----- 286 ----- Slovstvene stvari. Moje misli o „nervu" in „živcu." Dovolite mi ,,Novice" prostorček, da tudi jaz, na-našaje se na 33. list, v vaših listih spregovorim besedo o „nervu" pa „živcu"; saj upam, da vstrežem vasi ljubezni do naroda slovenskega in njegove omike. ----- 287 ----- „Nerv" in „nervus" ste ptuji besedi, ste neslovan-skega korena in plemena. Zato ni pošteno, ako bi se ju Slovenec polastil — krasti se nikjer ne sme. Bogatimo svoj milolepi jezik z domačim blagom, s pridelki domače tvornice! Beseda, ktera je iz slovanskega korena pravilno izrastla, ni kaka mrtva pokveka, ampak čvrsta mladika, ki nosi domačemu jeziku prileten , okusu slovenskemu slasten sad. Beseda domačega korena in plemena je kmalu jasna vsem domačinom, in sčasoma tudi onim, ki so se ptuje kulture napili. Domača beseda dela jezik čvrst in lep, ptuja pa ga mori in grdi. Zatorej proč vse ptuje besede iz slovenskega jezika, priskrbimo mu domačih, pred ko je mogoče! Beseda „nerv" ni znana priprostim Slovencem. Nikjer po Goriškem se ne sliši reči: „on ima močne nerve — on je nervast", ampak le „on ima močne žile — on je žilast." Beseda „živec" je sicer slovanskega korena in plemena , vendar njen pomen je bližej „Lebensgeist-u" nego „nervu." Pač ni lahko dobiti boljšega izraza za „Lebensgeist" nego je „živec" (češki „život"). Kadar se jemlje beseda „nerv" za „Lebensgeist", takrat mu pristuje", se ve da, tudi „živec", napr. denar je „ner-vu3 rerum gerendarum." Kdor besedo „nerv" dobro pregleda 9 najde v njej tudi pomen „živosti", vendar ne čist", ampak združen s pomenom „orodja." Zdi se, da „nerv" je nekaj, po čemur „živost" teče, v čemur „živec" svojo nevidno moč kaže, svoje bitje razodeva. „Nerv" je toraj „živ-čevo" orodje. Zato mu pristuje najbolj izraz „ži-la." „Žila" izhaja od besede „žiti", ki je češka, pa pomeni „živeti", „živ biti." Beseda „žila" izrazuje tedaj nekaj, po čemur „živost" teče, a to je prav „nerv." „Žila" je pa trojna: ena za krv, druga za čutke, tretja za gibanje, ker se v teh treh rečeh „živost" kaže. „Žila" za krv se imenuje „krvna žila" ali „žila" sploh (per eminentiam), ker v krvi je sedež živosti (Ader). „Žila" za čutke se imenuje „čutilna žila", krajše „čutilnica" (češki „čilna", od „čiti" = čutiti, Empfin-dungsnerv), od besede „čutilo" (Empfindungsorgan), ne pa „čutnica", ker ta pomeni čutno misel (Empfindungs-vorstellung). „Žila" za gibanje se imenuje „giba1na žila", krajše „gibalnica" (Bewegungsnerv) od besede »gibalo" (Bewegungsorgan). Tako uči moj slova>. And. Žnidarčič. V Kobaridu 27. avgusta. Opazka vrednistva. Da ne kratimo nikomur pravice o tem, da izreče svoje mnenje, vzeli smo pričujoči sestavek v „Novice", pa treba, da dodamo le malo besedi. Da beseda „nerv" ni znana prostemu ljudstvu nikjer, to radi verjamemo; kako bo poznalo besedo, ker še stvari ne poznd? Saj še med kitami (muskuli) in „Ader" ne dela razločka, ker une in te imenuje žila. „Ader" in samo „Ader" mora v znanstvenih knjigah žila ostati; ako jima privzamemo še „nerv", ne bode smešnjave ne konca ne kraja. In čemu vse to? — „da ne krademo ptujih besed" — pravi častiti gospod pisatelj. Al mi rečemo, da brez take „tatvine" ne more biti na svetu noben jezik, ker sicer drug druzega ne razumemo. Znanstvo ali veda stoji na druzih nogah, kakor vednost prostega ljudstva. Naj nam bojo Rusi izgled! Oni še mesece imenujejo po latinskih imenih, in prav imajo, da se jim saj ne prigodi to, kar se je prigodilo nekemu Slovencu, ki je imel listopada meseca na dražbo iti na Hrvaško; revež pride že zvečer 5. listopada v Karlovec, — al kako se začudi, ko mu rečejo, da je za cel mesec prekasno prišel, kajti listo p a d je Hrvatom oktober, nam Slovencem pa je november — in vendar smo si naj-bližnji sosedje!