P8T Natisov 15.000. ^
izhaja vsaki , datiran t dnevom Je nedelje, velja za Avto: za celo 13 krone, za pol in leta razmerno;
stane za leto 5 kron, za pa 6 kron; inozemstvo se naročnino z ožita visokost pošt-Naročnmo je pla-iprej. Posamezne 1 se prodajajo po 6 vin.
in uprav-se nahajata v gledališko pote Štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je
vsak torek zvečer Za oznanila uredpištvo ni odgovorno. Cena4 oznanil (inseratov) jc za celo stran K 64, za Va strani K 32, za */« strani K 16, za V« strani K 8, za'*, »/i« strani K 4, za"/»a strani K 2, za >/a* strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se '•¿¿m.«* cena primerno zniža.
Štev. 26.
V Ptuju v nedeljo dne 30. junija 1907.
Yin. letnik.
Somišljeniki !
Noto polletje prične in obračamo se do liročnikov a prošnjo, naj
ponovijo naročnino.
Naš list nima podpor iz bogatih farovških Ibgajen, — nima podpor od oderuških prhkih dohtarjev, — naš list je odvisen edino r cd svojih prijateljev in naročnikov.
Zato pa naš „Štajerc" tudi ni odvisen ne od politiknjočih duhovnov ne od prvaških doh-tujev, ne na zgoraj in ne na spodaj !
Neodvisni
beo in neodvisni hočemo delati i zanaprej !
„Štajerc44
je odkritosrčen list, katerega program je boj proti klerikalizmu in prvaški gonji delo za gospodarsko zboljšanje! Opozarjamo torej zaostale naročnike, naj ajo svojo naročnino. „Štajerc" stane ijo in Ogrsko cq1o -leto & krone, z* ajo 5 kron in zak Ameriko ter drugo ino-jemstvo 6 kron !
Delajte za svoj list,
naročajte, razširjajte, priporočajte „Štajerca" ! Vsaka gostilna, kjer zahajajo naprednjaki, mora biti naročena na naš list.
Vsi na delo za „Štajerca" !
I gpravništvo in uredništvo.
Zopet: babilonski stolp.
Prvaki vseh barv na Štajerskem in Koroškem ter Kranjskem so kar omamljeni in pletejo prav indijanski ples. ... Ne poznajo se »ei! Največji prijatelji se zdaj sovražijo, naj-večji sovražniki si stiskajo roke . . . Hofrat Ploj, starikavi črnuh, je bil izvoljen vsled procesij in pridig, katere so napravili politični popi zanj. Brez teh procesij in pridig in zlo r a b e cerkveinomadeževanja svete vere bi padel Ploj iz svojega stolca. Zdaj pa, ko je po milosti mariborskega nad-hojskača Korošca prilezel v državni zbor, izdal je svoje nazore in zapustil stranko dr. Žlindre ter B6 podal med Hrvate . . . Kaj si naj človek misli ? Ali naprej ! Kako je bil koroški orglar Grafenauer izvoljen ? Prvaški duhovnik nm piše o volilnem boju na Koroškem tako-le : ,.Io podali smo se duhovniki v boj. Bil je boj na življenje, brezobziren. Če je bilo treba, smo udrihali čez lastno žlahto, čez brata, dr-iavo, škofa in papeža, čez vse. In koliko prečutih noči, koliko prehojenih dolin in hribov". Prijatelji, na ta način je zmagal orgljar. Duhovniki prvaške stranke so udrihali po papežu, po škofu, po lastni ¿lahti, po bratu in sestri, samo da so prodrli b svojim orgljarjem ! Človek bi se smejal nad tem preodkritim besedam zbesnelega popa, ko bi ne prišlo vprašanje na jezik : ali ni to bogokletstvo? Kristus je zapovedal pokorščino, prvaški farji pa so udrihali po škofu
in papežu! Kristus je zapovedal ljubezen do bližnega, njegovi „namestniki" na Koroškem pa so udrihali celo po lastni žlahti . . . Tako je bil Grafenauer izvoljen! Ali komaj je pristopil prag dunajske palače, že je izdal ovčice, ki so ga volile; vkljub temu, da so ga volili, češ da je vera v nevarnosti, da se hoče zakon razrušiti in cerkve razsuti, sedi orgljar zdaj poleg od svoje žene ločenega hofrata Ploja in poleg brezverca Hribarja ... Ali ni to babilonski stolp? Smejal bi se človek, da bi mu trebuh počil, ako bi ne bila cena z* to komedijo previsoka! Kajti to ceno plača ljudstvo s svojim blagostanjem! Pa naprej! Roblek in Ježovnik sta bila voljena od naprednih glasov, voljena na podlagi tega, da nista odvisna ne od farjev ne od prvaških advokatov. Ali komaj sta zagledala stolp sv. Štefana na Dunaju, že sta pričela duhovnikom in prvaškim advokatom pete lizati. Vstopila sta v klub v katerem sedijo njih prejšni sovrag Ploj, junak koroškega farškega „Mira" Grafenauer in 7 farjev... Komedija, več kot komedija! Roblek in Ježovnik Bta lagala svojim voiifcem, da sta napredna, Grafenauer je lagal, da je nasprotnik „sovražnikov vere"! Ploj je 1 a g a 1, ko so v svrho njegove izvolitve delali procesije ! Lagali so svojim ovčicam in zdaj se pripravljajo, da jim potegnejo kožo čez ušesa... Babilonski skolp! Bog sam jim je zmešal jezik, ne razumejo se več...
Nam pa je ta komedija nov dokaz, da moramo združiti vse moči v resnem, nepremagljivem delu! časi so minuli, da bi se veselili na burkah, — kajti ljudstvo je lačno! In zato vam kličemo, vi babilonci, ki ste postali prvaški poslanci, vi politični kameleoni, ki se spreminjate vsak dan, — zato vam kličemo: le plešite, le norite, le norčujte se iz ljudstva, — na steni se že kaže čarobni „Mene, Tekel, Upharsim", — ura prihaja in z njo vihar, ki bode vrgel vse politične sleparje iz pozorišča.. .
Politični pregled.
Prestolni govor. 19. junija je imel naš cesar BlavnOstno otvoritev državnega zbora, katerega so se udeležili poslanci v velikem številu. Prestolni govor cesarjev je vedno načrt, po katerem hoče vlada delati. Cesar je v prvi vrsti naglašal, da bode treba spremeniti opra-vilnik zbornice. Nadalje hoče vlada politične oblasti spremeniti. Glede socialnih preosnov je naglašal cesar potrebo zavarovanja za starost in onemoglost ter ureditev razmer v rudarstvu in glede nočnega dela žensk. Tudi se namerava izdelati zakonodajo glede male obrtnije zlasti potom ustanovitve centralne zadružne blagajne. Zmanjšati se hoče nadalje obrestna bremena na kmetijskih posestvih ter zboljšati živinorejo. Polagoma se hoče podržaviti rudnike in železnice, izboljšati šolstvo, sanirati deželne finance, preosnoviti kazenski zakon itd. Prestolni govor se je izgovoril tudi proti ločitvi od Ogrske itd. Načrt je zelo obširen. Upajmo, da bodo poslanci razumeli svojo nalogo.
Državni zbor. 3. seja dne 25. junija. V tej seji se je volilo predsedništvo državne zbornice. Za prvega predsednika je bil izvoljen nemški klerikalec dr. Weisskirchner z 351 glasovi. Za tega strastnega klerikalca so glasovali tudi vsi slovenski poslanci. Po izvolitvi predsednika je prevzel isti predsedstvo in obljubil, da bode vsestransko pravičen. Smo pač radovedni! Za prvega podpredsednika je bil izvoljen Mladočeh dr. Zazek, za drugega pa Poljak vitez pl. Star-zynski. Ko je bila izvolitev tega zadnjega poljskega šlahčiča znana, pričeli so Rusini in socialni demokratje rogoviliti in vpiti, čuli so se klici : Ven z njim! Kdor ga je volil, je pes t Razgrajali so tudi s klopmi. Po temu škandalu, bi spominja na najbumejše čase stare zbornice, izvolilo se je 12 zapisnikarjev in 2 reditelja. Zbornica je potem razpravljala o nujnost nem predlogu dr. Funke (nemški naprednjak) v katerem se zahteva nujno volitev v razne odbore. Predlog se je brez razgovora sprejel. Poslanci so stavili še razna vprašanja do predsednika. Potem se je prečitalo došle predloge, iz katerih naj le nekaj važnih omenimo: Predlog, naj se vladi naroči, da stori vse, kar bi zboljšalo žalostne gmotne razmere dežel. Posl. Wolf je predlagal vpeljavo 2 letne vojaške službe; dr. Wellenhof zgradbo železnice Hartberg-Gleis-dorf; Schoiswohl postavo proti zdrobljenju kmets-kih posestev; dr. Adler glede razpusta iraške dume itd.
Proti vojaškim bremenam. Nemško napredni poslanci dr. Stolzel, Peschka itd. predlagali bodo v državnem zboru sledeče: „Vojaška bremena tlačijo težko široke sloje ljudstva. Odprava stoječe armade pa je sedaj nemogoča. Ali stori naj se vse, da se ljudstvu vojaška bremena zmanjša. Vsled sega naj zbornica sklene: 1. Prezenčna vojaška služba naj traja le 2 leti. — 2. Za moštvo, ki je služilo v c. k. armadi, naj odpade vojaška vaja pri deželni brambi. — 3 Pri deželni brambi naj se določi tudi le 2 vojaški vaji po 13 dni. — 4. Plače vojaštva naj se primerno zvišajo. — 5. Pri orožnim vajam naj se jim plača vse troške za potovanje. — 6. Vojaško hrano naj se zboljša zlasti z ozirom na gorko večerjo in primerni zajutrk. — Pri orožnih vajah naj se ozira na gospodarske razmere rezervistov. — 8. Kmetijskim delavcem itd. naj se ob času žetve dovoli odpust (urlaub). 9. Vojaške kazenske postave naj se zboljšajo — Radovedni smo, je-li bodo tudi klerikalni in prvaški poslanci za te predloge, ki so vendar več kot nujni, glasovali.
Orožne vaje. Vojni minister je odredil sledeče: doslej so morali rezervisti pri orožnih vajah k onemu polku priti, v katerega nadomestnem okraju je ležala njih domovinska občina. Zdaj pa se jih bode poklicalo k polku, ki je najbližje njih bivališču. Pač dobro in potrebno !
Država yin cerkev v Švici. Veliki svet v Gensu na Švicarskem se je izjavil z veliko večino za ločitev države od cerkve. Zdaj pride ta zadeva na ljudsko glasovanje, bi se vrši 29. in 30. junija. Omenimo, da se tukaj kakor na Francoskem ne gre proti veri, temveč da se hoče edino državo osvoboditi in cerkvi pripustiti popolno prostost.
Dopisi.
Sv. Jakob slov. gor. Dragi „Štajerc"! Prisiljeni smo, ti naznaniti, kako nas to mlado povsod znano kaplanče Rabuzek po mariborskem „Fihposu" blati. Možicelj napada vse poštenjake in to brez vzroka. Sicer se je Rabuzek v „Fihposu" prekrstil in nima več krstnega imena kakor popreje. Naši možje se sicer malo menijo za psovke tega fantička. Ali odgovoriti mu je le treba, vsaj s tvojo krtačo, dragi „Štajerc"! Pri volitvah je pustil pribiti Roš-karjeve plakate na cerkvene stene. B;)žja hiša je zanj — politična bajta. Pri tej volitvi je dobil Rabuzek 3 glasove (!). Vsakdo si lahko misli, zakaj jih je dobil. Ali „Fibpos" seveda od teh glasov ni nič poročal. Sicer pa je pričel Rabuzek zopet svoje komedije uganjati. Neka že priletna omožena žena je prišla k velikonočni spovedi k njemu. Rabuzek, kaj si jo pa izpra-ševal? Popisati se to ne more, ker bi se celi svet smejal! Žena pravi, da si jo tako razžalil, da ti niti na smrtni postelji ne odpusti. Ako hočeš, spravimo vse na svetlo. Pri letošnji spomladanski spovedi je prišel tudi komaj šoli odrasli fant. Pri spovedi ga je Rabuzek tako nesramne stvari izpraševal, da je fant domu pri-jokal; le svoji materi je vse povedal. Pač lahko vera peša, ako dohovniki mladino tako pohujšavajo. Ia nadalje: na binkoštni pondelek je Rabuzek zvečer iz farovža odišel, zjutraj ob pol 5. uri pa je prišel nazaj ves blaten in prekrokan, kakor je gospodična kuharica sama pravila. Dokazov dosti! Nekdo je prišel po svoje družbene knjižice, ali kuharica je rekla: Kaplan zdaj spijo, so silno trudni rarnokar domu prišli! Tam pa so visele Rabuzove blatne hlače, katere je kuharica sušila. Kje pa si bil tisti večer, Rabuzek? „Štajerc" je že večkrat naznanil, da rad čez potoke skačeš; morda si tudi ta večer skakal čez široki potok in padel v njega?! Zvedeli smo tudi, da rad na Zg. Hlapje zahajaš in povedali bodemo svetu o teh izprehddih. Večina Jakobčanov ti svetuje: ne hodi na solnce, kjer imaš preveč masla na glavi. Kaj pa si imel pri mlečnih piskrih poštenega kmeta opraviti? Hm, hm f Gradiva imamo še dovolj in spravili bodemo vse na dan, ako naše može v tvoji cunji še nadalje napadaš. Dragi „Štajerc"! Vedno prosimo Boga, da bi nas rešil tega kaplana. Kadar bode odišel, napravimo muziko, da bode vse čez potok skakalo.	Naprednjaki.
Račje pri Mariboru. Dragi „Štajerc"! Čudne reči se godijo pri nas. V okraju Pragersko napravil je nekdo zelo kunštni stolec, kateri je majhni, trinogati mizici podoben. Ta stolec ima baje neko skrivno moč v sebi, ker on pokaže na komando, kako dolgo še mora ta ali oni, ki se je že preselil v večnost, na onem svetu v vicah trpeti; pokaže tudi na zahtevanje, ako je kateri naš sobrat izveličan ali ne in črez koliko let šele bode zagledal božje obličje... Ta božji stolec imeli smo tudi v Račjem. Prinesli ste ga k nam dobro znani pobožni ženski ta mlada Uzmečka in debela Treza. Ta čudna reč bila je že v Račjem na dveh predstavah. Prva se je vršila pri g. Turšeku, kjer jim je baje dobro funkcioniralo; komandirati ee stolec ni pustil vsakemu, samo Horekov Paulek, in Mrkovičova Mica imata milost od Boga, to „božjo" reč nadzorovati. Druga predstava vršila se je pri g. Fideršeku, ali tukaj so imeli smolo, ker nista bila Mica in Paulek zraven. Omeniti moramo tudi, kaj je govorila zgoraj omenjena Uzmečka lansko leto. Kakor je vsakemu znano bila je konec junija 1. 1906 suša. Ker bi bili res potrebovali blagoslova božjega, bila je takoj ta tercijalka z svojo „čarobno" roko zraven. Prigovarjala je dekleta, naj se zberejo tri „jungferce" in okradejo nekje plug, kateri se naj vrže narobe v potok, ker tedaj baje začne takoj deževati. Žalibog da se že jih dosti nahaja, kateri na vso to coprnijo verujejo. Zakaj vera peša ? ? To naj bode za danes! Če še pa ne bode konec s to copernijo, skrtačili vas bodemo prihodnjič tako, da bodete morale larfe nositi, da vas nikdo ne pozna. Take neumnosti so plodovi vzgoje klerikalnih listov. Sramota!
Nevstrašeni naprednjaki.
Stoperce. Volilna doba je potekla in vršiti ae morajo nove občinske volitve ter so volilni spisi že razpoloženi. Pričel se je že boj med naprednjaki in klerikalci. Rogoviliti je pričel znani
župnik Keček, ki lovi posestnike na cesti kakor pajek muhe. V nedeljo, 16. junija, po pridigi je naznanil ta naš Keček, da hodijo zgrabljivi volkovi po občini. To se nam pa le čudno zdi, kajti v Stopercah ne poznamo te živali. Dobro, stuh-tali si bodemo pa drugo: lovskemu najemniku bodemo naznanili, da so volkovi v občini; ta bode že lovce poklical, ki bodo žival uničili. Ali župnik Keček mora za brlog povedati; saj je itak dober „šic", posebno odkar je v Trbovljah Čebinki nogo zdravil... Keček tudi raz prižnice vpije, naj se ljudje onih izogibajo, kateri „Štajerca" berejo, in naj ne hodijo v take hiše. No, pač radovedni smo, je-li se bode tudi Keček ogibal naprednih hiš, kadar pride z žakljom. Keček, poboljšaj se, drugače povemo vse tvoje povestice!
Iz Črešnjic pri Konjicah. Od župnika Ogri-zeka smo dobili zopet enkrat „popravek", ki označi prav lepo hinavsko lažnivost gotovih gospodov. Popravek je udarec resnici v obraz in se župnik z njim le osmeši. Glasi se ta produkt Ogrizekovih možgan tako-le:
Na spoštovano uredništvo „Štajerc" v Ptuju. V zmislu § 19. tisk. zak. zahtevam podpisani, da sprejmete sledeči popravek k Članku „Iz črešnjic pri Konjicah 9. junija t. 1. v Vašem listu: 1. res, da sem imel „večen prepir šolo in občino", res je pa. da sem ga imel le z enim učiteljem dve in pol leta, z drugim 4 učitelji 9 let pa nič; enako smo z občino od leta 1899 v miru živeli. 2. Ni res, da sem „cerkveno ali župnijsko zemljo hudo zanemaril", res je, da cerkveno zemljo obdelujeta ključarja sama brez župnika; res je tudi, da sem veliko župnijske zemtje v travo spomenil, ker ni delavcev dobiti. 3. Ni res, da sem „veliko lesa brez vsakega dovoljenja natihoma poprodal"; res pa je, da sem dovoljenje k temu prejel od škofije 5. julija 1907, vsak krajcar zapisal ter ga za popravilo župnijskih poslopij izdal. 4. Ni res, „da ima kmet v svojem hlevu lužo", ker sem dal „neko drago zadelati", res pa je, da teče voda po novi dragi, več ko 20 metrov od hleva proč in mimo. 5. Ni res, da mi „kmetje niso dovolili" del zida okoli cerkve podreti, ker je „neogibno potreben"; res je Je, da je bilo vseh 37 pri izpraševanji pričujočih posestnikov in Oba ključarja z menoj v tem enih misli, na deverni strani zid podreti zato, da se zamore procesija razviti, na večerni pa zato, da bi se sneg pred zidom ne kopičil. — Spoštovanjem Fr. Ogrizek, župnik.
Opombo k temu „popravku" pa le moramo napraviti. Župnik Ogrizek itak skoraj vse sam prizna, kar smo pisali o njemu. V prvi vrsti prizna, da je imel z enim učiteljem 2V* leta prepir. Nadalje prizna, da ni posebno pametno s cerkveno zemljo delal. Nadalje govori o nekem škofijskem dovoljenju, kateremu naj verujemo, in pravi še razne dcuge stvari. No, Ogrizek, mi vzdržujemo svojo trditev in pravimo le še, da zlorabljate na grdi način postavo! Po-pečali se bodemo z vami še večkrat, zlasti zato, ker znate kot katoliški duhovnik tako lepo — resnico zavijati!
Iz Dobja pri Planini. Dragi „Štajerc! Mogoče misliš da je že pri nas v Dobji vse v najlepšem redu, ker se ti tako dolgo nič ne oglasimo; pa ni, mi smo le čakali da so državno-zborBke volitve končane, da imamo sedaj toliko več gradiva in ti bodemo poročali, kako se je naš župnik Vurkelc trudil ter pošiljal vsak dan svoje mašetarje na agitacijo za Korošca in za zapisovanje njegovega imena na volilne listke. Sam Vurkelc se je iz prižnice plavšal, da zdaj se gre za vero, kateri ne bo Korošca volil ne bo kristjan, bo storil velik greh itd. Vsakega starčeka, vsakega berača so našli, celo take, ko leto dni v cerkev ne pridejo, so prignali na volišče, in jim zapisovali na volilne listke ime „Korošec" Zdaj po volitva se pa Vurkelc jezi in javno psuje tiste može, kateri še vendar niso tako daleč neumni, da bi trobili v njegov rog. Pa zakaj se huduješ nad nami, dragi Vurkelc? Ali smo mi krivi, da se ti še dandanes po časnikih predbaciva, da si baje v Gornemgradu, ko si še tam kaplan bil, v pozni noči iz neke kleti, nočnega čuvaja Kolenca z revolverjem ob-strelil, ga težko ranil in spravil njega, njegovo ženo in otroke v veliko revščino. Kaj neki si delal v pozni noči v kleti? Molil gotovo ne! Ali smo mi krivi, da si lansko leto tako
ogromne stroške plačoval, ker si krivo tožil k nisi mogel sodnike naplavšat, da bi ti verjel kakor tukaj nekatere farane naplavšaš? Toi nismo mi krivi da moraš vedno za tvojega poH repnika, posilem kramarja „Tonča" stroške p!tj čovati, ker ga baje sam k brezpomembnim tožbam napeljuješ! Ali smo mi krivi tvojih Blati izgledov, da sta v temni noči špacirala in špe;-sala z Malikoj, drugo jutro si jo pa puatŽl sv. obhajilu pristopiti brez preje opravljeni spovedi? Za drugega bi to bil velik greh. 1 smo mi krivi, da se ljudstvo zgraža nad tvoji svoj ogJavnostmi in tetožuje, ker baje nisi b| tel na smrt bolanega starega moža iti previdd in je potem umrl brez sv. zakramentov? Ceni si dal neki pošteni ženi sedež v cerkvi samo« hudobije izterjati? Kdo je kriv, da ostaja bral maše, ker zavoljo bolehnosti Btati ne more' Tisti kotiček kjer je imela sedež je pa m čisto prazen, To je pa res po izgledu Kristau kateri pravi: „Mir vam zapustim, svoj mir nil dam, kakoršnega vam svet dati ne morel'l Dragi Vurkelc, ako bi bili mi proti tebi tati kakor si ti proti nam, bi se ti še slabše m dilo; sicer pa se boš imel zagovarjati o tdl rečeh tudi na drngem mestu. Ni pa verjeinil da bi ti v tvoj zagovor pomagala vedno lažii plavšarija. Najboljše bo, da pobereta s postal kramarjam kopita in gresta v Bosnijo; mogob najdeta tam še neumnežov, da vama bojo tm jeli. Tukaj vama bo šlo vedno slabšo, to i tudi pokazale zadne sodnijske obravnave i Kozji dne 6/6 1907 ko so kar za eden drogii propadali župnikovi podrepniki, da bodo plaM vali stroške in pihali kašo.
Št. Rupret. Slavno uredništvo! Ne mor« drugače, nego da prosim tudi jaz za en m storček Vašega lista. V zadnjem času ste inxü že več dopisov iz Št. Rupreta, zakaj Vam ne li še jaz vsaj enega poslal. In če se župnik Ant Mojzijšek ni pregrešil, ko je postal Vaš aotrirt| nik, se menda jaz tudi ne bom. Ali župnij Mojzijšek bo gotovo vskliknil: „Ja mein lietej Freund, das ist ganz was anderes. Tudi moji fare zvonovi pojejo: „bin Böhm", in jaz m bobnam to po „Štajercu" št. 24. iz 1. 1907*. — Župnik A. Mojzišek dela namreč za vse, kar pride v napredne liste iz Št. Rupreta mene h dopisnika; gotovo bo še svoj „Štajercu" dopo slan dopis meni oprtil. Vse, kar se njega tifej je seveda greh dati v javnost in naj bo tni še tako sveta resnica. Ako pa umazane klerikalno cunje o meni laž na laž kupičijo, se m njegovo srce radosti smeji, saj je s tem gotoio Bogu prijetno delo izvršeno. In kdo zna bol; lagati, kakor žegnani lažnjivci?! ? — Sicer \\ nisem mislil zaiti tako daleč; povrnimo se tonj nazaj k župnika Mojzišeka dopisu. V svojetl podpisu omenjenega dopisa pravi: „A. Mojzišek župnik, rodom Ceh, ki je napaden bil v ,$td jercu" od enega Kranjca, in vendar oba dni jesta štajerski kruh". Tukaj jemo štajerski kroi| naslednji javni funkcionarji Kranjci: organi*! kaplan (čeravno skoraj vsakemu posameznem! Šentruprečanu svojo domačijo drugače oznafij penzijonirani učitelj Uranič in jaz. Iz ,Sh jerca" oziroma iz njegovega „enega Kranjca1« se torej ne dalo sklepati, da misli mene, a b| to on tukaj vobče trdi, vem, da je vzel rami mene na muho. Ker slavno uredništvo „Štajerci1! ve, da jaz do danes „Štajercu" še nisem dJ benega dopisa poslal, prosim, da mi to potrll ne iz strahu pred njegovo velečastito visokem župnika Mojzišeka, ampak resnici na Ijnbal Hočem pa vse eno dodati nekoliko pojasnila II njegovemu dopisu, iz česar boste lehko spoznill da bi me ne bilo treba biti sram, ako bi Vu| dopis, njega se tičoč, jaz poslal. On pravi, in je tukaj v okolici dobro znano, da je trajiil njega bolezen tri mesece. Tudi meni je to znali pa mi je tudi, da so volitve oziroma klerikal shodi na njegovo zdravje čudovito blagodijil vplivali, kajti res je, da je župnik dne lil marca t. 1. po hudi tritedenski bolezni IA I tvorno ozdravel, da je izpred oltarja ljudi m pravljal na shod za Benkoviča. Res je da jI ostal zdrav še do 19. marca t. 1. popoldne, kfl se je vršil omenjeni vol. shod. Res je že zjon 19. marca t. 1. prorokoval, da naslednje hm
zopet ne bo mogel v farni cerkvi radi svoje t»l
■ ■
*) Potrjujemo odločno, da doslej nismo dobili noben »■ stice od g. nadučitelja Zupančiča! Uredništvo.


lesni maščevati. Res je, da ma je bilo potem slco hado do kaplanovega prihoda t. j, do 16. aprila 1.1. Res je da je žapnika koj po prihoda kaplana toliko odleglo, da se je vsaj pred itanofanjem pokazal Res je da je 5. maja t. L, lo bo bili v St. Rapreta zopet volilni Bhodi, icpet na zdravju kar naenkrat toliko pridobil, da je začel ta dan v farni cerkvi maševati. (G. fopoik, le še dajte komu podpisati potrdilo, da ta dan še iz sobe niste šli! Vi ste gotovo sami mislili, da niste šli iz sobe, drugače ne bi učili: ,Kdor drugače misli, pa dragače govori, ta kje.'. Rea je tudi, da je ob volitvah 14.-23. naja posobno dobro okreval. Res je torej, da k letošnje volitve bile za tukajšnjega župnika, posebno izdatno zdravilo. —^Dalje pravi župnik da je slučaj o neki ženi, kten je baje za po greb preveč računal, edini v njegovi službi tukaj. Torej je bilo v Vaši službi drugod več takih ljudij, ki so kaj s svojimi možgani mislili?!? - Župnik pravi dalje, da „ima totični tožitelj, (katerega tukaj s podpisanim označuje) do njega aorraštvo kratek čas sem", tega pa ne pove, da ima on sovraštvo do podpisanega že dolgi hi eem in da mu odreka pravico na šolskem gvetu drevesca saditi ter da si prisvoja celo ozračje nad šolskim svetom. Dalje pravi, da je tega .tožitelja" enkrat posvaril zasebno. Kakšno webno je to bilo sem pojasnil c. kr. poštni direkciji in on je dobil svojo lekcijo. In to je naebno, če pridem jaz v urad c. kr. poštne nabiralnice v poštnih zadevah ?! ? Sicer pa nima fopnik z menoj „zasebno" popolnoma nič opra-fiti, ker si jaz kaj tacega sploh ne pustim do-paeti. .Drugega naročnika „Štajerca" nisem kot poštar napadel", pravi župnik dalje. Torej prvega je napadel kot poštar. Iz te kolobocije bi lahko sklepalo se, da sem jaz jeden (menda prvi) bed teh dveh naročnikov. Prosim, da mi po-drtite, da do sedaj nisem bil Vaš naročnik.*) Kako pa mene tukajšnja duhovnika ljubita, krščansko ljubita, naj pojasni sledeče : Župnik Mojiiček je stremil po občinskih zigelnih še predno sem jaz v St. Rupert prišel; vendar so bili isti dne 15. 3. 05 meni poverjeni. Lehko si mislite, da je bil radi tega ogenj v strehi. Od tistega časa je v tem oziru (v drugih ozirih ie prej) vedno proti meni ruval, a brez uspeha. Letos pa je pobral mastno tozadevno kost v webini volil, imenika, iz katerega so bili nekateri volilci pomotoma (kakor se je povsod dogodilo) izpuščeni. Slikal me je za to odgovornega; predstavljal ljudstvu kod njih sovražnika, ker nisem našel vsakega volilca (reklamacijski rok pri njem nič ni); poklical na pomoč župnika Časl-a iz St. Lenarta, da bi še on podku-ril radi imenika tiste odbornike proti meni, ki apadajo v faro St. Lenart vsaj župan Jožef B&igovšek te tako; ta mi je pojasnjeval intrige tako in jaz sem prve dni maja t. 1. župana opravljanje občinske pisarije odpovedal. Dne 3. 6. t. 1. jo je prevzel z veliko častjo kaplan Anton Penič (tudi Kranjc), ki jo opravlja v kaplanijski kuhinji in katere baje primanj-knje cvenka za vedno čepenje v krčmi svojega zvestega somišljenika Oblaka: — Kako zvesto pa opravlja ta službo občinskega tajnika, kaže to, da mu je blizu 24 prostih ur na dan premalo, kajti zadnjo nedeljo je ta posel že priž-nica prevzela. Rekel je, da bi moral okoli 40 ženskam vabila za stavljenje osopnic pisati, a on tega nebo pibal, ampak pove tem načinom (b prižnice), da mora vsaka ženska določeni uri gotovo s svojim otrokom na določeni kraj priti. — No jaz mu pisarijo iz s/ca privoščim; farovško malho pa tudi ta služba ne bo napolnila, ker nima dna. Vzrok, da nima dna, je „Stajerc" v jedni letošnjih številk popisal. Za danes naj bo dosti. Vem pa še za jako fino maslo, ki ae bo topilo po glavi župnika Mojzišeka in drugih, če bo treba. Na svidenje pri Filipih gospod župnik !
Franc Zupančič, nadučitelj.
Celjski okraj. Velikanska občna blamaža! Kakor že skoraj vsi časniki, slovenski in nemški, tako še naj „Stajerc" prinese, kako strahovito, je finančni komiser dr. Po vale j, kot kandidat cd kraja do konca, povzod pogorel, katerega so n& premnogih prižnicah že takorekoč za visoko čislanega svetnika proslavljali. Pri shodih je dobil večidel „laufpass", ako se ni skril, ali pa je bil prepir. Po dokančani volitvi pa se je naj-
•) Tudi to lahko potrdimo! Uredništvo.
poprej „Marburger Zeitung" iz njega norčevala, koliko denarja da je potrosil in koliko dela se mu je ta čas nakopičilo, a ostal je, kar je bil, in nič več. To menda kaže, da on tudi v Mariboru ni posebno priljubljen. Pri prvi obravnavi na njegovo tožbo zoper nektere volilce od „Narodne Btranke" bil je zaradi ničnih stvari odslovljen in zatoženi so se mu smejali, ter ga potem oni tožili, ker jih je med drugim za „glavne razgrajače" imenoval. Pri drugi obravnavi je bil on potem obsojen na plačilo 50 K čitalnici v Vojniku, 25 K za šolsko kuhinjo v Vojniku, in 65 K za narodni sklad, skupaj 140 kron, ter je v „Nar. Listu" vse razžalitve preklical. Ako je dr. Korošec kot urednik laž-njivega in zvitega časnika „Slov. Gosp." toliko mogočen, da hoče kakor „ploha ali naliv" vse preploviti, zakaj pa svojemu udano, podložnemu kandidatu ni hotel ali ni mogel pomagati? ! Kaj pa vsi drugi ropotači, dekani, župniki in razojeni kaplančki iz celjskega in Vranskega okraja, naj ktemu porečejo, ki so poprej na svetem mestu dr. Povaleja za najboljšega poslanca v državni zbor kakor svetnika med zvezde kovali? — Ni čudno, da je tudi dr. Ploj „sveti hlimbi" hrbet obrnil, v žepu pa jim kaže figo. . . .
Pišece. Prvaški listi so zatrobili v Bvet, da je občina Pišece imenovala svetnika Sittarja, sodnika v Brežicah, častnim občanom. O kaka budalost! Vi očetje, kakšne zasluge pa ima ta „svetnik" za našo občino? — Nič! — O pač! Naš mali očka župan jo pa pogruntajo! Mislili bo pač: No, saj mi bode pomagal, da svojo ženo preganjam kolikor morem. Da pa svet izve, se pove, kolikokrat je bil tepen naš župan od svoje žene. Ko bi on za vsak udarec goldinar dobil, bil bi že miljonar. rieve, on je odišel zdaj nekam k Mariboru. Ženo pustil brez vsega, da reva tava kakor senca semtertja. Ali poštenjaki se bodo pobrigali za njo. Ta „rihter" je hud pristaš tiste „smešne zveze", ali za razločitev zakona je bil lansko leto; saj je rekel: jaz se prvi podpišem! Morda Vam pa Sittar da tiste stotake katere sta Agrež in Vršeč zatožila pri stavku nove šole? Agtež je propadel in Vi očetje ste sklenili, naj občina plača stroške, zato ker je Agrež klerikalec. Ako bi Veršec propadel, gotovo bi moral on sam plačati. Kakšno korist imamo od tega? Od nas grejo fantje v druge kraje, pa tožijo: bolje bi se mi godilo, ko bi nemško znal; tu pa stoji cela vojašnica, pa še pošteno brati se ne uče! Kaj Vi Volavšek, Gerec et Comp, Vam ni treba bilo nemščine, da ste prišli k boljemu kruhu?! Prvi je bil svoje dni glažer, drugi pa vaški pastir. Prosili bi vas da bi pokazali bilanco o stavbi nove šole... Kaj pa diplomo? Kje jo boste kupili ter svetniku na njegovo visoko čelo obesili? Ali jo bodete Vi plačali? O kaj še, občina naj plača! Ali vedite, da se Vaše ure vtekajo v občinskem zastopu. V kratkem imenujte častnim občanom osebe, ki imajo večjo zaslugo v občini kakor Sittar; to so tistih šest, katere je neki volilec volil lansko leto v občinski zastop, ki bi gotovo bolje skrbeli za blagor občine .kakor Vi! Vaše imenovanje se nam tako zdi kakor dejstvo, da je neki angleški lord v starih časih ko so doktorate pod roko za dober denar prodajali, dal premirati svojega osla doktorjem filozofije. ..	Eden izmed 18 v Pavlovasi
Sv. Barbara v Halozah Hvaležnost je lepa navada, ali naš nadučitelj Ogorelec je ne pozna. Pred kratkim je baje rekel: „Kaj bodete volili tega Orniga; ta človek misli še bog postati." Ali ni to škandal? Ogorelec psuje tistega, ki mu je dal že toliko zaslužiti! G. nadučitelj, sleherni človek mora imeti malo sramote!
Sv. Urban pri Ptuju. Nova pot v Janšovce se je pričela graditi. Kako lepo se izvršuje delo! Človeka veseli, ko vidi pametno gospodarstvo zastopa našega okraja. Hvala vam, g. načelnik Ornig da se tako zanimate za nas kmete J Vse zasluži pri nas, vsak si nekaj pomore pri tem delu in ako pomislimo, da ostane ves denar zopet pri nas, delamo pač še z večjim veseljem, da izvršimo to, kar smo od prvakov 20 let zamanj pričakovali...
Iz Možiče na Koroškem. Dragi „stajerc", pri nas je bilo dosedaj čisto mirno. Lansko leto pa
smo dobili novega mežnarja. To človeče je pri-ceplalo raztrgano in izstradano k nam kakor najslabši begun iz tridesetletne vojske. O i začetka smo mislili, da sploh govoriti ne zna; tudi se je reklo da na uro ne pozna. Mož nikoli v pravem času ne zvoni; pozabi celo večno luč zvoniti in to zato, ker ga politika bolj skrbi kakor pa njegova služba. Ko se mu je pa plača zvišala, se je malo obral in postal jako kunšten; bil je menda celo na univerzi, kjer so učijo kurjih te-jatrov. Pred volitvami je bil pa ravno toliko doma kakor maček sušča meseca; najbolj skriti drvar visoko v Peci ni bil varen pred njegovimi klerikalnimi kremplji. Kede pa ti je zvišal plačo — če ne tisti ferdamani napredujaki ? ! Pobolšaj se !!! Ostani doma in piskre klamfaj, saj pravijo da drngega ne znaš. Repenčiš se v „Miru", da imaš šibo za nežni spol; mi imamo*pa sredstvo, da jo bodeš popihal za tvojim bratom, ki jih je pri agitaciji tako nabasal, da jo je odkuril in nihče ne ve kam. Tebi, suhi Miha, pa svetujemo da premišljuješ četrto božjo zapoved, politiko pa pusti pri miru. Pravijo da se imaš le kratkovidnosti tvoje babice zahvaliti, da smeš hlačice nositi. Ali še veš kako se je pred nekaj leti izrazila neka Evina hčer o tebi? Prihodnjič pa okrtačimo celo osobje kurjega tejatra. Tebi pa svetujemo, ne vlači poštenih mož po klerikalnih cunjah in ravno tistih ki so ti plačo zvišali; sicer pa bodeš tako v kratkem hladil v špehkamri tvojo izobra ževalno glave.
Oklic!
V Mihovcih in Dragonjcih na dravskem polja je uničil velikanski požar čez 30 poslopij, vso krmo in več živine. Škoda je izredno občutna in pomoč nujno potrebna.
Obračamo se do milosrčnih ljudi, naj takoj pomagajo, vsak po svoji moči. Kdor hoče vsaj malo v ta namen podeliti, vpošlje naj denar upravništvu „Štajerca".
Na pomoč za bližnega!
Novice.
Škofje proti politikujoči duhovščini. „Mar-burger Zeitung" piše: „Proti politični agitaciji duhovščine bo se izjavili razni škofi. Med drugimi je pisal nadškof dalmatinski sledeče besede: „Da imajo duhovniki svoje pametno politično prepričanje, da izvršijo svojo volilno pravico, tega jim nikdo ne brani. Ali da se postavijo na čelo agitacije in se živahno udeležujejo strankarskega boja to je zarije na vsak način nečastno in mi jim to prepovemo po vseh cerkvenih in svetih postavah, ker to ni njih poklic. Poklic duhovnika je poklic miru in ljubezni. Duhovniki morajo v svoji nebeški ljubezni, katera jih naj navduSuje, vse narode in stranke z isto ljubeznijo obsegati. Oni morajo s tistimi, ki ne soglašajo z njimi, potrpežljivost imeti in ljudstvu medsebojno ljubezen pridigovati."
Škof Bonamelli v Kremani piše:
„Za-me, to povem odkrito, je bolest, ako vidim duhovnika, ki se vrže v volilne boje, s katerimi je toliko jeze, osebnih interesov, sovraštva, obrekovanja strank združenih. Duhovniška suknja se v takem boju z m u č k a in celo strga. Za-me je duhovnik v Kristovem duhu, katerega naj zastopa, mož mira, oče vseh. Zato naj ne bode nikdar voditelj strank in naj ne podpira ne tega ne onega kandidata. Dušni blagor vernikov tega ne dopušča in poklic pastirja in očeta se ne da s tem združiti."
Ko je bil izvoljen škof Ketteler v Maincu, pisal je sledeče:
„Odkar sem vstopil v duhovniško stužbo, ločil sem se od vseh političnih strank, da živim izključno svojemu poklicu. Sveti nazor mi je, da celo svoje življenje ne pripadam nobeni politični stranki, ker se čutim vsem ljudem, vsaki politični stranki kot dolžnik, katerim moram kot služabnik Gospodov in oznanjevalec božanskih naukov v dušni blagor svoje moči darovati." Kardinal Newmann zopet je dejal:
„Kdor se dotakne politike, ta se dotakne smole. Nikdar ne v politiki, temveč v krščanski vzgoji svoje občine naj išče duhovnik svojo čast; slabo je duhovnik podučen in slabo se godi njegovi občini, ako išče mQdrost namesto v evangeliju v političnih spisih in govorih." Tako govorijo, pišejo in delujejo učeni in pobožni cerkveni knezi, katerim naši hujskači niti vode prinesti ne smejo. Začudeni bo rekli pagani o prvih kristijanih: Glejte, kako se lju-
bijo! — Danes pa se reče: Glejte, kako Be ljudje med seboj sovražijo, kako se vdomači med njimi surovost in divjaštvo! To v s e se j e zgodilo, odkar se peča duhovSčina s politiko.
Iz Spodnje-Štajerskega.
Vbogi hofrat Ploj! Odkar je napravil hofrat Ploj svoj „Husarenstiickchen", da je preskočil iz klerikalnega tabora, nima več mirne ure. Te dni je zborovala slavna „kmetska zveza" kaplana Korošca v Mariboru. Izjavila je svoje nezaupanje hofratu Ploju in mu naročila, naj odloži svoj mandat, katerega je dobil od „kmetske zveze". Hm, hm, gospodje od te slavne „kmetske zveze" so pač zelo brihtni! Mislite, da je Ploj tako neumen? On je vesel, da je postal poslanec! Korošcu na ljubo ne bode odstopil... Sicer je ta cela komedija zelo prijetna. Pred volitvami so hvalili hofrata Ploja na vse pretege, kako velikanske „zasluge" si je pridobil, v volilnem boju so lagali, da ga je „cesar poslal kandidirat", — zdaj pa je pri klerikalcih vse, samo človek ne! To je pač dokaz, da klerikalci ne marajo poslancev, temveč le brezovih metelj, katerim oblečejo frak in jih imenujejo „poslance".
0 požarni brambi v Ptuju prinašajo prvaški listi vedno bolj nesramna poročila. človeku mora res zavreti kri, ko opazuje to grdo hujskanje. Mi ne bodemo na dolgo in široko hvalili požarno brambo v Ptuju. Vsak pametni človek mora priznati, da je bramba storila svojo dolžnost. Peljala se je gasiti dostikrat v kraje, ki so bili tako oddaljeni, da bi ji tega ne bilo treba storiti. Sploh je gotovo, da dela ptujska požarna bramba skoraj izključno za ptujski kmetski okraj, medtem ko jo plačajo zopet izključno ptujski meščani. Zato pa so bili požar-niki v klerikalnih krajih opetovano na najgrši način opsovani in celo cevi se jim je že p r e-rezalo. Ljudje so tako poneumjeni, da menijo, da bo požarniki plačani. Res pa je, da žrtvujejo požarniki svoje zdravje in življenje in morajo poleg tega še svoje društvene doneske iz lastnega plačevati! Naj nesramne jši napad si je privoščil ob priliki velikega požara v Mihov-cih na dravskem polju ljubljanski „Slovenski narod". Ta časopis, ki je po izrazu lastnih svojih urednikov „stranišče, katero je vsakemu na razpolago", napada v eni svojih zadnjih številk ptujske požarnike prav besno in podlo. Zdaj pa premislimo stvar! Ob l/4l. uri popoldne je zazvonil v Ptuju signal in požarniki so prileteli od dela ter se odpeljali brez kosila v 2% ure oddaljene Mihovce ter tam delali do večera. Celo pum pati so morali sami, ker ni bilo ljudi za ta posel. Zato 8e jih zdaj napada in obrekuje! Kaj so storili? Pozdravili so mariborske tovariše z besedo „heil" in to ne dopade smrkolinu, ki čečkari v ljubljansko cunjo. Smrkolin laže, da so bili požarniki pijani, — od dela menda! Mislimo, da so dopisniki in uredniki „Naroda" pač bolj pijani. Ker se je slučajno g. Hdgen-wartu voz prevrnil, zato Be napada požarnike. G. Hogenwart pa ni niti požarniki Res, par gorkih zaušnic bi zaslužil nesramni dopisun! Sicer pa itak vemo, da je od urednikov te ljubljanske cunje vse pričakovati. Saj se govori o „Narodu" blizo stoječih gospodbv, da so srebrne farovžke žlice kradli. .. Ptujski požarniki pa bodo i zanaprej svojo dolžnost storili. Ali ljudje naj se prvaškim hujskačem zahvalijo, ako ne bodo prišli požarniki več dalj, nego jim to dolžnost veli. Tisti učiteljček ali agent, ki je raztrosil v „Narodu" svoje laži, pa naj se sramuje v dnu svoje ničvredne duše!
Pomoč pogorelcem. Prvaški časniki psujejo okrajni zastop, kateremu načeljuje naš vrli g. Ornig. Ali kadar je treba, kadar je prišla beda ali nesreča, takrat nimajo ti prvaški možakarji ne srca in ne denarje 2a svoje „dobro verno ljudstvo". Ko se je zgodil zadnjič velikanski požar v Dragonjcih in v Mihovcih ter požar v Preratu, je prišel takoj napredni zastop z g. Ornigom na čelu na pomoč. G. Ornig si je vkljub svoji bolezni sam ogledal kraj nesreče in pripeljal seboj par žakljov kruha. Takoj drugi dan so že prišli pogorelci v Ptuj po pomoč, kajti bili so brez vseh sredstev. Župan Ornig jim je takoj pomagal, da so dobili po ptujski mestni šparkasi najpotrebnejše denarje. Nadalje je napravil okrajni zastop za pogorelce v Pre-
ratu prošnjo na c. k. namestništvo, naj bi isto iz deželnega sklada za nesreče vsakemu pogo-relcu po 100 K takojšne podpore podelilo. Za nesrečne posestnike v Mihovcih in Dragonjcih se je prosilo, naj bi darovalo namestništvo 1. takojšno denarno podporo; 2. brezobrestno posojilo okroglih 1000 K vsakemu posestniku za najmanje 5 let, za katero posojilo je prevzel okrajni zastop jamstvo; 3. takojšno denarno podporo v znesku 200 K pogorelim vžitkarjem. Pričakovati je, da bode namestništvo tej prošnji ugodilo in tako bodo vsaj iz največje revščine. Pomisliti je, da je v Dragonjcih in Mihovcu ogenj za najmanj 200.000 K škode naredil, da so pa posestniki za komaj 70.000 K zavarovani. V Preratu je za 25.000 K škode in so pogorelci le za 1000 K zavarovani. Nadalje je napravil zastop prošnjo za podporo na cesarja ter na ptujsko šparkaso. Sevede, za prvi hip je bilo treba denarja. In tako je g. Ornig uredil, da so že dobili pogorelci na dravskem polju skupno 10.000 K od ptujske hranilnice. Prišli še niso vsi. Opozarjamo one, ki še nič dobili niso, naj se zglasijo v Ptuju! Tako je delal okrajni zaBtop za pogorelce. In zdaj vprašamo: kje pa spi vrli državni poslanec hofrat Ploj? kje pa spi deželni poslanec dr. Jurtela? kje ste, klerikalci, z vašimi dolgimi jeziki? Mislimo, da v trenutku nesreče izpoznaš šele svoje prijatelje. Tako so ponesrečeni kmetje izpoznali, da so naprednjaki njih prijatelji, ne samo v besedi temveč v dejanju, čast okrajnem zastopu in ptujski šparkasi! čast njenemu načelniku g. Ornigu!
Požar v Preratu. Dne 22. junija je pričelo goreti v Preratu pri Polancih. Zgorele bo 3 hiše in 11 gospodarskih poslopij z vso krmo. Revščina je velika.
Veliki požar. Pretekli četrtek smo zapazili iz ptujskega grada svit ognja na dravskem polju. Veter je celo gorečo slamo do ptujske okolice prinašal. Kmalu se je izvedelo, da divja velikanski požar v Dragonjcih in Mihovcih pri Pra-gerskem. Ogenj je nastal baje po otrocih, ki so se igrali z užigalici. Pogorelo je 37 poslopij in je škoda temvečja, ker se je ravno krmo pod streho spravilo; tudi precej živine f je zgorelo. Največja nesreča pa je, da je prišlo tudi človeško bitje ob življenje; zgorel je namreč 1 otrok. Nekega pohabljenega starčka je stražmojster iz Pragerskega iz plamena rešil. Na lici mesta so delali 4 požarne brambe iz Ptuja, Maribora, Frama in Cir-kovca. Ptujska bramba je. stala pod vodstvom g. Piricha, mariborska pa pod vodstvom g. Ratzeka. Brambe so delale z vsemi močmi. Žali-bog se niti dovolj ljudi ni dobilo, ki bi pumpali. Zijala prodajati je pač lažje nego delati. Ko bi požarne brambe ne porabile vse moči, uničeni bi bili pač obe vasi. Vrli „Hauptmann" mariborske brambe g. Ratzek je ponesrečil. Odtrgalo mu je polovico prsta na desni roki. Do večera je bil ogenj omejen in nevarnost odstranjena. Škode je gotovo na 200.000 kron; posestniki so deloma zavarovani, ali revščina je velika in pomoč nujno potrebna.
Duhovniški pretepač. V Piljštajnu je bil pred kratkim sejem. Neki kaplan se je ob tej priliki napil božje kapljice, tako da je pričel divjati. Ko so kmetje domu pohajali, pričel jih je na prav surovi način psovati. Znanega po-sestnika-poštenjaka Jos. Senica iz Zagorja je celo napadel in pretepaval z brusom, da je bil mož veB krvav. Istotako je hotel pretepavati posestnika Sarlaha; ali ta se je občutno branil. Konečno pa je napadel zbesneli duhovnik mati Šarlahove žene in jo ranil. Žalibog ni bilo nikogar, ki bi temu farčetu prisilne srajce oblekel. Kaj neki pravi cerkvena oblast k temu ? Čas bi bil, da se duhovnike posvari!
G. Andrej Drofenig nam je poslal članek o zanimivih poizkusih z umetnimi gnojili. Objavili smo ta podučljivi dopis v rubriki „Gospodarstvo" in ga vsakemu toplo priporočamo. Pisec je tisti Drofenig, kojega je prvaški nad-učitelj Strmšek v volilni borbi tako nedostojno napadel in mu dejal, naj Be gre k nasprotnemu kandidatu, obč. pisarju Žurmanu, kmetijstva učiti. Mislimo, da se Strmšek zdaj tega izraza sam sramuje! Naprednjaki pa zdaj uvidete, kako se vsakega poštenega, za občni blagor vnetega
kmeta od prvaške in farške strani napada' zaničuje, ako ne trobi v njih rog.
Odprto pismo voditelju celjske okoliške Arminu Gradišniku. — Kmetje Celjske o' ki svoje otroke v okoliško šolo pošiljamo, vimo v odgovor naslednja vprašanja: 1. se bode učiteljstvo sprijaznilo s svojim sod g. Levstikom, o katerem sovraštvu otroki d pripovedujejo, ter je to našim otrokom v hujšanje? — 2. Naši otroci v višjih ne znajo še nič nemško, tako da mi znanja iz stare šole ne zamenjamo ž njimi, smo samo po tri leta v šolo hodili, zdaj pa dijo po osem let. To je lenoba, ki se javno grajati. — 3. Kedaj bode konec r pijančevanja? V raznih krčmah so vas že odslovili in nam je še v dobrem spominu, kako n natakarice pripovedale, da ste učitelji oko šole ob dveh po polnoči pijani prišli k „ nem domu" ter ropotali in kričali, naj in naj skuhajo črno kavo. Po dnevi pa s tako ošabno po ulici, se hlinite za naj ljudi, akoravno še marsikateri spada, kar nosti in obnašanje zadeva, na klopi v nem mestno šolo. 4. Iz vseh celjskih šol pri učenci in učenke štirikrat na leto šolska nila; kako to, da noben učenec okoliške celo leto nobenega šolskega naznanila stai prinesel ni? Izgovor, da še šolska naznanila tiskana, je piškav. Slovenska in nemška n nila se dobijo v Celji in Gradcu. To je le grozni lenoba... Kmetje celjske okolice.
Kremserjeve cehe. Kandidat Kremser, terega so hoteli tudi ptujski poli tikajoči hovni napraviti za poslanca, ima smolo. V lilni agitaciji je prišel tudi v Pobrež pri riboru. Le-tam sta ga baje župan in nada žalila, ker sta mu očitala, da je bil pijan. Z ju je šel tožiti. Pri sodniji pa bo priče si dokazale: Pobožni Kremser je prišel 5. maja Pobrež „agitirati". V gostilni g. Pukl je spil dvema tovarišima 3—4 pol litre težkega v snedel je poleg tega 2 klobasi in 3 kruhe. g tem so se peljali ti trije klerikalci v gostilno in spili v pol ure 5 pol litrov vinčka. Na so se pripeljali v gostilno Trinko, kjer so b vili zopet 5 pol litrov vina pod streho; tudi jedel Kremser prašičje meso iz velikanske sode. Nadalje so šli zopet nazaj k Cerneta spili 3 pol litre, istotako pri Puklnu. Potem k se peljali pijani kot kanon v Pobrež, kjer še pili pri Reibenschahu in Rojku. Potem naprej „agitirali". Ali nikdo se je jih ni v: razven — svetega Urha. Sveti TJrh je kleri* patrón kajti Kremser ga je klical v gostilniŠi vrtu na pomoč. Sodnija je toženega žnpana nadučitelja seveda oprostila. Celi svet pa Bmeje čez Kremserjevo ceho. Škoda, da je K. ser propapel! Ko bi bil izvoljen za posl bi v zbornici vsaj v meti jo piskal in se po t smejal...
čudni slučaj. Kakor znano je zgradba skega rotovža skoraj končana. V spodnjih štorih nahajale se bodo pisarne mestne § kaše. Te dni pa so opazili ljudje v zraku čebelic, ki se je ravno pri teh prostorih vata čebelice bo znamenje varčnosti. Pač slučaj!
Novi rotovž v Ptuju dela gotovim lj velike preglavice. Kako hudobni so ti kle lažniki, to presega pač že vse meje. Tako raztrosili med klerikalno-neumne ljudi govor" da to ni rotovž temveč luteranska cerkev. S to lažjo hočejo škodovati županu Ornign. I tako bo si ti lažniki izmislili to-le neurni župan Ornig si je kupil avtomobil; valed bodo — žemlje manjše. Tako lažejo čr Presmešno je pač, odgovarjati na take n nosti.
Zopet prvaški poštenjak. V Šoštanju odstavili notarja Kolšeka od Blužbe. Mož v disciplinarni preiskavi zaradi ne p stvari. Seveda je bil, kakor vsi poštenjaki vrste, hud nasprotnik naprednjakov in velik govornik prvaštva. Zaporedoma padajo prvaki..
Lov na testamente. „DeutscheWacht8 Pred kratkem je umrla v Savinjski dolini ki si je pridobila na ne preveč lepi način cejšno premoženje. Župnik ji je grozil na postelji s peklenskim trpljenjem. Rekel ji j zamore le to njeno dušo rešiti, da podari svoje premoženje cerkvi. V svoji duševni bo'
žena vse, kar je župnik od nje zahte-Sfojega moža pa je pustila v največji rev-- To je grozno I Ia Kristus je zapovedal složabnikom: Ne nabirajte zakladov! ^ Okrajni zastop ptujski. Te dni so se vršile e volitve v okrajni odbor. Izvoljena kmetovalec Franc Babušek in trgovec Kasimir.
Zupanom v Ljutomeru je bil zopet izvoljen notar Tharn.
Pozor! Zahtevajte povsod, kjer ste vložili ije za nemške šole, da se vam ugodi. Po-t vseh teh zadevah dajemo radi v ured-našega lista.
Prvaška štacuna na bobnu. Velika prvaška ¡jpa Karol Vanič v „Narodnem domu" ▼ je prišla v konkurz. Dolga na blagu je |N0 K, na denarju pa 70.000 K. Firma je seveda strogo „narodna". Radovedni smo, porečejo k temu prvaški listi, ki so pisa-d Kaiserjevem konkurzu kar cele mesece. Žopnik v Podsredi je tudi malo čudni „na-ik božji*. Glavni namen mu je, odirati ljudi. Tako je zahteval za spovedne listke je. Valed tega so mu farani pri „krščan-q' naoku v farovžu to očitali. Mož pa je knošteo! Preselil je ta svoj „kršanski nauk kiTŽa v cerkev in ko se je tam zopet spri bani, tekel je k sodniku in zatožil farane i&ii,motenja vere". Tu se pač že vse neha! || a Sadni fajmošter je kopal drugim jamo in |ifi sam vanjo. Od neke žene, ki se je na-? dragem stanu, je zahteval denar; ker |a ga ni dala, jo je zaprl (!). Posledica tega Ha, da je žena vsled jeze in bojazni nesrečno [podila! Župnik je bil zato tudi pri sodniji ijen. Popečali se bodemo večkrat s tem go-
na Štajerskem. Dne 1. jnnija: (živinski), Gamlice (letni in živ.), Olimje IPišelsdorf pri Gleisdorfu (letni in živ.), ica pri Marenpergu (letni in živ.), Sp. Pul-T! (žir.), Celje (živ.); — d n e 2. julija. ú (svinjski), Št. Ilj pod Turjakom (letni in , Petrovče (letni in živ.) Radgona (živ.), pri Marenpergu (lestni in živ.), Wildon in živ.).
Srebrna poroka. Pretekli pondelek sta pra-g. žapan slov. bistriški in poslanec Stiger ter njegova soproga, gospa L<30-joUioa Stiger, rojena Stepischnig, svojo srebrno o. Naše najprisrčneje čestitke! Vodovod v Sv. Duhu-Loče. 14. t. m. se je t sv. Duhu komisija, za vpeljavo vodo-(Wasserleitung). Kakor znano, leži ta ob-|foi na krasnem prostorti in ni čuda, da pride po več izletnikov tja. Vpeljavo vodovoda pa Me stala veliko denarja. Kdor hpče podariti It ta namen kakšni donesek, naf ga vpošlje g. Hičitelja Alojz Majcen v g< Duhu.
Grozna nesreča. V Donavicu pri Ljubnu ijt eksplodirala 18. junija posoda z tekočo-vro-k železom. Na lici mesta sta bila ubita inže-¡Kr Radolf in delavec Guggel. Vroče železo jim ji meso raz kosti potegnilo. 6 drugih delavcev j bilo ranjenih.
Zaprli bo v Mariboru bivšega tajnika kleri-itlne kmetske blagajne M. Sorkota. Ta nav-Meni klerikalec je okradel blagajno za večjo noto. Blagajna pa ga ni naznanila. Sorko trii, da se je bala njegovih odkritij, češ da se f. kmetske denarje za volitve porabilo. Pri Uravnavi bodo prišle lepe stvari na dan. Kle-riilci so pač sami poštenjaki!
Ustrelil se je v Mariboru gostilničar in tts&r Tachernovschek, posestnik gostilne „Zur torda".
Brata umoril, V okolici Lembaha je živel Marec Peter Šauprl s svojo ženo pri svojih sta-šb. Preteklo soboto 89 je spri iz ljubosumja jfcno in v prepiru je pričel tudi svojega očeta fretepavati. Očetu je prišel na pomoč brat su-roteža. Ko so se že pomirili, je zdivjal Peter Suprl iz Novega in je sunil svojemu bratu ijiier nož v trebuh, tako da je revež čez par e umrl. Oče se je komaj rešil, da bi ga ta nerina tudi ne umorila. Govori se, da je bil iopnik v Lembahu k umirajočemu poklican, :4 da ni prišel, češ da ponoči nikamor ne gre. Ali je to res ?
Izgubil se je 12 let stari deček Franc Mar-M Deček je močno razvit za svojo starost.
Kdor kaj ve o otroku, naj to v Ptuju pri mestni straži naznani.
Na mariborskem kolodvoru je prišel are-stant Ozebek med puferje in bil težko ranjen.
Iz Koroškega.
Koroški farji — druzega izraza ne moremo rabiti za duhovnika, ki pozabi svoj poklic in uganja v pijani gostilniški družbi politiko! Ti politikujoči prvaški farji so dobili hudo zaušnico. V klerikalnem (!) listu „Zlata doba" (Letnik I, štev. 1) je napisal pošten kranjski duhovnik sledeče besede:
»V Celovcu so ustanovili slovenski abstinenti krožek. To je enkrat ena vesela iz Koroškega! Korošci in zlasti duhovniki se morajo odpovedati oštarij, sicer ni mogoč noben napredek.«
Tako je pisal kranjski duhovnik o svojih koroških tovariših. Nam se zdijo te besede pametne in resne. Kajti vsakdo, ki ni slepec, ve dobro, da popivajo prvaški duhovniki na Koroškem res preveč. Župnik övaton v Dobrlivasi n. pr. spije na en sedež 25 flaš pive. In ta Svaton ima dovolj ednakih bratcov! Vkljub temu niso bili koroški farji od tega komplimenta zadovoljni. Napisali so raje dolgi članek v — „ liberalni" list „Slov. Narod". Smešno je le, da duhovniški dopisnik tega „brezverskega" lista sam priznava, da so med volitvijo koroški farji pijančevali. Ta „božji namestnik" piše m. dr.: »Mi gremo za izgubljeno ovčico tudi v gostilno in začasa volilne borbe smo morali sedeti med pijanci m i, in mi se tega ne sramujemo. Protestiramo proti temu, da bi kranjski duhovniki čez koroško duhovščino lomili palice, zaradi tega, ker zahaja v gostilne. Posten je mož, ki se upa v vsako družbo..
Za poč't! Klerikalni duhovnik prizna s tem, da so zmagali Grafenauerci s pijanci. Pijana druhal je napravila iz orgljarja poslanca! Zdaj nam naj „Š Mir" še enkrat pride, češ da so napiednjaki pijanci! Vi sami priznavate, da ste zmagali s pijanci! Isti duhovniški zagovornik pijancev piše nadalje:
»Vzemite vse koroške duhovnike, ki v gostilno n e zahajajo. Damo jih vam...«
Prvaških pijanih farjev je sram, da se nahaja med njimi par duhovnikov, ki ne spijejo po 25 flašk na enem sedežu; zato bi jih radi na Kranjsko poslali. Na Koroškem sme biti torej le tisti duhovnik, ki je — pijanec in ki pričakuje delirium tremens.... Žalostno, res žalostno je to! Koroški duhovni hočejo posekati kranjske in štajerske! Žalostno! Koroški duhovniki nočejo, da bi jih svet smatral za abstinente. Ako bi jim kdo očital, da ne pijejo veliko bi bili žaljeni. Pred vsem svetom vpijejo: da. mi smo pijanci! Za njih velja pač pesmica: „Wer am meisten saufen kann ist König, Bischof wer am meisten Mädchen küsst.. Žalostno! Gospod Grafenauer, predlagajte v državni zbornici, da se ustanovi na Koroškem še par pivo-varen in žganjaren, — za Svatona ena posebej — kajti drugače umrejo prvaški farji od žeje in vsa „narodnost" gre rakom žvižgati...
Grafenauer, — kje si? Brez vsake šale: med volitvami se je toliko sleparilo, lagalo, ob-ljubovalo in bogve kaj vse delalo, da je bil izvoljen orgljar Grafenauer. Zdaj seveda se kaže, da so bile vse te obljube gola laž. Ali, — koroško ljudstvo se ne bode pustilo na tako ceni način v kozji rog spraviti. Zato vprašamo orgljarja Grafenauerja čisto odkritosrčno: kaj si?? Med volitvami bo tvoji mameluki vedno nagla-šali, da si ti Grafenauer „katoliški kandidat" in nasprotnik „razločitve zakona" ter „proste šole". Dobro! Zdaj pa si vstopil v „Jugoslovansko zvezo." V tej zvezi sedijo poleg tebe Hribar, ki B9 je zavezal socialnim demokratom, da bode deloval za zakonsko reformo in za prosto šolo; — nadalje hofrat Ploj, ki je sam ločen od svoje žene in se doslej ni opral očitanja, da je delal; neumnoBt z neko deklico; poleg tega „liberalci" Štrekelj, Roblek, Ježovnik!! Kako se more družiti z „brezverci" mož, ki je postal poslanec le Vßled avetohlinske agitacije farjev in zlorabe cerkve? Torej, orgljar Grafenauer, kaj si? Ali Bi za prosto šolo? Ali si za razločenje zakona? Ali si liberalec? Ali si to ali ono! Sramota je, da si ne upaš barve priznati! Vön z besedo *. ali si „mandeljc" ali „babca"??
Zopet obsojeni duhovnik. Znano je, s kako nizkimi sredstvi so nastopali pristaši orglarja
Grafenauerja pri zadnjih volitvah. Omenimo naj le še en slučaj. Proti g. hutmanu T. Färber v Možici je izdal „Š-Mir" letak, v katerem mu je očital podkupovanje volilcev. Ker se je hinavski „Š-Mir" skril za klerikalne ljubljanske porotnike, je seveda vsaka tožba nemogoča. Namen tega obrekovanja pa je bil ta, da ae napravi čimveč zmešnjave v vrstah volilcev. No, temni gospodi se to ni posrečilo! V občini Možice so propadli črnuhi, da je bilo veselje. Obrekovanje pa se je tudi že maščevalo. Politikujoči župnik Karl Kirchmaier v Črni je namreč >Mirovo" laž razširjeval. Tako se je vjel v lastne zanjke, kajti g. Färber ga je zdaj zamogel tožiti. 14. junija se je vršila sodnijska obravnava. Župnik Kirchmayer je bil zaradi žaljenja obsojen na 150 kron globe oz. 1 mesec zapora. Zakaj niso uredniki „Š-Mira" fajmoštru dokazov dali, da bi se mogel zogovaijati? Zato, ker jih nimajo, ker je bilo vso očitanje grda, hudobna laž! Pošteni ljudje se obračajo pač s studom od teh lažnikov! Fajmošter, ti pa zdaj vidiš, da pripelje grdo obrekovanje edino v luknjo.
Iz Ukove prinaša klerikalna cunja iz Ljubljane, ki nosi lažnjivo ime „Mir", dolge članke. Vse navprek napada, ako ravno se ljudje temu divjanju le smejijo. Največ nemira v Ukovi dela vpokojeni orožnik Franc Errat. Ta pristni klerikalec je žalil okrajno glavarstvo in občinski zastop ter je bil vsled tega obsojen na mesec dni zapora ter plačilo troškov. O temu menda ljubljanski „Mir* ne bode poročal.
Šolstvo na Koroškem. Koroška dežela ima skupno 372 ljudskih šol, od teh 285 z nemškim in 3 s slovenskim učnim jezikom, 84 pa z nemško - slovenskim. Lani je imela Koroška 61.057 šolarjev in sicer 30.636 fantov in 30.421 deklet. 997 otrok ni obiskavalo šole.
Prvaški tat. Tudi na Koroškem Be pričenjajo pojavljati prvaški tatovi. Nekaj Čudnega tiči v tej zadevi: čimbolj ae ponaša človek 8 svojim „narodnjaštvom", tempreje pokaže svoje dolge prste. Dokaz temu je neprijetna afera v Sp. Dravogradu. Gostilničar v „Narodnem domu" je okradel trgovca g. Fantsche. Dne 13. junija je bila obravnava pred okrajno sodnijo v Sv. Pavlu. Tatinski gostilničar je bil obsojen na 8 dni zapora, njegov sin istotako na 8 dni in tega žena, hči in sin vsak na 24 ur. Kazen je majhna, ali dokazano je, da je ta strogo „narodna" prvaška gospoda kradla. Pričakovali smo, da bodo raz ,narodnega doma" črno zastavo razobesili. Pa vendar tega niso storili. Poslanec Grafenauer, ponosen si lahko na tvoje somišljenike!
Strupena kača je pičila teleta kmeta Aher-niga v Stokenboju na jezik, ki je potem tako otekel, da je žival zadušilo.
Nevihta. V Ukovem in okolici je divjala 16. t. m. velika nevihta. Hauptman Koch z vojaki je pomagal pri rešilnemu delu in mu gre hvala, da se ni pripetila večja nesreča.
Zveza kmetskih društev. Doslej obstoječa kmetska društva na Koroškem bo se družila v deželni zvezi. V glavno vodstvo bo bili voljeni gg.: Jak. Lutschounig, G. Auernig, R. Kaposi, J. Kropfitach, J. Jaribz. Z ustanovitvijo te zveze je napravljen velik korak naprej. Skupno delo kmetskih društev je prepotrebco. Priporočamo naprednjakom, da se združujejo čimbolje, kajti le na ta način Bi zamore kmet v svojem žalostnem stanju pomagati!
Po svetu.
Duhovnik — ubijalec. V neki šoli v okolici Lemberga na gališkem je katehet nekega otroka tako pretepal, da je otrok umrl. Proti ubijalca se je vložilo tožbo.
Gospodarske.
Nekoliko nasvetov, da se zveča mlečnost.
V mnogih krajih, kjer bo se pečali prej jako obširno b pridelovanjem žita ia je dajalo to glavni kmetijski dokodek, obračajo se kmetje sedaj po večini h živinoreji. To premembo bo pouzročile nizke žitne cene, ki bo nastale radi tuje konkurence in pomanjkanje kmetijskih delavskih moči, potem tudi okolnost, da se zamore dandanes mleko lažje in boljše prodati. Pridelovanje krme stane seveda manj težakov a oskrba živine je samo postransko delo. Kmetje bo skoraj povsod izprevideli, da si morajo na ta način po-
magati, ako nočejo propasti. Najbolj nese seveda, ako se zamore prodajati sveže mleko in ga ni treba Se le podelovati. Te okolnosti govorijo todi za pridelovanje čimveč mleka, ne da bi treba pri tem živine zdatno pomnožiti. Pri tem ni poglavnita stvar, da redimo mnogo krav, marveč kako mlečne so in važno je, na kateri način zamoremo dobivati veče množine in boljšega mleka. „Kako je treba delati, da se dobi od iste živali več dobička, v tem je skrita uganka", rekel je prebrisan kmet. Skušnja je pokazala, da dajejo doma vzgojene krave navadno več mleka nego kupljene. Ravnajmo se po tem in vzgojujmo samo taka teleta, ki so nam jih dale dobre mlekarice. S tem pa ni še vse končano. Najprej je še vpoštevati to, kako bodemo zamogli vzgojiti iz teleta mlečno kravo. V prvi vrsti je paziti gotovo na to, da ne manjka teletu dobre hrane, da se zamorejo rašča, kosti in živci primerno razvijati. Svetloba, zrak, čistost in premikanje so nadalje ravno tako potrebni, kajti brez teh ne more niti najboljša hrana dati zaželjenega uspeha. Poznal sem posestnika, ki je vsak teden opral, očedil in s slamo bribal teleta. Enoletne njegove živali so bile veče, nego dvoletne pri sosedih. Ti se niso mogli temu dovolj načuditi. Verovali pa vendar niso, da zamore čistost tako vplivati na lepoto in čistot živali. Ne, oni so vedno govorili: „da, da, z otrobi se že doseže!" Mlade živali so sicer tudi teh dobile, vendar samo malo in sicer pomešane s soljo. Tudi sosedje niso varčili z otrobi in d jih piča tudi ni bila slabša. Iz tega lahko dovolj jasno vidimo, kako ugodno vpliva čistost na živalsko telo. Vsak kmet naj si zapomni zato te-le besede: „Vode, slame in česala se ne brani, več dobi živina v njih, kot v slabi hrani8. Ko je mlada telica odrasla in se obrejila, moramo še bolj poskrbeti za dobro pičo, da ne bo trpel sad v telesu. Dati je zato taki živali boljšo hrano in od časa do časa posebno nekoliko gorkega močnika. Mnogi kmetovalci menijo, da ni dobro dajati takim živalim zelene krme, osobito ne v času pred otelitvijo. Večkratno pranje spodnjega dela trebuha in vimena povspešijo razvoj mlečnih žil, ki se nahajajo tu. Ako peremo obenem tudi hrbet, križ in ledve, bo olajšalo to porod. Po otelitvi dati je kravi še posebej napravljeno pijačo. Skuha se namreč mnogo krušne škorje, nekoliko kimlja in janeša, kateri skuhi se doda nekoliko soli. Taka pijača okrepča prej kravo in povspeši mlečnost, ako jo da jam o vsaj vsak tretji dan zaporedoma. Veča in dlje trajajoča mlečnost odvisi od tega, kako kravo po otelitvi oskrbujemo. V nekaterih krajih na Holandskem oribajo se krave po otelitvi tudi s slamo in nato še s soljo namažejo po hrbtu, križu in ob ledvih. Ako se ne hrani pri tem soli in se dotične telesne dele dobro odrgne, ozdravi žival še bolj hitro od slabotnih porodnih nasledkov. Tudi od piče same odvisi množina lfcleka. Piča iz močvirnih travnikov, to je kislo in tudi na pol kislo «eno, vpliva slabo na mlečnost. Tudi nerednost v krmljenju ne vpliva ugodno na mleko. Tako tudi ne pokvarjena piča in prenagel prehod od zelenega na suho krmljenje. Prevelike množine soli delujejo slabo na mlečnost krave; tudi svežega bizgeca (listja navadne bele repe) ne smemo dajati v preveliki množini. Paša ob mokrem vremenu ni dobra, kajti tudi najmanjši prehlad škodi mokrim kravam in opazovalo se je, da se mlečnost potem zmanjša. Tadi druge okolnosti vplivajo na mlečnost in bi se morale vpoštevati. Vzlasti vplivajo neugodno strah, prepih, tekanje itd. „Predno molzeš, drgni kravo po telesu, pa boš bogat v mleku in na mesu", je zapisano v nekem hletu. Star kmet je rekel: ,Če hočeš prazno golido imeti, v prepih je treba samo kravo deti". In imel je prav! Nik. Lex. — Prim. Gosp.
Poročilo o uspehu jesenskega gnojenja travnikov Z umetnimi gnojili. (Spisal Andrej Drofenig kmet v Kačjem dolu pošta Podplat.) Da se za naš kraj natanko dokaže in prepriča, je-li umetno gnojenje koristno za travnike, v koliki meri se stroški povrnejo in katera gnojila nai se v naših krajih najbolj priporočajo, napravil sem v lanski jeseni na mojem travniku in tudi na deteljišču razne poskuse z umetnimi gnojili. V to svrho sem na enakomerni legi travnika odmeril 5 parcel po 500 ma in sem 4 od teh gnojil že meseca
septembra z apnom, pozneje pa št. 2. z Tomaževo žlindro in kalijevo soljo, štev. 3. z Tomažovc žlindro, št. 4. z superfosfatom in kalijevo soljo, št. 5. z Tomaževo žlindro, kalijevo soljo in čilskim solitrom, medtem ko je št. 1. lansko lete negnojena ostala. Ker pa je bil leta 1905 spom ladi cel travnik z Tomaževo žlindro in 40% kalijevo soljo pognojen in je bilo torej priča kovati, da bode na parceli št. 1. še prejšno gnojenje učinkalo odmeril sem na sosedovem travniku popolno neznojeno parcelo. Dne 14. junija Bmc na vsaki teh parcel polovico pokosili in pod enakimi razmerami sušili. V nedeljo 16. junija pa je priredila km. podružnica na tem trav niku zborovanje, kojega so se ud;e in drugi pose stniki različnih krajev udeležili. KrMila se jf z borovalcem lepa priložnost, n& vsaiu parceli po lovico stoječe trave pregledati ''n polovico kot suho krmo pred seboj imeti. N v J oi mesta ee je sedaj od vsake pol paicele t. j. 250 m2 suhe krmo vagala in pri tej priliki se je pokazalo sledeče razmerje:
priraslo na
260 m» 1 ha
Kg 82 1J8 110
40»/0 118 Čilski
8280 4720 4400 4720
Št. 1. gnojeno 1. 1905 spomlad T. Ž. + K. 40% Št. 2. „ „ 1906 jesen T. 2. -f K. 40% ft. 3. „ „ „ „ T, 2. -St. 4. „ „ „ „ Superf,sfat + K. ŠLo. „ „ „ „ T. Ž, + K 40«..
Soliter	126 5040
Sosedova parcela negnojena	40 1600
Detelja negnojena	52»/, 2100
„ gnojena 1906 jesen z T, Ž. in K. 40% 107'/, 4300 Ker bodo umetna gnojila dalje časa učinkovala se sedaj pri eni košnji ne mora natančni račuit narediti, marveč bode treba vaganje še najmanj skozi 3 košnje nedaljavati. Lahko pa se že sedaj iz teh poskusov razvidi da je Tomažova žlindra v zvezi z 40% Kalijevo soljo ne le najpriprav-nejše marveč tudi najceneje travniško gnojilo v naših krajih. Pokazalo se je namreč, da koščeni superfoefat, kateri je precej dražji nego Tomažova žlindra tudi v prvi košnji ni dal večji pridelek nego žlindra. Čilski soliter, kateri letos že okoli K 36.— stane, je vzidgnil na ha pridelek komaj za 320 kg. Ce pomislimo da je na 1 ha treba najmanj 100 kg Čilskega solitra in da isti že po pni košnji izgine, pridemo do prepričanja, da je isti za gnojenje travnikov navadno predrag. Priporočati je zlasti njega rabo na mladih umetnih (sejanih) travnikih, kjer na okrepčanje raznih travniških rastlin jako ugodno vpliva. Glede upliva kalijive soli na parceli št. 2 proti št. 3 kjer se je sama Tomažova žlindra trosila, si pa dovoljujem pripomniti, da na pare. št. 3. upliva še precej prejšno gnojenje. Enaki poskusi so se tudi natanko dognali na KoBtriv-niški grajšČini in pri različnih posestnikih tukaj-šne okolice. Različni zunanji poskuševalci so mi učinek že naznanili, drugi so to Še dolžni. Tako mi piše župan Debelak od sv. Mohora, da nima na poskusu nikakega uči vidnega napeha, med tem ko mi posestnik Tadina v Kostrivnici pravi, da se razloček od daleč pozna i a del pognojen z žlindro in kalijevo soljo je zopet veliko boljši ko oni ki je z samo žlindro gnojen. Gdč. Regula posestnice na Lavi pri uelju, mi pišejo da so lansko jesen po mojem navodilu gnojile velik zanemarjen travnik in že pri letošnji prvi košnji je bil ogromen uspeh; tako je prinesel travnik lansko leto ca. 90 meterskih stotov sena, letos pa 140, otava pa bo gotovo še lepša; seveda so te posestnice tudi dale ves mah iz travnika odstraniti in gnojila enakomerno raztrositi. Na pravilni vporabi gnojil, na snaženju travnika, na uravnavi vlage (snaženje potokov, grabnov, nareji drenaž itd.) je veliko ležeče, tudi pomlajenje z raznimi semeni se izplača. To za danes, ob priliki pa hočem malo knižico z slikami raznih poskusov izdati, v kateri hočem še razne poskuse natančneje opisati. Svetujem pa vsakemu naprednemu posestniku, da si najprej svoj gnojni dvor popravi da se mu tam ne bo škoda godila, zraven tega pa se tudi umetnega gnojenja z svinčnikom v roki in prevdarjenjem poprime.
Vrednost Pragerskega hišnega mazila se posebno kaže, da rane, katere se stem mazilom mažejo ne obotavljajo, lahko in brez bolečine kmalu zacelijo. To mazilo se dobi v lekarni iz Fragner-ja c. kr. dvorni lieferant v Pragu in je zaradi njegovega znano izvrstnega uspeha po celem svetu znano ter se lahko v vsaki lekarni naše države dobi
Loterijske številke.
famajlmpmmuc'. jM/m ILOV ¿Mik /ic. ^icimriMCurfc d/M;
Kathreinerjeva Kneippoya sladna kaya
sama se je obnesla za naiokusneiSo primes, ki lahko prebavna, redilna In krvotvorna spešl zdravje.
Ženitna ponudba
KovaSki mojster in posestnik hiše in grunta 34 let star, želi se z dekletom ali vdovo, katera je nekaj slovenščine zmožna in par 1000 kron lastnih ima, oženiti. Ponudbe poŠta Ziglence pod „Nr. 28", poste restante. 424
"¿Posestvo
pri Sv. Barbari-Vnrperg.
2 orala zemlje nekaj njive, sa-donosnik in nekaj gozda, 2 poslopja, posebno primerno za rokodelca, se proda za 1600 K, od katerih hranilnične 700 K lahko ostanejo. Natančneje se izve v upravniStvu Štajerca".
Pekovski učenec
se takoj sprejme pri Angnst Szmodi Egydi _Tunp) 405
Pekovski učenec
se takoj sprejme v pekariji Johann Turčiča v Gratweinu pri Gradcu.	391
Gradec, dne 15. junija: Trst, dne 22. junija:
27, 55, 1, 12, 28. 8, 74, 40, 39, 64.
Ta instrument se hišah, Stangah. drevesih, šah itd. pritrdi in dajo ti p sovi in akordi 2e pri manjšem vetru res(pr^ umetni vžitek. H (Windspiel) so 28 cm in stane komad
samo K 3'—
Razpošilja se po pofln povzetju Erzgebirgisd Musikwaren - Versandhu Hanns Konrad v Mostu (M Nr. 876 na CeSkera. Zahtevajte velik llustrm oenik z nad 3000 8liiui brezplačno in poM prosto
Kupčijska priložnost.
Lepa nova nadstropna hiša v Mariboru (K&rntnerstrass) z 10 prostori, vrtom in stavbinskim prostorom na' solčnem mestu ležeča se proda za 6.500 gld. šparkasa ima 3000 gld. ostanek po pogodu. — Dopisniki na naslov: „Wilchelm No. 7"
Post Wildon
417
2 kovaška učenca
in 2 pomočnika se sprejmeta pri kovaškemu mojstru Alojz Kores Maribor, Kartner-
314 strasse 84.
Gostilna z mes
nekaj zertlje gosf slopja 4 minute od lezniške štacije se di Žganja se proda 4.600 niva črez 200 hectoL i* Natančneje se izve _jercu"
Fotografije kot 2
(marke liki znamkam mah), in dopisnice a deluje po vsaki posli
Kfiji po ceni Otto N' Karolinental Ceniki se pošljejo na vanje brezplačno in franka'
Mizarski po nik
se sprejme na deželo pri Vogrinec Zgor. Hajdin i 412 pri Ptuju.
Ženitna ponudb
Ženila bi se rada, si in pridna ter imam gotovih. Vzamem kakim 100 kroo ali-45 let starega vdovca kron premoženja., f resni namen naj se Mariji Suc Gor pri Vurbergi.
Novozidana
z lepim vrtom blizo varnice (GeMrerksctaK}" radi bolezni z pravdo'
čo trgovino vred prodi bi se moralo prevzeti trebal kupec vsega gld. ker nekaj na biši ostane, pove gospa Marija tensteia
Zahtevajte brezplačno
in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez JOOO slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih urah, kakor o vsakovrsttih srebrninah in zlatninab, godbenih inStrum. robe iz jekla in usnja po prvotno-tovarniSkih cenah,
Niklnasta remonter ura......K 8*—
Sistem Roskopf-patent....... 4-—
Švicarska originalna sistem Roskopf
patent-ura........."5*—
Registrirana "Adler-Roskopf" niklasta
anker-remontoar-ura . ... „ 7-— Srtbrna rem.-ura „Gloria" deh . . . „ 8 40
rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....„12*50
kahvica K 8-50, budilnica 2 90. kuhinjska ura K 3 — rSchwarwäl der u -ura K 2 80. i vitko uro 3 letno pismeno Jamstvo. Nobene rizike t Zamenjava ali pa se denar vrne.
itovarna za ure Hanns Konrad
v Mestu (Brüx) ¿t. 876 (Češko).	618
rrn^Sfl^-v t Kakor ima vse, kar je dobro, dl HO • svoje posnemovalce, tako skuša em času tudi neka nesolidna konkurenca porabiti we staroznanih Rogaških mineralnih vod .. štajerske dežele). Omenimo torej, da sta lvJipelquelle in „Styria Quelle14 pravi rogaški ¡vodi. Pazi vedno na našo žnamko, ki ima poleg Štajerski deželni žreb (panter) in na zamašku
333
ans Wouk
govina z mešanim blagom, vinom in žganjem
v Poličanih "»o
p. t. občinstvu svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, kakor fine parne vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, ej itd. kakor tudi zalogo manufakturnega blaga, štofi, druki, platno itd.
Nakupuje
Ptfjfy-jajca, maslo i*i poljske pridelke.
Nakup jn prodaja
pristna naturna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail.
Zahtevajte
215
pjij, da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 1000 slikami.
Garancija več let
Vsako ne breznaoačno blago sn vzerr.e pri polni svoti nazaj.
Nr. 365 Srebrna dam- o.CA sko rementvar gold. °
Nr. 322
Srebrna rementvar O K A za gospode gold. «J.«JU
Nr. 337 Srebrna anker 15 kamenjev gold. 5, dvojni ß.KA mantel geld. O OU
Nr. 341J Srebrna anker dvojni mantel 15 kamenjev, po- 7 Q.KA sebno močna gold. «"«*
Anton Kiffmann
a zaloga nr srebrnega in zlatega blaga. Eksport v vse dežele.
Marburg P j, Štajersko.
Triimi P* *&	--v 0 v tel kftk0V08tl
nima
konkurence.
Prava *v.cka Roskopf patent-anker-remonter ura z masivnim solidnim, antlmagnetidnim anker-strojcm. s pristno emailirano cifermco (to ni papir H, z varstveno plombo, v pravem niklnastem okrovu, nad strojem je Sarnirano pokrivalo, gre 36 ur (torej nikakor ne samo 12 ur), z okrasnimi pozlačenimi kazalci, natanko regulirana, s triletnim pismenim jamstvom, komad K 5, tri komadi K 14, s kazalcem sekund K 6, tri komadi K 17, v pristnem srebrnem okrovu brez kazalca sekund K 10, tri komadi K 28. s kazalcem sekund komad K 1250, tri komadi K 35. Ura se lahko zamenja za drugo ali se ves denar vrne.
Razpošilja po poštnem povzetju	528
Hanns Konrad
ilustrirani ceniki z nad 3000 slikami se vsakomur na za-ble»aaj« dopcšljejo brezplačno in poštnine prosto.
fiambiirg-flmerika-Eiitie-
Najhitrejša voi-nja po morja 5 dni, 7 ur, 38 minut. Red-n&direktnazve-za z brzo- in poštnimi pivniki, ki imajo d vojnate vijake, ¿s Hamburka do New-Yorka; dalje v Kanado,
Brazilijo, Argentinijo, Afriko. Mtiančnejša pojasnila daje Generalna agentura aa štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10, „Osterr. Hof."
Moderne, solidne mošnje denarnice iz usnja
(Lederf-ortemonnaif-s). Stev. 7383 Fina mošnja denarnica za dame in otroke iz enega kosa run enega gladkega usnja napravljena, fin niklasti okov, tri predalčki in predalček za listke. 7 cm dolga 41/, cm visoka K 1 — Samo solidno blago, nepodloženo s papirjem 1 Porte-monnaie iz havana-rjavega, solidnega usnja, denarnica z niklastim okovom, z niklasto zaklonuico, s 5 predalčki, 9 cin dolga, 6 cm Široka K — 96. l>«»bra, cer.en« denarnica za gospode ali dani*. s tremi predalčki, vsak ima posebno zaklopnico, 9cm dolga, K 1*10. Športna denarnica „Club* it juhte, k*v*nnke barve, brez napisa, velik predal za papirnat denar, 3 majhni predalčki, z niklnastim kovanjem K 110. Bolj fino izdelane denarne mošnje po K 180, 190, 2 30, 3 40 in višje v ia^o veliki izberi. Noben rizikol Blago se lahko zamenja za druge ali se denar vrne I Po postnem povzetiu razpošilja
Kanns Konrad	545
prodajalnica v Mosta (Brliš) štev. 870 na Ce*kem. Bogato ilustrirani ceniki z nad 30«H) slikami se na zahtevauje vsakomar dopoiljoju 'orezplačno in poštnine prosu». _
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve -vrste parobrodi. Naravnost brea prekladanja v New-York in v Filadel-fljo. — Dobra hrana Izborn* oprava na ladji. — Nizke vožne cene.
Pojasnila daje
Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel na Dunaii
aH
Franc Dolenc, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice Štev 41. «7
Prtici (Plahte) 410
za pojstle iz domaČega platna se dobivajo samo v ta novi veliki trgovini zznzzzz
Johana Koss v Celju
= po i#3° =
Zalivala.
Marija in Sebastijan Gorčenko v Škorbi, katerima je 5. junija hiša pogorela, se stem zavarovalnem društvu Avstrijski „Phdnixa katerega zastopa gosp. H. Strohmayer, vrvar v Ptuju za 17. t. m. popolnoma izplačano zavarovalno svoto od 800 kron prisrčno zahvaljujeta. —
Sebastijan in Marija Gorčenko.
415
Lesna trgovina!
Naznanim da sem zalogo ali lenštat različnega mehkega in trdega lesa pri gosp. J08. Murschetz V Ptuju postavil in se bo zanaprej tamkaj vsakovrstne mere rezanega in tesanega lesa po najnižjih cenah in točni postrežbi dobivalo. — Priporoča se
Martin Dirnplatz
409	krčmar na starem lenštarti v Ptuju.
oooooooooooooooooooo
Na prodaj
je lepo posestvo, 7« ure hoda od Štor obstoječe iz 38 70 Ar izvrstno obdelanega vinograda, 3 67 Ar travnika z sadnim drevjem, hiše, hleva, svinjaka, dervarnice, vse zidano, z opeko krito, hiša ima 3 lepe sobe s popolno hišno opravo, stiskalnica.
Več pove lastnik Franz Pegenau na Te-harjih 29 pri Celju.	426
Komptorist
zmožen obeh deželnih jezikov priden in trezen delavec se sprejme v eni trgoviai za les žito in moko.
Kje pove upravništvo Štajerca.	427
Spod. Poljskava.
(Živinski sejem)
V pondeljek 1. julija t. 1. bode v Spod. Polj-skavi živinski sejem. Sliši se, da pride mnogo
kupcev.	4ia
jLepo čisto rudečo vino
okoli 40 hektolitrov se proda. Vabim kupce in gostilničarje, ki potrebujejo dobrega vina, naj se oglasijo.
Matija Tekauc	413
Velika vas št. 23, pošta Leskovec pri Krškem.
XKttKX*KttKKKKXKKKXKKtt
Sprejme se takoj
60 zidarjev po 34—36 vinarjev plače na uro 100 strežnikov po 20—22 vinarjev plače na aro pri prostem stanovanju za stavbe v Hrastniku Trbovljah in Zagorju pri
418
Franz Derwuscliek.,
stavbeni mojster v Mariboru.
SOOt 3C 3C)C 3C 3C 3C)( iC
omožna natakarica
(Unterläuferin) 4,2
bo sprejme takoj pri Hans Straschillu na Bregu pri Ptnju.

Kmetje pozor!
Ako pridete v Ptuj, nepozabite priti v
gostilno ,Brauhaus4
(Bahnhofgasse). Dobro vino po ceni! Pivo liter 18 kr.I Mrzle in gorke jedi! Postrežba dobra I
2
kovača za sekire
izdelavat in predirat sprejme
Franc Pristovnik
416 v Oplotnici
»OOttÜOÜOC
Dve posestvi
8 poslopjem (gozd, vinograd, travniki in njive) v legi, ob veliki cesti, pol ure od kolodvora, se pod ugodnimi pogoji prodajo oziroma tudi v najem dajo. Natančneja pojasnila daje resnim kupcem g. Anton Schweiz trgovec v Poličanah 420
Trgovski učenec
z dobrimi Šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini
Ed. Suppanz Pristova. ___408
Učenec
se sprejme pod ugodnimi pogoji pri g. Aloiz Pečnik, pekovski mojster v Celnici ob Dravi pri Mariboru. 308
Vozniki
za hlode in les voziti najdejo dober zaslužek pri A. Losch-nigg pri Sv. Lovrencu na kor.
železnici 376
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posre« vanje vsakorinega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Ravnateljstvo.
Jajca
kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-povalec jajc t Ptuju (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša).
62
Oblastveno varovano!
Allein echterBalsam
«S te itkvluAiU-Ap:!heU tu
A. Thierry in PNfrräi bi Rohttsch-SMtrbrwc.
Vsake ponarejanje kaznivo!
Edino pristen je
Thierryjev balsam
z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklopom K 6*—.
Thierryjevo centifolijsko mazilo
za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3'60. PoSilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot najboljši splošnoinani in staroslavii. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi
Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poStnine prosto.
Fabrika za poljedelske in vinogradniške mašine
Josef Dangls Wtw, Grleisdorf
priporoča najnovejše „Göpeln", mlatilne stroje, maSine za rezanje krme, Srot-mline, za rezanje repe, „Maisrebler", tribure, pumpe
za gnojnico, brana za mah (Moos-egge)? konjske mrvne grablje, ročne grablje, vile za mrvo, kose za travo in žitje, najnovejše sadne mline s kamnitimi valjčki in za-cinarimi „Vorbrecherji". hidrav-tične preSe (z original Oberdruck-Diff-Hebelpresswerke Patent Duch-seher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni,J
Angleški „Gnsstahlmesser".
Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čas in garancijo.	Ceniki zastonj in franko. 282
Sprejme se
1 močan, trezen in zanesljiv konjski hlapec, nadalje 1 hlapec za hišne in trgovske opravke in 1 sobarico, katera zna šivati in je otrok navajena. Ponudbe na naslov Lebinger & Bergmann, Litija, Kranjsko. 399
yOQGQOOQGtyOQOOQOOOOOt
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju »raven klalnice in plinarske hiše postavljena je
nova parna žaga vsakemu v porabo, ▼•akemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d.	68
= Tovarna za poljedelske stroje =
C. Prosch-a v Celovcu
priporoča izboljšane
vitale (Odpel)
mlatilnice
z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot.
Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnine === prosto in zastonj. =
Lastna zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici
393
Nova velika trgovina
se je pričela v Celju na kolodvorskem prostoru na voglu hiše
hotela Stadt Wien od
Johann-a Koss-a
Velika zaloga vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za ženske, štofi in cajgi za moške obleke, amerikan-s k i h in tudi drugih svilenih robcev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega druka (od fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovrstnega drugega blaga po zelo nizki ceni. Postrežba zelo solidna.
Za obilni obisk se priporoča.
Johann Koss, trgovec
V ptujskem mestnem soparnem kopališču
se dobijo odsihmal kopeie s hlaponom po sledečih jftko znižanih cenah. Vsak navaden dan ob 1 uri popoldan in vsako nedeljo in voak praznik Ob Vali uri predpoldan za 60 vin.j](S0 krajcarjev.)	378 Vodstvo ptujskega mestnega kopallifia (Pettauor Badeanstalt).
Jos, Kasimir,
trgovina s špecerijo, materijalom, blagom, skladišče pive bratov Bi
Priporočam:
I Dobri sir, najboljše salame, kisle vc malinov sok, najboljša žgana kava! Redilni prašek za konje, svinje, redilno apno! — Karbolinej, ter oljnate barve, lak, 8e
OC* Peljem le dobro blago po najnižjih cenah ¡d vedno reelno dobro postrežbo; Omenim še, da se nahi
Sovina le v lastni hiši, kjer je bila preje glavna
Štev. II 22817 3288.
Razglas.
Tri deželne štipendije po (šeststo kron) za na Štajersko pristojne šalce živino-zdravniške visoke šole na podelijo ob začetku šolskega leta 1! sicer se te štipendiji za celih pet let, se za popolno izšolanje potrebna tem pogojem da je prosilec vreden in te dobrote.
Prosilci te štipendije se morajo z močnim reversom zaobljubiti, da po iz? visoke šole vaaj šest let v živinozdravniškii štajerske dežele ostanejo.
Prošnje se vložijo do 31. julija IS Štajerskem deželnem odboru (steierm. AusBchuss.)
Gradec, 26. maja 1907.
402	Od štajersk. dež. odi
Styria-bicikí
Novi modeli
Cena[zago1
Styria-bicikelnij (Strassenrad) 160 Styria-najfinejši (St po K 180K200I bicikelni
Maschine po K 240 Styria- bicikelni Herrenrad und Strassenrenner mit Patent = Doppelglockenlager po K 280
Že rabljene, toda še prav dobre bicikelne 80, 100 K. Na obroke (rate) po ugodni pogoji samo zanesljivim kupcem in proti & nemu poplačilu in sicer samo nova koli zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti. po$] zastoj. Styria-bicikelni so dandanašnji fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem
bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele I kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi schlauche und Laufmantel).
zastopnika a i
Ptnj, Ormož in
Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika 335	koles ne razpcšilja in ne proda.
Brata Slawitsch,
Rane
vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo'-
kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarni i lika. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Pragereko to žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in sploh zdravljenje. razpošilja se vsak dan 1 ctla doza 70 vin., »/« 60 vin. po pošti proti naprej-plačilu 3 K 16 vin. se pošlje franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske štacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno w znamko.
Glavni depot:
B. FRAGNER, c. t dvorni 1M
Apoteka »zum schwarzen Adler« Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. Skladišče v apotekah Aiistro-Ogr&t*
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart
Tiak: W. Blanke v