laive acprcviHi&ga $(r€liania V svarilo in pouk za bodoče hočemo navesti nekatere žrtve neprevidnega velikonočnega streljanja. Strel iz možnarja je razmesaril pri Sv.. Lenartu pri Veliki Nedelji levo roko 20 letnenm Cirilu Žv«glu iz Bresnice. — V So-dincih pri Veliki Nedelji je nabijal pištolo 201etni mlmarski pomočnik Ivan Lah. Orožje se je nenadoma sprožilo in naboj je zadel Laha v desno iK>go. V Zg. Gradišču pri Šmartnem v akolici Slovenjgradca je streljanje s staro enocevko zahtevalo smrt posestnika Franca Gorjupa, očeta osmih otrok. Naboj je puško raznesel in eksplozija je pognala cev nazaj v desno oko in možgane neprevidnega strelca. V Nirrmem pri Rogaški Slatini je bil 231etni posestnikov sin Ivan Mikše toliko nepreviden, da je sušil za velikonočno streljanje pripravljeni smodnik doma pri peči. Zaradi vročine se je smodnik vnel in je hudo opekel fanta po obrazu ter rokah. Eksplozija smodnika pa ni povzročila samo poškodbe neprevidneža mladega Mik- šeta, ainpak se je vnela hiša in pogorela do tal. Pri reševanju je dobil bude opeklioe po obrazu in rokah mlajši Mikšetov sin, 11 letni Franček, katerega so prepeliali v celjsko bolnišnico. V Škarnieah pri Planini je eksplozija s smodnikom nabito lesene Made močno poškodovala na glavi ter po rokah 21 letnega Franca Kladnik, sina preužitkarice. 16 letni dijak in sin uradnika Anton Vrabič z Ostrcžnega pri Celju je opazoval, ko so fantje streljali s karbidom. Pri tem pa se je preveč približal posodi s karbidom. Karbid se je vnel, bušil Vrabiču v obra? in ga hudo poškodoval. Pri streljanju z možnarjem je ponesrečil 14 letni posestnikov sin Matija Orešnik od Sv. Jederti pri Žalcu. Naboj je prehitro eksplodiral, zadel fanta v levico in mu jo resno poškodoval. Največ žrtev je zahtevala mladastna neprevidnost pri streljanju za Veliko noč po okolici Ptuja. Statistika ptujske bolnišoice izkazuje te-le ranjence: 12 letnemu Jo- žefu Bombeku iz Draženc pri Hajdini je odtrgalo peto na nogi; Cirilu Žajglu iz Bresnice pri Sv. Lenartu in Štefanu Sužniku iz Vurberga je razmesarilo desnico; Ivaou Kosenbergerju iz Skorbe in Stanku Cernivcu iz Prvencev pri Sv. Marku je streljanje razmesarilo levico; posestnikovemu sinu Janezu Žnideriču iz Drakove pri Mali Nedelji pa je eksplodirala patrona in mu raztrgala obe roki. Dopisi Sv. Anton na Pohorju. Castilce sv. Antona, pobožne romarje in izletnike že sedaj opozarjamo na romarske shode, ki se bodo vršili letoa pri Sv. Antonu na Pohorju. Prvi romarski ahod bo na 3. nedeljo po veliki noŁi, 30. aprila. Bo dvojna služba božja ob 7 in ob 10. Drugi shod bo na binkoštni ponedeljek, 29. maja. Bo tudi dvojna služba božja. Tretji shod bo na Antanovo, 13. junija, z več sv. mašami, in četrti ahod bo na lepo nedeljo, 18. junija, z dvojno službo božjo. Ob vsakem ahodu bo prilika za prejem sv. zakramentov, poaebno bo pa dovolj spovednikov na razpolago na Antonovo, 13. junija, da ae bo moglo željam romarjev v vsakem oziru uatreči. Zato vabimo romarje in tudi izletnike, da bi v "obilnem številu priromali ob romarakili shodih na naš hribček s krasnim razgledom k lepi cerkvi av. Antona na od naa Slovencev zelo prlljubljeno božjo pot. Vsako nedeljo je pa tu služba božja ob 10. št. Peter pri Mariboru. Ko ae bo piaalo leto 1944, bo šempeteraka župnija praznovala stoletnico, kar ae je tukaj obhajal prvi av. misijon, kateri je bil menda sploh prvl v Sloveniji. Bilo je to ravno v času, ko se je preneslo k Sv. Petru pri Mariboru truplo mučenca av. Favatlna, katerega god ae obha>i 15. februarja. Sv. misijon ae je vršll v čaau od 7. do 15. septe.»b.a. PrLietliu aloveanega prenosa svetnikovih oatankov in sv. misijona je prisostvoval sam graškl fikc? Roman. kamor je tedaj župnija Sv. Petra pripad*.«/ Naslednji dan je bilo v župni cerkvi, kamor ae je svetnikovo truplo položilo na poaeben oltar k ja' nemu češčenju, kjer je oatalo vea Cas «(t. miaijo- na. Vsak dan tedna so prihajali romarji v proceaijah od blizu in daleč, tako iz Slovenskih goric, vaega Dravskega polja in Dravske doline, od Mure in Drave. Pri tej priliki je pridigoval tudi poznejši skof Anton Martin Slomšek ter je bila njegova pridiga ena iamed najlepših, saj je govoril kot ljubeč in akrben ote svojim otrokom. Na podlagi besed »Nebeško kraljestvo silo trpi« (Matej 11, 12), je razvijal z ozirom na mučeniško amrt sv. Favatina miali, da morajo nebesa naša biti, naj velja, kar hoče, ter obrazložil glavna pripomočka, da to doaežemo, ki sta: nedolžnost in pokora. V kako velikem obsegu se je vršila misijonska pobožnost, nam je dokaz tudi to, da je bilo v teh dneh obhajanih 24.000 ljudi. Truplo av. Favstlna je bilo dolga deaetletja shranj«no v atekleni krsti v posebni kapelici ob desni strani cerkvenega vhoda, zatem je bilo nekaj čaaa na enem izmed stranskih ollarjev, aedaj pa se hrani pod glavnun oltarjem. Truplo av. Favstina je bilo dc leta 1835 v katakombah sv. Kalista v Rimu, od tam prepeljano v Gradec, nato pa na prošnjo župnika Marka. Glaserja darovano župni cerkvi av. Petra. Svetnikovi ostanki so bili oblečenl v dragoceno oblačilo. To obleko pa je zlobna roka leta 1880 oropala vse1 dragocenosti. Poškodbe so bile še isto leto popravlj^ne in nadomeščene. Zadnji dan meseca oktobra omenjenega leta ae je vršil prenos iz aamostana v cerkev ob navzočnosti škofa Maksimilijana, atolnega kapitlja ir bogoslovcev ter aor"dnje duhovšfme in množice ljudatva. Po konč».nih molitvah je imel stolnl kanonlk Franc Koaar, eder. izmed najboljših. pridigarjev tedanje dobe, pridigo, v kateri je obrazložil pomen sveCanosti v letu 1844 in tedanje. Svečanost pa je ta dan zaključil sam Skof s Blovesnimi večernicami. Naslednji dan, na prazjiik vseh svetnikov, pa je stolni dekan M. Pak, Jiateri je pred 36 leti vodil prenos svetnikovih pstankov iz Gradca k Sv. Petru, kot tedanji potiiravnatelj dijaškega semenišča, daroval alovesno Bv. mašo ter potem aprcmil svete ostanke v kapellco na svoj stari prostor. Ko pa je bil v letu 1937 izvršen v našo župno cerkev vlom in atorjen božji rop, tudi ostankom av. Favstina ni bilo jprizanešeno. Zločinec je krato s svetnikoviini oetanki potegnil izpred oltarja in jo prevrnil ter |x>Łkodoval. Nihče pa ni poskrbel za popravo ter eo bili ostanki svetnikovi v poškodovanem stanju položeni nazaj v krato in postavljena ista na svoje 8taro mesto. Spomin na 8v. Favstina je Jtadnja deaetletja nekam zatemnel. Mlajši rod že ekoraj ne ve, kakšen zaklad hrani naša župna cerkev, priprošnjika in prijatelja v nebeaih, ki nam kaže pot v srečno veCnoat, le da mi nekam pozabljamo nanj, ker je v nas vedno manj potoožnega, a tembolj več poavetnega, da tako radi pozabljamo na to, kar bi nam moralo biti ljubo Sin drago in kar bi nas krepilo in spodbujalo k misli — nebesa morajo naša biti! — kakor je v svoji pridigi pred 95 letl Slomšek našim prednikom na srce polagal. — A. K. Sv. Barbara v Halozah. V Gradiščah je nekdo poaestniku Francu Bolcarju iz Spuhlje zastrupil 5000 din vredno kobilo, ki je pred prazniki poginila kljub živinozdravniški pomoči. Pri raztelesenju je našel konjač šoder, zdrobljeno steklo in nasekano žico v trebuhu. O taki hudobiji se še nikdar ni slišalo. V noči na petek pa ao neznanci zaatrupili dva psa g. župniku. Isto noč je bilo vlomljeno v goatilniške prostore g. Antona Korenjaka. Pokradli ao obuvalo, žganje in že drage predmete. — Na veliki petek popoldne 8O otroci streljali in po neprevidnoati se je vnela slamnata streha hiše poaestnice Zavec Lize v Slatini. Zgorelo je vae oatrešje in vae, kar se je nahajalo na podatrešju. Oatalo poalopje so soeedje rešili.