SD dar rtnišk Izkajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr. .za četrt leta 90 kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 5. aprila 1865. Gospodarske stvari. Kako naj se drevesca sadé kjer plitva spo daj pa je sama šuta. zemlja Spisal Lovro Pintar. kadar boš vidil, da je drevesna rast jela jenjevati , boš kolobar, ki si ga pri sajenji krog drevesca z navoženo prstjo naredil, še povekšal ali mu boš zemljo saj kaj pognojil in drevo se ti bo tudi na plitvi zemlji dobro obnašalo in pridno rodilo. Ako si pa v šuto jamo skopal in jo z dobro prstjó Najlepše in najveće ravnine na Kranjskem imajo napolnil, si drevo prav za prav v lonec vsadil, ktero zeló plitvo zemljo. Taka je ljanska in mnoge druge. radoliška, kranjska a, niaiijo&a, ljub- r j - -------------- ' »—----, ^ «« w i en čevelj globoko, nič več mogoče pomagati, ker so njegove korenine pre- pojde s koreninami v globočino, in mu ne bo potlej Kopaj pa je že doetikrat sama živa šuta. V marsikterem kraji globoko zašle, pa je še komaj pol čevlja prsti, potem pa sam pesek Vse gnojenje mu ne pomaga nic. Se vé, da se drevesa tako-le s težavo sadé in redé J^M» %) M V/ MJLJ Í4J U A V>V f 1J JL U l/X J ^ V VV j^/ W KJ +M>JL V «J V AA / ---------- ~--- ^ ^ ~ ~ • w " ^ in kamnje. Kjer je zemlja tako plitva, se velika dre- ter se jih naenkrat ne dá na stove vsaditi, pa boljše vesa težko izredé, posebno pa taka, ktera hočejo bolj je letos 10 drevesec vsaditi in drugo leto spet 10 tako globoko zemljo imeti, na pr. jabelka, hruške. se na plitvici še najbolje obnašajo. Češnje da rastejo, kakor pa jih po plitvi zemlji cele raj de nasaditi, ktere potem hirajo, dokler se po večem ne spri- Nekteri so mislili, da bi se drevesom na plitvi dijo in gospodarja ob veselje ne pripravijo in tako zemlji k rasti pomagalo, ako bi se kakih 8 čevljev ši- staro misel vtrdijo: „pri nas drevesa ne rastejo. < c roke in čevlje globokejame skopale in z dobro prstjo napolnile. Pa skušnja je kmali učila, da to pomaga kaka leta. Kadar pa mlado drevo vso jamo s koreninami napolni in koreninice na stranéh do šute pribo- neha drevesce rasti, dobi starikovo kožo beli dejo , mah ga obrasca, nastavi sicer obilo rodovitnega lesa Gospodarski pomenki. Pomoc zoper s laj nico. Iz Gorenskega 29. sušca. 23. list lanskih pa zarad pičlega živeža malokdaj kaj rodi. iV^OCl, --— - -------O ------—" --------------— Kdor bi „Novic" je govoril nekaj o slajnici, njenem izviru tedaj hotel z velikimi jamami zmagati na taki plitvi in njenih nasledkih. Pomočki zoper to bolezen, ki so zemlji t^iuij*, bile bi mu osem čevljev široke jame še več j— 7>------- ----j--v kakor pol preozke , ker velika drevesa po več sežnjev krat prav dobro obnesli. okrog s koreninami segajo. Koliko pa bi bilo delà, slavo živinče rado vec zdravih pohujša, da začnó les taka brezna skopati, šuto v kraj spraviti ter jih z ro- in drugo nesnago glodati. — Naj razglasim tudi jaz jih v Novice" v omenjenem listu nasvetovale, so se več- Res Je tudi ? da eno samo dovitno zavoziti! prav lahek pripomoček zoper glodanje lesá takih po- Kdor ima bo plitvo prav storil včasih komaj en čevelj debelo hujšanih goved. V nekem tukajšnjem selu, M— so zbo-, ako drevesca tako-le sadi: lela goveda mnogim kmetom. Nič kaj čudno se ni no- zemljo Skoplje naj jamo kake 4včevlje široko, globoko pa, benemu več zdelo ako je primoran bil v jasli in par- kolikor je dobre prsti. Ce je pod rodovitno prstjo nike vsaki teden nova dna delati. Tej nadlogi v okom sama šuta, naj ne koplje globočeje; če je pa šuta priti seje marsiktera reč poskušala, pa brez vspeha. taka . da je še^nekaj prsti vmes , naj tudi to še ka- Kar si neki kmet prav priprosto zdravilce napravi, in nobenemu , ki et je? oo u c a a j mou vilico , li a j i>\j ov_< iva- —-------- £----- JT * # kega pol čevlja globoko prekoplje, zrahjá ter z leséno lej ! že več kot leto in dan je trohnino ali rušovino zmeša. Potem pa naj jamo s po- živinčetu glodanje lesa jn druzih nemarnih reci vec na preteklo , kar kteri naj prej skopano ali pa z drugo rodovitno prstjó, leséne trohnine ali rušovine primeša, do vrha zasuje in na vrh še toliko dobre prsti navozi, da je bo najmanj (mastjo). S to zmesjo dobro namaže večkrat zobé ži- misel ne pride. Vzel je nekoliko belega goluna in ga dobro v moko zdrobil; to moko dobro pomeša s salom poldrugi čevelj debelo na šuti. Na to naj še le postavi vinčetom in prav dobro se mu je obneslo. Naznanil je drevesce, naj mu zasuje z navoženo zemljo korenine, to reč potem še svojim sosedom, in tudi njihovim ži- kakor je sicer pri sajenji navada in da bode veselo rastlo. Ni pa zadosti, da bi porok sem mu ? 9 okoli drevesca zemljo vzdignil, temuč mora se to zgoditi tako deleč okoli j vinčetom je to mazilo pomagalo. Se vé, da slajnice bi to živinčetom ne ozdravilo, ako bi se, namesti v hlevih, v brlogih znajdle , in ako bi se jim namesti dobre krme spridena, in še ta celó neredno polagala. viiujgijii , icijjuv; luuia oc ig^uiu laivw ucxc^ uivuu, ^ *w , ^ ~ ^ ^ ^ kakor velika je bila jama, to je, kake 4 čevlje na okrog, Naj nam vredništvo drage volje naznani in vselej. mora proti drevescu zemlja počasi znižana biti, ni morebiti zobém škodljiva?*) ? ali ona zmes ali pa 7 )) kakor pravimo , drevo mora biti na skledo a j ne na krtino" vsajeno. Tako vsajeno drevo pojde s svojimi korenikami In Ako je res to mazilo pomagalo, bi se misliti moi da slaj nica tiči v gobcu. Tega pa priznava zdravilstvo. Sicer se nam dozdeva. da kar naravnost v rodovitno zemljo, ktera šuto pokriva. nam pisali, ni slaj le glodanje; taki živini se pravi, da so „žlebog a ampak Ven- 108 Tudi nam Slovencem v izgled. Iz Prage 29. marca. + — Letošnji postni čas nara podava toliko prijetnih ur, da se nam prav nič ne toži po pustnih veselicah. Ne bom vam popisaval ne-številnih koncertov, kajti to bi me predeleč zapeljalo, pa tudi nisem godbeni umetnosti toliko kos, da bi si osodil črhniti besedico o umetnikih, kteri slovijo po vseh delih svetá. Omeniti hočem bolj praktičnih reči, ki bodo čitatelje „Novic" gotovo bolj zanimivale. Najpred moram omeniti prve izložbe (razstave) izdelkov iz češke svile, ki smo jo imeli 20., 21. in 22. marca. Mislim, da bodo Slovenci, ki so se tudi jeli poprijemati sviloreje , gotovo radi zvedeli, kako se kaj češkim svi-lorejcem godi. Tudi jaz sem bil radoveden, kaka svila se pod tukajšnjim severnim podnebjem izdeluje. Hitim tedaj na Žofinj. kjer se mi za šestico izpolni želja. Vidil sem že več umetnih in obrtniških razstav, al nobena me še ni tako zanimivala, nego ta; kajti prepričal sem se, kaj premorejo pridne roke združene z narodnim iz-obraženjem ; ob enem pa sem vidil v duhu, kako bo-gastvo caka našega slovenskega naroda , ako ne bode zapustil poti, ktero je nastopil, in ako se mu podeli pravo narodno izobrrženje. Ni še dolgo, kar so se na Českem poprijeli sviloreje, in že jim je obrodila obil-nega sadů. Posebno najnovejši časi, ki so mimo po-prejšnjih združevanju malo ugodnejši, pripomogii so mnogo k temu, da je česka zemlja, za Beneško, v svi-Joreji prva v našem cesarstvu. Napravili so v Pragi „družbo za pospeŠevanje sviloreje na Českem" (Bog nam jo daj že skoraj tudi na Slovenskem ! *) , ki ima že tudi nekoliko poddružnic po deželi. Vse hvale vredna je poddružnica v kraljevem Gradcu. Kaj so te družbe koristile , kaže nam omenjena razstava. Vidili smo od murbovih cepljencev in svilodnih jajčic do prekrasni h svilinih robcev in svilenega blaga vse, karkoli moremo pri sviloreji in izdelkih njenih viditi. Vidil si kokone (sviline mešičke) milanskih , bolgarskih, žapanskih in drugih sviloprejk ; surovo svilo različnih kokonov, lepo barvano svilo, prekrasni svilini žamet različnih barv, prav lep crn in bel atlas , in svilene robce , ki se morejo lahko z laškimi meriti. Vidil si tudi prav lepe murbove cepljence, lepo rejena murbova drevesa, mur-bov les in vsakovrstne prekrasne izdelke iz tega lesa. Vidil si pa tudi različne sviloprejske stroje, motal-nice, in sploh vse orodje, ki ga sviloprejec potřebuje. Posebno zanimivo je bilo gledati, kako je gospá dobrovoljno svilo s kokonov motavala, da je tako vsakdo sam mogel viditi, kako se to delà. Od poddružnic je omenjena kralj evograš ka poslala v razstavo največ izdelkov, ktere je njen podpredsednik prav uljudno gledavcem razjasnoval; slišali smo iz njegovih ust tudi nekoliko prav lepih črtic o sviloreji v kraljevograškem okraji, ki zaslužijo, da se marljivo po-snemajo. Manj zanimivo bode Slovencem, kdo je kaj v razstavo poslal, in kterim so se podelile svetinje; vendar pa ne morem zamolčati, da je med razstavniki bilo — — -— i ..._______ ____ __ „ j__i dar naj se poskusa, zlasti pri tacih živinčetih, ki, le p o hujiš an e po druzih, začnó les in druge reči glodati; saj tudi zdravniki gotovega ne vemo. Škodljivo ne more biti mazilo zobérn, ako se jemlje surov goliin (roller Alaun) , ne pa žgani (gebrannter), kteri razjeda, kamor pride. Zato pazite, da se jemlje le surov golún! Bela sta obá. Tudi mislimo, da se ne mažejo zobje, ampak dlasna ali čeljustno m e s ó. Vred. Tudi na Slovenskem nismo celó brez enacih družeb (v Gradcu, Ljubljani), pa smo si tudi v svesti, da primorska, kranjska, doljno - stajarska bi utegnile za la«ko najugodnejse zemlje za murbo- in svilorejo biti, ako bi se sviloreje tako Čvrsto popri-jela kakor česka. , Vred. mnogo učiteljev in nekoliko duhovnikov, ki ne izrejajo le kokonov, temuč tudi sami svilo od njih od-motavajo. Tù vam je slovenski učitelji in duhovniki, lep izgled! Naj še povem, da je praška svilorejska družba naši cesarici podělila prekrasno obleko iz češke svile. To naj vam bo kratek popis prve razstave čeških svilenih delkov , ki je^pokazala, kako naši bratje Čehi v vsem napredujejo. Želeti je , da bi jih mi Slovenci tudi v tem marljivo posnemali. Pokazala pa je razstava zopet, kako bogata bi mogla Avstrija biti, in da ji ne bi bilo treba biti v tako slabem novčanem stanji. ako bi se bolje gospodarilo. :%atoroznan$ke stvari. Potovanje po nebu. Po mnogih astronomičnih spisih poslovenil Dragotin S au peri. Ce se, ljubi bravec, o lepi jasni noči ozreš v nebo, zagledaš neizmerno število svetlih nebnih trupel ali teles, ktere sploh zvezde imenujemo. Tudi zemlja, na kteri mi prebivamo, je takošno nebno truplo, in ako bi ti od zgorej s kake zvezde mogel doli gledati, bi tudi našo zemljo vidil kot lepo bliščečo zvezdo. Vse te zvezde prosto plavajo v neizmernem svetu, in ti glasno pričajo vsegamogocnost in modrost Stvarnikovo. Niso pa vse te zvezde enake, ampak razločujejo se po svojih posebnostih, in take so : 1) Zvezde stalnice (stellae fixae, Fixsterne) ; to so stalne zvezde, ki s svojo lastno trepetajočo lučjo svetijo in sploh svojega stališca ne premikajo. 2) Zvezde premičnice (planetae, Wandelsterne), ktere svojo luč od zvezde stalnice (od solnca) dobivajo in se okoli nje v rednih potih vrtijo. 3) Zvezde spremnice, m e s e c i (satellites, Tra-banten, Monde), ktere od solnca svetlobo dobivajo in se najpoprej okoli kake premičnice, in ž njo vred okoli solnca vrtijo. 4) Zvezde repate, lasatnice (cometae, Haar-sterne). One se le včasi prikazujejo; zmeglenim ogrinjalom in s svetlim repom obdane spreminjajo prav hitro svoje stališče do drugih zvezd in se dajo le kratek čas viditi. Najimenitnejša zvezda stalnica za nas zemljane je solnce. Ono se nam proti drugim zvezdam zato tako veliko zdi, ker je nam mnogo bliže kakor druge zvezde, in vendar je zemlja od solnca oddaljena nad 20 miiijonov milj! To se dá lahko izreci, toda težko razumeti. Vedi tedaj , dragi bravec, da to daljino predirja luč v 8l/s minutah, glas pa še le v 141 „ letih; parovoz (hlapon ali lokomotiv) v najhitrejšem teku bi potřeboval od zemlje do solnca nad 300 let; topovska krogla, ki bi noč in dan brez nehanja letela, bi potřebovala od solnca 25 let, da bi na zemljo dospěla. Ako bi tedaj namerjena bila, ravno tebe, ljubi bravec, pokon-Čati, se še lahko brez skrbi poprej oženiš , delaš in se potiš, in sreberno poroko obhajaš! Iz tega se vidi, kako neskončno veliko mora solnce biti. Učeni možje pravijo, da ima 192.600 milj presredja (Durchmesserj, ali da je V/o milijonkrat veče kakor zemlja, to je, da se iz solnca dá tisočkrat tisoč in petsto tisoč zemelj narediti î — Solnce obseva in greje našo zemljo; zori poleti naša žita in sadje, da dobé ljudjé in živali potrebnega živeža. Ze v starih časih so poznali dobrotljivi upljiv mogoč-nega solnca na našo zemljo, tako, da so ga celó nektera ljudstva (pagani) kakor boga častili in molili in ga še molijo. Mi pa priznavamo tudi v njem vsegamogocnost dobrotljivega Boga, kteri je tudi solnce stvaril nam v prid in veselje. • fc , . .. Pa ni namen moj, dalje izpeljevati lastnosti in so- sebnosti velikanskega solnca, ker je o njem že lani 109 večkrat v „Novicah" izurjeno pero pisalo; ampak o plane ti h ali premičnicah hočem nekaj črhniti v poduk prostému ljudstvu. Narod naš se čedalje bolj povzdiguje do više omike; ni tedaj napačno, ako mu odperamo tudi čuda na nebu. v ktero se ozira okó tudi priprostega člověka. i'i P 1 a n e t j e so sami po sebi temna trupla, sferoi-dična (to je, na dveh nasprotnih stranéh vtisnjena ali vdrta), ki se vrté okoli svoje osi, v eliptičnih (pokrož- nih; potih pa okoli solnea, od kterega dobivajo luč in toploto. Nektere planete spremljajo meseci. Planeti so sledeči : Merk uri ($). On ima jasno belo luč; od solnea je nad milijonov milj oddaljen, skončá svoj tek okoli solnea (ki 50 milijonov milj znese) v 88 dneh. Leto na Merk uri ju tedaj trpi 88 naših dni. Presredje nje- govo znaša 671 milj, tedaj okrožje (Umfang) 2108 milj ; krožno povrsje (Kugeloberfláche) ima 1 milij. in 414.468 kvadratnih milj, in kubično držanje (Korper- oder Ku- bikinhalt) 158 milijonov in 420.390 kubičnih milj. Iz naše zemlje bi se dalo 17 tako velikih krogel narediti, kakor je Merkuri, kteri sam pa je trikrat veči kakor naš mesec. Med vsemi večimi planeti je Merkuri naj-manjši, pa ima med vsemi nam do sedaj znanimi neb-nimi trupli najgostejšo snovo ali maso , ktera je še te-žeja kakor svinec. Tedaj svinčnata krogla, ktere pre- > sredje bi 671 milj imelo, bi še ne bila tako težka kakor je planet Merkuri. Suce se v svojem potu tako hitro da več kakor 6 milj v eni sekundi dovrši, in ima tedaj med vsemi planeti največo hitrost. Zavoljo te svoje iastnosti je menda tudi dobil ime rimskega malika Merkurija , kteri je bil v stari mitologii sel (poslanec) bogov, zavoljo svoje umetnosti sloveč. Od zemlje je oddaljen 10 do 30 milijonov milj. Vidi se zmiraj blizo solnea ali malo pred solnčnim izhodom ali malo po za- hodu. Ceravno Merkur od solnea sedemkrat več luči in toplote dobiva kakor zemlja, je vendar njegovo ozračje (atmosfera, parokrog) tako malo gosto, da se ta luč in vročina daje prestati, kar bi drugace nemogoče bilo. gorovja. v kterem se ? tù Tudi je njegovo povrsje polno in tam nahajajo bregovi 58.000 čevljev visoki, tedaj še enkrat tako visoki, kakor najviši vrhi Himalajske gore. Opazujejo se na njem svetio bine spremembe (Lichtpha-sen), kakor na luni, in on obrača včasih razsvetljeno, včasih temno straa proti zemlji; v zadnjem primerljeji gré včasih kot crna pika mimo solnea. Zadnji njegov pre- tem stoletji bo še ta hod je bil 11. novembra 1861. prehod storil: 4. novembra 1868, 6. maja 1878, no- vembra 1881, 9. maja 1891 in 10. novembra 1894. Iz teh in drugih tako natančnih poštetev, ktere se tudi vselej tako godijo, kakor so bile napovedane, tudi prosti člověk lahko razvidi, da so podlage astronomii ali zvezdoznanstvu resnične številke pravijo. Spomnimo lune . in se da Je res tako ? mrknjenj solnea in ktera vsako leto v pratikah napovedana naha-jamo in ktera se prav ob tišti uri in minuti godijo kakor so bila napovedana: in reči moramo, da tako. stvarstva in modrost Je > res Kaže nam pa to tudi edinost in lepi red vsega vse to v redu ohranuje. tistega, ki Ne čudimo se tedaj, in ne prašajmo kakor neverjetni vejo ? Kdo je gori bil ; Tomaži: „Odkod ti možaki to da je to premeril itd.?" Po daljnovidih in drugih znanstvenih pomočkih se vse to pozveduje , in učeni možje iz ene gotovosti na drugo sklepajo. Kdor kaj o geometrii in fiziki razume, bo vedel, kako to gré. (Dalje prihodnjič.) L% • • vprasanji kako da bi se ustanovila sirotnica za Kranjsko. Misel j ktero Je marca t. 1. v seji mestnega ljub- Ijanskega odbora zopet sprožil g. mestni odbornik V. Župan, da se ustanovi sirotnica (Waisenhaus) za Kranjsko, daje mi priliko, da naznanim nekoliko zgo-dovinskih in gospodarskih črtic, ki zadevajo to stvar. Kar priobčujem, prejel sem od možá ki se ie v svoji visoki politični službi že leta 1854 živo trudil, da bi se lepa ta misel uresnicila ; žalibog da predlogi zgubili ! v pesku birokratičnega opravilstva so njegovi po- se Kdor je kedaj premišljeval staršev zapuščene otroke, kterim je previdnost božja prisodila britko osode, ptuje pomoci prositi in pričakovati, njemu bo gotovo da je človeško srce 0 vseh časih iskalo pomočkov kterimi bi se tem sirotám polaj šalo življenje. jasno, ) s In tako so se tudi na Kranjskem našli dobrotniki, ustanovah, določno u ki so ali v oporokah, ali „0 sirotnici na Kranjskem ima ustanoviti, svoje po tej poti je že zbrana sirotniška zaloga, ki ima govorečili , že ustanovljeni ali ktera se darove v ta namen poklonili, in 70.000 gld. istinine (kapitala) in 2125 gld. letnih dohodkov Sirotniška ta zaloga stekla se je iz naslednjili po-samnih ustanov (štiftung) : 1. Janez Jakob Schilling (korar in vesoljni namestnik v Ljubljani) zapustil je za sirotnico, ki se ima ustano- maja 1725 in 9. januarja 1752 v obli- viti, v oporoki 18. gacijah 9168 gld. 63 kr. Franc Karol grof Lichtenberg ustanovil je z usta- . aprila 1764 za sirotnico, ktero so novnim pismom takrat ustanavljali, s pogojo, da se dohodki rabijo za revnega dečka, ki se ima imenovati „grof Lichtenbergova sirota", istino, ki zdaj znaša gold. 41 kr. 15. marca Marija Ana žl. Rasternjeva zapustila je s pismom poduk revne sirote 1769 za zivez , obleko m 3056 gold. 80 kr. Janez Gregor žl. Thaiberg zapustil je v oporoki sirotnico" (orphanotrop hium) decembra 1715 za 10.833 gold. 89 kr. roči ni m Franc Bernard grof Lamberg zapustil je z opo- dostavkom 12. nov. 1759 „za sirotnico , ki se ustanavlja" v Ljubljani 36.933 gold. 89 kr. Friderik Weitenhuller zapustil Ie v oporoki 8. avgusta 1710 dvema sirotoma za živež ,,v sirotnici" 6111 gold. 34 kr. Jožef Mugerl žl. Edelsheim zapustil je v oporoki 12. aprila 1702 za ustanovitev sirotnico 1196 gld. 25 kr. . Po sporocilih zgodovinskega društva leta 1864 na-rastla seje do sušeca meseca 1863. leta sirotniška zaloga kakor lz svojih obrest, ki s so se jej prilagale, 11a 101.377 gld. gold, letnih dohodkov**): Pač zda tni pomočki, da se izpelje, kar je namenjeno ! Se drugi se bodo našli ? ako se delà poprimemo ki se bodo Saj nam ne manjka velikodušnih gosp ej , spominjale tudi ubozih sirot, kakor so bistveni steber varvavnici malih otrok ; — ne manjka se nam razsvet-Ijene duhovščine, ki bo gotovo djansko podpirala napravo , ktera ima najblažji namen, izrejo zapuščenih sirot; — ne manjka se nam na Kranjskem v nobenem stanu mož, ki bodo z dušnimi in materijalnimi pripo-močki priskočili k lepi tej napravi. Toda eno je pred vsem družim potrebno: da se * V ,,Triglavu u spisal gosp. Edv. žl. Strahl. **) Po pozvedbah mestnega župana dr. Costa-ta znaaa vès kapi- tal za sirotnico že 116.227 gold, v obligacijah. 110 prizade vanje posameznih ne razcepi na različne strani ampak da vse vodi ena misel 7 ktero liv ud vac yum ću« liiio^x, iviuiu vsi podpirajo. Doslej bili ste zlasti dve misli, kterih vsaka je vlekla na svojo stran tako, da ste blago to stvar zavirali in tudi zavrli. Nekteri so si svojeglavno prizade- vali da bi se ustanovile ustanove ki bi se na roke Vci II , ua ui i50 uotauuviio uoiauuvc^ xvi ui ov^ u a i u i\ v plačevale sirotám oziroma njihovim varhom; nekteri JL _ ^ « ^ « « ^ m -m m * ~v* mr pa so se trudili, da bi se ustanovila sirotnica. dvojo to mislijo pa se je sukalo še vprašanje ali Med naj bi bila sirotiška ta naprava le za ljubljansko mesto ali za vso k r a nj s k o deželo. * Slovstvo. Žabjanke. Zložil in založil M i r o s 1 Vilh Pod tem naslovom so ravnokar prišle po kraji svojega sne pesmi rojstva tako imenovane in v 3 vrste razdelj na svetio ua OYtuu i ,,zabea , „lani m vv/ua jim ju 30 nov. krajc. Za pokušnjo podamo bravcem iz vsake raki u in ribice." Cena jim je vrste eno. Pegazu. Kljuse, ti le blodia: „Pesnik, Tebi so že svet nebesa!" Trem glavani. Možjé, le na no ge f Oče B .. k jejo góske, Meni pa dajó peresa f Nemškutarčki vsi Brez časnika so se, Pišajte ga Vi ! Cvetna nedelja. (Svobodno po nemškem.) Milo solnce toplo sije, Vse na zemlji zeleni, Listje se krog listja vije, Modra vjolca že cveti. stari cerkvi razsvetljeni Se zvrstujejo ljudjé Da se bliža Posvećeni Jim oznanja njih srcé. Pojdi srce mu naproti, Pojdi tje na 3 ki vrt ; Idi po krvavi poti, Ki peljala ga je v smrt! Al ste čuli govorico, Da spomlád je le pri njem Da ljubezni zdaj cvetico Milostljivo daje vsem? . cerkev deteca hitijo In ovenčajo oltář; Angelci se veselijo In slavé otroštva dar. ? Babec Sem pravo naredil, Oženil sem se, n precej sem zvedel, Po čim je kofè. Sem mirno prej živel In zvižgal ko ptic, Al zdaj sem osivěl, Veselja ni ničí Sem raj al s prijatli Lovil sem prej polhe, Se vedno redíl; Zdaj bodem le bolhe Z baburo lovil! Pečenko sem pekel, In peval sto viž! Oh kak sem se spekel, Kar nosim ta križ! Tri cele Vf Zdaj zloděj je v »katli Ki zmerom renčf. Se valjam po hi s i, Svetá me je sram; Pregnale se misi Me bodo, pa kam? Koj^name zalaja, Ce le kaj povem; Le ajapopaja Prepevati sinem. Za dan mi nasteje Po kebrčka dva, Sicer se ponoči Mirú mi ne dá. To je miserere, * jih 7 Da pece in zge ; Prezgodej sem zvedel, Po Čim je kofè! ,Slavische Blatter. Illustrirte Monatshefte' c j kakor je čitateljem našim znano 7 na duje gosp. Abel Lukšié y v Dunaji 7 ki vre- svojem vezku 7 ki je ravnokar na svitlo přišel, so^ zopet polně lepega narod- nega gradiva. Sliki Vuka Stef. Karadžica in Ivano vica Dobrianskega kinčate ta vezek, v kterem slo- cvetite sveti a lma maji 7 7 vzdigaj se tje gor 7 Kjer te sprejme v večnem gaji Nevgasljivi, zlati zor! Lui za Pesjakova Dopisi, lz Praçe 29. marca. (Náprstkova predavanja Sokolska obletnica.) Peljati moram čitatelje „Novic" zopet v žofinjsko dvorano. Gospod Náprstek, ki je vec let popotoval po Angleškem, Ameriki in Azii 7 je oglasil 7 U^UlUVťll ^JU XlUglCiSI\ClU , XX LU C l 1 EV 1 lil X1411 , J da bode 25. in 26. marca o pol enajstih do- poldne govori! o javnih zavodih človekoljubja na Angleškem , Skotskem , Ameriki, Indii in sploh povsod kjer ima Angleška kaj upljiva. Že pol ure pred 7 na- povedanim časom sešlo se je mnogo gospode v veliki žofinjski dvorani, ki pa je bila vendar le premajhna. Pa kdo ne bi dal za tako zanimivo reč deset novih krajcarjev, ki so namenjeni českemu obrtnijskemu muzeju. Gospá in gospodičin prišlo je še več , nego mo- ških srca ; pa saj ni čuda 7 žene so sploh bolj občutljivega kakor moški, zato so bile tudi bolj radovedne slišati o dobrih delih človekoljubja. Na steni nasproti poslušavcem bilo je izpostavljenih čez sto prekrasnih poslopij , kakoršnih nisem vidil na Dunaji 7 ne v Pragi 7 nahajamo zanimive spise o Safařiku in Kolláru, o slo- mu^lui(m > vanskih samostanih na Sveti gori, o Matici slovenski brati njihovo ne v Mnihovem; na strani pa je viselo mnogo podob mogel dobro srce, ki jih je naklonilo, da so dali moških in ženskih. kterim si že na obrazu na Slovaškem, med poezijami pa se odlikuje gospé Lui ze Pes jak o ve nemški převod slovenske narodne pesmi „Zagorska", kteremu je dodan tudi napev. Hva-ležni smo domoljubni naši pisateljci, da je v krásnem převodu poslala to mično pesem po svetu z melodijo ki je na čast narodnim zidati omenjena poslopja. napeto pazljivostjo je ob- činstvo poslušalo, ko je gospod Náprstek začel s številkami dokazovati, koliko se dá na Angleškem vec dobrega storí kakor pri nas. Samo leta 1864 je dalo na Angleškem, kolikor je bilo po novinah naznanjeno 71 * našim pesmam 7 oseb čez 6,000.000 gold. a. v. za šole, bolnišnice 7 Današnji „Oglasnik" oklicuje vabilo na narocbo kakor kteri se dunajskega časnika „Die Zukunft", njegov vrstnik „Ost und West" možato bori za poli- 7 či ki so dale same za take zavode po 10.000 do 6 milijonov goldi- od kterih tavnice itd. Imenoval je potem več oseb 7 narjev; imenoval je tri „pagane iz več tičino svobodo in slovanské pravice. Naj bi čedalje naročnikov našel, tudi med Slovenci, nemškega jezika J6 GClôIl džirOVcli JL miiijuu ^ uiu^i u iJ~Amj^uu y viijv ^w ^ milijonov za taka delà usmiljenja. Rekel je , da imajo na Žapanezkem deset zvezkov samih životopisov mož ~ Kitaj- skem pa je dokazal iz potopisa „Navare", da je tam milijon drugi Indije milijone, trije pa zmoznimi î m zen, ki so bili dobrotniki svojega naroda. stanje šol bolje, kakor na Avstrijskem in Nemškem. Iz ravno tega potopisa nam je citai, đa so se popotniki kakor tudi na sokolském orodji še veče umetnosti po-na Kitaiskem najbolj čudili neštevilnim dobrotnim za- kaza! kakor prvi oddelek. Posebno izurjenost pa so vodom, kterih ne napravlja vlada, ampak posamezni do- brotniki. Ko je govoril o Skotskem, imel je lepo pri- pokazali predsokoli ; dalje prostor mi ne pnpušča o tem ložnost prispodabljati to deželo, ki ima govoriti. Samo to moram še povedati da U|/V/ J/i X VA t« JL J v/ ^V/ Y V/l iVl« MUJLUV IV/ AU \J L ÇMt iii O \J jj VJ V Kj VJL C4 \j i j VA Cii J G milijone nekoliko bolj izurjenih Sokolov Sokol za Sokolom z prebivavcev. s česko deželo. Skotska ima 5 universitet galerije s tako spretnostjo na sokolišče poskakalo, kakor in 5242 sol, ki so večidel od dobrotnikov ustanovljene, da z mize skačejo. Clovek bi skoraj svojim ocem ne Govoril nam je o različnih bolnišnicah in čitavnicah, ki verjel. H koncu nastopijo še borivci > ki so se dalj so jih posamezni ljudjé ustanovili. Mogel bi kdo reci, časa prav umetno borili. Na to pa nastopita dva para da Angleškaje bolj bogata kakor naše zemlje, in da je najbolj izurjenih borivcev, ki se jamejo med seboj prav pri vsem tem ondi vendar še vec potreb in veća rev- ostro boriti. Vsaki par je imel po tri sekundante. scina y kakor pri nas. znava in tudi ne zahteva od nas tolike žrtve To gospod Náprstek vse pri- Zmagovalec moral je nasprotnika desetkrát premagati. Poslednjič pa se skušata zmagovalca obeh parov. Strašno pa y y da bi te velike izglede v malem posnemali. da Cehi vendar še niso brez želi Misli sta se bila; že sta imela oba na levi roki denarja, ako y ki Je ništa leta 1863 za 10 milijonov gold, tobaka popili, tudi Angleži bogatejši kakor so samo so Ce mi, vendar je lepo in ve- mogla pokriti, znamenja borenja; oba sta že po devet-krat zmôgla, kar na posled eden deseti pot svojega nasprotnika zmore. liko darovanje, ako človek od vsega svojega imetka 13 rapirja Gospod Dobil je v dar dva prav Tyrš, Sokolov učitelj lepa je končal slav- delov zapusti dobrotnim zavodom, samo en del pa svoji nost s prav lepim govorom, ter ga končal s trikratnim žlahti. Zadosti karakteristično je za evropejsko novi- „Na zdar!" narstvo, da je celo leto pisarilo o ubij aveu Miïllerju y Tisočerni „Na zdar" vseh 71 do br o tnikih pa, ki so čez 6 milijonov gold. grmi po telovadnici, jaz pa sem v imenu „južnega Sokola" s svojim slabim glasom, kolikor darovali potrebnim, ni črhnilo ne besedice. Res celo Prekrasna godba sem mogel, odzdravljeval „Na zdravje!" pritisne vmes z našim velicastnim predavanje bilo je tako važno, da ne vem, kaj da bi „Naprej zastava slave", in slavnost je bila končana, bilo čitateljem „Novic" bolj zanimivo in koristno. Naj raj i Potem se je napijalo in razgovarjalo pri prijetni godbi bi vse napisal, da mi prostor dopušča. kako Pa govornik tudi sam v zadregi, kratkem času o tako vredni stvari vse saj je gosp. prav po domaće do polnoči. „Na zdravje!" tako želi. Potolažil pa nas .Je s tem, da mogel v povedati, česar V Mariboru aprila. s Sem od novega leta so ta predavanja imamo tudi v Mariboru kazino , to je hram, kamor se zbirajo nemška društva. Lepo poslopje je, samo da bi pregled, ter da hoče pozneje o vsaki vrsti teh dobrot- imelo lepso lego a da nima takih razvešenih kariatid. nih zavodov še posebna predavanja imeti. Prvo tako Stala je stavba prek sto tisoč gold., ki so jih zložili z predavanje bode o čitalnicah, bibliotekah, šolah in sta-novališčih, ki jih napravljajo posamezni dobrotniki ro- premore skupnost. Spominjam se tukaj većine mestjani na delnice. Pri takih činih se vidi ; tudi y kar kaj kodelcem in obrtnikom. Dobro je zavrnil g. Náprstek bilo brati v ,,Tagespošti" o napređovanji tukajšnjih pro-ugovor, zakaj da ne pové nič o žalostni strani na Angle- testantov. Ni jih do cela dve sto, ce se seštejejo iz škem. Rekel je, da imamo le dobro posnemati, od sla- tudi, da nece bega se ne moremo nie naučiti. Rekel je biti zagovornik Angležev; kajti tega oni gotovo ne po- zidati svoje lastno svetisče. Tudi tukaj mariborskega in petujskega okraja, in že imajo svojega pastora, že imajo najeto molitvišče in kmali si mislijo se vidi y trebujejo. Ali ne smem dalje pisati; vidim přišel nemu y koncu. Sokolu da Treba, da popišem še našemu ne kako je njegov stariši brat v bi Juž- Pragi kaj yy premore skupnost. Pri naših napravah, ki imajo tudi lepe namene pa dostikrat pogrešamo v svojem icuo uaiucuu , uuoiiniiai JJI svojih mož in njihove djanske delavnosti, nekterih kolu pri praznoval 26. marca svojo četrto obletnico. Ze dve uri „matici", nekterih pri čitavnicah. Nekteri samo sodijo pred začetkom jeli so se gosti zbirati v prekrasni telo- in odsojajo, ki bi lahko s pametjo svojo in z upljivom vadaici, ki nima para v celem cesarstvu. Kmali je bil svojim pozitivno delali; nekteri so neutralni, ker se ne Pa ves prostor na galerijah in pod galerijami napolnjen z vedó, na kteri strani da bo več časti in dobička. 1600 ljudmi m tovo bi se bilo še nekoliko v sredini ostalo je še prostora za koneno polovičnik le ostane na rešetu. — Odkar so spi- ritual gosp. Kosar zapustili tukajšnje seminišce, se bo-goslovcem ne pridiguje več v slovenskem jeziku. Namen preselitve škofijstva od sv. Andreja v Maribor, kakor sokole. Zdaj sem še le razumel, zakaj da je bilo treba tolike protekcije, da je Človek dobil vstopni listek. Go- tisoč gostov sešlo, da je bilo Radoved vse čakalo viditi darke (pre- in „Filozof", ki ste bili v čitavnici ljubij igri ski s toliko pohvalo sprejeti Komaj se igra dobro ťluJv6w' ujioujv y "" o»^uujo, vi« oo pričela, ze smo viaiu , aa nas ne smemo slovenskih pesem učiti, da narodnosti ne tanti sosebno razveseliti. Le en ze smo vidili da nas hočejo danes naši dile podkopamo: drugi pa trdijo , da to ne more biti, zato ker v prvem dopisu pravi: yy tudi v zadnjem: „Jako Fantje y naprej U( itd. in be, ki so se iger udeležile Je bil da y S koz so vse in skozi izvrstno drugi me veselí vaše postopanje. a Spet grale Prii pravijo, da zadnji dopis je pisal kdo drug. Tako prvikrat vidili kot „dr. Ferkota", nam gosp. Komovec, ki smo ga danes naj ostane zvěst na- šemu ne vemo. se prickamo, pa prave nam jo je pa zabelil. Pomagajte iz te zadrege ; podučite gledi Presneta kapa! ta ga moremo šteti med prvake naših diletantov mojsterska njegova igra nam je porok, . Iva- nam, drage yy Novice" *) nas, kako naj napredujemo Milavčevo smo danes v veči nalogi vidili. Nismo __ __ --------0_ 7 A_--------- —7 ------ — j - -sr----j---- stonj tega želeli, vmm om v , pa vendar pri starem kopitu ostanemo; povejte nam, £uti kar govori; drugi pot Še vidili smo da prosta deklica gorko ali bi res narodnost podkopali, ako „nina - nana" slovenske in hrvaŠke pesmi peli namesti divjega stopila na oder y pa že se y in ali obnašala, kakor bi bila pri domaćih opravilih je treba vedno starih šeg spametne itd.? se držati, ako so še tako ne- Mi smo nekdaj i. IVA • • JLUi VJ JULI KJ LLV;l\Uaj i^ opanke nosili, «.«i je za poleti dobro obutalo; pa sčasoma smo se prepri- kar vseh v f OC1 SO Gospodičina Malica Zup gledi njene kot res bile biser našega pet danes v njo zamak- Tonica Gašpari-tova je tudi danes svoj čali, da za zimo in izurj gravka prav dobro dovršila log pa gre blato so škornje bolji in zdaj veči- ge posebna hvala , da se neutrudljivo vseh iger udele del škornje ali pa Čižme nosimo: ali je to pregreha zoper narodnost? Naše ženske so nekdaj brez pred- zuj do Naš alj bil --£------^ ------- ----- ~----~ ~ ------J ~ * ~ — r ~ w ~ UU gićtVC , V C S 6 i j Č* UU LU J Ks ZjKJ LUJLJLiVU Uapiavii J KACb Ol 11*3 prtov bile in popke kazale; zdaj pa predprte nosijo : ali m0remo igre misliti brez njega. Tudi gospod France nam opet danes komičen od nog že toliko napravil si ne je to zoper narodnost? Naša misel je y da to y kar Je Rudež j kot yy sluga Tomaž" s svojim komičnim obna -----v — —i"" — ---b"1 — V y U..VUiHiW, , ~-------I----~ predovanji tudi ne zabimo častitljivega starega pevskega bili (60 gold.) S zlatimi Črkami zapišemo radostni dan šanjem obilo smeha napravil. Prisrčna hvala tedaj vam Noviceu so dopis iz Novega građa tako razumele, da o na- v imenu siromakov , kterim ste izdatni dohodek prido blaga, ker to ni narodu nikdar v sramoto; nevarna mu je letuj- , ktera narodnost slovansko spodkopuje. Da med sloven-skimi in hrvaškimi pesmami ne delà celó nobenega razlocka, to smete na besedo verjeti gosp. dopisniku,, ki je Vas slovan- v v • scina V godovinsko knjigo čitavnice naše, za ktero marlj odbor tako lepo skrbi Iz Ljubij seji m e s t n e g db ski brat in Vam srčen prijatel. „Varujte se ptujega VI ■ • m 1 „ IV -t -r . . • u to je po na«ih mislih le sploana opazka. In tako le veselo naprej ! Vred. prila je odbornik žl. Kaltenegger predlagal, naj se vr Dobro doslo ! Vred lemu mehikanskemu krdelu, ki je vec mescev v Ljub- sem slišal, da ne doide pomoc Notranjcem, mi je rekel, ljani bival, pošlje pohvalno pismo ; predlog je bil so- da po pozvedbah in izkazkih vsega živeža v okrajih -glasno sprej et Odbornik Pajk zahteva po mnozih Notranjskega se nikakor ni lakotě bati y ampak ve- občinske postave očitno sejo za tisto obravnavo, čemu le pomanjkanja semena, in da po takem ni dr- v kteri se bo oddala služba tržnega komisarja; čudno žavne pomoci treba. Iz tega se lahko sodi y ali sem Je to bilo , da je pozabil 90 y ki županu pravico imel pravico ali ne, očitno oznaniti y in priznava, predlagati tudi skrivno sejo, kakor je omenil 11. listu povedale, dr. Ahačič. Odbornik Pajk se je pozneje sam prepri- tovega vira smo zvedili kako in da kaj je kar so „Novice" v bilo." - Iz go- je gosp. grof Grune te čal, da „večina" odborová noče luci staviti pod mernik, dni bil v Lipici in da se je sam s svojimi očmí prepri-ker župan in večinci so pritrdili Pájku, naj je seja čal velicih nadlog Notranjcev, za ktere je naš c. k. de-očitna. — Dr. Bleiweis je opomnil, da se plazi zopet ve- želni poglavar povzdignil svoj krepki glas. Državnemu liko nadležnih beračev po hišah, in naj bi beraški gospodu ministru so se tedaj mogle od kake druge strah bolje opravljal svojo službo, vendar pa beračev strani nadloge Notranjcev drugace popisati, kakor so v hišah ne zasačeval — je dostavil dr. Župan. Žup an Otl Y UI U^UV-'U ^V^lOatl y 1\ CVi\Ul OU ^ tak poročevalec pa je vzel veliko odgovornost na svojo y yy da Je veći je odgovoril, da je že včeraj to ukazal. Dalje je vpra- vest! Al saj se tudi v Ljubljani slišijo glasi šal dr. Bleiweis: ali bi ne bilo prav, da bi magistrat krik kakor stiska." Unidan smo morali tukaj tacega se pogovoril s ces. policijo, da se zatožbe tacih gospo- besedovalca zavrniti: ali misli, da še le tadaj je treba darjev , tt.1 lie opravljaju ouc^a» vu, ovujili j_iio , pu pun- pmuu j au ili iiviua rvvj t iiiuuc pu vioou cijskih stražnikih drugace vredijo, ker ne more misliti, glada cepajo! Ni bilo ne prenapeto, da je si. predsed- ki ne spravljajo snegá od svojih hiš , po poli- pomoči ko I že ljudje in živina kot muhe po cesti da se stražniki nikoli ne zmotili y toženemu gospodarju pri isti priči pokaže zato naj se za- ništvo deželne naše vlade že menda svečana meseca ; da Je kriv y prosilo saj 4000 gold, iz državne kase in tako bo vseh rekursov konec. Župan je obljubil ta tranjcem na pomoc No- V drugi seji odborovi na pomoč Notranjcev dogovor. Dr. Mitteis je vprašal : ali ni še řešena so bili pripomočki siromašnim soseskam postonjskega pritožba mestnega odbora, zakaj mestna šola pri sv. Ja- okraja odločeni. Okrajna ondašnja gosposka je pisala kobu ne sme izpraševati privatnih učencev? Župan je da cele trume revnih oblegajo kancelijo in farovž. ; rekel, da še ne. Odb. Stedryje predlagal nacrt tistih ulie; kjer se imajo letos novi tlaki in kanali narediti. Ker je novici Od žalostnih teh prizorov se obrnemo k veseli ki ie přetekli teden došla c. k. deželni vladi kamor koli skoraj člověk stopi, še toliko potreb, ni in ktera bode gotovo radostno sprejeta po vsej deželi bilo čuda, da je 13 odbornikov razodevalo svoje pra- namrec ta, da po odpisu ministerském od 21. susca so vične želje. Sklenjeno je bilo > da se po predlogu presvitli cesar 31. decembra lanskega leta dovoliti bla- dr. PfefFererja pred vsem kanal v rožnih (?) ulicah na- govolili, da se kmetom po vsem Kranjskem, ki so redi, v prihodnji seji pa po predlogu dr. Schoppelna zemljiščini (gruntni) davek do konca lanskega JL VU i y V i. 1 JL i. W VA JLJJ L UVjl ^ W VUIV^U VI.JL» J odloči vrsta druzih potrebnih tlakov in kanalov. leta na dolgu, in se po natancnih preiskavah skaže da Zdaj je prišla služba tržnega komisarja na vrsto, niso v stanu plaćati zaostaiega tega davka, se izbriše ~~ ta davek in se brž u s ta vij o eksekucije. Finančna da y za ktero je magistrat Jakoba Tomeca, koncipienta pri notarju dr. Orlu , priporočal. Nastala je zdaj vi-harna seja; naposled je vendar z 14 glasovi zoper smogla pravica po razpisanem konkurzu direkcija je ukazala vsem davkovskim gosposkam do 15. dne t. m. naznanijo take revne kmete. ki zahte- Jjmístíc» uiaviva pv i uíj^iohiívjij_i auuaui , rvi je zahte- — Iz Krašnje na Kranjskem je prinesel „Triglav val za to službo praktične lastnosti in postavno spri- v svojem 25. listu važno novico. Neki kmet, ki je imel y kar većina « spodtikljej zastran štempeljna, se je pritožil kar naravnost do c. k. denarstvenega ministerstva na Dunaj ; na- j t u i u i X. uuiovj oaa^ai* vuouiuicvu jl otj au jo ^ v uv^iua uwui v» jl* • uuiiuiut* l-uv^mi iiiiuia luiatva xic* JL_y miidj «, u.« mestnega odbora tolikšen trn bila v pêti, da mu je župan redil je pismo v domaćem slovenskem jeziku, in ne čano znanje slovenskega jezika v besedi in pismu je edini Tomec skazal. Odborniku Pajku je y bil da se mu je po volji stekla pritožba, rešena mu je slovenskem —jeziku. Ta prigodba v istem po nevoljnem mrmranji odborovém besedo ustavil. Mest- nemu kancelistu K. Hudobivniku, ker je zdaj protoko- ..... ......- -------- jv«^«. list mestnega odbora, je bila plača do 600 gold, povik- daje dober nauk na dve strani: ena je ta, naj šana brez škode mestni kasi, ker je prejšnji tržni ko- ljudje brez strahu podajajo vsem gosposkam sloven- misar imel 30 gold, več, za pisanje protokolov pa še ska pisma; če najviša vlada sprejema slovenske vloge nasi 70 gold. je c. kr. mini- niže gosposke; sterstvo kupčijstva poslalo 2 funta bombažnice (pa- nije se nimajo Na prošnjo kmetijske družbe in jih v istem jeziku rešuje, ne morejo se tega braniti druga pa je, da tudi niže urad- bati volnega semena) s podukom y kako naj se da bi se jim nevarni panslavizem obdeljuje. očital, ako ministerstvo samo spoštuje ravnopravnost. Ker je bombažnica ie za tople kraje , bo družba izro- Pri tej priliki ponavljamo resni opomin , ki ga je raz-čila to seme Vipavcem. glasil dopisnik naš iz Dunaja v 1. listu letošnjih „Novic", y y G. dr. Toman nam je poslal sledeče razjasnilo: rekši > yy da tako bojo najvišim veljavnim krogom vnu- 11. listu so „Novice" povedale svojim bravcem po dili to prepričanje, da v resnici narod tako hoće y ne mojem sporočilu , da se bode Notranjcem pomagalo pa le pesica slovnicarjev in novinarjev." Ako sta uni- iz državne kase, ako ne bi zadostovala pomoč deželna, dan pred cesarjem samim poslanca tržaškega okraja ker tako je obljubil gosp. državni minister. Ker pa govorila slovenski in je Njih veličanstvo blagovoljno sem pozneje zvedel, da visoko ministerstvo ni dovolilo sprejelo slovensko pismo, kako da bi se upirali njih pripomoći, jv, v-. vi^woac* i naua jj u. u ij a u o tv