolniš-niške ustanove sprejel njihovih upravičenih zahtev.
• V Sesljanu so v petek zvečer odprli nori sedež socialdemokratske stranke za devinsko - nabrežinsko občino. Slovesnosti je prisostvoval pokrajinski tajnik PSDI Oberdan Pieran-drei ,ki sta ga spremljala podtajnika Bercè in Pulciani. Po tajnikovem poročilu se je razvila razprava o stanju in problemih v občini.
Voz z nevestino balo v Kraški hiši
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KUUB DEŽJU VESELO RAZPOLOŽENI «BALARJl»
Danes si bosta Vijolica in Edi na Repentabru izmenjala prstana
Nevestino balo so sinoči pripeljali v ženinovo hišo ■ Danes slavnostna kraška ohcet
Letošnja, že šesta kraška ohcet, bo danes zjutraj s poroko Vijolice Finotto in Edija Bukavca dosegla svoj vrhunec. Sicer pa je bilo vzdušje na Colu in v Repnu že sinoči praznično in veselo. Skupina vaških fantov je namreč prepeljala nevestino doto z «njenega doma na ženinov».
Na nevestinem domu pri Bizjakovih na Colu sta pri nakladanju bale na voz imela glavno besedo «velika mati» Julija Guštin ter «veliki oče» Alfonz Guštin. Stalno sta pazila, da ne bi štirje balarji, Boris in Egon Guštin, Valter Milič ter Aleks Križman, «odrsali» nove «mo-bilije». Ko so končno balarji naložili na voz zakonsko posteljo, skrnijo s posteljnino, omaro, zibelko, polovnik, kolovrat, šprin-co in grablje, je furman Franc Krt napregel vola Miška. Prišla je tudi nevesta, ki je stopila pred vola
Slovenska kulturno - gospodarska zveza bo imela svojo sedmo sejo glavnega odbora jutri, 14. oktobra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Ceppa 9.
PRED DOGODKOM, KI PRESEGA VAŠKE MEJE
Mačkolje so se vestno pripravile na svečano odkritje spomenika
Svečanost bo obsegala slavnostne govore in kulturni spored Domačini so pripravili brošuro o protifašističnem boju vasi
«Odkrivanje spomenikov našim padlim naj bo priložnost, da se zamislimo v pomen tako številnih žrtev za svobodo, posebno sedaj, ko premagane sile fašizma v državi spet dvigajo glavo in sejejo teror. Obenem naj bodo spomeniki odraz naše trdne volje, da hočemo ostati zvesti vsem tistim idealom, za katere so naši ljudje trpeli, se bojevali in u-mirali, to je idealom svobode, enakopravnosti in miru, in tako konkretno ohranjati pridobitve odporništva in osvobodilnega boja».
V tem duhu, ki izžareva iz sklepnih besed dr. Benjamina Slavca in dr. Alojza Tula v brošuri «Mačkolje v boju za svobodo», bodo danes popoldne svečano odkrili spomenik padlim v NOB v Mačkoljah. Mimo današnjega dogodka samega, ki je nedvomno velikega pomena za vso našo narodnostno skupnost ter za napredno in demokratično javnost sploh, ima današnja svečanost za prebivalstvo Mačkolj še poseben pomen, kolikor predstavlja krono velikega dela in truda ter dolgih in enotnih prizadevanj za dostojno počastitev spomina vseh, ki so največ žrtvovali za svobodo in družbeni napredek. Veliko truda in sredstev je bilo treba vložiti, da je v vasi zrastel spomenik, svetal in nepogrešljiv kažipot sedanjim in bodočim rodovom, ki ga bodo danes svečano odkrili. Pri tem so z delom in prostovoljnimi prispevki veliko pomagali vsi vaščani. K akciji je pristopila tudi občinska uprava, ki je prispevala zemljišče in denarno podporo, ter veliko ljudi iz drugih krajev, katerim je pripravljalni odbor za postavitev spomenika, delo geometra Idleja Tula, izrekel posebno zahvalo.
Vzporedno z deli za postavitev spomenika so tekle tudi priprave za izdajo že omenjene brošure, ki bo ravno tako ostala glede na svoje vsebinsko bogastvo neizbrisen spomenik za bodočnost. Brošura je neizčrpen vir podatkov, ki gredo od prve zgodovine vasi preko obdobja prve svetovne vojne in fašističnega jarma do obdobja oboroženega boja proti nacifašizmu in se zaključuje s slikami in kratkimi življenjepisi devetindvajsetih padlih borcev in žrtev nacifašističnega nasilja iz Mačkolj. V brošuri je tudi povzetek v italijanščini, ki ga je pripravil prof; Miroslav žekar, medtem ko si je naslovno stran omislil prof. Boris Zulian.
Današnja svečanost odkritja spomenika se bo začela ob 14.30. Na svečanosti bosta govorila predsednik
Vprašanje odborništvu glede metanizacije
Svetovalec KPI v občinskem svetu Inwinkl je naslovil na odbomištvo za javne industrijske usluge pismeno vprašanje v zvezi z izdajanjem dovoljenj ACEGAT za nameščanje naprav za ogrevanje na metan za družinske potrebe Inwinkl sprašuje, če je odborništvu znano, da vodstvo ACE GAT ne izdaja več teh dovoljenj. Obenem sprašuje kaj je pogojilo to odločitev, ki občutno oškoduje številne družine ter obrtniška podjetja.
• Sekcija KPI «Che Guevara» (Magdalena) priredi danes od 17. ure dalje na Reški cesti 7 praznik komunističnega tiska. Na sporedu so glasbena predstava, zabavne igre za mlade in starejše, razstava o problemih rajona in podobno. Govoril bo sen. V. Vidali. Na razpolago bo vino in tudi gastronomske specialitete ne bodo manjkale. Vstop samo z vabilom.
• Vodstvo fakultete za kemijo na
tržaški univerzi vabi študente, ki nameravajo obiskovati prvi letnik fakultete, da se zglasijo v torek, 15.
fsags
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRST - ULICA F FILZI10	5? 61-AAB
URADNI TEČAJ BANKOVCEV tl. oktobra 1974
Ameriški dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Nemika marka Avstrijski iiling Dinar: debeli drobni
669,30
1562.—
229,75
140.40
258.40 36 — 37,50 37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
ta za kemijo, da se bodo skupno z docenti dogovorili za umik predhodnik lekcij, ki se bodo pričele 16. oktobra.
pripravljalnega odbora geometer | oktobra, ob 9. uri, v avli A inštitu-Idle Tul ter predstavnik partizanske- “ 1	"* J~ “	~
ga združenja ANPI in dolinski župan Dušan Lovriha. V kulturnem sporedu bo sodelovala z recitacijami in petjem vaška osnovnošolska in srednješolska mladina. Nastopil bo tudi vaški pevski zbor ter moški pevski zbor «Valentin Vodnik» iz Doline. Kulturni spored bo dopolnjevala godba na pihala iz Brega.
• Tržaško esperantsko združenje prireja letos brezplačen tečaj esperant-skega jezika v 12 lekcijah, ki se bo pričel v torek, 15. t.m., ob 20. uri na sedežu združenja v Ul. Trento 1. V petek pa se bo ob 19. uri pričel podoben tečaj za otroke od 8. do 14. leta.
Pred dnevi je opravil na konservatoriju «G. Tartini» diplomski izpit (kontrabas)
IGOR JANKOVIČ
Ob tej priliki mu iskreno čestitata Tržaški partizanski pevski zbor in orkester Glasbene matice.
ter na tla narisala križ. Šele nato se je voz, na katerem je sedel mladi Pavel Purič s svatovsko kokošjo, premaknil skozi špalir radovednih vaščanov. Med potjo je vesele balarje in množico radovednežev spremljal harmonikar Franc Sušnik, ki je igral vesele svatovske.
Ob vriskanju in petju so nato voz sprejeli na ženinovem domu v Kraški hiši, kjer se je kar trlo ljudi. Tu sta imela glavno besedo «velika mati» Štefanija Škabar - Ku-ninkna ter «veliki oče» Josip Škabar - Matevžinov, ki sta se takoj lotila pregleda nevestine bale. Velika mati je bila najbolj radovedna, saj je hotela vedeti, če je skrinja polna, če je omara nova, če je postelja trdna in še in še. Ko je hotela vzeti kokoš, ji je fantiček na vozu ni in ni hotel dati, dokler ni prinesla primerne hrane za kokoš, in sicer terana ter fanc-Ijev in štravbov.
Nazadnje pa so balarji doto spravili v hišo in z vozom so se v prav tako veselem vzdušju počasi vrnili proti Colu.
Ker je dež včeraj nekoliko oviral prevoz bale, upamo, da bo vsaj danes vreme bolj naklonjeno in da se bo v Repnu in na Colu zbralo čimveč narodnih noš.
Izpred Kraške hiše bo danes krenil svatovski sprevod z ženinom na čelu proti Colu po nevesto. Od tod bodo vsi svatje odšli v cerkev na Repentabor, kjer bo ob 10. uri svečana poroka. Zatem se bodo «oh-cetarjem» pridružile vse narodne noše in skupaj bodo odšli v restavracijo Furlan, kjer bo zakuska. Sprevod se bo nato vrnil v Repen, kjer bo v Kraški hiši predaja neveste, potem pa brž na kosilo, v Križmanovo restavracijo.
Ob 16.30 bo na repenskem trgu nastopila Tržaška folklorna skupina z domačimi plesi, nato pa bosta novoporočenca odprla ples, ki se bo zavlekel tja do pozne ure.
Dež zadal zadnji udarec hišici v Ul. S. Cilino
Zaradi dežja se je včeraj popoldne zrušila streha enonadstropne hišice v Ul. S. Donato, tik ob nekdanji gostilni «Capuzzeri». V hiši ni stanoval že dalj časa nihče, tako da ni ranjenih, vendar pa je škoda precejšnja tudi v sosednih hišah. Promet na prvem delu Ul. S. Cilino so morali celo preusmeriti. Precejšnja nevarnost grozi dvonadstropni hiši v Ul. S. Donato 10 in 12, kjer je streha že precej nagnjena navzven, dvonadstropna hiša štev. 16, ki je tik ob porušeni, pa ni v nevarnosti, zaradi česar se stanovalcem ne bo treba izseliti.
Stara hišica se je podrla kmalu
po 15. uri: gnili tramovi strehe so popustili, tako da se je streha zrušila in povlekla za seboj tudi del opornih zidov. Ostal je samo dimnik, ki so ga porušili gasilci, in oporni zid v Ul. S. Cilino, katerega so morali podpreti. Poleg gasilcev in mestnih redarjev je moralo poseči tudi osebje Acegata, ki je izoliralo pretrgane električne vode, ter o-sebje Sip, ki je popravilo telefonske napeljave.
• Tržaška občina opozarja vse krošnjarje, da se zaključi rok za sprejemanje prošenj za udeležbo na Miklavževem sejmu, ki bo tudi letos v Drevoredu XX. septembra, 25. oktobra ob 14. uri. Zainteresirani naj se oglasijo v uradu v Pasaži Co-stanzi 1 v sobi štev. 30.
• Odgovorni za šolsko komisijo KPI
bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih na razpolago staršem v prostorih sekcije KPI «P. Tomažič», Trg Stare mitnice 11/11. Med srečanji s starši bodo razpravljali o novem šolskem sistemu in o delegiranih dekretih ter o načinu volitev v nove šolske vodstvene organe.
SPOROČILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Iz razlogov, ki so jih narekovale po eni strani želje čitateljev, po drugi pa tehnične možnosti, bo Primorski dnevnik izhajal poslej na osmih straneh razen v nedeljah, torkih in sobotah TUDI V SREDAH.
To bo zahtevalo tudi nekatere spremembe v uredniški razvrstitvi gradiva. Rubriki «Odvetnik svetuje», «Davčna posvetovalnica» in rubrika patronata Kmečke zveze bodo poslej objavljane v sredah. Od torka na sredo bomo preložili tudi zadnjo slikovno stran. V sredah bo na razpolago še ena stran za krajevno in deželno kroniko ter za razno drugo gradivo, med katerim zlasti za gradivo iz obdobja NOB v zvezi z bližajočo se tridesetletnico osvoboditve.
V torkih pa bodo poslej v še večji meri prišli na svoj račun čitatelji, ki jih zanima šport, saj bodo poročila in komentarji o nedeljskih športnih dogodkih, predvsem pa informacije o nastopih številnih slovenskih društev, obsegali tri strani časopisa.
ERVINU MEZGECU je žena ZORKA povila brhko hčerkico.
Staršema iskreno čestita, mali Vanessi va želi obilo sreče v življenju KASTA.
AVTONOMNA DEZELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
RAZPIS NATEČAJA
Z odlokom predsednika deželnega odbora št. 02823 z dne 26. avgusta 1974 in št. 02836 z dne 27. avgusta 1974, ki sta bila objavljena v deželnem Uradnem vestniku št. 51 od 5. oktobra 1974, je deželna uprava razpisala dva izpitna natečaja in sicer enega za 6 mest svetnika na poskušnjo za pravno - upravno službo in 4 mesta svetnika agronoma na poskušnjo v staležu agronomov vodilnega osebja avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine.
Prošnje za pripustitev k natečaju, naslovljene na predsedstvo deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine — generalno tajništvo — Ul. Carducci 6 — 34100 Trst in napisane na kolkovanem papirju v smislu navodil, ki jih vsebuje že o-menjeni Uradni vestnik, morajo dospeti na predsedstvo deželnega odbora najkasneje do 4. novembra 1974.
Deželni Uradni vestnik se lahko kupi v Trstu v knjigami «I. Svevo», na Korzu Italija 22, v Vidmu v papirnici «Benedetti», v Ulici Mercato Vecchio 13, v Gorici v papirnici «Pater-nolli» na Korzu Verdi 50, v Pordenonu v knjigami «Minerva» na Trgu XX. Settembre.
Ustrezne informacije se dobijo na sedežu deželnega odbora v Trstu — Ul. Carducci 6; na sedežu odborništva za krajevne ustanove v Vidmu — Ul. Savorgnana 10; na sedežu pokrajinskih uradov krajevnih ustanov v Gorici — Largo Culiat 7, ter v Pordenonu — Ul. Cavallotti 10; na sedežu za javna dela v Trstu — Ul. Cadorna 11; na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela v Gorici — Korzo Italija 205; v Pordenonu — Korzo Garibaldi 66 in v Vidmu — Piazzale Osoppo 1.
Včeraj - danes
ria Serena Gaspardis, elektronski
•iiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiMHniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
Danes, NEDELJA, 13. oktobra EDVARD
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 17.24 — Dolžina dneva 11.06 — Luna vzide ob 3.43 in zatone ob 15.59 Jutri, PONEDELJEK, 14. oktobra NEDEUKO
Vreme včeraj: najrišja temperatura 13,3 stopinje, najnižja 10,2, ob 19. uri 11,6 stopinje, zračni pritisk 1013,5 mb rahlo pada, veter 15 km na uro severovzhodni, vlaga 79-odstotna, padavine 11 mm dežja, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. oktobra 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO; 73-letna Femadna Scotti vd. Castagna, 70-letni Bruno Filler, 65-letni Giovanni Romponi, 55-letna Ida Ghersini vd. Ciachich, 67-letna Bruna Carnevali por. Rosel-11, 73-letni Francesco Plesničar, 59-letni Paolo Palmolungo, 78-letna Maria Prelaz por. Vascotto, 94-letna Elettra Alderisio por Bruni, 60-letni Antonio Zanatta, 71-letni Virgilio Presenti, 62-letna Stefania Boschin por. Fragiacomo.
OKLICI; uradnik Bruno Pregara in trgovska pomočnica Adriana Gatto, uradnik Luciano Dionis in uradnica Maria Cristina Catalan, zidar Riccardo Capuano in trg. pomočnica Anna Mastropasqua, mehanik Milan Grubissa in frizerka Marcella
Scaggiante, uradnik Paolo Cosmini in trg. pomočnica Miriana Bertoc-chi, univ. študent Cesare Gianni in gospodinja Maria Antonietta Tri-marqhi, univ. študent Andrea Ai-cardi in gospodinja Frangoise To-minez, zapriseženi čuvaj Mario Cri-sci in šivilja Annunziata Alario, finančni stražnik Giuseppe Fazzino in gospodinja Giuseppa Melis, delavec Giuseppe Budach in strežnica Anna Grison, delavec Silvio Sonato in gospodinja Ida Karstlovich, že-
lot» kino
<3- ^	1^, optika
TRST - Ut Maizinl 5/
rjavar Giuliano Pugliese in trg. pomočnica Claudia Ubaldini, inženir Marco Cobau in uradnica Laura Reddvo, finančni stražnik Maurizio Bocci in uradnica MarUisa Gioii, delavec Ciro Palumbo in delavka Ore-stilla Bologna, strojni kapitan Edoardo Tomai in tajnica Vanda Smo-tlak, kmetijski izvedenec Biagio Girogio Mannu in trg. pomočnica Luciana Laneri, univ. študent Giuliano Bertoli in univ. študentka Gabriella De Giovanni, uradnik Antonio Saladino in gospodinja Carme-la Lanzuolo, obrtnik Roberto Lovich in frizerka Elisabetta Tissini, zdravnik dr. Alberto Milani in univ. študentka Jasna Pieri, gledališki mojster Albino Grbec in uradnica Dragica Plešnar, delavec Celestino Debemardi in gospodinja Stefania Pratec, pomorščak Mario Stocovaz in trg. pomočnica Graziella Brece-vic, radiološki tehnik Giuliano Mer-kuza in otroška vrtnarica Nadia De-kovic, tehnik Romano Godiglia in uradnica Donatella Tersalvi, zastopnik Ivano Tognon in uradnica Maura Gervasi. računovodja Gianfranco Semeraro in gospodinja Elvira Speziale, cevar Romano Giovanelli in bolničarka Anna Bohm, univ. študent Elvio Rivera in učiteljica Ma-
inženir Franco Deluca in univ. dentka Rossella Maffi. LOTERIJA					štu-
BARI		61 46	62	78	42
CAGLIARI		74 85	40	84	41
FIRENCE		90 32	33	7	74
GENOVA		68 14	15	60	34
MILAN		44	7	54	29	77
NEAPELJ		67 80	36	74	10
PALERMO		54 20	83	86	74
RIM		56 66	48	80	40
TURIN		41 29	24	59	90
BENETKE	76 19 ENALOTTO		56	3	23
222	2X2		XXX		2 2 2	
Kvote: 12	točk	— 20.634.000; 1			1 -
222.600; 10 — 22.200 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo. Trg Garibaldi 4; Godina, AHTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari — Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec	(tel. 228 124),	Bazovica	(tel.
226-165),	Opčine	(tel.	211-001),	Pro-
sek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121),	Sesljan	(tel.	209-197),	Zavije (tel.	213-137),	Milje	(teL 271-124).
Danes, 13. t. m., ob 14.30 bo v Mačkoljah
odkritje spomenika padlim v NOV
Slovesnost je združena s kulturnim sporedom.
Nastopajo: domači pevski zbor, moški pevski zbor «V. Vodnik» iz Doline, godba na pihala iz Brega in recitatorji.
Odhod avtobusa iz Trsta ob 13.00 in 13.45. Vrnitev ob 18.00, 18.47 in 19.30.
Vabljeni!
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
Trst
Otvoritvena predstava
sezone 1974 - 75
IVAN CANKAR
ZA NARODOV BLAGOR
Komedija v štirih dejanjih
Scena
Kostumi
Režija
DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU MARIO URŠIČ
Danes, 13. t. m., ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C). Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
VAS tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974 - 75
VPISOVANJE ABONENTOV PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 8. DO 14. URE.
Gledališča
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otvoritvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar — ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih.
Danes, 13. t.m. ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 16. t.m. ob 20.30 (A-bonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 17. t.m. ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) — odpade iz tehničnih ovir. Predstava bo v petek, 18. t.m. ob isti uri in za isti abonma.
Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter,eno uro pred začetkom predstav.
KONCERTNA SEZONA
GLASBENE MATICE
V	pisarni Glasbene matice, telefon 41-86-05, spttéjèrifé'Jo' àboneffte i& koncertno sezono. Lanski abonenti lahko svoja mesta potrdijo do 17. t.m.
SIMFONIČNA SEZONA
V	sredo ob 21. uri bo v gledališču Verdi tretji in zadnji koncert jesenske simfonične sezone. Tokrat bo dirigiral Gian Paolo Sansogno, solist pa bo kontrabas Mario Ricciutti. Na sporedu je tudi novost za Trst: Koncert za kontrabas in orkester Sergija Kuseritskega. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31-848).
VERDI
Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) sprejemajo nove abonmaje za operno sezono gledališča Verdi 1974-75. Lanski abonenti lahko svoja mesta potrdijo najkasneje do 24. t.m. Po tem roku bodo abonmaje oddali drugim.
Ufi
Danes, 13. oktobra
5. SLIKARSKI EX TEMPORE
za profesionalce, samouke in otroke
V ŠEMPOLAJU
Kino
Razstave
Narodna in študijska knjižnica v
Trstu sporoča, da je v foyerju balkona Kulturnega doma ponovno odprta razstava manjšinskega tiska v Italiji.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja štev. 6 razstava del DeEs Schwertbergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra.
V	občinski galeriji razstavlja furlanski slikar Gigi Di Luca. Razstava bo odprta do 15. t.m.
Marija Vidau, kostumerka Slovenskega gledališča, razstavlja svoje slike slovenskih narodnih noš v Bazovici v Slomškovem domu še danes.
Ariston I.N.C. 15.30 «Tutto a posto, niente in ordine». Režija Lina Wert-miiller. Igra Lina Polito. Barvni film.
Nazionale 14.30 «Vivono tutti felici 6 contenti». Barvni film o živalih. Excelsior Otroška matineja ob 10.00 in 11.30 «Speedy Gonzales sfida all’ultimo pelo». Barvna risanka. Excelsior 15.00 «Noi due senza domani». Nastopata Romy Schneider in Jean-Louis Trintignant. Barvni film.
Grattacielo 14.30 «Il domestico». V glavni vlogi Landò Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice Otroška matineja ob 10.00 in 11.30 «Zorro».
Fenice 15.00 «Il giustiziere della notte». Charles Bronson.
Eden 15.00 «Le farò da padre...» I" grajo Luigi Proietti. Irene Papas in Teresa Ann Savoy. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom-Ritz 15.30 «Stavisky il grande truffatore». V glavni vlogi igra Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Aurora 15 00 «Per amare Ofelia». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 14.30 «Farfalon». Igrata Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Barvni film.
Cristallo 15.00 «Professore venga accompagnato con i suoi genitori» Barvni film.
Impero 15.30 «Come eravamo» Robert Redford. Barvni film. Filodrammatico 14.30 «Maliziosamente». Barvni film. Prepovedano mia dini pod 18 letom.
Moderno 14.30 «Come divertirsi con Paperino e company». Barvna risanka Walta Disneya.
Ideale 15.00 «Tony Arzente». Igrata Alain Delon in Carla Gravina Film v barvah.
Vittorio Veneto 15.00 «L’ultima neve ,di primavera». Igrata Bekim Feh-miu in Agostina Belli. Barvni film. Astra 15.00 «I due gondolieri — Venezia, la luna e tu». Igrata Alberto Sordi in Nino Manfredi. Barvni film.
Abbazia 14.00 «007 vivi e lascia morire». V glavni vlogi Roger Moore. Barvni film.
Radio 14.30 «2022 i sopravvissuti». I-gra C. Heston. Barvni film.
Mignon 14.30 «Zardoz». V glavni vlogi Sean, Connery. Barvni film. Volta - Milje 15.00 «Le cinque giornate». Igrajo Adriano Celentano, vMaiilm.Tolo in Enzo Cerusico. Film v barvah.
PD SLOVENEC iz Boršta
vabi na pevsko vajo vse pevce in pevke ter mlade ljubitelje slovenske pesmi. Vaja bo dne 15. t.m. ob 20.30 v srenj ski hiši.
ODBOR
Izleti
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
SPDT priredi dvodnevni avtobusni izlet 3. in 4. novembra v Gorski kotar. Prvi dan vzpon na Snježnik. za turiste postanek na Plataku. prenočitev v Ogulinu: drugi dan vzpon na Klek (gora čarovnic), za turiste ogled Ogulina. Povratek čez Crikve-nico in Reko. Prijave na ZSšDl v Ul. Ceppa 9 do 15. oktobra.
Prosvetno društvo Ivan Grbec I* Skednja priredi v nedeljo, 20. oktobra. izlet v Idrijo, preko Ajdovščine in Črnega vrha. Povratek po Soški dolini z ogledom novega spomenika Francetu Bevku v Novi Gorici. Vpisovanje za izlet, ki je vsak delavnik od 19. do 20. ure v društvenih prostorih, se zaključi v torek, 15. t.m. Prijave sprejemamo tudi po telefonu na štev. 81-49-25.
Razna obvestila
V Prosvetnem domu na Opčinah bo v torek, 15. oktobra, ob 20.30, predavanje o Kubi. Bruno Križman bo opisal svoje potovanje po tej srednjeameriški državi ter prikazal barvne diapozitive. Ob tej priložnosti bo v dvorani Prosvetnega doma tudi razstava lepakov in časopisov. Predavanje prireja sekcija KPI z Opčin.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo mamo in nono
URŠO PAVLIČ
Posebna zahvala č.g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Boršt, 13. oktobra 1974
Žalujoči ostali
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
OLGE SUBAN roj. PIPAN
Posebna zahvala č.g. župniku, sorodnikom, g. Tonetu Kostnap-flu, uslužbencem ACEGAT s Proseka, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Družine Suban in Riollno
Trnovca, Zgonik, 13. oktobra 1974
13. oktobra 1974
V SOBOTO, 26. T. Ni, SE BODO SRKALI KRAŠKI AKTIVISTI Cf
Leta 1944: množična vključitev tržaških Slovencev v narodnoosvobodilno borbo
Srečanje bo v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma
V zadnjo četrtino se prevezniio leto 1974. Leto jubilejev. Tridesetletnic. Leto 1944 je namreč v naši zgodovini pomembno leto. Zlasti Pri nas na Primorskem in posebej Se v Trstu in okolici. V tem letu je namreč naše narodnoosvobodilno Sibanje dobilo množični značaj. Znano je sicer vsem, da se je v Trstu in okolici pričela organizirati Osvobodilna fronta že v drugi polovici leta 1941. Vendar je spočetka obsegala le omejeno število organiziranih članov, medtem ko se je število simpatizerjev, ki so gmotno prispevali za potrebe partizanske borbe množilo iz dneva v dan.
Najodločnejši preokret je povzročila septembrska kapitulacija Italije. Zasedba naših krajev po Nem-Pih in njihova brezsrčna oholost nam je utrdila prepričanje, da bo borba z okupatorjem še dolga in *rda. Zato so se začeli organizirati različni odbori, ki so imeli nalogo, da mobilizirajo vse ljudske sile v boj do dokončne zmage. V organizirano podtalno borbo se je vključilo na sto in stotine aktivistov obeh spolov in vseh starosti. Nastali so terenski odbori OF, Delavske enotnosti (tudi po tovarnah), Antifašistične ženske zveze. Zveze mladine in seveda tudi par-tijske celice in skupine skojevcev. Dela je bilo za vse dovolj. Zbirali so hrano in obleko za partizane, sanitetni material, prostovoljne Prispevke v denarju in za posojilo svobode. Na sestankih so se sezna-
našali in brali so ilegalni tisk, ki ni prihajal le iz zaledja, temveč so ga tiskali tudi v samem mestu in bližnji okolici. Propagandno delo so opravljali zlasti mladinci s trošenjem letakov in z napisnimi akcijami. (Kdo se ne spominja napisov prav pred 30 leti v oktobru ob osvoboditvi Beograda — «Danes Beograd, jutri Trst!»). Dragoceno je bilo sodelovanje kurirk, mladih in starih, ?e bolj pa obveščevalna služba, ki je z zbiranjem najrazličnejših podatkov omogočala vojaškemu in političnemu vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja pravilno oceno položaja in temu ustrezno ravnanje. Če omenimo še razne sabotaže, ki so jih izvajali zlasti delavci v tovarnah, nismo še izčrpali vseh dejavnosti, ki so zaposlovale naše aktiviste. In vsa ta množica ni bila prisilno mobilizirana, temveč se je prostovoljno iz svojih notranjih nagibov in čustev vključila v borbo in je vztrajala v njej kljub pogostim aretacijam in težkim žrtvam, ki jih je zadajal okupator naši skupnosti. In prav v tem je veličina doprinosa tržaških aktivistov v antifašističnem boju. Zato menimo, da je prav, da se delo aktivistov ocenjuje s pravo mero. Večkrat beremo po časopisih kako se srečujejo bivši partizani; sedaj prekomorci, potem Bazoviška brigada, nato kosovelovci, itd. Kaj pa aktivisti? Prav je, da pridejo tudi ti na vrsto. Zato odobravamo pobudo, da se priredi sre-niali z razvojem in cilji borbe, raz-i Čanje aktivistov bivšega Tržaškega
manjkata 2 dneva
do najbolj senzacionalne prodaje leta
5 dni bomo v vseh oddelkih nudili aktualne artikle po zelo ugodnih cenah


,\ctoV>r°
v.
OTOV"

okrožja (mesto in spodnja okolica). To srečanje bo v soboto, 26. t.m., v mali dvorani Kulturnega doma. Datum je, morda le po naključju, izbran prav «jubilejno». Saj v teh dneh in v prvih dneh novembra bo potekalo trideset let ,odkar je Collottijeva banda in nacistični ge-stapo zadal tržaškemu aktivizmu najhujše udarce.
Sindikati o pobudah v industrijski coni
V enotnem sindikalnem sedežu pri Domju so se sestali koordinacijski odbori CGIL, CISL in UIL za industrijsko cono in razpravljali o srečanju, ki so ga imeli na tržaški občini za ureditev socialnega središča v industrijski coni in številnih socialnih uslug, kot so skupna menza za več tovarn, trgovin, ki nudijo znižane cene, otroški vrtci in boljši javni prevozi. Sestanka so se udeležili tržaški, miljski in dolinski župan, zastopniki ustanove za industrijsko cono, delavskih zadrug in Acegata.
Sestanek, so ugotovili na včerajšnjem sindikalnem zasedanju, je bil v bistvu pozitiven, saj se je ustanova za industrijsko cono obvezala, da bo v kratkem poskrbela za primeren sedež za socialno središče — verjetno v nekdanji tovarni bombaža «S. Giusto». Delavske zadruge bodo s svoje strani preučile možnost ureditve medtovarniške menze in prodaje živil in drugega potrošniškega blaga po posebnih cenah, medtem ko bodo občine in pokrajina preučili možnost ustanovitve vrtca za otroke delavk in zdravstvenega središča s poliambulatorijem in postajo za prvo pomoč.
Sindikati pa so kritizirali stališče Acegata, ki ni pripravljeno na ojačanje javnih prevoznih zvez z dolinsko občino in s Krasom. Ponovni sestanek, na katerem bodo preučili odgovore posameznih organov, bo 15. novembra.
GLASBENA MATICA - TRST
KONCERTNA SEZONA
Abonma 1974-75
Kulturni dom v Trstu
25. 10. 1974; ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Branimir Slokar - pozavna — 10. 11. 1974: SIMFONIČNI ORKESTER IN ZBOR RTV ZAGREB, dirigent Igor Ku-Ijerič, solisti: Mira Kirinčič - sopran, Mitja Gregorač - tenor, Ljerka Pleslič-Bielinski - klavir — 29. 11. 1974: VLADIMIR KRPAN, klavirski recital — 12. 12. 1974: SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent Marko Munih, solist Jože Falout - rog — 17. 1. 1975: TRŽAŠKA KOMORNA SKUPINA — 25. 2. 1975: Ansambel «SLAVKO OSTERC» iz Ljubljane, dirigent Ivo Petrič — 10. 3. 1975: ORKESTER GLASBENE MATICE, solist Žarko Hrvatič - violina — 4. 4. 1975: Tenorist ANTON DERMOTA, recital slovenskih samospevov, pri klavirju Hilda Dermota — 18. 4. 1975: Akademski pevski zbor «TONE TOMŠIČ» iz Ljubljane, dirigent Marko Munih.
CENE ABONMAJEV
Parter redni 9.000 lir Parter znižani 7.000 " Mladinski
in invalidski 2.000 "
Balkon redni 7.000 lir Balkon znižani 5.000 "
Vpis abonmajev od danes dalje v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in od 17. oktobra dalje tudi v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančišisa 20 - tel. 61-792) od 15.30 do 19. ure.
Prosimo lanske abonente, do polro jo abonma do 17. t.m.
DANES V KOPRU, IZOLI PIRANU IN PORTOROŽU
KINO
KOPER: ob 10. uri ameriški: TARZANOV UPOR V DŽUNGLI ob 16. in 18. uri ameriški: DEKLE, KI SEM JO LJUBIL ob 20. uri ameriški: POLETNI MORB^EC
IZOLA: ob 10. uri ameriški: PLAMEN IN PUŠČICA ob 16. in 18. uri ameriški: KAVBOJ KING
ob 20. uri italijanski: CHURCHI-LOVI LEOPARDI
ŠKOFIJE: ob 17. in 20. uri ameriški: TARZANOV UPOR V DŽUNGLI
PIRAN: ob 10. uri domači, otroški: MIRKO IN SLAVKO ob 15., 18. ter 21. uri ameriški: MOJE PESMI — MOJE SANJE PORTOROŽ: ob 20. uri italijanski: POLICIJSKI KOMISAR PEPE
TRGOVINE
V	Kopru bosta danes dežurali Market AGRARIA v tržnici ter trgovina s sadjem in zelenjavo AGRARIA - tržnica.
V	Izoli bo danes dežurna Delikatesa JESTVINA, Trg 29. novembra in Kmetijska zadruga, Drevored 1. maja.
Trgovine v Piranu, Luciji in Portorožu, začasno ne dežurajo.
LEKARNE
Danes dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru, kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in Piranu, dobite od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek.
PRIREDITVE IN ZABAVE
Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča, teniška igrišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrah v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barske programe pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palacu, Centralu in Metropolu v Portorožu ter pri Treh papigah v Piranu.
ŠPORT
Koper: ob 14.30 prvenstvena nogometna tekma republiške lige Koper — Ljubljana.
Mali oglasi
iiiiiiiiiiiiii!iiuiiiiiiiiiiHiiiifiiiiiiiiiii<iii>>iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nova imenovanja na carinski upravi
Na predlog načelnika tržaške carinarnice dr. A. Mastropasque, je ministrstvo za finance imenovalo dr. T. Roddo za pomočnika direktorja carinarnice in dr. C. Sciolija, A. De Gaetana, S. Mirabila in R. Vacrija za višje inšpektorje. Ministrstvo je nadalje imenovalo dr. G. Cefala za ravnatelja drugorazredne carinarnice pri Fernetičih in dr. L. Struttija za ravnatelja drugorazredne carinarnice na Opčinah. V pričakovanju ustreznega imenovanja, je načelnik carinarnice poveril vodstvo glavne carinarnice v Trstu dr. T. Roddi in vodstvo ravnateljstva miljske carinarnice dr. S. Mangiaracini. Po nalogu ravnateljstva tržaške carinarnice so končno poverili tajniške posle ravnateljstva F. Zejnu in tajniške posle carinarnice B. Morgeri.
Kraški pust 1975
V petek se je sestal osrednji pustni odbor na Opčinah in pripravni okvirni osnutek kraškega pusta 1975.
Vse vaške odbore vabi, da bi začeli s pripravami, ker bo prihodnje pustno slavje zelo zgodaj. Koledar je brezpogojno določil, da bo sprevod kralja pusta IX. v soboto. 8. februarja 1975.
Nesmiselno bi bilo trditi, da se pustni kralj že sedaj toplo priporoča na množično udeležbo mask in vozov na vsakoletnem tradicionalnem pustnem slavju na Opčinah.
S ČETRTKOVEGA OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA
Idruženje staršev osnovne šole na Opčinah pred novimi nalogami
Po pregledu dosedanje dejavnosti so starši obravnavali vprašanje delegiranih zakonov
1AKUJSNJA DOBAVA i2tt. 127; 128
71, 72; 85(1 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trie-ste.
AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del
Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giuba 1.3 1974, 1300 Tl 1970. GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alletta 1972, 1750 berlina 1971. 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971; 126 1974, 850 special 1970. autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 eie-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970; kawasaki mach 3/500 1973.
OBIŠČITE NASH!
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul Rittmayer 4/a.
PRODAJALKO ali vajenko za konfekcijo išče Pertot — Ul. Ginnastica 22.
TRGOVINA pohištva Kozman — Ul. Castaldi 3, tel. 76-29-66 išče vajenko - prodajalko za takojšnjo zaposlitev.
IŠČE se skladiščnik vešč v nadomestnih delih za tovornjake, z znanjem slovenščine - srbohrvaščine. Ime, priimek, starost, naslov, priporočila, kurikulum poslati v Gorico — poštni predal 88.
Prefektura odvzela 20 šoferskih dovoljenj
V septembru je tržaška prefektura odvzela na podlagi čl. 91 prometnega zakonika 12 šoferskih izkaznic avtomobilistom, ki so zakrivili prometne nesreče s smrtnim izidom ali s hujšimi posledicami. Štirim avtomobilistom so odvzeli šoferska dovoljenja, ker so ugotovili njihovo nesposobnost, štirim pa so začasno odvzeli, ker se niso javili na izpit za ugotovitev njihovih šoferskih sposobnosti.
• Na ukaz notranjega ministrstva so v petek opoldne in ponoči izvedli v vsej pokrajini posebno akcijo za preprečitev kriminalnih dejavnosti. Pri akciji so sodelovali agenti kvesture, cestne policije, karabinjerji in finančni stražniki, ki so ustavili in identificirali 3.477 oseb, med katerimi je bilo 2.442 tujcev, pregledali so 2.108 vozil in 41 javnih lokalov, naložili 90 glob zaradi prekrškov prometnega zakonika in aretirali dve osebi.
Kupim kraško hišo z malim vrtom. Ponudbe na telefon 41-30-00.
• Danes ob 10.30 bodo v trgovinski zbornici nagradib najboljše urejevalce izložb. Glavna nagrada «E. Padovan» je letos pripadla Mariu Abbateju iz Turina. Med slovesnostjo bodo nadalje nagradili dve gojenki deželne šole za dekoraterje in tržaške urejevalce izložb, ki se s tem delom ukvarjajo že 25 let. Nadalje bodo podelili diplome tudi trgovskim podjetjem, ki posvečajo posebno pažnjo pri urejevanju izložb.
V openski osnovni šoli je bil v četrtek občni zbor tamkajšnjega združenja staršev. Po krajšem poročilu o pretekli dejavnosti združenja, je občni zbor odprl vrsto vprašanj, ki zadevajo novo šolsko ureditev v vidiku izvajanja tako imenovanih delegiranih zakonov.
O združenju staršev openske šole smo že večkrat poročali, ker je bilo to združenje v preteklem šolskem letu tako po svoji aktivnosti kot po uvajanju novih stikov s šolo ter drugimi dejavniki družbenega življenja na tem področju Krasa Stalno v ospredju in je ravno iz njegove srede izšla pobuda o ustanovitvi O-srednjega odbora združenj staršev openskega didaktičnega ravnateljstva, ki naj bi koordiniral in u-smerjal delovanje posameznih društev. Ta pobuda se je uresničila in privedla do raznih akcij, ki so imele precejšen odmev.
Predvsem je v okviru tega združenja izšla med starši zavest, da ne more biti glavna skrb neke organizacije staršev v odnosu do šolske stvarnosti samo specifični problem šolskega uspeha njihovih o-trok. Svoja prizadevanja so zato usmerili tudi v vzpostavljanje dialoga s krajevno konzulto, ki naj bi iznesla potrebe posameznih šol ter upravičene in stvarne zahteve zdru ženja v vednost občinskim upraviteljem. Skratka je združenje izvedlo podrobno analizo o stanju šole na Opčinah ter v okviru Osrednjega od bora združenj staršev openskega didaktičnega ravnateljstva tudi analizo o stanju ostalih šol na področju vzhodnega in zahodnega Krasa. S tem so starši prisilili občinske upravitelje, da so se neposredno seznanili s položajem šol ter sprejeli določena stališča in obveze, ki pa so
se žal le v minimalni meri uresni- J ko ministra Mallattija, ki je s svojo čile.	okrožnico ukinil več razredov v raz-
Sintetični pregled vsega tega je nih šolah. Vodstvo je obenem izrazi-na četrtkovem občnem zboru podala | lo svojo solidarnost z dijaki omenje-
NAŠ NOVI PODLISTEK
Janko
Perat:
UMIRAJOČI CAS
V sredo bomo začeli objavljati v podlistku roman Janka Perata «Umirajoči čas». Delo opisuje življenjsko usodo primorskega fanta, ki v usodnih dneh narodnoosvobodilnega boja sledi klicu domovine,
v okviru zavezniških vojaških e-not, v drugem razdobje od jeseni 1943 do konca vojne, to je čas bojev v NOV za osvoboditev, v tretjem povojni čas in težave, ki jih je ta čas prinesel.
Peratovo literarno delo se od teh zgodovinskih opisov seveda bistveno razlikuje. Avtor je snov obdelal literarno, umetniško, teži-
Janko Perat se je rodil l. 1921 na Livku nad Kobaridom. Vsa njegova družina je bila v NOV. 5 bratov je bilo partizanskih starešin še izpred septembra 1943. E-den je padel v Bosni, mati in sestra pa sta bili kot terenski delavki zaprti tudi v tržaškem Koroneu. Zlasti mater so poznali kot «partizansko mamo» skoraj vsi partiza-
šče njegove pripovedi pa ni na ni, ki so se borili na desnem bre-
zunanjem, ampak na notranjem dogajanju, se pravi v psihološko poglobljenem opisovanju dogodkov
kaže pa tudi njegovo povojno uso- in usode junakov pripovedi. Ker
do in ob njej nekatera aktualna družbena vprašanja. Roman je vsebinsko razdeljen v tri dele: v prvem delu obravnava obdobje
živi na našem ozemlju še mnogo bivših borcev prekomorskih enot,
gu Soče. Po vojni je Janko Perat diplomiral na višji šoli in študiral na filozofski fakulteti sociologijo. Roman «Umirajoči čas» je njegovo prvo večje literarno delo, ima pa že obsežno bibliografijo literarnih
primorskih fantov in mož v Afriki objavo tega romana ustregli.
smo prepričani, da bomo njim, ka- del, razprav, esejev in člankov z kor tudi vsem našim bralcem, z raznih področij. Za tisk ima pripravljen tudi roman TIGR.
predsednica združenja v preteklem šolskem letu Ljuba Košuta. Po obnovi že izrečenih zahtev in pregledu tega, kar je bilo dejansko uresničeno (občinska uprava je poskrbela za prepleskanje prostorov ter za razdelitev učilnice, iz katere sta nastala dva prostora), je predsednica nanizala nekaj novih zahtev, za u-resničitev katerih se bo moral novi odbor prizadevati v bodoče. Pri tem naj omenimo zahtevo po zvišanju severnega krila poslopja osnovne šole za pridobitev novih učnih prostorov. Obenem je opozorila na neznosno stanje, ki vlada na nekaterih drugih osnovnih šolah in otroških vrtcih po slovenskih vaseh vzhodnega in zahodnega Krasa, kot na primer, v Trebčah, kjer se po učilnicah sprehajajo miši celo med šolskimi urami.
Posebej je omenila vprašanje poimenovanje openske osnovne šole po pisatelju Francetu Bevku. Sklep o poimenovanju šole se v preteklem šolskem letu ni uresničil, zato pa se bo moral odbor v bodoče še bolj potruditi, da bo izpolnjena tudi ta vrzel.
V nadaljevanju občnega zbora, ki se ga je udeležilo nad osemdeset staršev in nekaj učiteljev in profesorjev, kar nedvomno še potrjuje u-speh četrtkovega dogodka, so obravnavali vprašanje delegiranih zakonov, ki bodo v kratkem prišli v veljavo. Kratek oris zakonov ter možnosti, ki se odpirajo za organizacije staršev z njihovim izvajanjem, je orisal predstavnik odbora Dolfi Wilhelm, ki je s tem v zvezi postavil v ospredje tudi vprašanje specifične slovenske šolske problematike. V kratkem bodo namreč volitve v šolske ter okrajne šolske odbore, kjer bodo imeli starši pomembno vlogo pri nadaljnjem vsestranskem usmerjanju šolske politike.
Občni zbor je nato sprejel tudi sklep, da priključijo v odbor združenja tudi predstavnike staršev o-trok otroškega vrtca ter da bodo imeli predstavniki šolskih odborov pravico prisostvovati sejam združenja.
Občni zbor se je zaključil z izvolitvijo novega odbora, v katerem so M. Fonda, D. Ferluga, D. Wilhelm, A. Vidau, K. Sosič, A. Feri, R. Tavčar, A. Malalan, K. Filipovič, N. Jerič, S. Gori, L. Košuta ter M. Sossi in V. Ozbič za o-troški vrtec.
nega zavoda, ki imajo prav tako kot vsi drugi pravico do nadaljevanja svojega študija ter zatem še opozorilo. da bo vprašanje strokovnih zavodov rešila le primerna reforma šole.
Brezplačno cepljenje v zgoniški občini
Zadnje čase se tudi v naših krajih prepogosto pojavljajo primeri gripe in to predvsem med starejšimi občani. Občinska uprava si je zato preskrbela zadostno količino cepiva in bo letos prvič nudila brezplačno cepljenje. Najprej bo poskrbela za cepljenje občanov, ki imajo stike z javnostjo in za tiste, ki so dopolnili 60. leto starosti. Občinsko zdravstveno o-sebje je na razpolago občinstvu vsak dan od 11. do 12. ure v občinski ambulane! v Zgoniku.
AUTORALLY
Pahor Giorgio
Ul. Zonta. 3/A tel. 69-250
Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP.
OBIŠČITE NOVO TRGOVINO
POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE
Ul. C. Battisti. 14 - tel. 6291V TRST
NASPROTI VELEBLAGOVNICE ST A N D A
Darovi in prispevki
Sindikat CGIL obsodil ukinitev 4. razreda zavoda «Sandrinelli»
Vodstvo tržaškega sindikata za šole CGIL je pred kratkim razpravljalo o ukinitvi 4. razreda strokovne šole «Sandrinelli» ter obsodilo politi-
liHMMnlllliiiiiii'lliiiniliiiu|iii||Mm||||n|||l|»»||||1||UifUnn||1iliiii|il|||ni||Mmi|nii|ninnnnum|mm|||,1|nnn||nt|luii|li||||l1||||||IIIIIIIITIIlltlllllllllllltlllllllltllllllllllllll*lllllllllllllllllllllllll|u|l>l|n:||n||n|nu|
ZA SPOMENK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH
Vladimir Šturman (Mačkolje) tisoč lir, Bernard Zobin (Krmenka) 30.000 Lir, Klavdij Stefančič (Krmenka)
5.000 lir, Ivan Štefančič (Krmenka)
5.000 lir, Ernest Bordon (Krmenka) 5.000 lir, Edvin Hlabjan (Krmenka) 10.000 lir, Guerino Žerjul (Krmenka) 10.000 lir, Alojz Smotlak (Krmenka) 10.000 lir, Gabrijel Grgič 5.000 lir, Bruno in Elvira Pra-šelj (Dolina) 10.000 lir, Karlo Griso-nič 5.000 lir, Ervin Purger 5.000 lir,
Edvard Tul 10.000 lir, Milan Tul (Trst) 50.000 lir, Aldo Feccia (Mačkolje) 10.000 lir. N.N. 10.000 lir,
Vladimir Smotlak (Trst) 40.000 lir,
Vito Jercog (Mačkolje) 5.000 lir,
Avguštin Tul (Mačkolje) 10.000 lir,
Albert Štefančič 5.000 lir, Erminij Stefančič 10.000 lir, Imperio Santin
5.000	lir, Lucijan Zobin 7.000 lir, gostilna Tul (Mačkolje) 80.000 lir,
Vicenc Mauri (Boljunec št. 380)
20.000	lir, Ivan Žerjal (Dolina 111)
1.000	lir, Drago Slavec (Dolina)
10.000	lir, Josip Sancin-Ježin (Dolina št. 95) 5.000 lir.
V	spomin brata Meta daruje sestra Marija Perhavc 10.000 lir, ter sestrični Pina in Dorka 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Urše Pavlič daruje družina Slavec (Boršt 118) 5.000 lir za PD Slovenec.
V	počastitev spomina pok. Egona Vizina darujeta Fani in Karlo Malalan 5.000 lir za Dijaško matico ter namesto cvetja na grob Radu Valiču 5.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Zore Sancin Benič darujejo Mira in Man-suet Fonda 10.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja v Skednju, Erika in Pavel Fonda 10.000 lir za Dijaško matico, Pina in Štefanija Fon da 10.000 lir za Dijaško matico ter Marženka Sancin (Celje) 10.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Oskarja Savarina daruje Marčelo Slega družino 10.000 lir za ŠD Bor. i Namesto cvetja na grob Oskarja
Tistega, ki bi želel še prispevati za nakup vozička za invalida Bruna Vidmarja, prosimo, naj to stori čimprej, ker bi želeli prizadetemu hitro pomagati.
Uredništvo
novi daruje Antonija Konstantinova 2.000 lir za ŠD Kontovel.
V pomoč invalidu Brunu Vidmarju daruje teta Justina z družino iz Na-
Savarina daruje Robert Birsa z dru-1 brežine 10 00° lir-žino 10.000 lir za ŠD Bor.
V	počastitev spomina mame Urše Pavlič darujeta Karlo in Nada 10.000 lir za PD Slovenec iz Boršta.
V	spomin drage mame Urše Pavlič daruje sin Zdravko z družino 5.000 lir za PD Slovenec, 5.000 za TPPZ, 5.000 lir za Tržaško folklorno skupino.
V	spomin pok. Oskarja Savarina daruje Armid Ukmar 3.000 lir za Dijaško matico.
Ob lepem uspehu prireditve 50. obletnice Slovenskega športa v So-vodnjah daruje Dušan Košuta 10.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Olge Su-ban roj. Pipan darujeta Ivan in Pina Novak 2.000 lir za Dijaško matico.
N.N. daruje 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja pok. Mariji župa
IZŽREBANE NAGRADE TRGOVINE
GODINA
V torek zvečer so ob prisotnos ti funkcionarja finančne inten-dance izžrebali listke loterije, ki jo je priredila trgovina GODINA. Nagrade in izžrebane številke so sledeče:
1.	Tričetrtinska krznena jopica iz trebuščkov Ratmousque z ovratnikom iz svizca — št. 2953;
2.	6 bonov za nakup blaga po 30.000 lir — številke 2615, 8268, 5059, 7902, 4187 in 5234;
6 bonov za nakup blaga po 20.000 lir — številke 7734, 7803, 7319, 7928 in 4389;
2274,
4. 30 bonov za nakup blaga po 10.000 lir — številke	1065,
5333,	6262,	8422,	6245,	5432,	5930,	4641,	1928,	1732,
7826,	4848,	3902,	2394,	5719,	2315,	5618,	8621,	3727,
7795,	3152,	3917,	3176,	1484,	4948,	3985,	8383,	6378,
^ 3825, 4893.
Nagrade je treba dvigniti najkasneje do 22. oktobra med 8.30 in 12. uro. Dne 23. oktobra bo novo žrebanje za določitev nagrad, ki jih zmagovalci niso dvignili po prvem žrebanju. Zmagovite številke drugega žrebanja bodo obiavljene do 9. novembra pri blagajnah trgovin Godina.
COflFEZIOfll
CrCltHct
UL. CARDUCCI, 10
Za poimenovanje osnovne šole v Trebčah darujejo: Ob obletnici smrti matere in očeta Lilijana in Savina (gostilna «Možina») 10.500 lir. Učiteljici Carli in Košuta 2.000 lir, Sergio Sivici 7.000 lir, Stanko Milkovič 3.000 lir, Ferluga (št. 71)
2.000	lir, Purini (št. 47) 2.000 lir, Škerla vaj (št. 111) 1.500 Ur, Kralj (št. 44) 1.000 lir. Kokoravec 1.000 lir. Dragoni 1.000 lir, Maver 1.350 lir, Kralj (št. 34) 1.000 Ur, čuk (št. 181) 1.000 Ur. Purinani 1.000 lir, Kovačič 1.000 Ur, Zdenka Karli
1.000	lir in Bukavec 1.000 lir.
TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 41 a’*’
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje inmev.stvo
tudi t
4
GORIŠKI DNEVNIK
OBČINSKA UPRAVA JE IZPOLNILA SVOJO DOLŽNOST
Danes v Sovodnjah svečano odprtje nove stavbe domače osnovne šole
Danes bodo na prireditvi sodelovali tudi šolarji
V Sovodnjah bodo imeli danes pomembno slovesnost. Odprli bodo novo šolsko poslopje, ki ga je dala zgraditi občinska uprava z državnim prispevkom in za katero je potrosila skoro 90 milijonov lir. Mladi Sovodenjci bodo imeli od jutri dalje pouk v novi stavbi, ki je bila zgrajena po novih arhitektonskih prijemih, ki bo vsekakor zadoščala sedanjim in tudi bodočim potrebam sovodenjske šolske mladeži.
Šolo so zgradili na severnem delu nogometnega igrišča, daleč od glavne ceste in nedaleč od starega šolskega poslopja, ki je dotrajalo in v katerem so se vzgajale generacije sovodenjskih šolarjev. Ima šest prostornih učilnic.
Današnja otvoritvena slovesnost se bo pričela ob 11. uri. Na njej bo govoril župan občine Sovodnje Jožef češčut, za njim pa bodo učenci domače šole nastopili s kratkim kulturnim programom, ki so se ga naučili v teh prvih dveh tednih šole pod vodstvom svojih učiteljic in učiteljev.
Problem šolskih stavb bo s to no-
vo šolo v sovodenjski občini dokončno rešen. Občinska uprava je s tem izpolnila nalogo, ki si jo je zadala na zadnjih volitvah leta 1970, saj je temeljito popravila šolski poslopji na Vrhu in v Rupi ter zgradila novo šolsko poslopje v Sovodnjah. Župan češčut in možje, ki upravljajo sovodenjsko občino, so zato upravičeno lahko ponosni na uspeh, ki so ga s svojo prizadevnostjo dosegli.
V	torek odprtje razstave o češkoslovaški arhitekturi
V	torek ob 19.30 bodo v dvorani Petrarca odprli razstavo, ki prikazuje restavratorska dela mestnih središč in zgodovinskih stavb na Češkoslovaškem. Razstavo prireja inštitut za srednjeevropska srečanja v sodelovanju z goriško občino. V prejšnjih letih so že priredili
razstavi o podobnem delovanju v Avstriji.
Pred otvoritvijo razstave bo ob 18. uri, v dvorani trgovinske zbornice arh. Piccinato prikazal s pomočjo diapozitivov nekaj zanimivosti o češkoslovaški arhitekturi.
Urnik trgovin na Goriškem
MiillIiiiiiiniiiiiiiiiiliiilllllllllliilliiiiiiiiillliiiliiliifriiiiiiiiiiiiiliimiiliillilillilliiiiiililliliiiiiiiHiiiliiiiiiiiil
NA POBUDO KLUBA STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV
V Novi Gorici danes odkritje kipa A. Gabrščku
Postavili ga bodo v Erjavčevem drevoredu
V Novi Gorici bo danes, v Erjavčevem drevoredu, slavnostno odkritje doprsnega kipa Andreju Gabrščku. Kip je delo Borisa Kalina, zanj je poskrbel Klub starih gori-ških študentov, ki neumorno že dolgo let vodi akcijo za postavitev spomenikov in spominskih plošč zaslužnim možem naše preteklosti. Kip Andreja Gabrščka bo stal poleg kipov Frana Erjavca, Simona Gregorčiča, dr. Karla Lavriča, v kratkem se bo pridružil še kip dr. Henrika Tume. Nedaleč od teh kipov so pred kratkim odkrili spomenik Francetu Bevku, blizu je tudi spomenik letalcu Edvardu Rusjanju. Poleg teh pa so še v Novi Gorici tudi številni spomeniki partizanskim junakom. Nova Gorica pridobiva s temi spomeniki precejšnjo dokumentacijo o slovenski preteklosti v Gorici. Škoda je le, da se ne morejo ti spomeniki postavljati v Gorici, kjer so vsi ti slavljenci živeli in delovali v korist slovenskega naroda v preteklosti.
Andrej Gabršček je bil morda najbolj markantna osebnost slovenskega političnega življenja v Gorici v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno. Aktivni trgovec je spretno vodil svojo knjigarno, ki je bila v zadnjih letih v pritličnih prostorih Trgovskega doma (tu je danes knjigarna Paternolli). Bil je lastnik in tudi bojevito urejeval «Sočo», ki je veliko doprinesla k uveljavitvi Slovencev v Gorici. Imel je založniško hišo, ki je tiskala knjige v vseh slovenskih jezikih. Tudi po njegovi zaslugi je bila Gorica takrat pravo kulturno središče slovenstva in slovanstva. Bil je poli; tik in se aktivno udejstvoval, tudi v izvoljenih telesih, za takratno na-rodno-napredno stranko. Bil je zaprt na goriškem gradu v času avstrijske vladavine, po vojni se je moral umakniti v Ljubljano, kjer je napisal znamenito delo «Goriški Slovenci», kjer je obdelana, povzeta iz časopisnih poročil in po lastnih spominih, zgodovina slovenstva v Gorici do prve svetovne vojne.
Na današnji slavnosti bosta govorila predsednik Kluba starih gori-ških študentov Jože Gorkič, o Ga-
■iiiniiiiiiniHiiiiiiiii
brščku pa bo govoril univerzitetni profesor iz Ljubljane dr. Fran Vatovec. Sledila bo tudi kulturna prireditev. Proslava se bo pričela ob 10.30.
Nove tarife taksijev
Goriški župan je odredil nove tarife za prevoze s taksiji. Uvedba novih tarif je postala nujna, zaradi povečanih režijskih stroškov za vzdrževanje avtomobilov in tudi zaradi povečanih cen bencina. Pred-no preidemo na nove tarife moramo še dodati obvetilo župana, da bodo te lahko vpeljali šele, ko bodo v avtomobilih nameščeni novi aparati. To bo predvidoma v nekaj dneh.
Tarife za prevoze na območju občine so naslednje: začetna tarifa 400 lir, za vsakih sto metrov 20 lir, za vsako minuto čakanja 40 lir. Za povratno prazno vožnjo taksija ni treba plačati ničesar.
Vožnje iz Gorice izven občinskih meja: za vsakih sto metrov 10 lir, za vsako minuto čakanja 40 lir. Za povratno prazno vožnjo taksija bo treba doplačati enako vsoto, ki je bila plačana za polno vožnjo
Dodatki: za prevoz psa 300 lir; za prevoz vsakega kovčka (z me rami 50x30x25 cm ali več) 200 lir, za manjše kovčke ali aktovke ni treba plačati ničesar.
Za nočno vožnjo, od 22. do 6. ure v poletnem času in od 21. do 7. ure v zimskem času, se cena vožnje poveča za 50 odstotkov.
Po zahtevi zveze goriških trgovcev ter sindikatov je goriški župan izdal odlok, ki korenito spreminja urnike odprtja in zaprtja trgovin z jestvinami. Odslej bodo trgovine na Goriškem obratovale po naslednjem urniku:
Pekarne: od 8. do 13. ure ter od 16. do 18.30.
Mlekarne: od 8. do 13. ure ter od 16. do 18.30.
Trgovine z jestvinami, z zelenjavo in mesnice: od 8. do 13. ure ter od 16. do 18.30.
Trgovine z oblačili ter industrijskimi proizvodi: od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure.
Knjigarne:	med šolskim letom
lahko odprejo trgovine pol ure prej, in sicer ob 8. uri namesto ob 8.30. Drugače velja urnik kot za trgovine z oblačili.
Potujoči trgovci: se morajo držati umika kot trgovine z oblačili, razen ob priložnosti sejma, ki je vsakih petnajst dni, ko lahko prodajajo od 8. do 13.30.
TEDENSKA ZAPORA TRGOVIN
Trgovine z jestvinami zaprejo ob ponedeljkih in sredah popoldne.
Cvetličarne:	ob ponedeljkih in
sredah popoldne.
Trgovine z industrijskim blagom:
ves dan ob ponedeljkih ali v sobotah (na izbiro).
Kar se tiče bencinskih črpalk o-bratujejo po naslednjem urniku: od 7. do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Nočna dežurna služba (v Gorici jo ima samo črpalka pri Mostu 9. avgusta) se bo pričela ob 22. uri.
Dežurne bencinske črpalke na Goriškem
Na Goriškem so danes odprte naslednje bencinske črpalke:
Občina Gorica: Shell, Ul. Crispi; Esso, Ul. Lungo Isonzo Argentina; Total, Ul. Aquileia; Chevron, Mihaelova ulica: Esso, Tržaška cesta.
Občina Gradišče: Total, Ul. Trie-ste.
Občina Turjak: Večal, Ul. Piave.
Občina Krmin: Agip, Drevored Venezia Giulia.
Občina Škocjan ob Soči: Monci-sa, Ul. Diaz; Agip, Ul. Garibaldi (Pieris).
Občina Ronke: Agip, Ul. Redipu-glia.
Občina Gradež: Esso, Riva Sla-taper; Shell, Trg Carpaccio.
Občina Tržič: Shell, Ul. Matteotti; BP, Ulica Cosulich; Total, Ulica Boito.
Občina Šlovrenc ob Soči: Total, Ulica D'Annunzio.
Občina štarancan: Agip, Ulica Trieste.
Danes, 13. oktobra, bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici, Ul. XX. septembra 85, pevski
KONCERT
Nastopil bo koroški zbor
«JAKOB PETELIN GALLUS»
ki bo izvajal predvsem koroške narodne in umetne pesmi. Začetek ob 16.30.
BENEŠKI DNEVNIK
Benečanski kulturni dnevi 74-75
Po uspelem lanskoletnem ciklusu predavanj o jeziku in besedni umetnosti v Beneški Sloveniji prireja letos študijski center «Nediža» nov ciklus predavanj, ki se bodo kot običajno zvrstila vsak mesec od oktobra do maja. Tema letošnjih kulturnih dnevov je
ZGODOVINA BENEŠKE SLOVENIJE
Kot lani bodo tudi letos predavali priznani slovenski in i-talijanski strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji. Program predavanj, ki bodo ob petkih v posebni dvorani gostilne «Škofič» v Podbonescu in ki se bodo začenjala ob 20.30, je naslednji:
18.	oktobra	1974	dr. Bogo Grafenauer: Naseljevanje Beneške Slovenije v srednjem veku
15.	novembra	1974	dr. Tagliaferri: Slovani in Langobardi
20.	decembra	1974	dr. Gaetano Perusini: Oblike kmečkega življenja v Beneški Sloveniji
24.	januarja	1975	dr. Sergej Vilfan: Avtonomija pod patriarhi in Benetkami
21.	februarja	1975	dr. Vasilij Melik:	Avstrijsko obdobje Beneške Slovenije
21.	marca	1975	dr. Karel Šiškovič: Beneška Slovenija po letu 1866
18.	aprila	1975	dr. Carlo Ventura:	Nasprotja po prvi svetovni vojni in v dobi fašizma
16.	maja	1975	dr. Mario Pacor: Srečanje Slovencev in
Na Korzu Italia ne bo «fašistične» potujoče razstave
Goriškim fašistom trda prede. Ne bodo smeli imeti svoje stalne ali «potujoče» razstave v središču Gorice. Pred nekaj dnevi je mladinska fašistična organizacija «Fronte della gioventù» zaprosila občino za dovoljenje, da priredi fotografsko razstavo na ploščadi pred Ljudskim vrtom. Občina ni na to privolila. Zato so fašistični občinski svetovalci tudi vložili interpelacijo.
V četrtek pa so se obrnili na goriško kvesturo, da bi dobili dovoljenje za potujočo razstavo na širokih pločnikih za pešce na delu Korza Italtja med kavarno Toma-din in kinodvorano Korzo. Iz razlogov javne varnosti, zaradi velikega števila pešcev in ker imajo tu sedež druge politične stranke ter skrbi, da ne bi prišlo do prerekanja in pretepov, je goriški kvestor to potujočo razstavo mladim fašistom prepovedal.
Italijanov v odporniškem gibanju
ZVEZA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi in uspehu proslave 50-let-nice ustanovitve, ki se je zaključila prejšnjo nedeljo v Sovodnjah. Posebna zahvala vsem, ki so sodelovali v štafetnih tekih.
.......................................................
NEZASLIŠANO IN NERAZUMLJIVO, VENDARLE RESNIČNO
Prav sredi letališča na Velikih Rojcah je ena parcela še vedno last zasebnice
Za to zemljišče že 40 let protizakonito plačuje zemljiški davek ■ Kaj bi bilo, če bi sredi letališča lastnica parcele postavila bodečo žico ?
..........................«inni.luminili"......
50-letniki iz Sovodenj, Rupe in Peči
Prejšnji dan so se v Sovodnjah ibrali domačini iz Rupe, Peči in lovodenj. ki so letos dopolnili 50 et. Pred spomenik padlim »o polobli venec, nato pa so šli na skup-
no kosilo v Devetakovo gostilno na Vrh. Za en dan so se skupno znašli ljudje, ki so skupno sedeli, pred toliko leti v šolskih klopeh in obujali spomine na takratne ca-
se in na sošolce, ki jih danes ni več. Za spomin so se z županom sovodenjske občine slikali pred spomenikom padlim v narodnoosvobodilni borbi.
Kaj bi rekli goriški in tržaški gospodje, ki so lastniki športnega letala, s katerim vzletajo in pristajajo na goriškem letališču na tako imenovanih Velikih Rojcah, če bi nekega dne zagledali sredi letališča z žico ograjeni prostor in sredi tega prostora žensko, ki je še vedno lastnica tega prostora? Kaj bi rekli padalci, ki se spuščajo ob raznih prireditvah na to letališče in kaj tisoči, ki so pred približno mesecem dni gledali veliko letalsko manifestacijo na tem letališču?
Je to mogoče? Je! Brez dvoma ni primer, ki ga bomo tu opisali osamljen, morda se bo še kdo izmed prizadetih ljudi oglasil in ga kar vabimo, da se zglasi v našem uredništvu in podpre svoje trditve z ustreznimi podatki. Hočemo namreč s stvarjo na dan, kajti v sedanjem času, ko je govor o avtocesti, avtoportu, industrijski coni, hočejo na goriški občini določiti za del teh naprav sedanje letališke naprave in jih prodati zasebnikom. Ne upoštevajo pa, da je morda precej zemlje še v zasebni lasti in da ljudje plačujejo za to zemljo še vedno razne davke.
Kako smo prišli do tega spoznanja? Neka gospodinja iz Mirna, na jugoslovanskem ozemlju, je bila lastnica zemljišča v Rupi. Plačevala je svoj davek italijanski vladi, nekaj tisoč lir letno, dokler ni leta 1971 tega zemljišča v Rupi prodala nekemu domačinu. Vse je bilo v redu. Mislila je, da se je znebila italijanskega davka, pa se je pošteno zmotila. Prve dni lanskega leta je dobila na dom spet davčno kartelo. Tokrat z manjšim, skoro polovičnim davkom. Bila je presenečena, saj ji ni bilo znano, da ima kje v Italiji še kako zemljišče.
S pomočjo tukajšnjega znanca, ki
prebrskal dokumente v pristojnih uradih, je ugotovila da mora plačati davek na kmečko zemljišče, in sicer za katastrsko parcelo štev. 110/2 katastrske občine Miren, ki meri 1615 kvadratnih metrov. Znanec te gospe je na zemljiški mapi ugotovil, da se nahaja to zemljišče točno sredi go-riškega letališča. Nikjer ni napisano, da bi državna oblast kdaj to zemljišče odkupila od omenjene gospe, oziroma od njenih prednikov, ki so bili lastniki tega zemljišča, povsod je ona vpisana kot lastnica, davek za zemljo, ki je ne more uživati, plačuje že več kot štirideset let, odkar je vojaška oblast zasedla področja na Velikih Rojcah in napravila na njih v času med obema vojnama vojaško letališče, ki služi danes !e nekaterim bogatašem.
Ženska se je, vedno s pomočjo tukajšnjega znanca, obrnila za pojasnila na tukajšnjo finančno inten-danco. Tu so ugotovili, da ima prav in sprožili postopek, da bi ji zemljo odkupili. Bajè so pisali na poveljstvo vojnega letalstva v Milan, kjer je pisarna, ki te stvari urejuje, bajé so odgovor že večkrat zahtevali. Iz Milana pa odgovora doslej ni bilo, pred časom pa je tudi uradnik, ki je imel v rokah ta primer, odšel v pokoj. Spet so nastale težave.
Kdaj in kako bo tej ženski ustreženo? Ji bo vojaška oblast povrnila davke, ki jih je krivično plačevala. vendarle spremenjene v današnjo valuto? Ji bodo odplačali zemljišče in tudi obresti za ves čas te zamude?
Napisali smo ta članek v upanju, da se pristojne oblasti zbudijo. Če nas spomin ne vara je bilo neka. podobnega tudi z zemljiščem kostnice v Redipuglii in lastnik zemljišča je po tej vojni kar na lepem pripeljal bodečo žico sredi kostnice ter hotel zagraditi svoje zemljišče, za katerega je vedno plačeval davek. To nam dokazuje kako ravnajo brezbrižni višji birokrati s kmeti, za potrebe in pravice katerih nimajo posluha.
• V Pierisu so te dni oddali devetim najemnikom stanovanja v ljud skl hiši IACP. Vrednost gradbenih del je 66 milijonov lir. Stanovanja so dobili Giorgina Quargnal vd. Zor-
zin. Armando Zorzin, Antonio Teat, Lucio Dreossi, Arduino Braida, Giorgio Furlan, Giordano Bean, Giuliano Boffo in G. Battista Fratta.
Koordinacijski odbor izseljenskih društev
Organizacije, v katerih so združeni izseljenci iz naše dežele, in sicer Društvo slovenskih emigrantov, AT.FF in ERAPLE, so ustanovile koordinacijski odbor emigrantskih združenj Furlanije - Julijske krajine. V tem odboru bodo skušali skladno urejevati vprašanja, ki se pojavljajo in skupno nastopati na vseh pristojnih mestih.
S tem v zvezi so že začeli s pripravami za evropsko srečanje izseljencev iz naše dežele, ki bo 2. in 3. novembra v Zurichu v Švici.
Obvestilo kmetom iz Sovodenj in Doberdoba
Občinski živinozdravnik bo ta in prihodnji teden obiskal vse hleve sovodenjske in doberdobske občine, da bi ugotovil morebitne bolezni živali (na primer tuberkulozo). To bo storil s pregledom krvne sestavine. Nadalje bodo v obeh občinah cepili živino proti slinavki.
Roditeljski sestanek v Doberdobu
Na sedežu prosvetnega društva . Doberdobu je bil pretekli četrtek zvečer, na pobudo sekcije KPI, sestanek staršev, ki imajo svoje otroke na slovenski osnovni šoli v Doberdobu. Sestanka se je udeležil tudi prof. Venko Devetak, ki je prisotnim razložil nekaj novosti novega šolskega zakona, zlasti kar se tiče pravic in dolžnosti staršev pri kontroli in vodenju pouka. Sestanka se je udeležilo precej staršev, zlasti mater, ki so med debato vprašali tudi za podrobnejša pojasnila.
Podoben sestanek bodo čez nekaj dni sklicali tudi na šoli v Jamljah za starše otrok iz Dola in Jamelj, pozneje pa bodo na ponovnem sestanku izbrali tudi predstavnike staršev za šolski odbor.
Taki sestanki so potrebni in koristni, toda prireditelji bi jih morali sklicati tako, da bi se ne kri-
žali s predstavami SSG v Gorici, kakor se je to zgodilo v četrtek.
I. M.
V TRŽIČU
Shod upraviteljev krajevnih ustanov
Zveza za avtonomije in krajevno oblast priredi v torek, 15. oktobra v Palazzétto Veneto v Tržiču med-pokrajinski shod upraviteljev, ki je namenjen vsem političnim, sindikalnim, zadružnim in družbenim silam ter bo posvečen proračunom krajevnih ustanov. Na tem shodu, ki se bo pričel ob 20. uri, bo govoril deželni svetovalec Zorzenon, sklepe pa bo povzel deželni svetovalec Zanfagnini. Na shodu bodo sodelovali zastopniki krajevnih u-prav tržaške in goriške pokrajine. Organizatorji tega shoda pozivajo javne upravitelje in družbene ter politične predstavnike, naj opozorijo na potrebe občin ter še prav posebej zagovarjajo takšne proračune krajevnih ustanov, ki bodo zadovoljevali njihove potrebe.
KOMAJ IZŠLO V NOVI GORICI
ZNANSTVENI ZBORNIK «GORIŠKI LETNIK»
Izdaja ga Goriški muzej v Kromberku
«GORIŠKI LETNIK» je naslov letne publikacije, ki jo je pričel izdajati Goriški muzej v Kromberku.
tem zbornikom člankov o zgodovini, zemljepisu, arheologiji, etnografiji hoče Goriški muzej zamašiti vrzel, ki je na tem polju na zahodni slovenski meji. Doslej take publikacije na Primorskem ni bilo. Edina podobna publikacija so «Idrijski razgledi», ki pa obravnavajo le idrijske probleme. V Sloveniji je takih zbornikov precej, nekateri imajo že lepo ustaljeno tradicijo. V Gorici pa nekaj podobnega izdaja že dolga desetletja goriška državna biblioteka: to so «Studi goriziani», katerih izhajanje je sicer že nekaj let prenehalo, novi zvezek pa je že v pripravi.
V	pogovoru z ravnateljem Goriškega muzeja, višjim kustosom Brankom Marušičem, smo izvedeli, da so prvi zbornik izdali v 800 izvodih, tiskala ga je tiskarna «Soča» v Šempetru. Vodstvo muzeja se je za izdajo letnega zbornika odločilo, ko je ugotovilo vrzeli na tem področju. Članke o zgodovini primorske zemlje objavljamo v najrazličnejših revijah, ki so tudi znanstveno na višini, v časopisih in koledarjih, potrebna pa je tudi znanstvena publikacija, ki bo našim ljudem in tudi tujim znanstvenim delavcem pokazala, kaj imamo Slovenci na tej zemlji.
V	prvi številki, ki je izšla te dni, imamo uvodno besedo Branka Marušiča, v kateri tudi utemeljuje izbiro tega naslova. «Goriški letnik» je izdal novembra 1863 v Gorici učitelj na goriški realki Franc Zakrajšek. To je bil almanah, z letnico 1864, ki si ga je Zakrajšek zamislil kot vsakoletni zbornik predvsem literarnih del. V kasnejših desetletjih so izhajale v Gorici številne koledarske in znanstvene publikacije.
V	sedanji številki «Goriškega letnika» imamo precej zanimivih člankov. Drago Svoljšak, višji kustos - arheolog, uslužben v Goriškem muzeju, objavlja «Raziskovanje prazgodovinske naselbine na Mostu na Soči». Navezali so tudi stike z italijanskimi znanstvenimi krogi. Dr. Ugo Furlani iz Gorice, častni inšpektor za predzgodovinske starožitnosti treh Benečij objavlja «Novejša prazgodovinska odkritija v goriški pokrajini». O srednjeveški cerkvi v Prilesju pri Plavah piše Marko Vuk, kustos - umetnostni zgodovinar Goriškega muzeja. Branko Marušič piše o primorskih taborih v letih 1868 - 1871 (izpod peresa istega avtorja je tudi pregled vsebine furlanske revije «Forum lulii»). Kustos - etnolog Naško Križnar pa piše o planinskih naseljih 'v porečju zgornje Soče. Zgodovinsko zanimiv je članek znanega zgodovinarja dr. Iva Juvančiča z naslovom «Dr. Frančišek B. Sedej in fašizem». Marjan Brecelj, knjižničar v Novi Gorici pa objavlja pisma češkega kulturnega delavca ter prevajalca iz slovenščine Francetu Bevku Ciril Zupanc objavlja članek z naslovom «O smrti Jožeta Lemuta-Sa-še», med zapiski najdemo še en članek o Lemutu - Saši ter o partizanu Milku Špacapanu - Igorju. Tudi ta dva članka je napisal Ciril Zupanc. Zbornik zaključuje še čla-
........................................................mn....
JUTRI SPET SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
nek Srečka Vilharja z naslovom «K problematiki proučevanja zgodovine prekomorcev».
Nova znanstvena revija, ki bo obravnavala vprašanja Slovencev na Primorskem, predvsem na Goriškem, je torej pred nami. Goriški muzej vabi k prednaročilu. Izvod stane 50 dinarjev.
m. w.
Pod predsedstvom deželnega odbornika za kmetijstvo Tripanija se je včeraj v Vidmu sestal posvetovalni odbor za izboljševalna dela, ki je odobril načrt za gradnjo namakalnih naprav v občinah San Lorenzo Isontino, Capriva ter Krmin. Načrt, ki predvideva gradnjo sodobnih namakalnih naprav, ki bodo zadoščale za 32300 arov zemlje, je predstavil konzorcij za izboljševalna dela s področja Krmina in Gradišča.
Omenjeni konzorcij je med letošnjim poletjem dokončal gradnjo namakalnih naprav, ki morejo namakati 45000 arov zemlje.
Stalno slovensko gledališče v Trstu Vas tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu abonmaja za sezono 1974-75.
Vpisovanje abonentov pri Jožici Smet, Ul. Malta 2, vsak dan od 10. do 12. ure, tel. 24-95.
Kino
Slovenska kulturno - gospodarska zveza bo imela svojo sedmo sejo glavnega odbora jutri, 14. oktobra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Gcppa 9.
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Uomini duri». L. Ventura in D. Tessari. Barvni film.
CORSO 15.00—22.00 «Il bestione». G. Giannini in M. Constantini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 15.30—22.00 «B portiere di notte». D. Bogarde in C. Rampling. Barvni film. Prepovedano pod 18. letom.
VITTORIA 15.00—22.00 «Arancia meccanica». M. McDowell in P. Maa-ge. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 14.00-21.30 «James Bond 007 al servizio segreto di Sua Maestà». G. Lazendy in D. Rigg. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 14.00—22.00 «Questa volta ti faccio ricco». Barvni film.
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Qui Montecarlo ... attenti a quei due». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «La straordinaria avventura di Sinbad». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Crormvell», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Sirota s čudežnim glasom», španski barvni film ob 16.00. «87. policijska postaja», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Tarzan in sirene», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
RENČE «V Milanu ubijajo v soboto», italijanski barvni film ob 16.00 in 20.00.
PRVAČINA «Zadnji tango v Parizu», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00.
Večina na pokrajini izbrala novega ravnatelja umobolnice
Skoro gotovo bo prof. Zamparo
Jutri ob 18. uri se bo sestal pokrajinski svet v Gorici. Seja je obvezna, ker se mora pokrajinski svet sestati drugi ponedeljek v oktobru in razpravljati o proračunu za naslednje leto. Na dnevnem redu jutrišnje seje je proračun za leto 1975 zares vpisan, vendarle ne bodo o njem razpravljali. Najvažnejšo točko bodo obravnavali na tajni seji, kjer bodo imenovali novega ravnatelja umobolnice. Kot smo izvedeli, je tričlanska komisija, v kateri so bili predsednik pokrajine in dva profesorja, izbrala trojico možnih kandidatov. Na čelu te trojice je sedanji poverjeni ravnatelj prof. Zamparo, šele za njim, z manjšim številom točk, je prof. , Pirella, na tretjem pa prof. Scar-
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ul. Morelli 14 Tel. 2206 ■ 2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
PRIZNANO MEDNAAODNO AITO PRE VOZNIŠKO PODJETJE
LA. GORIZIANA
GORICA - UL Duca d'Aosla 180 - TeL 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
cello. Brez dvoma bo ta odločitev vzbudila precej polemik na jutrišnji seji pokrajinskega sveta s strani leve opozicije, ki je pred nekaj meseci, ko je večina vsilila svojo tričlansko komisijo, demonstrativno zapustila sejno dvorano. Kandidatura prof. Zampara pa bo skoraj gotovo odobrena, saj imajo KD, PS DI in SDZ absolutno večino v pokrajinskem svetu in besedni protesti levičarskih krščanskih demokratov se bodo ob trenutku, ko je treba glasovati, spremenili v poslušne izvrševalce (drugače pa je v goriškem občinskem svetu, kjer desničarski demokristjani odkrito glasujejo proti sklepom stranke in občinskega odbora).
Na dnevnem redu jutrišnje seje : •> tudi interpelacije svetovalcev, imenovanja zastopnikov pokrajine v nekatere komisije ter vprašanja, ki zanimajo pokrajinsko osebje.
Vodstvo PSDI o zakonu 167
Mestno vodstvo PSDI je proučilo prve rezultate novega dvobarvnega odbora. Potrdili so stališče, ki ga je vedno zavzemala stranka glede prenehanja izvajanja aplikacije zakona št. 167 v Štandrežu in variacije regulacijskemu načrtu, upoštevajoč dejstvo, da bremenijo Štandrež avtoport in industrijska cona.
Na istem sestanku so razpravljali tudi o družinski skupini in o pomoči mladoletnim. Kar se tiče družinske skupine v Ul. Vittorio Veneto, okrog katere je bilo že toliko polemik, so bili socilademokra-ti mnenja, naj ta nadaljuje svoje delo, vendar pa pod večjim nad-zorstovm občinske oblasti.
• V Vlllanovi pri Fari bodo zgradili štiri ljudska stanovanja. Vrednost del je 52.700.000 Ur. Dela bo od IACP
prevzelo podjetje Mariotti iz Latisane.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg RepubUke, tel. 72-341.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Dainese in dr. Arcuri. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pavšič: v Ronkah in Doberdobu dr. Giacconi ter v Tržiču in štarancanu dr. D'Errico.
Razna obvestila
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da se prične redna telovadba za predšolske otroke v torek, 15. oktobra, ob 16. uri v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 13. Učila bo, kot običajno, g. Ceščutov«. Dvorana bo ogrevana.
Izleti
ANPT sporoča umike odhodov avtobusov v soboto, 19. oktobra, v Metliko na partizansko slavje ob 30-let-nici ustanovitve garibaldinske brigade Fontanot. Podgora, pred Zadrugo, ob 6. uri; števerjanov Dvor ob 6.10; O-slavje, gostilna pri Pepiju, ob 6.15: Pevmi, pred spomenikom, ob 6.20; Gorica, gostilna Primožič v Drevoredu 20. septembra, ob 6.25: Gorica, Travnik, 6.27; štandrež, glavni trg, 6.30; Sovodnje, pred cerkvijo, 6.35; Peč, pri plošči, 6.40; Gabrje, 6.45; Dol, gostilna Devetak, 6.50; Vrh, gostilna Devetak, 6.55.
ZAHVALA
Vsem. ki so imeli radi našo drago
Adelo Cigliò
vd. Gravner
in so se od nje na pogrebu poetovih, se iskreno zahvaljujemo. Poeeb-no zahvalo pevcem društva «Briški Grič».
Sin Brano ter hčerki Jožica In Bojana
števerjan, 13. oktobra 1974
KULTURA
UVODNA PREMIERA SEZONE STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Tržaški «Za narodov blagor»
Domiselna režija M. Uršiča, izvirna scena in s konceptom usklajena igra
Tržaško uprizoritev Cankarjeve satirične komedije «Za narodov blagor» je preletel piš svežosti, ki je aktualiziral in za današnji čas osvetlil prav isto, kar je Cankar imel za potrebno, da pove na rovaš slovenske sredine svojega časa. Nekdo je pri nas pripomnil, da je pravzaprav žalostno, če Je ta «narodov blagor» še danes resničen, ko je pojem naroda za-dobil nove razsežnosti in predvsem novo vsebino v skladu z družbenim razvojem zadnjih petdesetih let. Revolucionarni premiki, ki jim je Cankar v svojih dramah nakazoval perspektivo tudi za slovenski narod, pač še ni-povsod prevladali nad starim ln Ščuke so zato še vedno vest naše sredine med doktorji Grozdi in Grudni.
Toda povrnimo se k samemu konceptu tržaške uprizoritve. «Zavreči moramo historične interpre-tecije,» pravi režiser Mario Uršič. Izhajajoč iz te premise je postavil delo med publiko, podrl je pregrado med kroniko pretek-josti in resničnostjo današnjosti. Pozorišče je namesto tradicionalnega salona postala zelena livada s prireditvenim mlajem, kostumi so namenoma povezali preteklost s sedanjostjo, prav tako začetni prizor s pevskim zborom z zaključno sceno Ščuke - agitatorja, Id meče z balkona letake. A kar je poglavitno: okrog mla-W je zavrtel akterje kot ljudi, ki se sebično pehajo za svoje koristi, ki moralno drsijo navzdol v svojem politikantstvu, ki v vsakem trenutku opletajo s široko-Ustnimi frazami o narodu in idilični nevemkakšni vzajemnosti, ki pa se kljub koristolovski sebičnosti navsezadnje le pobotajo, ker je vmes neki nevarni žur-nalist - revolucionar, skratka že jasno izoblikovan razredni nasprotnik, ki postavlja drugačne Interese naroda in drugačne njegove blagre od tistih, na katerih slonijo ambicije Grozdov in Grudnov, pa tudi Gornikov.
_ Čeprav Uršič ni povsem do kraja izpeljal svojega koncepta in so elementi konvencionalnega še tu in tam prihajali na površje tako v sami postavitvi, kot še bolj v oblikovanju posameznih likov, pa je vendar prav v poantiranju medsebojnih odnosov izredno močno izbrusil satirično ost in s komaj opazno težnjo k grotesknemu oblikovanju posameznih oseb, vodil predstavo od realizma svojega časa k parodiji za danes, čeprav je v njej kljub temu o-stalo še mnogo realističnih prvin (začetek z zborom), parodija pa tudi ni v tolikšni meri prevladala, da bi postala karakteristična za celotno uprizoritev.
V teh ekstremih je predstava bila zelo učinkovita, dražljiva in če hočete zgovorna. Že sam začetek s prihajanjem igralcev iz dvo-zane je deloval presenetljivo, takoj smo se lahko čutili sami sredi tega, kar se bo na odru odvijalo. Postali smo nekako soakterji. Oba
antagonista v skrbi «za narodov blagoti», dr. Anton Grozd in dr. Pavel Gruden, sta dobila v Jožku Lukešu in v Alojzu Miliču odlična tolmača. Prvi je bil bolj v klasično interpretiranje usmeril svoj lik s karakterističnimi potezami politikantskega veljaka, drugi je deloval tudi navzven kot sicer nič manj egoistično zainteresiran, vendar ustrezno manj nevaren konkurent. Mira Sardočeva je z dognano zadržanostjo podala Grozdovo ženo Katarino, medtem ko je bila Lidija Kozlovi-čeva kot Grudnova žena Helena, njeno pravo nasprotje tako v pohti-kantski zagnanosti, kot v uporabljanju svojih telesnih mikavnosti za dosego cilja. Oba lika, vsak zase, sta i-menitno dopolnjevala lika obeh mož. Žumalista Ščuko, ključno osebnost Cankarjeve komedije, je igral An-
ton Petje. V realistični postavitvi za svoj čas nujno še romantična figura, je v njegovi interpretaciji in v sozvočju s konceptom uprizoritve, dobil ščuka poudarjene lastnosti raz-galjevalca hinavščine, zlaganosti in grabežljivosti vodilnega sloja, s tem pa tudi že glasnika novih družbenih premikov. Morda bi si ga včasih želeli bolj z zavestjo idejne moči kot z mimiko učinkujočega, toda njegov ščuka je bil vendarle celovit in prepričljiv lik. Gornika je podal Silvij Kobal. Nekoliko neizrazit lik, ki sproži «razcepitev naroda v dva tabora», je v njem dobil ustrezno prilagodljivega in u-glajenega interpreta. Bogdana Bra-tuževa je svojo Mrmoljevko zaigrala na moč iskreno v njenem vseslovanskem navdušenju, prav tako posrečena je bila Nakrstova kreaci-
ja profesorja Kremžarja.
V	ostalih vlogah so nastopili A-drijan Rustja (Klander), Livij Bogateč in Miranda Caharija kot Kadivec in Matilda (oba tako v igri kot v kostumu kontrastno postavljena v naš čas), Stane Raztresen (Stebelce). Danilo Turk (Gornikov služabnik) in mladi Stojan Colja, ki je kot literat Siratka zelo obetavno izpriča) svoje igralske sposobnosti.
V	celoti je predstava bila bolj u-
tečena v prvem delu, v drugem pri premieri še ni ujela ustreznega ritma. Scena Dimitrija Ceja je delovala v smislu koncepta, vprašljiv je le grič in njegova funkcionalnost. Kostume je pripravila Marija Vidam Tudi glasbena spremljava se je prijetno uskladila z značajem u-prizoritve.	j. k.
Skupinski prizor iz tržaške uprizoritve Cankarjeve satirične komedije «Za narodov blagor»
.............................................................................................................................................................................................................................................limili...............................................lumi.......
§d*mr>
.	tš	«	• . -- -	-	.	.	».
>te


*'	dl.d*

'h'1*)

■V ' "'^či*** *&***xf/t
^	.1	<?
4	/
Mn-l&rtč . v _
IZREDEN POMEN NAJDBE SLOVENSKEGA ROKOPISA IZ KONCA XV. STOIIIJA
Starogorski rokopis iz L 1492 in dosedanje razprave o njem
Dragocena knjižica župnika A. Cracine: «Antiche preghiere popolari slovene del Santuario di Castelmontc»

■ifcz'ZjS;?’
...

W4;


'H .fr*-, i
.


•*■*••♦* •♦*
'*V	»
it#’*"*
,VU	^ i
—	■
y—~v Ù


■
■&#***
Izvirno besedilo starogorskega rokopisa iz leta 1492
PRI NARAVOSLOVNI SEKCIJI SLOVENSKE MATICE
Bogat zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnologije
Več prispevkov se nanaša tudi na stvari in ljudi iz naših krajev
Naravoslovna sekcija Slovenske matice, ki slavi letos 110-letnico obstoja in delovanja, je v teh dneh izdala drugi zvezek razprav iz zgodovine naravoslovja in tehnologije na Slovenskem. Njegov glavni urednik pref. dr. Fran Dominko je v uvodn. n prispevku Prvega zvezka ~	1 drugim zapi-
sal, da si je Slovenska matica zadala nalogo, da ohrani in o-vrednoti kulturne stvaritve, da globlje spozna in oceni napore in dosežke v kulturi in znanosti, doma in na tujem, da javnosti razkrije naše kulturne zaklade in jlu prikaže tudi drugim narodom. Zato izdaja monografije, sinteze in preglede ter spodbuja medsebojno pove .ovanje kulturnih delavcev in raziskovalcev. Ker so bile posebno pereče raziskave na Področju zgodovine naravoslovja in tehnologije, je ustanovila posebno sekcijo in začela izdajati zbornik (I, 1971, 246 strani, II. 1974, 192 strani), obenem pa pristopa k izdelavi programa za načrtne razi" ;ave posameznih področij, objave v zborniku pa bodo osvetlile delež in vlogo naravoslovja in tehnike pri nastajanju naše narodne individualnosti.
V obeh zvezkih Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnologije je objavljenih devet razprav ter deset člankov, poročil in zapiskov, med njimi je v dveh delih objavljena razprava pok. prof. Zmaga Bufona Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujenju, ki obravnava razvoj naravoslovja in prosvetljenstva, vlogo Žiga Zoisa in njegovega kroga, vlogo Kranjske kmetijske družbe in njenih prvih članov ter strokovnih publikacij za slovensko kulturo in slovenski jezik še posebej. Avtor skuša vrednotiti delež naravoslovja, naravoslovcev ter razvoj gospodarstva in tehnike v oblikovanju naše splošne kulturne podobe s trditvijo, da so naši vodilni nosilci kulture podcenjevali naravoslovje in da so nepravično poudarjali izključno vlogo čiste
književnosti pri formiranju slovenske individualnosti. — Vladimir Murko je objavil Staro in novo o iivljenju in delu Josipa Ressla ter nanizal zasluge tega pomembnega gozdarja, tehnika in iznajditelja za naše gospodarstvo, kulturo in znanost, saj je skoro celo delovno dobo preživel na Slovenskem; zlasti našemu Krasu, Trstu pa tudi vsemu človeštvu je hotel Ressel zagotoviti boljšo bodočnost. — Isti avtor obravnava v drugi razpravi Starejše slovenske znanstvenike in njihovo vlogo v evropski kulturni zgodovini; predstavil je 34 astronomov, rojenih na Slovenskem, od Hermana s Koroškega v 12. stoletju do Jurija Vege, in še nadaljnjih pet, ki so bili rojeni na tujem, delr’i in živeli pa so med nami. Ta in druge Murkove študije dokazujejo, da Slovenci nismo bili
narod br ; kulture, kulturne zgodovine in znanosti, marveč, da so naši ljudje marsikaj prispevali k razvoju srednjeevropske, zlasti nemške in avstrijske, verjetno v ma-jšem obsegu tudi italijanske : nanosti in kulture. — Zelo aktiven član uredniškega odbora in pisec je Lavo Čermelj, ki je v prvem zborniku objavil obširno študijo o življenju in delu slovenskega fizika Naceta Klemenčiča, profesorja na univerzi v Gradcu ■ Innsbrucku, rojenega v Kamnem potoku pri Trebnjem. V drugem zvezku je Čermelj objavil tri zapise: Spominska plošča na rojstni hiši Naceta Klemenčiča, Odkritje spomenika F-nu Erjavcu v Novi Gorici in Ob stoletnici rojstva matematika Jo-
F. ADAMIČ
(Nadaljevanje na 6 strani)
Ko smo ob začetku letošnjega leta v našem dnevniku poročali o letošnjih slovenskih koledarjih, ki so izšli v Trstu in Gorici, smo bralce opozorili, da je župnik iz furlanske vasi Buia, naš beneški Slovenec Angelo Cracina objavil v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1974 članek o presenetljivi najdbi doslej neznanega slovenskobeneškega rokopisa s Stare gore nad Čedadom iz 15. stoletja. V Koledarju je avtor članka objavil tudi kliše fotokopije rokopisa tj. tistih dveh strani, ki sta pisani v slovenščini. Letos pa je isti Angelo Cracina napisal in izdal (v Vidmu, v tiskarni Arti Grafiche Friulane) v italijanščini knjižico pod naslovom «Antiche preghiere popolari slovene del Santuario di Castelmon-te». V tej brošuri pripoveduje avtor, da ga je na ta starogorski rokopis opozoril že pred 22 leti don Luigi Novello, ki je takrat služboval kot župnik v vasi Purgassimo (Prešnje) pri Čedadu, še prej pa kot vikar med Slovenci v Kravarju v občini Sv. Lenart, kjer je bil don Cracina leta 1952 za župnika oziroma vikarja.
Toda takrat so slovenske duhovnike v Beneški Sloveniji tudi v italijanskem tisku napadali in jim kratili pravico rabe jezika domačega prebivalstva. Zato don A. C. ni mogel — tako piše — «preveriti in poglobiti» novico, ki mu jo je sporočil don L. Novello in je storil šele deset let pozneje ko je msgr. Guglielmo Biasutti, knjižničar videmske nadškofijske knjižnice našel v Čedadu 179 listov obsegajoč rokopis pod naslovom «LIBRO DELLA VEN.DA FRATERNA DEL SS.MO IN S. MARIA DEL MONTE». Takoj je opazil, da sta lista 178 in 179 napisana v slovenščini.
Don A. Cracina piše nato, da je ves rokopis, razen zadnjih dveh strani, sedaj shranjen v nadškofijski knjižnici v Vidmu. Manjka pa podatek, kjer sta shranjena ta dva slovenska lista. Pač pa nam A. C. pove, da je velikost rokopisa 20x15 cm in da je papir «debel in hrapav».
Seveda je vest o najdbi tega starogorskega rokopisa vzbudila zelo veliko zanimanje pri vseh slovenskih slavistih in tudi zgodovinarjih. Doslej so namreč — kolikor nam je znano — o rokopisu pisali v znani ljubljanski strokovni reviji «JEZIK IN SLOVSTVO» že štirje slavisti:
1.	Tine Logar, redni prof. zgodovinske slovnice in dialektologije slovenskega jezika na filozofski fakulteti ljubljanske univerze pod naslovom «GRAFIKA IN JEZIK STAROGORSKEGA ROKOPISA».
2.	Breda Pogorelec, docent za slovenski knjižni jezik na isti fakulteti pod naslovom «POMEN STAROGORSKEGA SPOMENIKA ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA».
3.	Jože Koruza, profesor z iste ljubljanske filozofske fakultete
pod naslovom «STAROGORSKI ROKOPIS IN OŽIVITEV VPRAŠANJA PISEMSKE TRADICIJE V SREDNJEM VEKU».
4.	Pavle Merku, bivši profesor slovenščine na slovenskih srednjih šolah v Trstu in slovenski skladatelj (sedaj pri RAI-TV v Trstu) pod naslovom «NEKAJ PRIPOMB PO OBJAVI STAROGORSKEGA ROKOPISA V JiS»,-
Prvi trije so objavili svoje članke v številki 6/7 — 1974 omenjene revije, četrti pa v njeni št. 8.
Rokopis, katerega fotokopijo objavljamo, je pisan v nemški gotici, verjetno leta 1492, a zapisal ga je verjetno slovenski duhovnik Lavrencij iz Mirnika pri reki Idriji na skrajnem zahodnem robu goriških Brd. Rokopis vsebuje slovenska besedila treh o-snovnih katoliških molitev:
I.	«Očenaš»
II.	«češčenamarija» in
III.	«Apostolska vera»
Kot bodo bralci sami ugotovili, je fotokopija rokopisa zelo težko čitljiva. Zato objavljamo tudi fonetični zapis. Oboje smo povzeli iz omenjene študije univ. prof. T. Logarja.
že v našem zapisu naštete dolge znanstvene razprave dokazujejo, kako velikega pomena je najdba tega rokopisa prav v Beneški Sloveniji. Saj je starogorski rokopis poleg čedajskega in drugih še en dokaz, da je bilo tamkajšnje pre-
bivalstvo vedno slovenske narodnosti. To pa hkrati v še močnejši luči kaže, kako velika in strašna je krivica, da to ljudstvo še nima slovenskih šol.
Končno moramo poudariti, da gre vse priznanje in zahvala za najdbo tega dragocenega bene-škoslovenskega rokopisa župniku A. Cracini.
I.
1
2
3
4
5
6
7
8
n.
1
2
3
4
III.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10 11 12
13
14
15
16
OČENAS
Oča naš, ker si v nebesih, pošvečeno bodi tvoje je’me. pridi k nam tvoje bogastvo, izidi se tvoje vuole, koke r v nebesih toku na zemle'. Daj nam done s ta vse-dani kruh inuj nam odpusti naše dovge, koke’r mi odpustimo našim dolžnikam.
Nas na vpelaj na rezrešno, nas rese’ od zlega. Amen.
ČEŠČENAMARIJA
če’šena si Marija, gnade si polna, gospod je s tabo, žegnana si mej vusemi ženami, žegnan je ta sad tvojega telesa Jezus Kristus. Amen.
APOSTOLSKA VERA
Jest verjo na boga vsega mogočiga, oča, stvarnika nebes inuj zemlje, inuj na Jezusa Kristusa, sinu nega edinega, gospodi našiga. ke’ter je počet od svetiga duha. rojen od Marije divice, martran pod Poncijo Pilatuso, na križ rezpet, iz križa snet, me’rte’v v grob položen, pred pé’ke’l je’dè, na tretje’ dan od smerte’ vstal, na nebu stopeT, tu sidi na desnici svojga oča nebeskiga, od tod ima tudi priti inuj soditi čez žive inuj čez me’rtve.
Jest verjo na svetiga duha, sveto ke’ršan-sko Cerko, gmajno vseh Svetikov, odpušane grehov, stajena tega že’vota inuj ta večni leben. Amen.
revije
DAN 9
Še ena vsebinsko pestra številka revije, ki ostaja zvesta svojemu konceptu moderno zasnovane in u-rejevane publikacije, obrnjene pretežno k naši zamejski problematiki in hkrati zasidrane v slovenskem kulturnem prostoru. Mislim, da lahko v tem okviru postavim na prvo mesto prispevek Bogomila Gerlanca z naslovom «Bevk o sebi». Napisan je s preprostim, razumljivim jezikom, skozi citate pa se odseva Bevkov lik človeka in literata v živi, nepotvor-jeni luči. Z novim pristopom se je Nadja Kriščak lotila sicer že zelo obdelane teme o naših narodnih nošah. Gre za sproščeno zapisano reportažo z pojasnjevanjem manj znane okolnosti o ženskih spodnjih hlačah (pri originalni noši seveda). Reportažo ilustrirajo lepe barvne fotografije z «dneva narodne noše» v Kamniku.
Zanimivo napisan je razgovor z Boženo Zakrajšek, predsednico slovenskega društva prevajalcev, v zvezi z delom med manjšinsko konferenco v Trstu. Miroslav Košuta nam je predstavil predvsem poklic simultanega prevajanja, ki postaja v svetu, ki se medsebojno odpira, vse bolj pomemben.
Albin Bubnič je na sebi lasten pripovedovalni način zapisal življenje gotovo enega najstarejših, če že ne najstarejšega, slovenskega šoferja na Tržaškem. Mirko Žerjal iz Boljunca vozi že od leta 1916 in marsikaj je teh skoraj 60 letih napornega poklica doživel, še dlje v preteklost pa je posegla Lelja Rekarjeva s sestavkom o učenjaku in popotniku Antonu Čižmanu.
Prispevka Stojana Spetiča o odkrivanju «črnih sledi» v Trstu, in Boga Samse «Trije pasovi» o regulacijskem načrtu občine Devin - Nabrežina, obravnavata aktualni temi, prav tako tudi Zdenko Hvala, ki piše o «ljudeh v vesolju*.
Neva Lukeš piše o «Adamih in Evah ob slovenski obali», Ace Mer-molja ocenjuje knjigo Else Morante «Zgodovina», Sergij Grmek pa piše o «filmskih lepakih».
Govori se, da je tokratni «Pika-dan» povzročil precej zabave med slovenskimi šolniki. Bo že tako, da je včasih tudi žalostna resnica lahko smešna ...
MLADIKA 7/8
Na zunaj nespremenjena, se nam nov» številka Mladike predstavlja na znotraj s precej prenovljenim uredniškim konceptom. Sestavki v njej so znatno krajši, celo fragmentarni, v obliki časnikarskih zapisov. kakršnih smo bolj vajeni v raznih tednikih, kot pa v revijah. Je to samo naključje ali pa spoznanje, da tak nač’ i bolj ustreza željam bralcev?
Uvodni sestavek je posvečen letošnji «Dragi». V njem podaja Z. K. bolj pregled obravnavanih tem, kot pa analizo posameznih referatov. Predvsem pa se je izognil kakršnemu koli reagiranju na pozdrav zastopnika deželne uprave. Zanimive, pa čeprav za bralca, ki spremlja dogajanja na Koroškem, ne posebno nove, so izjave dr. Pavla Apovnika v razgovoru s sodelavcem revije. Dr. A-povnik je namreč nosilec samostojne slovenske liste na volitvah za deželni koroški zbor, ki bodo pri-
(Nadaljevanje na 6. strani)
V DRUŠTVU SLOVENSKIH PISATELJEV V LJUBLJANI
Pet novih «Pesniških listov» predstavljenih slovenski javnosti
Zlobec, Morandini, Mihalič, Košuta, Kocbek - 24 izdaj v treh letih
24 «Pesniških listov» je izšlo v treh letih, naklada je dva do trikrat večja od poprečne naklade zbirk slovenskih avtorjev, med avtorji «listov» je osem prvencev in
MIROSLAV KOŠUTA
..  mi mn m   IIII1IIIIIIIIII IIIIIIIIII milil Hlinili        
OTVORITVEN! SIMFONIČNI KONCERT V NOVI GORICI
Dne 5. t.m. je Zveza kultumo-prosvetnih organizacij v Novi Gorici priredila simfonični koncert, s katerim je začela novo koncertno sezono. V sorazmerno dobro zasedeni dvorani kina «Soča» je nastopil Slovenski komorni orkester, sodelovala pa sta kot solista mladi violončelist Miloš Mlejnik iz Kranja in klarinetist Pietro Cavaliere iz Dubrovnika. Na sporedu so bila dela: Tartinijev Koncert za orkester v F-duru, Haydnov Koncert za violončelo in orkester v D-duru, Lars-sonov Concertino za klarinet in godala op. 45, št. 3 in Mozartova Simfonija v A-duru, KV 201.
Slovenski komorni orkester, ki ga vodi dirigent Anton Nanut, je najmlajša komorna skupina v Jugoslaviji. Združuje mlade in kakor je potrdila, ne le nadarjene ter visoko usposobljene umetnike, temveč ljudi, ki v resnici ljubijo in se z vsem
žarom želijo predajati najintimnejšim utrinkom komornega muziciranja. Kar se tiče preciznosti, into-nativne jasnosti, homogenosti, lepote tona in fraziranja, vsekakor gre prvenstvo desni strani godal, vtem ko obstaja v tem pogledu še vedno — zdaj več zdaj manj — določena šibkost pri skupinah prvih in drugih violin, ki nista dosegli e-nakega nivoja po ritmični in tonski enotnosti, pa tudi ne po intenziteti fraziranja ter sodelovanja v celotni gradnji. Mnenja pa sem, da je bila temu v precejšnji meri kriva slaba akustičnost dvorane, ki ni dopuščala večjega tonskega zlitja. In še nekaj: nepričakovana za-hladitev in nekurjeni prostori niso nudili ugodnih pogojev zlasti za rogova, ki z ostalima pihalcema sestavljata drugače tehnično in muzikalno dovršeno skupino orkestra. Šibka medsebojna sličnost je bila
tudi vzrok nedosežene potrebne koncentracije celotnega ansambla, zato Tartinijev Koncert za orkester ni učinkoval tako plastično kakor po muzikalnem zanosu interpretirana Mozartova Simfonija v A-duru, KV 201 kot zadnja točka sporeda, ko se je ansambel že privadil ambien-tu. Poleg tega moramo upoštevati, da so nekaj, iz objektivnih razlogov odsotnih in uigranih članov orkestra morah zadnji čas zamenjati novi.
Izvrstna sta bila solista. Miloša Mlejnika odlikuje dovršena tehnična plat, lep, mehak, izenačen ton. nazorno fraziranje, ki se v smiselnem niansiranju povezuje v neposredno se odzivajočo tonsko tvorbo. Posebno toplo je učinkoval A-dagio. torej počasni stavek, ki je skoro vedno najboljše merilo obču-tenjske globine in vobče muzikal-nosti izvajalca. Mlejnikova igra pristno navdušuje.
Muzikalna razboritost in sploh zaznavna glasbena kultiviranost se je odražala v oblikovanju Pietra Cavaliera. V tem ga potrjuje ritmična čvrstina, lepota mehko zastavljajočega ter po vsem obsegu barvno enotnega tona in v ob plastično oblikovanih frazah muzikalno utemeljeno odtehtana gradba.
Haydnov Koncert za violončelo in orkester, ki ga je izvajal Miloš Mlejnik in Larssonov Concertino za klarinet in godala, ki ga je izvajal Pietro Cavaliere, sta po svoji izrazni prodornosti in doživljajski lepoti doprinesla k vrhuncu večera. Seveda, je skladno in plastično u-činkujoče sodelovanje orkestra, zlasti v Larssonovi skladbi, odločujoče naravnaval dirigentov celotno zasnovani pristop, ki je tudi v celoti izzval razgiban dogajalni utrip.
IVAN SILIČ
šest zamejskih pesnikov iz Koroške, z Goriškega in Tržaškega, pa dva sodobna pesnika sosednjih narodov ... Ti suhi podatki, ki jih je v torek na predstavitveni slovesnosti v Ljubljani navedel v svojem pozdravnem nagovoru Črtomir Kolenc, so marsikoga presenetih, tem bolj, če se je ozrl po avtorjih: poleg novih in svežih imen v slovenski liriki je v kvadratnih izdajah Založništva tržaškega tiska in Založbe Lipa izšlo namreč lepo število drugih, že priznanih in veljavnih pesnikov, ki zastopajo glavne in najbolj žive ustvarjalne poti sodobne slovenske poezije. Kolenc, ki je govoril v Imenu obeh izdajateljev, je poudaril kulturno pomembnost te založniške pobude, obenem pa je nakazal tudi dejansko utrjevanje kulturne homogenosti Slovencev, saj delujeta založbi v dveh državah.
Marko Kravos je v imenu uredniškega odbora Pespiških listov spregovoril o pobudah, uredniških vodilih in smotrih urednikov. Mladostna svežina, aktualnost in kva-liteta so gotovo odločilni principi, ki odločajo o objavi v «Ustih», pridružuje pa se jim težnja po povedni, ljudem dostopni poeziji, najsi bo to intimno izpovedana ali družbeno angažirana poezija, pa tudi eksperimentalna, če le zasleduje a-firmacijo umetniškega akta. Kravos je še omenil, da so Pesniški listi nastali tudi kot nek t sna opozicija oziroma alternativa alienirani zbirki Znamenja, ki izhaja na drugem koncu slovenske diagonale, v Mariboru. Tudi ta programska usmeritev Pesniških listov je pripomogla izdajam do tolikšnega u-speha pri avtorjih, pri kritiki in ne nazadnje pri ljubiteljih poezije. Ob tem pa je naglasil ustvarjalni delež likovnikov — oblikovalcev posameznih letnikov: avtorja osnovne likovne zamisli in opremljevalca prvega letnika Klavdija Palčiča in pa Apolonija Zvesta in Franca Vec-chieta, ki je v tretjem letniku o-snovno zamisel še nadalje razvijal.
Po tej širši predstavitvi Pesniških listov so spregovorili pesniki poslednjih petih zvezkov: predstavili so se s svojim najbolj avtentičnim izrazom, z verzi. Najprej gosta: Slavko Mihalič, eden najpomembnejših modemih hrvaških lirikov in odlični prevajalec slovenske poezije v hrvaščino. Prebral je dve pesmi izmed petnajstih, ki so v «listu» 22 objavljene prvič tako v originalu kot v prevodu; te ga je oskrbel Ciril Zlobec. Luciano Morandini, furlanski pesnik iz Vidma, je v Pesniškem listu 21 objavil prav tako tudi v originalu še neobjavljeno pesnitev Zlati slanik, ki jo je prevedel Marko Kravos. Predno je prebral odlomek iz te dokaj neobičajne pesnitve, ki z dramaturškimi prijemi pričuje o pesnikovem iskanju dejavne in pristne eksistence, je Morandini naglasil svoje veselje, da tudi sam lahko prispeva k zbliževanju med narodi, saj že dolgo goji prijateljske stike s Slovenci.
Predno je prebral svoji dve novi pesmi Edvard Kocbek, so mu u-redniki čestitali, saj je pesnik prav pred kratkim slavil svojo sedemdesetletnico: čestitali mu niso toliko zaradi dovršenih let kot zaradi njegovega dragocenega literarnega dela in ustvarjalne moči, ki žari tudi
Cina. ZLOBEC

SLAVKO MIHALIČ
iz pesmi v žerjavici — tako je namreč Kocbek naslovil svoj Pesniški list
Miroslav Košuta je svojemu listu dal nedvoumno provokativen naslov Tržaške pesmi: tudi v pesmih, ki jih je prebral, se je odražala njegova zavezanost tradicionalnim lirskim vrednotam: čustvu, refleksiji, povedni nazornosti in skladnosti izraza. V okvirih te preverjene poetike je predstavil primorski svet. morje. Kras, Benečijo in bivanjsko utesnjenost slovenskih ljudi preko meje.
Kot poslednji se je predstavil Ciril Zlobec z verzi, ki govore o njegovem «Vračanju na Kras», kjer pesnik na rojstnih tleh, v rojstni hiši in svojem otroštvu preverja eksistenčni smisel in nesmisel svoje življenjske avanture in današnjega sveta.
Predstavitve v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani so se poleg teh pesnikov udeležili tudi številni drugi avtorji Pesniških Ustov, opremljevalec Vecchiet, ugledni kulturni delavci, ljubljanska televizija in radio, časnikarji in mnogi ljubitelji poezije. O Pesniških listih in predstavitvi bo jutri, v ponedeljek, govor tudi v Kulturnih diagonalah na ljubljanski televiziji,
m. k.
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop

OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dosegli boste svoje namene tudi če boste v nekaterih potezah in ukrepih počasni ter neodločni. Neke spremembe v odnosih s sodelavci ali predstojniki. Nenavadno pomemben obisk. Srečanje z neznano osebo vam bo zelo koristilo. Ne vsiljujte svojim najbližjim idej, v katere niti sami niste prepričani.
-,__ BIK (od 21. 4. do
f 'v 20. 5.) Končno se bo-f	do	neke vaše ideje u-
l f I resničile. Intuicija ne-koga vam bo poma-gala, da boste prebrodili trenutne težave. Odkrili boste tudi nekaj, kar vam bo močno koristilo pri uveljavitvi svojih načrtov. Ne prebirajte se z ljudmi, s katerimi morate živeti. Ljubljena oseba ni kriva za trenutna nesoglasja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zelo spre-1 menljivo razpoloženje.
‘ Prijateljsko razpoložena oseba vam bo pomagala, da boste dosegli kompromis tam, kjer je kazalo, da ni rešitve. Brzdajte svoje živce, ker bi vam vsak izbruh jeze le škodoval. Razumevanje v družini in tudi v širšem krogu. Na vsak način bo ta teden v vaši družbi prijetno.
Veljaven od 13. do 19. oktobra 1974
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Na eni strani l	boste imeli opravka s
L	J trmastimi ljudmi, na
V f 1 J drugi pa bo vaša od-^ ločnost splahnela, tako da boste pravzaprav bolj težko vozili. Na srečo ne bo v službi ali na delu nič nenavadnega. Dobili boste darilo a-li prijetno vest. Kar se zdravja tiče, bodite popolnoma brez skrbi.
___ LEV (od 23. 7. do
22. 8.) Nekaj nena-f	] vadnih dogodkov, ki
I se bodo zvrstili v pr-\ S vih dneh tedna, si ne boste znali tolmačiti. In vendar bodo posledica le vaše nevsakdanje nesmotrnosti. Kaže, da boste morali v kratkem na daljšo pot. Ne računajte z zabavo in veseljem. V ljubezni vse odlično. Tudi v zdravju.
^ DEVICA (od 23. 8. / m do 22. 9.) Ne bi bilo f	N napak, ubrati drugo
I	j pot, če je res, da ste
V""*1 V/ zašli v slepo ulico. ^	Toda najprej preve-
rite vse razmere in šele nato odločajte. Včasih ste preveč površni in to je treba prej ali slej plačati. Pozabite na neko čustveno prigodo, ki se ne bo več ponovila. Nervoza.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Preveč na lahko ste vzeli zadevo in sedaj bo treba stvari popravljati. Ne računajte
pri tem na pomoč tistih, ki so bili pri tem najbolj prizadeti. Novi sklepi na delu ali v službi vam ne bodo veliko koristili. Nervoza nekoga je posledica ljubosumnosti.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 20. 11.) Težko ^ si boste utrli pot na 1 tistem področju, ki
vam je bilo nekoč tako domače. Oddaljili ste se namreč od svojega normalnega dela in si tudi zaprli pot v nove možnosti. Kljub temu ne objokujte preteklosti in krepko dalje. Sreča v ljubezni in v zdravju.
STRELEC (od 21. 11.
do 20. 12.) Nekoliko negotovi boste in poslovni tekmeci bodo to izkoristili. Zato ne računajte z velikimi uspehi. Zato pa boste doživeli več zadoščenja v družbi in v javnem življenju na sploh, kjer se boste ponovno prerinili na površje. Tudi v ljubezni boste zaplavali v smeri mogočnega toka. Pozor na zdravje.
(D
____^ KOZOROG (od 21.
12. do 20. 1.) Na de-I	\ lu, v službi, v jav-
l	J nem življenju, povsod
J se vam obetajo lepi rezultati. V nekem primeru pa se boste morali prilagoditi razmeram. Vaši načrti za potovanje niso povsem v skladu z vašimi nalogami. Prilagodite svoje želje določenim obveznostim v družbi. Pa tudi družinskim obveznostim.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Preživljate čas, ko vam gre žito v klasje. Ne zamudite priložnosti, pa čeprav delo zahteva velike napore. Soglasje boste doživeli tudi v svoji ožji družbi, celo	med sodelavci,	kjer vam
bodo šli na roko. Nekoliko ra zočaranja v ljubezni, toda krivda bo na vaši strani, kajti ljubezen zahteva svoje. Prehlad.
RIBI (od	20. 2. do
20. 3.) Razgiban teden. Neki	dvomi se
bodo še poglobili. Z veliko težavo boste naleteli na razumevanje tistih, ki bi vas morali bolje razumeti. Novi predlogi, vendar brez nekih konkretnih zaključkov. Neki nesporazum v družini bi se znal poglobiti z	vsemi	ustreznimi	posledica-
mi, ki prav gotovo ne bodo prijetne. Glavobol.
KRIŽANKA... z našim krajem
1	2	3		B	4	5	6		7	8	9	10
11			B	12				B	13			
14		B	15				B	16				
	m	17				B	18					B
19	20				B	21					B	22
23				M	24					B	25	
26			B	27					B	28		
29		B	30					B	31			
	■	32					B	33				
m	34				B		35				B	
36					B	37				fl	38	
39				B	40				B	41		
42								B	43			
Rešitev križanke bo v torkovi številki
Bogat zbornik
(Nadaljevanje s 5. strani)
sipa Plemlja. Vsi trije zapisi niso samo kronika znanstveno-kul-turnih dogodkov, temveč dopolnjujejo podobe zaslužnih osebnosti in naših naravoslovnih dosežkov. V tej skupini prispevkov naj omenim še zapis Viktorja Petkovška o Pripravah za praznovanie 400-letnice botaničnih prizadevanj C. Clusiusa v nekdanji Avstriji in Panoniji, biografski in bibliografski profil Franca Minafika, ki ga je napisal Eman Pertl ter spominska zapisa Antona Polenca o Zmagu Bujonu in Janeza Bati-sa o Antetu Stefančiču. Vsi trije pokojniki so bili člani naravoslovne sekcije SM in sodelavci zbornika. — Albert Struna, avtor obširne monografije Tehniškega
miiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MLADIKA 7/8
(Nadaljevanje s 5. strani)
hodnjega marca. S Koroške sta še krajša zapisa o publikaciji «Skupna Koroška», ki jo je izdala celovška sxofija ter o Letnem poročilu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Pisec jp (Jože Peterlin?) opaža v prvi publikaciji «premik na bolje» kar zadeva odnos cerkvene hierarhije na Koroškem do Slovencev, vendar se vprašuje, če bo vsaj pri cerkvenih krogih zmagala krščanska vzajemnost. V informaciji o drugi publikaciji pa ugotavlja, za primerjavo s tržaškimi izvestji, razliko v «prizadevanju profesorjev in zavzetosti študentov za napredek zavoda». Pri tem ugotavlja na račun tržaških razmer, da gre za «naveličanost in samozadovoljnost, ki so jo dosegli profesorji in zdaj čuvajo ta svoj položaj tako, da ne na-rede ničesar, kar bi bilo lahko kamen spotike». Če tako ugotavlja profesor. ..
Srednji strani zapolnjujejo drobne kulturne informacije. Spominom na prof. Moleta (piše Jože Velikonja iz ZDA), sledijo praktični sestavki v rubriki «za sodobne žene in dekleta», potem Jevnikarjev pregled zamejske in zdomske literature, v katerem piše tokrat o Ireni Žerjal, Mariju Čuku in For-tunatu Mikuletiču, in še ocene raznih knjižnih izdaj.
V številki je še nekaj proznih sestavkov in pesmi, med «pismi» n« je tudi polemični prispevek urednika revije Jožeta Peterlina v zvf-zi s predlogi o novi reviji, ki jih je objavil Katoliški glas. Urednik pravi, da ne ve s kom ima opraska, ker pismi v K.g. nista bdli podpisani, vendar je mnenja, da «rajši nekaj popraviti, kot pa podreti in začeti znova». «Če pa smo mnenja — ugotavlja takoj nato — da moramo Mladiko ukiniti, potem pa jo ukinimo in pokopljimo.»
za zgodovino
muzeja Slovenije Vodni pogoni na Slovenskem U955), je v prvem zvezku objavil študijo Staro mlinarstvo — drugod in pri nas, ki potrjuje tradicijo naše lesne obrti in starodavne, obrtniške, tehniške dejavnosti, saj je bilo samo na Kranjskem proti koncu 19. stoletja okoli 1500, na vsem slovenskem ozemlju pa blizu 4000 mlinov n» vodni pogon.
S področja zdravstva, zgodovine medicine, veterinarstva in farmacije so v prvem zvezku še tri razprave in prikazi: Emana Perila Naravno zdravilišče v Bistrici rri Limbušu, katero je konec prejšnjega stoletja ustanovil Jurij Simonič (Gjuro Simanič), Franca Minafika Ptujske lekarne, lekarnarji in njihove hiše in Ante-ta Stefančiča Kratek pregled zdravstvenega nadzorstva živil nekoč in danes s posebnim poudarkom na Sloveniji.
Za znanstveno jezikoslovje in astronomijo je zelo zanimiva razprava Milka Matičetova Zvezdna imena in izročila med Slovenci s pregledom slovenskih zvezdnih imen od Trubarja do danes in primerjava s slovanskimi in tujimi. — France Adamič v razpravi Naš prispevek v razvoju genetike in žlahtnjenja rastlin navaja strokovnoliterarne prispeva ke, avtorje in prikaze doma vzgojenih seri vseh vrst rastlin.
Naravoslovna sekcija ureja sedai "radivj za tretji zvezek zbornika, ki bo posvečen razvoju medicine in veterine na Slovenskem, zbira gradivo za četrti zvezek ter programira raziskave za nadaljnjo obdelavo.
VODORAVNO: 1. Mesto «našega kraja», 4. Je grad v «našem kraju», 11. Krmilo pri vozu, 12. U-gasli ognjenik v Afriki, 13. Shakespearova uganka, 14. Guillaume Appolinaire, 15. Bolonjski slikar, 16. čvrst, 17. Atlantski pakt, 18. Droben, 19. Žensko ime, 21. Streha sveta. 23. Dantejeva reka, 24. Po-
šiljka, zaboj, 25. Kazalni zaimek,
26.	Žensko ime, 27. Agostinijevo vozilo, 28. Športno društvo tudi za «naš kraj», 29. Tine Debeljak, 30. Kondicija, 31. Oklepno bojno vozilo, 32. Irene, grška filmska i-gralka, 33. Matilde, neapeljska pisateljica, 34. Ne v celoti, 35. Izročiti, 36. Naš West, 37. Koloidno živilo, 38 Lino Legiša, 39. Italijanska državna zdravniška služba, 40. Je S. Gregorčič v Dolini,
41.	Mesec delavskega praznika,
42.	Potrositi, 43. Vasica pri Opčinah.
NAVPIČNO: 1. Velikan KP1, 2. Rastlinska bolezen, 3. Povratno osebni zaimek, 4. Živalska krma.
5.	Italijanska politična stranka.
6.	Samoglasnika Boruta, 7, Trd, vulkaniziran kavčuk, 8. Samostojna nikalnica, 9. Saj, vseeno, 10. Morski orjak, 12. Žensko ime. 15. Zgodnje, 16. Strup, gnoj, 17. Zolajev roman, 18. Hitro, pri priči, 20. Skupaj, 21. Strast, zanos, vznesenost, 22. «Naš kraj» 24. Mnogobožec, 25. Utežna mera,
27.	Vrsta lahkih motociklov, 28. Pristanišče v južni Italiji, 30. Znana španska pesem, 31. Sorodnica, 32. Zabojček, 33. Jugoslovanska reka, 34. Tuje moško ime, 35. Salvador, španski slikar, 36. Komič ni junak, 37. Kakor, 38. Tekstilno vlakno, 40. šivati pri vrhu. 4L Miha Andreaš.
(lako)
Obala pod Nabrežino	(Foto M. Magajna)
NEDELJA, 13. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.00	Maša in V nedeljo ob 12. uri
12.15	Kmetijska oddaja
13.30	DNEVNIK
14.00	Nedeljska oddaja: KMEČKA IGRA ZA MEŠČANE
15.00	KRIŠTOF KOLUMB
16.00	Program za mladino
16.20	Zorro
16.50	Slikanica
17.15	Kronike in rezultati športnih dogodkov
17.40	CANZONISSIMA
19.00	REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME
20.00	DNEVNIK
20.30	Proces proti generalu Barattieriju
21.40	Športna nedelja:
Kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih
DRUGI KANAL
15.30	Avtomobilske dirke v Vallelunga
18.15	Italijansko nogometno prvenstvo:
REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME
19.00	CANNON
TV film «PODEŽELSKI PEVEC»
19.50	ŠPORTNI DNEVNIK
20.00	Portret avtorja: Emilio Greco
20.30	DNEVNIK
21.00	DAN ZA DNEM
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.00	SVET V VOJNI
10.05	Otroška matineja:
11.00	DOBRI STARI PIANINO
12.30	Kmetijska oddaja, prenos iz Indije
13.35	POROČILA
14.20	Igre brez meja
15.40	NAŠI ZBORI
16.15	KOŠARKA ZADAR	—	BOSNA
17.45	Za konec tedna
18.15	POROČILA
18.20	VIDOCQ, serijski film
19.30	DNEVNIK
19.50 Tedenski gospodarski komentar
20.00	M. Božič: ČLOVEK IN POL
21.00	SREMSKA MITROVIČA
21.30	športni pregled
22.10	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.45	Otroški kotiček:
NASTOPA REDOLINI
21.15	Pregled tedenskega	programa
20.30	DŽUNGLA SEDME	CESTE,	celovečerni film
22.00	KOŠARKA ZADAR	—	BOSNA,	posnetek
PONEDELJEK, 14. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Znanstvena antologija: IGRAČE
12.55	Tedenska knjižna oddaja
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino:
SLIKE IZ SVETA
18.15	EMIL, po zgodbi Astrid Lindgreenove
18.45	Prijatelji človeka:
Njihovo morje, tretje nadaljevanje
20.00	DNEVNIK 20.40 LA CALUNNIA
22.30	Filmske premiere
22.45	Dnevnik in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Sloviti pobegi iz zapora:
GALSKI SUŽENJ
TV film v režiji Jeana Pierra De Courta
20.00	Portret avtorja:
Aspekti figurativnega kiparstva v delih LUCIANA MINGUZZIJA
20.30	DNEVNIK
21.00	Posebne reportaže za Prte Italia Velika Britanija: BILI SMO VSI ENO
22.00	Baletna prireditev: ROMEO IN JULIJA
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.30, 14.10 in 15.30 TV ŠOLA:
Pot v neznano, Zgodba o polžu, Matematika, Nemščina, Basni, Na dnu zračnega oceana, Srbohrvaščina
17.30	S. Jelinčič: FANT IN OČALA
17.45	Risanka
18.00	OBZORNIK
18.15	Športna oddaja Na sedmi stezi
18.45	Dojemanje sveta in sporazumevanje
19.05	Odločamo
19.15	Risanke
19.30	DNEVNIK
20.05	Anglade - Cosmos: POZABLJENO JABOLKO 21.35 Sodobna oprema
21.45	KULTURNE DIAGONALE
22.15	Mozaik kratkega filma:
ŠPORTNA AKROBATIKA
22.25 TV DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček: Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	«GEPARD», serijski film iz Enciklopedije živali
21.00	«SLOVENEC», dokumentarna reportaža
21.30	Nastopa Frank Sinatra
TRST A
8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Donizettijev Kvartet štev. 7; 10.15 Napoved programa; 11.15 Mladinski oder: «V družini»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja;
13.30	Glasba po željah; 15.45 Orkestri; 16.00 Nedeljski koncert;
16.30	Glasba in šport; 17.30 Ibsenovi «Strahovi»; 19.15 Znani motivi; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Pesmi.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30.
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba;
9.15	Orkester; 10.00 Z nami je...; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Melodije; 11.30 Orkester «La vera Romagna»; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.40 Juke box; 15.00 Narodna glasba; 15.30 Plošče; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.10 Napoved programa; 18.15 Na športnih igriščih; 18.45 Domači pevci in ansambli; 19.00 Prenos RL; 20.00 Orkestri; 21.00 Športna nedelja;
21.15	Operetna glasba; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 10.15 Lahka glasba; 11.00 Nedeljski ansambli; 12.00 Popularne plošče; 14.30 Ornella Vanoni v «Bra-sil 75»; 15.40 Hit Parade; 15.30 Orkestri, pevci in ansambli, 16.00 Nogomet od minute do minute;
17.00	Glasbeni oder z Milvo; 18.00 Milanski simf. orkester; 19.20 Glasbeni variete,
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Popevke; 9.35 Veliki variete; 11.00 Šaljiva oddaja; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi; 14.30 Plošče;
15.00	Preizkušajo se diletanti; 17.00 Športna nedelja; 17.40_ Canzonis-sima; 19.05 Orkester" Sciascia;
21.00	Operetna glasba.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00. 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Danes za vas;
7.30	Za kmetijske proizvajalce;
8.05	Umetniška pripoved; 8.35 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvi aplavz;
14.05	V nedeljo popoldne; 18.05 K. Strzalka: Vaš dan je moja noč; 19.50 Lahko noč, otroci! ; 20 00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer; 23.05 J. Stacho: Pesmi,
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baročni orkester;
19.10	Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba v noči.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček: Ital. slovstvo; 10.45 Glasba in nasveti; 11.20 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek:
14.10	- 14.40 Plošče; 15.15 Slovite klavirske skladbe; 16.45 Melodije in ritmi; 17.15 Športni pregled;
18.00	Glasbeni koktajl; 18.30 Di-vaški pevski zbori; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21 00 Literarna oddaja.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19 00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba: 8 30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Reportaža; 11.10 Srečanja: 11.30 Orkestri; 12.10 Poje Frank Sinatra; 13.20 Hit Parade; 14.05
Odprta linija; 14 40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica, 17.05 Komorna in operna glasba; 17.40 Program za mladino; 19.30 Glas-beno-govomi spored; 20.20 Ponovno na sporedu z O. Vanoni,
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30.	15.30. 19.30
Poročila; 7.40 Jutranja glasba;
8.40	Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 13.35 Program s P. Carusom; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spo red; 17.30 Posebna reportaža; 18.30 Telefonski pogovori,
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija:	8.10
Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Orkestri: 10.15 Za vsako-ga nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.45 «Vrtiljak»; 16.30 Moda za vas; 17.00 Aktualnosti: 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi: 19.40 Ansambel O. Brajka; 19.50 Lahko noč, otroci ! ;
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 15. DO 19. OKTOBRA 1974
Torek, 15. oktobra 8.10, 9.35, 10.05, 15.35 in 16.05 TV šola; 17.30 M. Golar: Okrogle o Ver-žejcih: 17.45 Risanka; 18.00 Obzornik; 18.15 življenje v gibanju, poljudnoznanstveni film; 18.45 Zdravo mladi; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik 20.00 Pogovor o ... ; 21.05 M. De la Roche: Whiteoaki z Jalne, nadaljevanka: 21.55 Dnevnik.
Koprska barvna TV 20.10 Otroški kotiček, risanka; 20.15 Dnevnik; 20.30 Ko se dan prevesi, slovaški film; 22.00 Dokumentarna oddaja o Peruju.
Sreda, 16. oktobra 8.10, 10.50 in 15.25 šola:	17.30
Zgodba o deklici Margareti, mladinski film; 18.00 Obzornik; 18.15 Po sledeh napredka; 18.50 Zastor ljubljanske Opere se je dvignil; 19.15
Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zgodba o Pavlu in Pavli, film; 21.50 Glasbena oddaja s Frankom Ifiel-dom; 22.05 Dnevnik.
Koprska barvna TV
19.20 Otroški kotiček:	Bolgarski
večer; 20.15 Dnevnik; 20.30 Dokumentarna oddaja: Bolgarija; 21.00 Bolgarska zabavna oddaja Tiri tiri; 21.20 Trakijska svatba, folklorna oddaja.
četrtek, 17. oktobra
8.10 in 14.10 Šola; 9.35 in 15.35 Francoščina; 17.25 Oddaja iz serije Bistrooki: «Slika»,; 18.00 Obzornik; 18;20 Svet v vojni: Ofenziva za-vezniškege letalstva nad Nemčijo; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 S. Lenz: Ura nemščine, zaključno nadaljevanje; 21.10 Kam in kako na
oddih; 21.20 četrtkovi razgledi; 21.50 Narodni balet s Kube; 22.05 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Prikazni v Rimu, film; 22.00 Stekla Antona Motike.
Petek, 18. oktobra 8.10 in 14.10 Šola; 10.50 in 15.45 Angleščina; 17.10 Gospodična Godali in divji šimpanzi, film; 18.00 Obzornik; 18.15 Srečanje oktetov, drugi del; 18.45 Uporaba električnega toka v gospodinjstvu; 18.55 Biologi oblikujejo rastline; 19.15 Risanka; 19.50 Dnevnik; 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.00 Proslava 30-letnice radio OF, prenos iz Črnomlja; 20.40 Bela eksplozija, film; 22.05 Kažipot; 22.25 Dnevnik.
Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček, risanke;
20.15 «Kmetje», dramatiziran roman; 21.35 Bela palica, serijski film.
Sobota, 19. oktobra
9.30, 10.35 in 12.00 šola: 14.25 Nogometna tekma Radnički (Niš) — Crvena zvezda; 17.45 Fantje treh dolin; 18.15 Obzornik; 18.30 Disneyev svet; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.00 Človek, ne jezi se (skrita kamera); 20.30 Moda za vas; Barbra Streisand; 21.35 «Gigot», celovečerni film; 23.15 Dnevnik.
Koprska barvna TV 14.25 Nogometna tekma Radnički — Crvena zvezda; 19.45 Mladi gozdovnik, film; 20.15 Dnevnik; 20.30 Svet v vojni: operacija Barbarossa; 21.20 Nemogoči podvigi; 22.10 Duet, baletna oddaja.
Dr. Tone SATAN,
Ferenc: NJEGOVO DELO
1 i»- IN SMRT	1
Med pomembnejšimi Wirthoviml sodelavci sta bila tudi esesovski podporočnik (pozneje poročnik) Josef Oberhauser in kapetan dr. Franz Stangl, o katerih smo tudi že govorih V zveai z akcijo «Reingard» v generalni guberniji na Poljskem. Josef Oberhauser se je rodil 20. septembra 1915 v Munchnu in je bil po poklicu kmet. Ko je odslužil vojsko, je novembra 1935 stopil v SS-Totenkopfsturmbann Brandenburg. 113) V akciji «Reinhard» si je pridobil «velike zasiluge» v uničevalnem taborišču Beizec in je zato junija 1943 na Globočnikov predlog napredoval v «n esesovskega podporočnika. Kaže, da je v Trstu vodil pododdelek «R I», podpisal je precej zapornih Ustov in žrtve se ga spominjajo kot komandanta zaporov in taborišča v tržaški rižarni. Poleg drugega je ohranjen tudi seznam orožja in strehva prve (italijanske) čete SS-Wach-mannschaften, tj. esesovskega stražarskega bataljona, z dne 15. februarja 1945 z lastnoročnim Oberhauser j evim podpisom; ta četa pa je bila zaposlena z zavarovanjem tržaške rižarne. 114)
Drugi Wirthov sodelavec dr. Franz Stangl se je rodil 26. marca 1908 v Altmtinstru in je bil poklicni poheist. Od leta 1931 do 1935 je služil pri zaščitvi, nato pa pri kriminalni policiji in je bil pred vojno kriminalni sekretar pri uradu gestapa v Linzu ob Donavi, avstrijska republika ga je pred letom 1938 odlikovala z več odlikovanji. V vojnem času je sodeloval
pri nacistični evtanaziji in nato pri akciji «Reinhard», v kateri se je zelo izkazal kot komandant uničevalnega taborišča Treblinka. Zato je napredoval iz navadnega esesovoa za kapetana in so ga, podobno kot Wirtha, odlikovali s križcem za vojne zasiluge I. in II. razreda zmeči. 115) Po prihodu v Trst naj bi vodil pododdelek «R III» v Vidmu (Udine) in naj bi ga imenovali tudi «leteči kapetan». 116) Njegovo delovno območje naj bi bile celo Benetke, od koder je preganjal in deportiral Žide. 117)
Navedel sem razmeroma skromne podatke le za najpomembnejše sodelavce Wirbhovega oddelka «R» v operacijski coni «Jadransko Primorje». Druge, esesovske podoficirje in pripadnike zaščitne policije, ki so tudi sodelovali pri zločinih, sem navedel že prej. Marsikatero ime se je pojavilo šele v novejšem času, ko si napredne sile v Trstu in tudi pri nas prizadevajo zbrati čimveč podatkov o zločinih in zločincih v tržaški rižarni in še živeče zločince spraviti pred sodišče v Trstu.
Pred sodnim procesom
O grozodejstvih, ki jih je počenjal nemški okupator skupaj s sodelavci nad Židi in pristaši narodnoosvobodilnega gibanja v tržaški rižarni, se je govorilo že med vojno samo. Razumljivo je torej, da so takoj po vojni začeli raziskovati zločine in ugotavljati zločince in njihove žrtve. 118) Ugotavljanje je bilo zelo težavno, saj je bilo na voljo le malo žrtev, ki bi mogle prikazati vse gorje fašističnega nasilja v rižarni. Tisti, ki bi vedeli največ povedati, so bili ubiti in upepeljeni, mnogi so za vedno končali svojo trnovo pot v koncentracijskih taboriščih itd. Verjetno so tudi politične razmere v Trstu samem bile precej neugodne za takšno delo.
Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev je imela na voljo dve vrsti virov, in sicer dokumentarno gradivo nemškega okupatorja, ki ga je našla v
Trstu po osvoboditvi, in izjave prič, žrtev fašističnega nasilja ali njihovih svojcev. Toda obojega je bilo zelo malo.
Pri dokumentarnem gradivu nemškega okupatorja gre za tri vrste dokumentov, in sicer za :
1)	t. i. zaporne liste (Haftscheine), ki so jih izpolnjevali in podpisovali pripadniki pododdelka «R I» v Wirthovem ah Allersovem oddelku «R». Formularje za te liste so sicer izdelali v IV. uradu poveljnika varnostne policije in varnostne službe v operacijski coni «Jadransko Primorje». Uporabljali so jih tudi pripadniki Wirthovega ali Allersovega oddelka, vendar so ti glavo formularja prečrtali in napisali šifro «R I». Ob osvoboditvi so našli več kot 550 zapornih Ustov in jih je komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo leta 1945 kar 547 poslala kot dokazno gradivo državni komisiji za ugotavljanje zločinov v Beograd. Vendar jih do sedaj v njenem fondu, ki ga hrani arhiv Jugoslavije, nismo mogli najti. 119) Iz neznanih razlogov pa komisija ni poslala tja več kot 20 zapornih listov, od katerih so večino podpisali pripadniki pododdelka «R I» (Hering 2, Oberhauser 2, Geng 6, Seifert l,Vey 1, Dubois l.Rost 2,) in sicer v januarju 1944. Sedaj jih hrani arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, 120) kopirala pa sta jih generalno tožilstvo Zveze republike Nemčije iz Frankfurta na Maini in deželni inštitut za zgodovino odporništva v Trstu.
2)	Po osvoboditvi so v Trstu našli kartoteko 52 italijanskih policistov, ki so pripadali 1. četi esesovskega stražarskega bataljona. Tudi to kartoteko je komisija za ugotavljanje zločinov poslala kot dokazno gradivo v Beograd in je do sedaj še nismo našli.
3)	V Trstu so po osvoboditvi našli tudi nekaj izvirnih dokumentov oddelka «R» in jih je komisija za ugotavljanje zločinov prav tako poslala v Beograd. Dne 12. marca 1974 mi je v arhivu Jugoslavije uspelo najti te dokumente, in sicer: a) prevod prijave o Narcisu Feriniju z dne 18. 5. 1944 s pri-
pisanima beležkama za Heringa in Allersa, b) AUersov dopis Oberhauser ju z dne 21. 12. 1944 o izpustitvi Maria Bordona iz zapora, c) Schneiderjev dopis Hackenholtu z dne 13. 3. 1945 o načinu plačila dolga garažni kantini, č) seznam orožja in streliva 1. čete esesovskega stražarskega bataljona z dne 15. 2. 1945, ki ga je podpisal Oberhauser, d) seznam policistov iz italijanske 1. čete navedenega bataljona z dne 12. 12. 1944, ki so dobili vojaške suknjiče in hlače. Ti dokumenti so kot dosje 2749 registrirani v fondu državne komisije za ugotavljanje zločinov pod inv. štev. 15.830.
113)	BDC PPA SS. J. Oberhauser; RuS HA, RuS-Fragebogen 1937.
114)	AJ, fond DKZ, inv. štev. 15.830, Waffenbestandsaufnahme der I. Kom-panie SS-Wachmannschaften per 15. 2. 1945.
115)	BDC, PHA SS, F. Stangl.
116)	Meridiano di Trieste 20. 4. 1972.
117)	S. Bon Gherardi. n.d., str. 215—216.
118)	Ni še zanesljivega poročila o Globočnikovi smrti po koncu druge svetovne vojne. Gerarld Reitlinger pravi, da je Kaltenbrunnerjev odvetnik na sodnem pracesu v Nilmbergu pripovedoval o cestnih bojih v Istri, v katerih naj bi padel tudi Globočnik. Po drugih podatkih, nadaljuje Reitlinger, naj bi Globočnik junija 1945 storil samomor na Koroškem, da ne bi padel v roke britanski vojaški patrulji. (Reitlinger n.d., str. 139) Silva Bon Gherardi v svoji knjigi, ki smo jo že navedli, u-pravičeno zavrača mnenje, da bi Globočnik padel v Istri, ker je poveljeval nemškim silam, ki so se umikale iz Furlanije v Avstrijo. O-pozarja, da je po podatkih Zentralle Stelle der Landesjustizverwaltungen iz Ludwigsburga, ki jih je le-ta dobila z graškega sodišča, Globočnik storil samomor 31. maja 1945 pri Weissensee na Koroškem. (S. Bon Gherardi, n.d., str. 214).
119)	Državna komisija za ugotavljanje zločinov v Beogradu jih je registrirala kot inv. štev. 14.353, arhivistka, ki še ureja ta fond, pa mi je izjavila, da je iz neke opombe ugotovila, da jih je 547, vendar inv. štev. 14.353 v fondu manjka.
120)	Arhiv IZDG, BDS Triest. fase. 200.
(Nadaljevanje sledi)
i dne'
7
13. oktobra 1974
SPORT SPORT SPORT
ATLETIKA
GOLUBNICI-ATLETSKI FENOMEN
Tudi v zrelih letih je mogoče dosegati vrhunske rezultate
Maratonski tekač pri 81 letih ■ Dolgoprogaški tek pripomoček proti srčni kapi
Med zmagovalci evropskega prvenstva v Rimu je bilo tudi nekaj Presenečenj, vendar samo eno tako. ki je res razburilo tehnike in odkrilo edinstven primer Vladimira Golubničija, sovjetskega specialista v hitri hoji, ki je naslov osvojil Pri 38 letih starosti, torej v letih, ki niso več primerna za vrhunske dosežke.
Golubniči se ukvarja s hojo že °d leta 1953. Specializiral se je Prav strogo na razdaljo 20 km in v svoji dolgi karieri dosegel sko-r&j neverjetno serijo uspehov. Najdemo ga celo na listi olimpijskih zmagovalcev iz leta 1960. Sicer pa so bili njegovi uspehi naslednji:
1960 — olimpijske igre
1.	Golubniči	1.34’07’'2
2.	Freeman (Avstr.)	1.34’16”4
Vickers (Vel. Brit.)	1.34’56”4
1962 — evropsko prvenstvo
J- Matthews (Vel. Brit.)	1.35’54’'8
2-	Reimann (NDR)	1.36T4”2
3-	Golubniči	1.36’37”6
1964 — olimpijske igre
L Matthews (Vel. Brit.)	1.29’34”0
2. Lindner (NDR)	1.31T3”2
3- Golubniči	1.31’59”4
1966 — evropsko prvenstvo J- Lindner (NDR)	1.29'25”0
2.	Golubniči	1.30’06”0
3' Smaga (SZ)	1.30’18”0
1968 — olimpijske igre L Golubniči	l.SS’SS'’!
2-	Pedraza (Mehika)	1.34’00”0
3-	Smaga (SZ)	1.34’03”4
1972 — olimpijske igre
1	Frenkel (NDR)	1.26,42”4
2	Golubniči	1.26’55”2
3.	Reimann (NDR)	1.27’16”6
1974 — evropsko prvenstvo
L Golubniči	1.29’30”0
2 Kannenberg (ZRN) 1.29’38”2 3-, Zalošik (SZ)	1.31’48”0
' Udeležil se je torej štirih olimpijskih iger in 3 evropskih pr-t’enstev ter bil vedno med prvimi bemi. Sovjetski prvak je bil 1959, ls60. 1964, 1965, 1968, 1972 in letos.
Dejstvo, da sé je Golubniči udeležil 7 velikih tekmovanj in vedno nekaj odnesel, dokazuje izredno zanesljivost, dolga tekmovalna doba, 2 občutnim časovnim napredkom Prav v drugem delu pa postavlja n4 vzvišeno mesto telesno pripra-tega atleta. Mimo lahko govorimo o treningu brez napak, o pra-viJnem dolgoročnem načrtovanju in 0 točni razporeditvi moči. Golubniči ni tipičeri koščeni predstavnik dolgih prog. Zgrajen je trdno. °h višini 180 cm ima kar 78 kg taesne teže, ki ga lahko postavlja, mjed deseterobojce ali sprinterje.
Primer sovjetskega atleta bi morali z znanstvene plati obdelati tudi zdravniki, saj se z njim postavlja v ospredje problem podaljšanja dobe vrhunskih dosežkov. Ta doba se je prav po zaslugi (bolje Po krivdi) raznih sprejemljivih in nesprejemljivih «znanstvenih» dosežkov, v zadnjih letih občutno skrajšala.
Znanstvènih del o «športni» dobi človeka še ni veliko. Doba vrhunskih dosežkov je za razne panoge dokaj različna, dolgi napori pa ima-j(i občutno prednost, saj doseže a-tlet — ne glede na gole časovne dosežke — najbolj ekonomično delovanje organizma nekje pri 26-28 letih in ga nato obdrži vse do 32. — 34. leta. Izjemi kot Golubniči ali kot belgijski maratonec Roelants tudi to teorijo vsaj delno spreminjata.
Zanimiv je k temu primer nekega špartansko vzgojenega Nemca, •d ima danes že 81 let. Možakar
— Arthur Lambert — se je komaj pri 30 letih navdušil za atletiko. Ugotovil je, da ne more postati prvak, tek pa ga je veselil in začel je redno trenirati na progi kakih 10 km od svojega doma do majhne tovarne, katere je sam lastnik. Enkrat ali dvakrat na teden je opravil tudi po 20 ali celo 30 km. Komaj lani ga je začel zanimati maraton. Med letnim oddihom je v tednu dni vsak dan nekoliko podaljšal svoj tekoči sprehod in nekega dne končno pretekel celih 42 km v 3 urah in 48 minutah. Kot pravi Nemec pa tega dosežka ni priznal. Manjkala je namreč uradna meritev proge in časomerilci. Tek skratka ni bil «offiziell». 10 dni kasneje je bil na sporedu ljudski maratonski tek in udeležil se ga je tudi stari Lambert. Med 100 tekmovalci — daleč najstarejši — je bil 56. in 42 km ter 195 m je pretekel v 3 urah 52 minutah in 30 sekundah, tokrat povsem «offiziell» kot je želel. Po koncu teka je bil utrujen ne pa izčrpan. Že dva dni kasneje je pretekel 30 km.
Sam Lambert je na podlagi svojih beležk iz 50-letne tekaške kariere izračunal, da je vsako leto na razdalji 12-13 km zgubil 15 sekund. Pri 80. letu je 10000 m pretekel v 46’50”. Ko je imel 30 let bi bil moral teči 34'20”, časa iz tistih let pa ni imel. Na podlagi svojih izkušenj je sestavil tabelo učinkovitosti v letih zrelosti in starosti v primerjavi z leti največje telesne moči. S stalnim treningom
seveda, naj bi se pri 40. letu učinkovitost zmanjšala za 3 do 5 odstotkov. Pri 50. letu za 10 odst., pri 60 za 40 odst., pri 70 za 55 odst., pri 80 pa za 65 odstotkov.
Dolge in zmerne napore so o-vrednotili Nemci tudi kot pomoč proti srčni kapi. V Hamburgu zabeležijo letno kakih 2400 primerov srčnih kapi brez smrtnih posledic. Poleg običajnih bolnišnic sta na razpolago dve, ki zdravita in bolnike nadzorujeta s športnimi metodami. Bolnikom najprej z lahkimi telesnimi vajami privadijo srce na normalni ritem. Nato postopoma intenzivnost večajo in znašli so se v položaju, da so za te nenavadne športnike ustanovili celo športni klub, brez lova na rekorde. Dolgotrajen in zmeren tek vsi zdravniki priporočajo kot odlično zdravilo proti srčni kapi. k. b.
PLANINSTVO
TUDI GORSKI SVET JE TREBA POZNATI
Mladinska planinska šola nova pobuda tržaškega SPD
V nekaterih drugih državah so planinske šole za mladino že precej razširjene
Slovensko planinsko društvo je v preteklih dneh povabilo na svoj sedež na pogovor vrsto pedagogov in drugih, ki delujejo na mladinskem področju, da bi se z njimi pomenilo o novi pobudi tega društva.
Govor je bil namreč o ustanovitvi planinske šole, oz. večjega števila takih šol, če bi bilo to mogoče.
Planinske šole za mladino so pobuda, ki so jo posebno razvili v Sloveniji, pa tudi v nekaterih drugih evropskih državah. V teh šolah, ki delujejo, seveda, izven rednega šolskega pouka, ampak le kot dopolnilna izobraževalna ustanova v o-kviru šole ali izven nje, se učenci nauče vsega, kar jim pomaga pri poznavanju gora, gorohodstva, narave, prve pomoči, alpinistične tehnike, zgodovine planinstva itd. Po obiskovanju take šole, ki je v bistvu nekak tečaj, pridejo na vrsto
izpiti, po katerih prejme tečajnik, lo pobudo za ustanovitev take šole spričevalo, značko ali kak drug do- tudi v Trstu. Udeleženci sestanka
kaz uspešno opravljene preskušnje.
O koristnosti obiskovanja planinske šole že v mladih letih ni treba še posebej govoriti. Gorohodstvo je resno opravilo, ki skriva v sebi mnoge koristi, a tudi nevarnosti, ki so lahko za posameznike (in tudi skupine) usodne. Pravočasno poznavanje vsega, kar gore človeku nudijo, da obogati svojo telesno pripravljenost, utrdi zdravje in poglobi doživljanje lepot, ki jih nudijo planine, obenem pa tudi vsega, kar človeku v gorskem svetu streže po njegovem zdravju in življenju, je torej nujnost, kateri se ne bi smel izogniti noben mlad človek, ki zastavlja svoje prve korake po planinskih poteh.
Vse to Je imelo pred očmi tudi tržaško planinsko društvo, ki je da-
so se seznanili z vsemi podrobnostmi planinskih šol, ki jih uvajajo v Sloveniji. Soglasno so podprli u-resničenje take pobude tudi na Tržaškem. niso pa bili povsem enotnega mnenja o času in načinu delovanja planinske šole pri nas. Zaradi drugačnega ustroja šolstva pri nas bi verjetno težje uveljavili e-nake oblike te aktivnosti, kot jih i-majo drugod. Treba bi iskati bolj specifične oblike delovanja.
Prevladalo je mnenje, da bi bila ta pobuda najuspešnejša, če bi se tesno naslonila v taki ali drugačni obliki na naše šole, saj bi le tako zajela večje število mladih, ki bi se radi udejstvovali v planinstvu. Uvajanja novih pogledov in novi predpisi v šolah in posebno v šolski telesni vzgoji bi vsekakor dopuščali navajanje naše mladine k
PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH
F nedeljo prvi poraz ajdovskega Primorja
Remi Vozil, Kopra, Jadrana in Tabora - Zmaga Renč
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiii
...............................................iiiiiiiiii.I..I...I j P|f.n“®^U ^ VfQrPe^°f. b°„^^kr^
POGOVOR Z NAŠO NAJBOLJŠO ŠPORTNICO SONJO MILIČEVO
«Nadpoprečne rezultate dosežeš lahko izključno s trdno voljo»
Sonja se je letos vpisala na Visoko šolo za telesno kulturo v Ljub-Ijani - Trenirala bo pri Olimpiji, nastopala pa še naprej za Kras
Prav ob priliki letošnjega praznovanja 50-letnice Združenja slovenskih športnih društev v Italiji moramo zabeležiti nadvse pozitivno in hvalevredno pobudo na področju telesne kulture: kar trije letošnji maturanti : (Viljem Slavec ter Robert in Sonja Milič) so uspešno prestali sprejemni izpit na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in trenutno že pridno obiskujejo predavanja. Torej se je le nekaj premaknilo v odnosu do športa; pristop zagotavlja zamejskemu športu za bližnjo bodočnost prepotrebne usposobljene kadre, ki bodo lahko uspešno in koristno opravljali svoje poslanstvo v sklopu manjšinskega športnega izživljanja.
Z najuspešnejšo zamejsko športnico Sonjo Miličevo smo pred njenim odhodom v slovensko prestolnico malo pokramljali, da bi zvedeli za vzroke te njene posrečene odločitve in . za njene načrte. Na vprašanja, kaj jo je privedlo do te odločitve, nam je Sonja tako odgovorila:
«Že več let se intenzivno ukvar-am z namiznim tenisom in sem dosegla več prestižnih uspehov, višek pa sem dosegla z uvrstitvijo v državno namiznoteniško reprezen-
Sonja Miličeva se je letos vpisala na Visoko šolo za telesno kulturo
Ljubljani
...................................................................................................iii.iiii.i.i.iiiii..........IIIIIIHIIIII.........................................................
' Potek prvih desetih partij je Prav gotovo razočaral številne ljubitelje šahovske igre po svetu. Le redki so predvidevali, da se bo toliko partij končalo neodločeno, čeprav sta oba tekmeca napovedovala brezkompromisno borbo. Posebno Pb šesti partiji, v kateri je Karpov lépo kaznoval pretirano napadalno igro Korčnoja so bile na vrsti partije, ki niso dostojne dveh kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka. S tako igro bi Karpov ali Korčnoj v dvoboju s Fischerjem gotovo potegnila krajši konec. Šahi stom sp še sveže v spominu partije dvoboja Spassky — Fischer, ki so pridobivale nove ljubitelje šahovske igre, kar za letošnji finalni dvoboj ne moremo trditi.
ŠESTA PARTIJA
A. KARPOV — V. KORČNOJ
Ruska obramba
1. e4 e5 2. Sf3 Sf6
Korčnoj se je prvič odločil za rusko obrambo, ki se v moderni turnirski areni le redko sreča. S tem je hotel presenetiti nasprotnika, kar pa že nadaljnji potek povsem ovrže.
3. Se5:
Pogosto se igra varianta 3. d4 ed4 4. e5 Se4 5. Dd4: d5 6. ed6 (e.p.) Sd6: 7. Sc3 Sc6 8. Df4 z majhno prednostjo belega.
3. ... d6 4. Sf3 Se4: 5. d4 d5 6. Ld3 Le7 7. 0-0 Sc6 8. Tel Lg4 9. c3
Skromna, vendar dobra poteza. Nadaljevanje: ‘9. Le4: de4 10. Te4: Lf3: 11. Df3: Sd4: vodi v enako
pozicijo.	,	, ,,
9.	... f5 Korčnoj utrjuje točko e4, vendar pa si ustvarja slabosti na diagonali a2-g8.
10.	Db3 0-0 11. SbdZ Kh8
Do te poteze je bila partija identična s partijo iz leta 1919 iz dvoboja Capablanca — KostiČ. Capa-bianca je igral 12. Sfl, kaže pa, da
je Karpov izbral močnejše nadaljevanje in Korčnoj je za odgovor porabil kar 40 minut časa za razmišljanje.
12. h3 Lh5 13. Db7: Tf6 14. Db3
Tg6 Črni je za žrtvovanega kmeta aktiviral figure na kraljevem krilu in hoče napadati za vsako ceno.
15. Le2 Lh4 16. Tfl Lf3+ 17. Sf3: Lf2:+ 18. Tf2: Sf2: 19. Kf2: Dd6 20. Sg5!
Karpov se je hladnokrvno ubranil vseh groženj in že prehaja v protinapad.
20. ... Tf8 21. Da3 Dd8 22. Lf4 h6 23. Sf3 Te8 24. Ld3 Te4
Korčnoj je v veliki časovni stiski in zopet zapleta položaj, ki pa je za njega že tako kritičen.
25. g3 Tf6 26. Dc5 g5 27. Sg5: hg5 28. Lg5: Obe trdnjavi sta pod udarom belih lovcev, ki sta v poziciji izredno močna.
28.	... Tee6 Grozilo je 29. Dc6:.
29.	Tel Dg8 30. h4 Tg6 31. Te6: in črni je prekoračil čas za razmišljanje. Velika časovna stiska in težka pozicija sta bili preveliko breme za Korčnoja v odigrani partiji.
Komentar: SILVO KOVAČ
KOŠARKA
V	KATEGORIJI MLADINCEV
Tretja zaporedna zmaga borovcev
V	okviru priprav za bližnje mia dinsko prvenstvo so Borovi košarkarji v petek odigrali prijateljsko trening tekmo proti Italsidru, ki je lani osvojil pokrajinski naslov v tej kategoriji. Srečanje je bilo v Dolini.
Bor — Italsider	109:85
BOR: Vatovec 18, Lisjak 8. Francia 4, Kravos, Guštin 22, Oblak, Klobas 41, Košuta 6, Koren 10.
Kljub okrnjeni postavi so borov-
ci osvojili tretjo zaporedno zmago v prijateljskih tekmah. Premagali so namreč že Lloyd Adriatico in Servolano. Od vseh treh nasprotnikov je bil po našem mnenju Italsider najmočnejši. Vseeno pa so naši košarkarji, predvsem z agresivno obrambo, strli odpor Italsi-dra in so tako zanesljivo zmagali.
OBVESTILA
SPD Trst obvešča, da se je že pričelo v Ul. Geppa 9 (tel. 31-119) vpisovanje za sledeče pobude:
a)	Tečaj predsmučarske telovadbe v mestu (otroci in odrasli), na Opčinah, Proseku in v Križu. Prijaviti ime in letnik.
b)	3 nedeljski suhi treningi za o-troke L, 2. in 3. smučarskega razreda. Telovadba, teorija, vaje s smučmi in tekme.
c)	Zimovanje na Krvavcu, od 22. do 29. decembra, v brunarici v Tibi dolini s tečajem in tekmo. Mesta omejena. Vpis veljaven le s plačanim predujmom (5.000 lir). Zaključek
vpisovanj 15. okt.
* * *
SPK Čupa obvešča, da bo v o-kviru obnovitve društvenega plovnega parka po ugodni ceni prodalo dve klubski jadrnici razreda «jola». Pri nakupu bodo imeli člani prednost. Informacije na telefon št. 200-252.
* * *
ŠZ Bor sporoča, da se prične otroška telovadba v jutri, 14 oktobra, ob 15.30 v Trstu, na stadionu «1. maj».
Vpisovanja pred pričetkom telovadbe. Vadbo bo vodil prof. Franko Drasič.
* * «
Športno združenje Bor obvešča, da je nova telefonska številka sedeža združenja in stadiona «Prvi maj» 51-377.
SONJA MILIČEVA NA DRUGEM MESTU DRŽAVNE
JAKOSTNE LESTVICE
Italijanska namiznoteniška federacija FITeT je objavila jakostne lestvice najboljših mojstrov bele žogice v državi.
V ženski konkurenci so zelo solidno uvrščene predstavnice Krasa iz zgoniške občine. Vsekakor prednjači Sonja Miličeva, ki zaseda med prvokategornicami odlično drugo mesto, za Rimljanko La Gioio. To se pravi, da je krasovka izboljšala svojo lansko uvrstitev na državni rang-.estvici za eno mesto.
Druga Krasova najboljša igralka Silvana Vesnaverjeva je obdržala lanskoletno uvrstitev in je kot dru-gokategornica v grupi O na dobrem osmem mestu, pred Saporettijevo in Filippettijevo, ki sta že oblekli državni dres.
Ostale tri Krasove predstavnice so med tretjekategornicami takole uvrščene: Neva Rebula in Anica Žigon sta prva oziroma druga v 1. skupini, medtem ko je Dragica Bla-žina prva v 2. skupini.
Od ostalih zamejskih slovenskih i-gralcev, ki še aktivno gojijo namizni tenis, zaseda Boris Košuta, ki nastopa v Firencah, šestnajsto mesto med drugokategorniki (skupina O), medtem ko sta Sokolova igralca Just Fabjan in Valter Pertot četrti, oziroma šesti v 2. skupini tretje kategorije.
novih soigralk še marsikaj naučila in ob vodstvu priznanih trenerjev mi ne bi smelo biti težko še bolj izpopolniti svojega tehničnega repertoarja.»
«Boš še nastopala za svoje matično društvo Kras?»
«Seveda! Čeprav bom angažirana s študijem, se bom vseeno udeležila važnejših tekmovanj v Italiji: predvsem mislim na državno ekipno prvenstvo A lige, kjer branimo lansko tretje mesto, državno prvenstvo za posameznice v Fiuggiju in skušala bom sodelovati na najvažnejših turnir; a v teku tekmovalne sezone.»
«Državno reprezentanco sestavlja-; o na podlagi rezultatov na vseh turnirjih v teku sezone. Ker boš letos zarasli šolskih obveznosti morala opustiti marsikateri državni turnir, meniš, da bo to vplivalo pri izbiri kandidatk za državno jepre-,zenta&C£?»	----
«Ni rečeno, da sem ze vnaprej izločena iz seznama kandidatk za državno reprezentanco. Še posebno če bom izpopolnila svojo igro, bi ne smela, vsaj tako upam, imeti teh problemov. Bistvene važnosti , da ne razočaram na tekmovanjih, na katerih bom sodelovala.»
«Katera je tvoja skrita želja pred novo tekmovalno sezono?»
«Želela bi, da bi se uvrstila na ekipnem prvenstvu A lige na eno izmed prvih dveh mest, da bi o-svojila naslov državne prvakinje in bi odpotovala z državno reprezentanco na svetovno namiznoteniško prvenstvo, ki bo letos v indijski prestolnici New Delhiju.»
«Tvoje ambicije niso nikakor skromne!»
«In tako mora biti! Le s trdno voljo lahko desežeš nadpoprečne rezultate. Če človek seje, potem tudi žanje: upam, da bo moja letošnja letina dobra!»	—bs—
niti prav po tej poti, namreč po poti tesnega sodelovanja s šolami.
Kar se tiče časa delovanja planinskih šol bo prišlo, verjetno, zaradi šolskega koledarja v Italiji, do določenih težav, ki pa jih bo mogoče premostiti s prilagoditvijo šolskim razmeram. Čeprav torej pot do zamejskih planinskih šol za mladino ne bo lahka, pa je vendarle posvet pri SPDT pokazal, da je ta pobuda pri naših pedagogih in mladinskih aktivistih naletela na ugodna tla, in če ni že kar takoj prišlo do bolj konkretnih sklepov in ukrepanja za oživitev te zamisli to nikakor ni bilo zaradi načelnih, ampak izključno zaradi tehničnih vzrokov. Ti pa v nobenem primeru ni-sp taki, da bi jih ne bilo z nekaj dobre volje mogoče odpraviti.
tanco. Živela sem stalno v športnem okolju in šport kot tak mi je prišel v k.i. Zato sem bila že prej trdno odločena, da vsestransko izpopolnim svoje znanje na tem področju in se strokovno usposobim, kar mi je (in bo) osebno v veliko zadoščenje, predvsem pa bom lahko pomagala svojemu društvu in manjšinskemu športu sploh. Prvotno sem sicer bila odločena, da bi študirala na ISEF v Firencah, kjer mi je društvo Ruini ponudilo razne ugodnosti, če bi le nastopala za njihovo ekipo. Končno pa sem se odločila, da ne zapustim svojih klubskih soigralk in sem se z velikim veseljem prijavila na Visoko šolo v Ljubljani, kjer bon sledila predavanjem v svojem materinem jeziku.»
«Prav gotovo bo tvoje šolanje ,zelo zahtevno, zato ti ne bo preo-stajalo veliko prostega časa. Boš obesila lopar «na klin»?
«Nikakor ne! Nasprotno! Po no sredovanju tajnika Namiznoteniške zveze Slovenije Novaka smo se domenili, da bom stalno trenirala prvo ekipo ljubljanske Olimnije, ki i u v svojih vrstah (za naše coirne) neprekosljive igralke. To se pravi, da se bom lahko od svojih
NOGOMET
PRIMORSKA MLADINSKA LIGA
V	mladinski primorski ligi, v kateri nastopajo klubi, ki tekmujejo s člani v PNL, so odigrali šest kol. Rezultatov šestega kola še nismo prejeli, zato bomo analizirali samo tekme prvih petih kol.
Iz zapisnika tekmovalne komisije je razvidno, da klubi s svojimi mladinci tekmujejo redno, bile so tudi nekatere pomanjkljivosti, katere bodo morali klubi čimprej odpraviti.
V	vodstvu po petih kolih je zanesljivo ekipa Branika, ki doslej še ni zgubila nobene tekme. Braniku sledita mladinski ekipi Pirana in ToV jnina s po enim porazom. Ekipe Komna, Bilj, Vipave in Proleterja se bodo borile po prvih kolih sodeč, za sredino lestvice. Transport, Vodice in Hrvatini pa za začelje lestvice.
LESTVICA PO 5 KOLIH
6 6 6 4 4 4 2 2 0 0
Branik	3	3 0	0	26: 1
Piran	4	3 0	1	14: 6
Tolmin	4	3 0	1	14: 7
Komen	3	2 0	1	9: 7
Bilje	3	2 0	1	8: 6
Vipava	4	2 0	2	9:15
Proleter	2	1 0	1	6: 7
Transport	3	1 0	2	9:12
Vodice	4	0 0	4	5:13
Hrvatini	4	0 0	4	4:32
V 7. KOLU SE SREČAJO: Vodice — Transport Proleter — Hrvatini				
Piran — Branik -Vipava -	Bilje -	Tolmin -	Komen			
kor v Šmarjah
R. Velič
Neodločen rezultata Kopra v Celju je prav gotovo najpomembnejši dosežek primorskih moštev v nedeljskem kolu slovenskih lig (7. kolo v SNL in 6. kolo v ZCNL). Koprčanom očitno gre bolj od rok v gosteh, kjer v tem prvenstvu še niso izgubili in v treh tekmah zbrali štiri točke, medtem ko so doma iztržili le bleda remija ob dveh porazih. Tekma s Kladivar-jem se je začela za Koper slabo, saj so domačini že v 12. minuti vodili z 2:0. Kakor hitro pa je bilo vodstvo Celjanov, tako hitro je bilo izenačenje Koprčanov. Njihov napadalec Cvijanovič je v 19. in 20. minuti spravil rezultat na 2:2.
V	Novi Gorici so želeli navijači tretjo zaporedno zmago Vozil, a so se morali tokrat zadovoljiti samo s točko. Sama tekma med Vozili in Slovanom je imela zanimivejši tok v drugem delu, ko so padli vsi štirje zadetki. Najboljši novogoriški napadalec Marušič je v 65. minuti izenačil, zatem pa v 80. minuti še povedel svoje moštvo, a so žal gostje le tri minute pred koncem drugič premagali domačega vratarja Pišlarja. Izolo je doletela usoda prejšnjih nasprotnikov Mercatorja, ki so vsi po vrsti položili orožje.
V	Izoli so Ljubljančani pospravili sedmo zaporedno zmago, ki je bila sicer tesna, saj je bil odpor domačih povsem soliden. Po tretjem zaporednem porazu je Izola zašla že v «nizke» vode, na 12. mesto. Pri tem pa je treba seveda takoj dodati, da se je morala spoprijeti z izredno težkim razporedom tekem. Samo trikrat je igrala doma, v teh treh srečanjih pa sta ji bila nasprotnika tudi Mura in Mercator.
V	zahodni conski ligi ni bilo nič s spopadom, ki naj bi pomenil vrh celotnega jesenskega dela. Derbi doslej neporaženih moštev Litije in Primorja je bil derbi samo formalno, saj ni prinesel tiste ognjevite, razburljive in dramatične borbe e-nakovrednih moštev, v kateri bi trajala negotovost do konca. Primorje, ki je imelo v zadnjih treh letih zelo ugodno bilanco v srečanjih z Litijo (ni izgubilo tekme), je tokrat odpovedalo na celi črti. Posledica je bil katastrofalen poraz (5:1), ki ga Ajdovci že dolgo ne pomnijo. Na tak rezultat ni nihče niti pomislil, kaj šele da bi ga pričakoval.
V	Dekanih sta se sestala Jadran in Tabor, ki sta od primorskih enajsteric najslabše startala. Se-žanci so vodstvo z 2:0 iz 36. minute držali skoraj celo tekmo, vendar še premalo, saj' so domačini v zadnjih desetih minutah zabili izenačujoča gola, Po tekmi so na obeh straneh vladali mešani občutki. Gostje so bili veseli zaradi osvojene točke, a žalostni, ker so pred samim koncem zapravili še drugo. Pri domačih je bilo obratno: tretja tekma dana v letošnji jeseni brez zmage je pomenila novo razočaranje, katero je deloma omilila v fini-šu tekme rešena točka.
Renški nogometaši igrajo kot novinci v ligi še naprej zelo solidno, čeprav jim je tokrat pomagala tudi sreča. Edini oziroma zmagoviti gol so namreč dosegli v zadnji minuti in še to s strelom iz kota, kar se redko dogaja. Zmaga Renč nad Usnjarjem je bila edina zmaga primorskih republiških ligašev v tem kolu. Zanimivo je, da so Ren-čanci doslej vsa srečanja dobili ali izgubili z enim golom razlike.
Mirenci so kot v Škofji Loki tudi v Kamniku visoko zgubili. Pristranski sodnik Tomše iz Kranja jim je že v prvem polčasu izključil tri igralce, tako da so tekmo nadaljevali v osmih proti enajstim domačinom, kljub temu pa prejeli samo še en gol (prva dva zadetka domačinov sta bila dosežena pred izključitvami kmalu po začetku).
Na lestvici strelcev se je Marušič (7 golov) prebil že na drugo mesto za igralcem Mure Turčikom. Visoko sta uvrščena tudi Cvijanovič in Vinko Gregorič s 4 goli.
V zahodni conski ligi je med strelci v vodstvu nepričakovano malo znani igralec Janežič, ki letos prvič nastopa v članskem moštvu Litije. Podrobnejše stanje kaže spodnja lestvica:
7 golov: Janešič (Lit),
6 golov: Kolman (Lit),
5 golov: Vujkovič (Prim), Med-meš (Kam),
4 goli: Železnik, Pahor (oba Tab), Batagelj (Prim), Brinovec (Lit). M. Ipavec (LTH),
3 goli: Uršič (Ren). Klanjšček (Ad), Kos (Lit), Nikolič. Poljanec (oba LTH), Joveškovič (Us)
B. P.
V PRIMORSKI LIGI
Visoka zmaja Transporta
V 6. kolu primorske nogometne lige so dosegli te rezultate:
Branik — Komen Tolmin — Brda «2. junij» — Piran Bilje — Hrvatini Pivka — Vodice Transport — Galeb LESTVICA
Tolmin	6	5	0	1
Vodice	5	3	2	0
Piran	6	3	1
Branik	5	3	1
Bilje	4	3	0
Komen	6	3	0
Transport	4	2	1
Pivka	4	2	0
Hrvatini	6	2	0
Brda	520
Vipava	5	11
«2. junij»	6	0	3
Galeb	6	0	1
2:1 3:0 0:3 3:2
preloženo
6:1
24: 6 9: 4 16: 8 10: 6 11: 4 13:14 11: 6 7: 4 11:17 7:13 9:16 5:13 7:30
10
8
7
7
6
6
5
4
4
4
3
3
1
SEDMO KOLO Vodice — Transport Pivka — Hrvatini Piran — Bilje Brda — «2. junij» Branik — Tolmin Vipava — Komen Prost: NK Galeb
V šmarjeških toplicah se je začelo včeraj šahovsko prvenstvo Slovenije. Nastopa 16 šahistov, med katerimi igra kar pet mojstrov: Puc, Barle, Osterman, Lešnik in šiška. Poleg teh bo igralo še pet mojstrskih kandidatov in bo torej to prvenstvo (kljub odsotnosti vrsto znanih slovenskih šahistov) dokaj kakovostno.
Naslov slovenskega prvaka brani Papler, vendar pa so za letošnjo končno zmago večji favoriti od njega Puc, Barle in Osterman.
ODBOJKA
V slovenski moški odbojkarski ligi je Koper premagal Kamnik s 3:1 (6, 4, -8, 10).
HHIHHHHHHHHHHHHHHHHHIHHHIHHHHHHHItHHHHHIHIHIHHHHIIIIHHIIIHHIHIMHIIHIIIIIIHIHHIHHHHHIHIHlIlHHIIHIHIHHHHHIHnHIlIlHIIIHHIHHHHimHHHHIIHIIHHHHIHimiHIHUlllimHHIHIHHIIHHHHII«
Španska Gvineja: skok v daljavo (1958)
Ekvatorialna Gvineja
Tudi ta afriška republika je imela zelo burno politično preteklost. Kontinentalni del sestavlja bivša španska posest Rio Muni, zraven pa spadajo še razni otoki in otočja, md katerimi je omembe vredno le Fernando Po. Vsa ta ozemlja se nahajajo v Gvinejskem zalivu, praktično v zapadni nižji e-kvatorialni Afriki. Politične spremembe so seveda vplivale tudi na filatelijo.
Prve znamke so izšle leta 1868 na otoku Fernando Po, ko je ta bil španska kolonija. Leta 1902 sta se otok in Rio Muni združila v novo kolonijo špansko Gvinejo. Leta 1959 je pod pritiskom osvobodilnih gibanj razpadla kolonija in sta bili ustanovljeni samostojni španski provinci Rio Muni in Fernando Po. Na tak način je skuša-šala Španija ohraniti oblast na tem ozemlju. Ker se je ta poskus izjalovil, .je Španija končno priznala samostojnost tem afriškim posestim in tako je nastala leta 1968 nova samostojna republika — E-kvatorialna Gvineja, ki združuje obe provinci.
Na področju Rio Muni hi izšla nobena športna znamka, na ostalili predelih pa imamo dokaj pestro in lepo zbirko.
Španska Gvineja
'r 53 letih filatelističnega obsto ja te kolonije so izšle 4 serije s
športno tematiko, dve frankovni in dve letalski. Prva je izšla leta 1958 in sestoji iz osmih znamk: na dveh je prikazan boks (5c. in 1 P), na dveh košarka (10 c in 2 P), na dveh skok v daljavo (15 c in 2,30) ter končno na zadnjih dveh tek (80 c in 3 P). Serija je zelo lepa in prikazuje samo črnske a-tlete, kar je prava redkost za filatelijo v španskih kolonijah.
Druga serija je izšla leta 1959 ob priliki dneva znamke, kot je v tradiciji španske kolonialne filatelije. Vse tri znamke so posvečene kolesarstvu. Na prvi za 10 in 5 c je prikazan otrok na starem kolesu, na drugi za 20 in 5 c sodobno kolesarsko tekmovanje, na tretji za 50 in 20 c pa kolesarji.
Prva letalska serija 5 znamk je izšla leta 1955 in prikazuje trenutek iz nogometnega srečanja: nogometaša se borita za žogo. Leta
Prikaz nekaterih znamk Ekvatorialne Gvineje iz obilne serije ob nogometnem SP v MUnchnu (naslikana sta celo Piola in Riva)
1957 je izšla še zadnja športna serija, na kateri vidimo metalca kopja. Znamka je sicer izšla ob priliki 30. obletnice ustanovitve neke letalske enote, vendar jo pa vseeno lahko prištevamo med športne znamke.
Fernando Po
Kot smo omenili, je postalo 1. 1959 to ozemlje samostojna španska provinca. Leta 1956 sta izšli edini dve znamki s športno tematiko, v seriji treh znamk, ki je izšla za dan znamke. Na znamki za 50 c in 1,50 P je prikazan skakalec s palico, na tretji znamki pa grb pokrajine. Znamki sta dokaj slabo izdelani in sta zaradi tega brez velike vrednosti.
Samostoj'na republika
Nova športna uprava se je z veliko vnemo vrgla na svetovno tržišče: v zelo kratkem času je izšlo veliko serij, ki so sicer lepo izdelane, vendar nimajo nobene filatelistične vrednosti. Mnoge svetovne filatelistične organizacije in strokovno časopisje menijo, da so te emisije neresne in brez vrednosti, zbiranje celo odsvetujejo saj je bilo ugotovljeno, da so te izdaje čista špekulacija, prepuščena privatnim družbam pod okriljem poštne uprave, kj dobi le del celotnega dobička. Znamke so sicer v rednem obtoku. Mali podatek nam bo pojasnil vzroke tega sklepa: med letom 1968 in začetkom leta 1972 je izšlo v tej državi vsega skupaj le 15 znamk. Med januarjem 1972 in septembrom 1974 je pa samo športnih znamk izšlo 600. Oglejmo si vsaj bežno to zbirko. Znamke, ki so v teh serijah izšlo so nazobčane in nenazobčane, so pa tako za frankovno kot za letalsko pošto. Poleg tega je še vsaka serija izšla v posebnem bloku (tudi v teh serijah so znamke nazobčane in nenazobčane). Leta
španska Gvineja: dan znamke (kolesarstvo 1959) — levo — in letalska športna serija (nogomet 1955) — desno
1972 sta izšli dve seriji po 7 znamk za olimpijske igre v Sapporu in v Čast zmagovalcev na istih igrah. Poleg tega so izšle: predolimpijska serija za Munchen (7 znamk), dve seriji za olimpijske igre (po 7 znamk), ena serija sedmih znamk za tisti del iger, ki se je odvijal v Kielu (jadranje), ena serija (7 znamk) za konjski šport na sporedu na olimpijskih igrah in končno še serija (tudi ta po 7 znamk) za zmagovalce v Miinchnu.
Leta 1973 sta izšli še dve seriji: jadrnice ob priliki tekmovanja na atlantski progi med ZDA in VB (sedem znamk) ter za «Tour de France (7 znamk).
Od tedaj naprej je vsako zbirko sestavljalo 9 znamk. Od konca leta 1973 do danes so izšle kar štiri serije za svetovno nogometno prvenstvo v Miinchnu. Poleg običajnih znamk s pokalom, značko iger, prizorom iz tekem, nam prikazujejo te znamke tudi svetovno znane nogometaše. Tudi italijanski nogometaši Piola, Riva (ta celo dvakrat) in Zoff so dobili svoje mesto.
Našim čitateljem odsvetujemo zbiranje teh znamk, vsaj do tedaj, dokler ne bo ta poštna uprava bolj razsodno tiskala novih zbirk.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180 — din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374	Str3l1 8	13. oktobra 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišč: 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglss » 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.PJ*
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^	« ZTT - Trst
V	VIDMU ZAKLJUČENO 3. KULTURNO SREČANJE «ALPE-ADRIA»
OBVEZA 0 ORGANSKEM NADALJEVANJU ODNOSOV MED GLEDALIŠČI TREH SOSEDNIH PODROČIJ
V	resoluciji posebej poudarjena nujnost hitre ureditve statusa Stalnega slovenskega gledališča v Trstu - Sporočilo o izidu prve antologije slov. gledališča v italijanščini
VIDEM, 12. — S srečanjem na temo «Gledališče v Italiji, Sloveniji in Avstriji», se je danes v Vidmu zaključilo tretje kulturno srečanje «Alpe-Adria» katerega so se udeležili gledališki delavci, zgodovinarji in kritiki iz naše dežele. Koroške in Slovenije. Zasedanje je nudilo priložnost za izčrpno primerjavo položaja gledališč v treh obmejnih deželah.
«Šlo je v bistvu — je dejal deželni odbornik za vzgojo in kulturo Dal Mas, ki je predsedoval srečanju — za dokaz, da meja ni več pregrada, temveč vrata, ne več simbol in element delitve, temveč kraj srečanj in medsebojnih izmenjav».
Obravnavana tematika je omogočila poznavanja osnovnih značilnosti razvoja gledališkega izražanja v treh deželah v zadnjih tridesetih letih, oblik, ki jih je gledališče prevzelo, razlogov, ki so ga navdihovali, poznavanje avtorjev in del, ki zaradi novosti v izražanju in v vsebini zavzemajo pomembno mesto v zgodovini sodobnega slovenskega, italijanskega in avstrijskega gledališča, kakor tudi poznavanje skupnih in specifičnih tendenc v vsakem od treh gledališč.
Srečanja so se med drugim udeležili deželni odbornik za krajevne ustanove Varisco, videnski župan Cadetto, predsednik deželnega Stalnega gledališča dr. Botteri, predsednik upravnega sveta in direktor SSG prof. Josip Tavčar in dr. Fi-libert Benedetič, ravnatelj «Stadt-theatra» iz Celovca Woshinz, predsednik Združenja slovenskih gledališč Jože Babič, gen. konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, svetnik sekretariata za kulturo SR Slovenije Dušan Tomše, predsednik deželne gledališke ustanove Castiglione in drugi.
Župan Cadetto, ki je pozdravil u-deležence srečanja v imenu viden-skega mesta, je podčrtal zlasti vlogo gledališča kot izraza določene skupnosti in njenih tradicij pri učvrščevanju prijateljskih odnosov med sosednimi narodi. Župan Cadetto je potem obravnaval vprašanje gledališča v tem furlanskem centru in izrazil upanje, da bosta k zgraditvi gledališča finančno prispevali tudi dežela in država.
Ko je govoril o pomenu letošnjega srečanja «Alpe-Adria» je deželni odbornik Dal Mas dejal, med drugim, da tema letošnjega srečanja — to je gledališče — ni bila izbrana zgolj slučajno. Gledališče je tisto sredstvo — je dejal Dal Mas — ki je s svojim poslanstvom najbolj neposredno dostopno širokemu krogu ljudi. Nobena druga oblika izražanja ne more nuditi bolje in izčrpneje podobo civilizacije nekega naroda. Izhajajoč iz leta 1945 kot izhodišča za obdobje, ki ga namerava zasedanje proučevati, je odbornik Dal Mas dejal, da so prav v tistem povojnem času bili premagani pokrajinski okviri, v katere je fašizem prisilil italijansko kulturo. Proces obnove ni zajel samo oblike gledališkega izražanja temveč tudi njihovo razmerje s stvarnostjo, njihovo vlogo, strukture in načine vodenja gledališč. Prav v prvih povojnih letih je gledališče v Italiji osvojilo zavest svoje nenadomestljive vloge v družbi, ki se je z odporniškim gibanjem vrnila v demokratizacijo in zavest javne služnosti, ki jo predstavlja.
Potem ko se je dotaknil še sedanjega kritičnega trenutka gledališč v Italiji, je odbornik Dal Mas zaželel, da bi moglo prav to srečanje po eni strani razviti nove oblike sodelovanja med gledališkimi ustanovami in gledališkimi delavci treh sosednih dežel, po drugi strani pa okrepiti zavest, da se gledališče, ki deluje na tem obmejnem področju, ne more izogniti stvarnosti, pač pa jo mora — nasprotno — odražati v vseh njenih vrednotah: «Gledališče, odrezano od svojega socialnega in kulturnega konteksta — je dejal Dal Mas — bi bilo kot rastlina brez korenin: ohranjujoč stik z realnostjo, v kateri deluje, pa opravlja točno določeno kulturno in politično vlogo».
Po Dal Masovem poročilu so si udeleženci s-ečanja ogledali razstavo gledališke dejavnosti, ki so jo uredili «Stadttheater» iz Celovca, deželno Stalno gledališče in slovenski gledališki muzej iz Ljubljane. Slovenski del razstave je orisal dramaturg ljubljanske Drame prof. Mirko Mahnič.
Dela srečanja so se nadaljevala s poročilom prof. Jožeta Koruze, docenta filozofske fakultete v Ljubljani ter gledališkega kritika, o sodobnem slovenskem gledališču. A-naliza prof. Koruze je zajela vso obdobje slovenske dramaturgije od tridesetih let do danes Opredelil je različne težnje v slovenski gledališki proizvodnji tudi pod vplivom mednarodnih političnih dogajanj, od preureditve simbolistične in ekspresionistične dramatike, do večjega približanja mednarodnemu repertoarju, v katerem so imela pomembno vlogo Pirandellova dela.
Poročilo prof Koruze se je zlasti pomudilo pri izkušnjah slovenskega gledališča v zadnjih dveh desetletjih. Pri tem je podčrtal, da se je v šestdesetih letih uveljavila vloga režiserja kot eksperimentatorja. Na ključku svojega poročila se je pomudil še pri najnovejših avantgardnih težnjah, ki so izzivalne do vsakdanjega življenja in ki oživljajo prvobitne kulte. Pri tem se je posebej za-
držal tudi pri Josipu Tavčarju kot piscu sodobnih dramskih tekstov.
Za njim sta podala svoji poročili še dramaturški svetnik celovškega gledališča Uwe Klaus, ter italijanski režiser Ottavio Spadaro. Ta je prvi del svojega poročila posvetil raznim obdobjem in najpomembnejšim a-spektom razvoja modernega gledališča v Italiji. Potem ko je analiziral najpomembnejše umetniške pojave, je podal tudi pregled odnosov med gledališko organizacijo in italijansko družbo od leta 1945 dalje. Govoril je o prehodu od formule potujočih skupin k stalnim gledališčem, ki so opravila pomembno vlogo za rast in prenovitev gledališča in občinstva. Govoril je o pomenu in vlogi režiserjev Luchina Viscontija, Stre-hlerja in Squarzine, o političnem gledališču Daria Foja in se dotaknil krize stalnih gledališč. Pri tem je dejal, da je rojstvo zadružnih oblik gledališča dalo možnost novih modelov gledališke proizvodnje, ki so bolj ekonomični in predvsem bolj svobodni Spadaro je zaključil svoje izvajanje z avantgardnimi eksperimenti in z novo vlogo, ki jo imajo dežele na področju gledališke organizacije.
Popoldne se je srečanje nadaljevalo z razpravo, ki sta jo vodila predsednik Teatra Stabile iz Trsta dr. Botteri in ravnatelj deželnega odbor-ništva za vzgojo in kulturne dejavnosti dr. Alfredo Vemier.
Predsednik združenja slov. gledališč, dramaturg in režiser pri SSG v Trstu Jože Babič je govoril o vedno večjem deležu domačih slovenskih del v slovenskem gledališču, del, ki o-bravnavajo probleme posameznika, ki
pa so tudi odprta mlademu svetu. V dopolnitev referata prof. Koruze je orisal organizacijsko strukturo slovenskih gledališč, poudaril pa je tudi važnost amaterizma v slovenskem gledališkem prostoru.
Podravnatelj celovškega gledališča Wohinz je orisal sedanjo organizacijo proznih in glasbenih gledališč na Koroškem, dr. Botteri pa je načel problem političnega in družbenega angažiranja gledaliških delavcev. Prizadevati si moramo — je dejal — da bo naše delo v teh obmejnih pokrajinah postalo teren, na katerem se ustvarja zavest skupne današnje stvarnosti. Ko je izrazil željo, da bi se stiki z gledališkimi ustanovami treh obmejnih dežel nadaljevali, je najavil skorajšnji izid prve antologije slovenskega gledališča v italijanščini, ki bo lahko predstavljala izhodišče za razvijanje zanimanja italijanske kulture za slovensko dramaturgijo. Teatro Stabile — je dejal Botteri — je že dalo pobudo za spoznavanje nekaterih hrvaških in slovenskih del. Dejal je, da bi bilo potrebno v tem smislu več prizadevanja.
Potem ko je omenil tudi obstoječe odnose med italijansko in avstrijsko kulturo, je predlagal odobritev resolucije, ki so jo podpisali predstavniki deželnega Teatra Stabile, Združenja gledaliških kritikov, Združenja slovenskih poklicnih gledališč. Stalnega slovenskega gledališča v Trstu in celovškega Stadttheatra. V dokumentu je izražena želja, da bi se deželna politika v korist gledaliških dejavnosti v naši deželi lahko še J naprej in hitreje razvijala tudi za 1
vzpodbujanje kulturnih stikov, za zgraditev novih in primernejših gledaliških struktur v pokrajinskih središčih dežele, za hitro in dokončno publicizarijo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. V dokumentu je tudi obveza za organsko nadaljevanje odnosov med gledališkimi ustanovami treh obmejnih področij. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča dr. Benedetič je še poudaril potrebo ovrednotenja kulture slovenske manjšine v naši deželi in na Koroškem za kar je že slovensko gledališče učinkovit instrument. Predlagal je tudi ustanovitev koordinacijskega odbora med gledališkimi operaterji treh dežel za izvajanje organskega sodelovanja. Naše področje, je dejal Benedetič, mora postati vzgled sožitja med različnimi narodi in idealen primer združene Evrope. Prof. Cremonesi iz Vidma pa je predlagal nekatera slovenska dramska dela, ki naj bi jih uprizorili v Italiji. Ob zaključku srečanja je tudi dr. Vemier poudaril vlogo in pomen gledaliških ustanov na obmejnih področjih.
Jufjoslovansko-iraški pogovori v Bagdadu
BAGDAD, 12. — Predsednika zveznega izvršnega sveta Džema-la Bijedica, ki je na uradnem obisku v Iraku, je sprejel danes predsednik Ahmed Hasan El Bakr, kateremu je Bijedič prinesel o-sebne pozdrave predsednika Tita in ponovil vabilo, da obišče Jugoslavijo.
ZAENKRAT 42 ŠTUDENTOV
Odslej univerza tudi v Kopru
S skromno slovesnostjo so sinoči odprli v Kopru oddelka strojne fakultete in pedagoške akademije. To je začetek uesničevanja zamisli, da bi Koper dobil visokošolski center in tako sam reševal potrebe po visokokvalificiranih kadrih, ki so glede na nagel gospodarski razvoj obale zmeraj večje.
Prvim, dvainštiridesetim študentom so razdelili indekse, v priložnostnem nagovoru pa jih je pozdravil rektor ljubljanske univerze dr. Janez Milčinski. Le-ta je poudaril, da je namen ustanovitve obeh oddelkov v Kopru uresničevati policin-trični sistem tudi na področju visokega šolstva, to je približati to zvrst študija in izobraževanja nasploh vsem slovenskim regijam. Slovesnosti je prisostvoval tudi podpredsednik izvršnega sveta skuoščine SR Slovenije dr. Avguštin Lah.
ZADOVOLJIV PROMET
V	KOPRSKI LUKI
V	koprski luki so v prvih devetih mesecih letos pretovorili milijon 161 tisoč ton raznega blaga. Glede na letni plan pomeni to 72-odstotno realizacijo, v primerjavi z enakim razdobjem lani pa 8-odstotno povečanje. Zmanjšal se je samo promet z nafto, kar je bilo glede na splošno situacijo v zvezi z nafto tudi pričakovati. V skupnem prometu so na prvem mestu močna krmila, nato pa slede južno sadje, železo, les in umetna gnojila,
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ NA TEMO «ŽENA»
V	piranski mestni galeriji so odprli razstavo fotografij na temo «Žena» mariborskega fotografskega ustvarjalca Boga Čerina. Prikazane fotografije odlikuje izjemna umetniška vrednost, predvsem pa skupno izhodišče za tematiko: prikazati ženo sredi dogajanj, v njeni vsakdanjosti, na cesti, doma, z otrokom, sredi političnega, kulturnega in športnega življenja itd,
L. O.
yi5%Ki:< in čiyiči m
NA TISKOVNI KONFERENCI V VIDMU
Predsednik Comelli o položaju na področju avtobusnega prometa
Kljub zadnjemu povišku so tukajšnje prevoznine najnižje v Italiji - Prihodnjo sredo nov sestanek s sindikati
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMfuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPORT SPORT SPORI
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 13. oktobra 1974
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00 v Bazovici
Zarja • Edera
15.00 v Štandrežu
Juventina - Campanelle * * *
15.00 v Križu
Vesna - Portuale
3. AMATERSKA LIGA
15.00 v Zdravščini
Poggio - Sovodnje * * *
15.00 v Doberdobu
Mladost - Viilesse * * *
15.00 stadion «1. maj»
Union - Acconcitori * * *
15.00 v Dolini
Breg - Lib. Rocol » » ¥
12.30	na Proseku
Virtus - Primorec * * *
10.30' na Padričah
Roianese - Olimpija * * *
15.00	na Padričah
Gaja - Pellicana
MLADINCI
13.15 stadion «1. maj»
Union • Rosandra * * *
10.30	v Bazovici
Zarja - Fortitudo * * *
12.00	v Križu
Vesna - Edera
* * *
9.00 na Padričah
Primoree - Lib. TS * * *
12.00 pri Sv. Sergiju
Cremcaffè - Primorje
NARAŠČAJNIKI POKAL PACCO
13.30	v Križu
Vesna - Ponziana * * *
10.45 pri Sv. Sergiju
Cremcaffè - Primorje
maj»
12.00 stadion «1
Union - Montuzza * * *
13.30 v Dolini
Breg - Lib. Rocol * • *
9.00 v Gorici
Audax - Juventina
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
18.00 v Ljubljani, hala Tivoli
Olimpija - Bor (kadeti)
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
9.00 v Scorzeju (Benetke)
Nastopa tudi Adria
TROFEJA ZMAGE
11.30 v Trstu, Ul Coroneo
Nastopa tudi Adria
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO LOMBARDIJI
R. De Vlaeminck na L mestu pred Merckxom in Contijem
Gimondi je osvojil šele enajsto mesto
COMO, 12. — Dva Belgijca na prvih dveh mestih in dva Italijana na naslednjih dveh: to je rezultat današnje dirke, ki je tako prav obraten od onega, ki so ga dosegli v sredo na dirki za «Pokal Ago-stoni». Tedaj sta prvi dve mesti osvojila Gimondi in Bitossi. Gimondi se je moral danes zadovoljiti šele z enajstim mestom s skoraj poltretjo minuto zaostanka, Bitossi pa je bil osmi, z zaostankom dobrih dveh minut.
Prvo mesto je torej osvojil De Vlaeminck, ki je na predvečer dirke izjavil, da trenutno ni v formi, da je pre1 utrujen, proga tekmovanja p* zanj naporna. Očividno je, da so bile njegove izjave «taktičnega» značaja, kajti danes je potrdil, da je v odlični formi in vse prej kot utrujen.
De Vlaeminck je vozil vseskozi obrambno. Zadovoljil se je s tem, da je vozil ob Merckxu, kateremu je prepuščal vso pobudo. Na drugem vzponu je aktivno sodeloval pri pobegu šesterice, ki je predstavljal zametek zaključnega podviga. V zadnjem naletu štirih kolesarjev je z relativno lahkoto premagal Merckxa, za katerega je znano, da ni ravno specialist za zaključne sprinte.
Merckx se tako ni mogel pohvaliti z zmago na dirki, na kateri je lani sicer tudi zmagal (s prednostjo več kot 4 minute), vendar so ga kasneje obtožili dopingiranja in so ga diskvalificirali.
Današnjo dirko je precej motilo slabo vreme. V začetku so tekmovalci vozili še kar hitro, kasneje pa so začeli taktizirati in do odločilnega napada je prišlo precej kasneje, kot je bilo pričakovati.
Lestvica dirke (na 266 km dolgi progi) je taka:
1.	Roger De Vlaeminck (Bel.) v 7.0T54” s p.h. 37,240 km/h
2.	Eddy Merckx (Bel.)
3.	Tino Conti
4.	Perletto, vsi v času zmagovalca
5.	Verbeeck (Bel.) zaost. l’24”
6.	Thevenet (Fr.)
7.	Moser
8.	Bitossi
9.	Ritter (Dan.)
10.	Danguillaume (Fr.)
11.	Gimondi 12 Ovion (Fr.) itd
Dirka po Lombardiji ip zadnje tekmovanje ekipno kolesarsko prvenstvo. Končna lestvica ekip je taka:
1. MIC Degaribaldy
2	Flapdria Carpenter
3	Wctneys
4	Broeklyn
5	G.-n	Mercier
6	Molteni
8	SCIC
9	Peugeot
10	Zona in Flandria - Shimano 12 Bianchi Campagnolo in Sam
montana
14 Jisboerke - Colner 15. Jolly Ceramica
217”
2’20”
je bilo 12. za svetovno
Korčnoj - Karpov spet remizirala
MOSKVA, 12. — Sovjetska ša-hista Korčnoj in Karpov sta v finalu izzivalcev svetovnega šahovskega prvaka remizirala tudi v 11. partiji. Za remi sta se sporazumela po šestih urah igre v 81. potezi.
NOGOMET
MAGDEBURG, 12. — Islandija je pripravila danes v okviru nogometnega tekmovanja za evropski pokal narodov veliko presenečenje: v 12. skupini tega tekmovanja je z izidom 1:1 (1:1) prisilila k delitvi točk odlično vzhodnonemško državno reprezentanco.
V tej skupini nastopata tudi Francija in Belgija, ki sta se danes prav tako pomerili (v Bruslju) med seboj. Zmagala je Belgija z 2:1.
V	10. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige je Sarajevo premagalo Partizan z 2:1.
* * «
V	slovenski nogometni ligi je Ilirija v anticipirani tekmi odpravila Slavijo s 4:2.
BEZBOL
Z zmago nad Europhonom s 7:2 si je Montenegro iz Bologne včeraj zagotovil naslov letošnjega italijanskega državnega bezbolskega prvaka.
HOKEJ NA LEDU
V meddržavnem prijateljskem srečanju v hokeju na ledu v Zagrebu sta včeraj igrali Jugoslavija in ZRN nodločeno 2:2.
Obe reprezentanci se bosta danes zopet srečali v Ljubljani.
KOŠARKA
V 1. kolu 1. jugoslovanske moške košarkarske lige so dosegli včeraj take izide:
Metalac - Istra vino	92: 83
Jugoplastika - Rabotnički	84: 81
Crvena zvezda - Lokomotiva 117:102
Lloyd Adr. — Kontovel 76:53
LLOYD ADRIATICO: Schillani 2, Fabi 8, Ferman 14, Checco 4, Cornar 13, Cumbat 21, Dl Saverio 9, Bozzola 3, Rella in Grisoni 2.
KONTOVEL: Nabergoj 2, Čuk 10, Perini 2, Starc K. 8, Starc I. 17, Regent, Ban M. 70, Ukmar 4 in Ban W.
SODNIK: Luxa.
Na Kontovelu sta ekipi Kontove-la in Lloyd Adriatica odigrali prijateljsko tekmo. Srečanje je bilo zanimivo predvsem v prvem polčasu, ko sta ekipi na igrišču dali vse od sebe in je bilo stanje bolj enakovredno, Toda pri domačinih, ki
so prvi del igre igrali z zelo hitrim tempom, je kmalu prišla na dan utrujenost. V obrambi so Kon-tovelci popustili; to so takoj izkoristili nasprotniki, ki so v nekaj minutah s hitrimi napadi zvišali prednost v koših. V tistih trenutkih se je tekma praktično končala. V nadaljevanju se stanje ni več spremenilo.
Tekma je pokazala, da so lloydov-ci nedvomno boljše pripravljeni od Kontovelcev. Slovenski fantje imajo že dobro organizirano obrambo, medtem ko je napad precej pomanjkljiv.
I. S.
ROKOMET
V 1. jugoslovanski rokometni ligi je ljubljanski Slovan odpravil Zagreb z 29:23.
ODBOJKA
Danes se začenja v Mehiki svetovno odbojkarsko prvenstvo za moške in ženske. Nastgpa 48 državnih reprezentanc, od katerih je pol moških in pol ženskih. Italija nastopa le v moški konkurenci in sicer v isti kvalifikacijski skupini kot NDR, Kuba in Venezuela.
Bor — FARIT	3:1
(15:3, 15:2, 18:20, 15:4)
BOR:	Prašelj, Božič, Jevnikar,
Rauber, Jazbec, Purič, Glavina, Mesesnel, Lozar, Bizjak, Fičur in Kralj.
FARIT: Silvestri, Amadei, Na-ressi. Bevilacqua, Cufersin, Polet-ti, Cemogoraz, Manzin.
SODNIKA: Zacchigna in Bertoc-chi.
V otvoritveni tekmi mladinskega prvenstva so borovke brez posebnih težav pospravile prvi par točk. Razlog, da so izgubile set pa je bolj psihološki kot tehnični. Po lahkem vodstvu z 2:0 je «plavim» namreč pošla koncentracija in FARIT si je nabral veliko prednost, katero je v ostri in razburljivi borbi za vsako žogo tudi uspel ohraniti. Sicer pa so bile borovke tako tehnično kot tudi sicer precej boljše, saj so v treh osvojenih setih prepustile nasprotnicam le devet točk.
Mig.
ATLETIKA
Na mednarodnem atletskem mitingu v Skopju, veljavnem za «Memorial Miloševskega» je znani jugoslovanski tekač šušanj pretekel 409 m v zelo dobrem času 46”7.
ROKOBORBA
Na 19. svetovnem prvenstvu v rokoborbi grško - rimskega sloga v Katovicah si je Jugoslovan Fr-gič po zmagi nad Fincem Peerti-jem in Švedom Liedholmom že za gotovil eno od kolajn.
V	prostorih Palače hotela v Vidmu je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri sta predsednik deželne vlade Comelli in odbornik za promet Cocianni orisala časnikarjem sedanji položaj na področju javnega prometa v Furlaniji - Julijski krajini, zlasti v luči novega deželnega zakona (štev. 74 iz letošnjega leta), ki urejuje to področje.
Deželni zakon, ki je stopil v veljavo 1. oktobra, vnaša vrsto sprememb v potniški promet po cesti in priznava ustreznim storitvam svojstvo in pomen «družbene storitve». Hkrati s tem se potniški promet po cesti v novem zakonu obravnava kot sredstvo za dosego ciljev, ki jih postavljata razvojni in urbanistični načrt Furlanije - Julijske krajine. Pomemben je tudi finančni del zakona: v petletju 1974-78 namerava dežela izdati za razne izboljšave na tem področju skupno 22 milijard lir, in sicer s prvenstvenim namenom, da bi zagotovila primerne avtobusne zveze tudi na relacijah, kjer ni pričakovati dovolj prometa, da bi bilo poslovanje rentabilno in kjer bi torej zasebni avtoprevozniki ne vzpostavili avtobusnih prog brez ustreznega prispevka iz javnih skladov. Končno predvideva deželni zakon ureditev vprašanja nameščencev avtobusnih podjetij, in sicer na podlagi delovne pogodbe, ki velja za osebje, zaposleno pri podjetjih v sklopu združenja Fenit. Zakon se ukvarja tudi s preureditvijo avtobusnih storitev in predvideva v ta namen porazdelitev deželnega ozemlja na več «prometnih bazenov», v okviru katerih bodo konzorciji občin skrbeli za izvajanje javnih prometnih storitev. Skrb za praktično o-pravljanje avtobusnega prometa bodo v okviru posameznih bazenov prepustili javnim ustanovam, zadrugam ali zasebnim podjetnikom. Nova prometna politika pa se bo izvajala v okviru širšega razvojnega načrta, ki bo veljal za celotno področje Furlanije - Julijske krajine.
V	zvezi s tarifami je predsednik Comelli naglasil, da so bile prevoznine na našem področju do nedavnega med najnižjimi v Italiji, saj so ostale nespremenjene vse od leta 1964, medtem ko so se drugod v Italiji postopoma dvigale zaradi naraščajočih stroškov. Položaj je po vsem tem narekoval nujnost, da se tudi pri nas določijo nekoliko višje prevoznine. Poleg tega je ministrski svet 6. julija letos razposlal vsem deželam v Italiji navodilo, po katerem naj bi povsod povišali prevoznine, in to tudi za abonente, v razmerju najmanj 30%. Zato je deželni odbor 24. septembra izdal odredbo o povišanju prevoznin v Furlaniji - Julijski krajini za 50% v primeri s prevozninami, ki so veljale 1. julija letos. Ker je sredi julija narastla cena vozovnic za 30%, pomeni najnovejši ukrep deželnega odbora dejansko povišanje prevoznin le za 15%. Na nekaterih progah so bili uvedeni manjši poviški (za 20 oziroma 30%), v vsakem primeru pa je bil delavcem in dijakom zagotovljen abonmajski popust v razmerju 70%. Po novem povišku plačajo potniki v naši deželi poprečno po 4,51 lire za vsak prevoženi kilometer in v tem pogledu je Furlanija - Julijska krajina najcenejša dežela v Italiji. Razlika med našo in drugimi deželami znaša približno 50%.
Glede položaja delavcev in nameščencev avtobusnih podjetij je predsednik Comelli dejal, da je Furlanija - Julijska krajina kot prva dežela v Italiji zahtevala priznanje ugodnosti, ki jih predvideva nova delovna pogodba Fenit. Pogodba zagotavlja v bistvu nameščencem zasebnih avtobusnih podjetij iste
pravice in dolžnosti, ki veljajo za nameščence iste stroke v službi pri javnih upravah. Na našem področju gre za 850 delavcev in nameščencev, ki so po novem deležni omenjenih izboljšav.
Predsednik Comelli je na koncu povedal, da se je skupaj s svojimi sodelavci v petek zvečer sestal s predstavniki sindikalnih organizacij. Ti so ponovno zahtevali preklic najnovejšega poviška tarif na avtobusnih progah. Deželni odbor pa nasprotno trdi, da je to nemogoče, ker bi bilo sicer nemogoče uveljaviti za osebje avtobusnih podjetij u-godnosti delovne pogodbe Fenit, poleg tega pa bi podjetniki prav gotovo ponovno prekinili promet z avtobusi. Na srečanju po vsem tem ni bil dosežen skupni jezik, zato se osta stranki ponovno sestali prihodnjo sredo.
V materinem stanovanju je nehote zanetila požar
Zaradi neprevidnosti 44-letne Zite Antonazzi por. Cherti s Korošcev je včeraj izbruhnil v stanovanju njene matere, 73-letne Marie Milani vd. Antonazzi, v Ul. Cisternone 55, precejšen požar. Mati je v bolnišnici in hči je šla v njeno stanovanje po perilo, nato je zaprla vsa okna in plin. Pri plinski jeklenki se je ustavila in, da bi ugotovila, če morda jeklenka pu-
šča, je prižgala žveplenko. Jeklenka je res puščala, plin se je hipoma vnel in v nekaj sekundah so plameni zajeli tudi kuhinjsko po; hištvo. Da bi preprečila ali vsaj omejila požar, je Chertijeva skušala vreči jeklenko skozi okno. Na srečo ji to ni uspelo, saj bi se drugače jeklerl-a raztreščila na tlaku in eksplodirala. Ženska se j* samo opekla po desni roki (zdraviti se bo morala 20 dni), na kraj P* so prihiteli gasilci, ki so v kratkem pogasili plamene. Škoda prfr sega 300 tisoč lir.
NAMESTITEV
ELEKTRIKARJA
Občina Devin - Nabrežina javlja, da sprejema prošnje za mesto elektrikarja najkasneje do 12. ure 23. oktobra 1974. Za zasedbo omenjenega mesta je potrebno, da imajo kandidati najmanj 18 let in največ 30. Imeti morajo še potrdilo o uspešno opravljeni osnovni šoli. Kandidati bodo morali poleg usposobljenostnega izpita opraviti še praktični izpit. Za nadaljnje informacije obrnite se na občino Devin - Nabrežina, pritličje, soba št. 10.

ar_
IJijijtJM Htffc*

§ NUlRi
POSLOVANJE TRGOVINSKE ZBORNICE
ZAHTEVA PO OHRANITVI CARINSKIH OLAJŠAV
Z denarjem, ki je bil namenjen gradnji novega gledališča, naj bi v Trstu uredili kongresni center
Na zadnji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi poročal o stikih, ki jih je navezal s predsedstvom medministrskega sveta in z ministrstvom za finance, z namenom, da bi pristojne oblasti ohranile sedanje olajšave pri plačevanju carinskih dajatev v tržaški luki. V našem pristanišču imajo namreč u-vozniki možnost, da plačujejo carinske dajatve ob uvozu blaga v roku 180 dni po prevzemu. To olajšavo, ki jo tržaška luka uživa že od začetka tega stoletja, je potrdila tudi italijanska vlada v letu 1922. S tem so hoteli zagotoviti tržaški luki poleg tranzitnega tudi določene tokove uvoznega prometa. Če bi te olajšave sedaj odpravili, bi naše pristanišče prav gotovo zašlo v hudo stisko.
Predsednik je nato poudaril nujnost italijanske udeležbe pri Mednarodnem sporazumu za kavo, katerega veljavnost je bila podaljšana do 30. septembra 1976. Sodelovanje Italije pri tej organizaciji predstavlja namreč jamstvo za nadaljnji razvoj prometa s kavo
Dr. Caidassi je nato obravnaval vprašanje bodočega razvoja tržiške luke in v tej zvezi omenil nedavni sestanek na trgovinski zbornici v Gorici, na katerem so prisotni poudarili zlasti nujnost ureditve področja, ki je namenjeno novim trgovinskim in industrijskim pobudam. Sam predsednik je v tej zvezi sto-
pil v stik z Avstrijci in Nemci, ki so pokazali precej zanimanja za morebitno sodelovanje pri pobudah, ki bodo nastala ob bodoči napravi za predelavo utekočinjenega plina alžirskega izvora.
Glede nadaljnjega razvoja tržaškega velesejma so na seji obravnavali bodisi problem bodoče ureditve novega razstavišča v Barkov-ijah, kakor tudi morebitno preureditev pomorske postaje v kongresni center. Na seji se je izoblikovalo prepričanje, da kaže najprej uresničiti kongresni center, ki je ne-obhodno potreben in ki predstavlja neprimerno laže rešljivo vprašanje. Za ureditev kongresnega centra naj bi uporabili 1,5 milijarde lir, ki jih je vladni komisar svoj čas namenil gradnji novega gledališča v Trstu. Na koncu so obravnavali še vprašanje pomorskih zvez pretežnega državnega pomena in napovedano okrepitev železniškega o-mrežja v Furlaniji - Julijski krajini. V tej zvezi so poudarili predvsem pomen bodoče ranžirne postaje v Červinjanu za ves promet, ki se odvija med našo luko in Srednjo Evropo.
• Tržaška občina sporoča, da bodo jutri odprli nov otroški vrtec v poslopju Euroresidence v Ul. Capodistria. Pričakujejo, da bodo v kratkem lahko odprli tudi novo sekcijo otroškega vrtca v zavodu «S. Giusto» v Ul Conti.
iiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiviiii«
Z NEPRIČAKOVANIM SKLEPOM CIP
V Trstu in drugih štirih mestih znutuu podružitev turi! zu vodo
Do dnevne količine 250 litrov bo potrošnik plačal po 7,3 lire pri kubičnem metru več kakor doslej, za večje količine pa so tarife še znatno višje
Po sklepu Medministrskega odbora za cene so te dni v petih italijanskih mestih stopile v veljavo nove tarife za dobavo vode. Prizadeta mesta so Trst, Genova, Neapelj, Rim in Turin. Po novem stane kubični meter vode v Trstu 90 lir, v Genovi prav toliko, v Neaplju 130. v Rimu 60 in v Turinu 50 lir. Odbor je nadalje odredil, naj bodo cene za dobave vode «za najnujnejše družinske potrebe», to je za dnevne dobave do 250 litrov na družino, nekoliko nižje, in sicer v Trstu 48 lir, v Genovi 45, v Neaplju 80, v Rimu 25 in v Turinu prav tako 25 lir za kubični meter. Potrošnikom, ki plačujejo vodo na podlagi minimalne količine, določene z ustrezno pogodbo, se bo presežek potrošene vode zaračunal po višjih cenah, in sicer po 114 lir v Trstu, 120 v Genovi, 150 v Neaplju. 70 v Rimu in 60 lir v Turinu. Če bi potrošnja presegla dogovorjeno
. količino za 150 odst. ali več odst., I bodo vodo zaračunali po še višjih ' cenah. Določene so bile tudi višje pristojbine za števce in protipožarne naprave na vodo. ki jih bodo nameščali od datuma objave omenjenega sklepa CIP v uradnem vestniku, to je od 11. oktobra letos.
V uradnem vestniku je objavljen tudi sklep Medministrskega odbora za cene, po katerem bodo v drugih italijanskih mestih postopoma «spreminjali» tarife za dobavo vode zasebnikom in podjetjem. Trst, Genova, Rim, Neapelj in Turin naj bi po vsem tem predstavljale nekakšno preizkusno skupino mest za novo tarifno ureditev na tem področju. V tej zvezi velja pripomniti, da je mestno podjejte Acegat že julija letos predložilo občinskemu svetu predlog o povišanju tarif za dobave vode in za druge storitve, ki jih podjetje nudi občinstvu. Pred-
log ni prodrl, saj se predstavniki strank v občinski skupščini niše megli zediniti glede nadaljnje tarifne politike v okviru mestnih storitev. CIP je zdaj z enostranskim sklepom — za katerega baje tudi tržaška občina ni nič vedela — p-ai.ačno diktiral nove cene za dobave vode tudi na našem področju. Povišek v našem mestu znaša 7,3 lire pri kubičnem metru (prejšnja cena 40,7) do dnevne ko; ličine 250 litrov in kar 73,3 lire pri kubičnem metru vode za količine nad 250 litrov. Po nedavnem povišku električne energije je to nov udarec za potrošnike in zlasti za porabnike, ki pripadajo manj premožnim slojem in ki že itak težko shajajo v sedanji neugodni gospodarski konjunkturi. Še posebno pa bo povišek prizadel naše kmetovalce in vrtnarje, ki porabijo zlasti v sušnih poletnih mesecih mnogo vode za zalivanje posevkov in vrtov.