Stav, 153 Posamezna številka 20 stotink V Trstu* v Četrtek 12« avgusta 1920 Posamezna številka 20 stotink Ketnlk ?haja — izvzemši ponedeljek -20, I. vsak- rtan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. rančlSka Asiškega 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se po"Vajo ured- — Neka,. " CA ne sprejemajo, rokopisi se n* "čajo. — fedajatelj In oJgo\ _ :U Štefan Godina. — Lastnik . .isorcij lista ^"dinosti. _Tisk i— -st — N- -nina znala na racsec L 6.—, pol fcM L 32.— In celo icio L . — Telefon -redništva !n uprave štev 11-57. DIN Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zahvale, poslanicc in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov < mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, * naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstn, ultca sv, * Frančiška AsišUega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57, ' )d Vzhoda prihaja luč! Vežem* izdanje graške »Tagespost^ cd 5. t. i. ^e prineslo dop's iz Tista, razpravljajoč o e-evanju jadranskega problema. Zanimiva so a izvajanja graške ga lista za nas zlas-ti tudi atc. ker tam vsebovana nglašanja skladno so-lašajo z aa&'m člančičem, priobčeninn v ne-Ijskcm izdanju ped nasJcw:n Jugosjavrja in itenta , kjer je rečeno, da je od Vzhcda pri-'akovati — luči! ŽNe*'vo v deželah ofo Ad:šji — tako zaboja •menjent dopos — se kupici -cd dne dr, do 2 ter e napoveduje tudi v spc.ru med Italijo in Gršeto -adi vprašanja Dodekoneza (Dvana; teri'h c. to-ov.) Na -.p!oh sle SiVija in Grška tako delovali .roti lic.: ji, da uspehi te adnjo zde :z-d kopani. Allj:!t:jeva mis:j? v Albaniji je ponesrečila in je izpraznitev Valone vklenjena »tvar. (Dopis je bil r.a.nrcč pi^an pred :zpraz-itvi^o.) Trgovci in pripcir/ki '•trlijans-kc so dob:.i od sveje vlade nasvet, rs; take j apu te Val o no. Beri Bindisi sla .pcenapCL-jena beguncev iz Albanije, posebno iz Valor.e. »'udi črnogorsko vprašanje xre prinesti neti-.a. za sperc. Z ene slrari Jugoslavija ne nsisJi .•a izpraznitev Črnegore, katere begunci (pri-ftaš bivšega kra^a N&oie) so našli v Italiji go-toljubje; na drugi s trs ni pa začenja te dni zo--ei z vse silo agitacija za prifc:-iLev samo^toj-ic-i C:negere in ma ta agitaciji v Itglav-.o opero. Krvavi spopadi na preniirni črti med talijo i a Jugoslavijo, dogedki v Splitu, Trstu n Julijski Benečji so znsni. Stcrza in Trumbič bovla navzoča v .endonu na mirovnih pogajanjih, —ki se brž-,one prično že te cini — s scv jetsko Ru^Vo. 1 o "riirko porabita \ to, ca se zrpet prično di-ktna pogajanja za rešitev jadranskega pro-»lema. Dobrohotno .po redovan je Francije in Vnglije za vzpcslavc spcrezt.ua n izViu-z.io. n to tem moje, ker hoče Ja^pGkr^B pred-ičiti ententnim državam degedke na Jadranu, 'os red o van je Francke in Armije pa se to črnečo le na to, da izpeljete pii It:IT več ci-nljivosti. Kajti Francija i« It:uja y'.2 sicer .ezani napram Italji cd nedavne, ponovne za-, tovitve, da neprikrsjšano priznave'.e določila ( ndouskega pakia! Kar p> poved.j;e g./aškl lir«', d-c tu, je sicer zanimivo i važr.o, : r.c prinaša za .i' - mč ■vresene Ltjivega, rič .iov 'c z^nano v: 'kem.i epaz »errj med l'r'.:ja in J. ? ne« kcrifererce — brez veljave in brez smiselno, dokler ne bo pri preureditvi Evrope soodločala tudi Rusija« ki jo je en lenta s isk ;m prezrrar jem izločila rr. kroga izbranih. Današnji dogc-dki pctrjej-ejc ti?še d-olratasovanje na vsej črti, in enter ta uvi deva daraes, da bc stalen mir v Evropi možen le ied®j, če ga pripravi in podpiše tudi Rusija. In ko priJe do tega — in pride v kratkem — bo neobhodno potrebna p c polna revizija vseh mirovni n pogodb, sklenjenih v Ver^aillesu in S. Gcrmainu. postane Par z d-ug: B.-e>t-L:tJvsk) žalostna epizoda v bcrfci, narodov za odrešenje iz vsako-jakih kapitali-tičn h ir» imoz:';3'"sti-čndi veri^, naj nos";o že Icadnsko, par'ško ali r»"msko masko! ^ Rus'ija bo z jas.n'im izgledi svoje uredbe na pc-ilagi na-čel peli Lične svobode, deinokrat-iz-ma, gospodar, kp r n soc'jslne pravičnosti delovala zgledno na vso ostalo Evrcpo in na življenje v?eh drugih narodov! Zato pravimo in kli-čeinc s pclnim uve- janjem: Cd Vzhoda prihaja luč! Besede in dejanja Ko Italija sprej^ne v svojo šcile slovenske, hrvatske in srbske mladeniče ... se Itai jani >bitde k: ker iz ^grdih sarj , jo dejal čt&lijan^ki n- 'niiler za \ nanje stvari gi of Sforza v rimski zb-c-niči. Tuhtali s-m'o o z«nio!j teh besed in ga ne moremo pcetul^tati. Kaj pomenijo? Željo, c-bljubo, ejL'i — oćitarje? V kr ksne šele hoče sprejeti Ita'.' a ju^csTcvensko rair^rincs? V ita-I ja.ujke, ki rsj b; j" h s:-te :m.Lično p o tujce vale?! Zakaj, r rj ci --e potem Ilci jr.ii zbuc ii iz ^gr-d'.li sanj ?! Ne, zn/sel teh besed mera biti '^opclncaia na-pre': a, ta ja, da .nam uradna lilija tam daleč v Rimu zepet cbljublja jugo-iflcvcaske šele, ki bi V h vzdrževala država. Lepe besede, še Iep£e obljube, ki pa smo j:-h že s' šr'i I scCkret v>e cd ne, ko so nas >-cd-reš. ' . ki so ccteLe le — obljube brez udej-• tviLve. Rirn je dsl — Trst vzel; osrednje o»bla-s-ii v Rimu so nam sveto zagotavljale da do- bimo vse, kar nzm gre — odgovorni fakiorja v Trstu so se za hr.btom smejali aiam in rimskim odredbam. Naše ljudstvo je izgubila vsako zaupanje v osrednje in tukajšnje oblasti in ne bo verovalo nočesar več, dokie*- ne vidi — dejanj! Gospod Sforza lahko govori v svet o naljJepših namer'h italijar^ke vlade in pepričujte lahko-verco italijansko javm-est (s poslanci) vred), da že sKšaii tisočkrat vse od dne, ko so nas vodna trdne pcdlagi prijateljskega sporazuma med Jugoslavijo in It-aiijo, ki fbi mogel zajemčiti j srečen razvoj gospodarskih in 'kulturnih koristi obeh držav.-: Toda, vse dek> italijanske j>o-I trke Lu in v kraljestvu, v Par:z.u in Londonu, stremi popolnoma "v r-aspretao smer: da bi prepad med obema državama postal vse večji, v e globokejšš. Vse, kar se gc.li z jugoslavenskim nacodokn nai zasedenem ozemlju, je naj-kri čet; dotkaz za to našo trditev. Na;'!no so zadušili vse naše pravice, r.e samo v javnosti, ne mak; v uradih, na •kultrraem in 'geopedar-skem polju, marveč -l-di nase osebne pravice, in nas psvjerjo .'n nsipa£':jo -samo radi Pega, iker nais je redila slovenska maakt tctjn_ ^k!e-^jen mad I-tei"Anglijo in F renčijo, in da ga Ameiisk?.- xx hctaia prrr.ati: . 'rrn je že cpravi.čena sodba- daje nnenje Jo-isnika t -aikc^a lista o obvezni sidi lonc-oaske-i-•er lud' ni nova za r/ k.: pa cdgcvsrja resnici, s kateio pa treba r^čun.e ii: ia ic brsta Ai-^l'ia n FrarcMs-' crr.cj-i: — *in še to le mc.da -- le na r.ekako dob rohotna p r-sred 3vanje, 31'. eru^o b?sedo: da ne m.-lite zueiavi r.cbe-e •crepke % Ije, r'kake oo"*;čro:ti za refitev ,x-ranskega vpražarja, ki bi fc '.a zad-ovunijiva za ob. straiv, taka, da bi vsaj do neke mere dajala jamslvo,- da ne piide do novih katastrof radi tega vprašanja! Rekli smo že: u^ck/vitev v gra^kem listu ne p menja nič n;>\e-Ja. Dc^oik* «.o na^ že civoo o vedli do tega izpoznanja. S?.j ravao to ćz*po-inan!e je b'lo ki jo narefkovai'o nt jecra olan-h ->rju nrinrfe rtodeljc lopozcritev, da -rd zapa da pričakovati; n'česar dobrega, m pa vrkl k: da le od Vzhoda more priti — lud! Tako kliče.no tuoi ca.ies, ne le c'-> venske mu «vetu. ampak vsej Evropi, vsemu čSovestvu, ne da bi s tem zagrešaJ-i k?Jco ceco;'edi>:'ot, ne da f>j prihajali v protislovje sami s .-oboj, ker sicer odklanjamo boljševizem, ,posebno pa nje-metode. Kajti, to eno je j^loio: da bolj-«\:zcm( kakor se je uvel.javij: 1 v svcjili prvih j- laikih: ni bc-doča Rus'-jal V n^k-^ni ircm5ktsm I"'. L j smo o tr1 .Le dri k-ck, d'a je bo-ijSevi^em ku^a. to kiv*0 da je bliza že prebo- lela! Ta b<; ' :er den.-Lcrćt ona v vsaki, ž'lici svrjega crjirorcna,, p?cuš»i do tal v .-.e pregraje, ki *'h je nje nesrečna in ze.-1'D tudi nes fitno po-gist * c£Tif«ti»£na >n prcdiri-ca pc- starv vala. med človeka in č*lo\-eka — ali. ta bodeča RueVja ho vse kaij ne£> j»e h2a >titpa: bo nacijonals» Rasija, bo slovanska! Bciba Rusije ?a ned»t£.,kl7Ć!vr>j»t. jrj-caili narodnih anej. nam priča bo?^ jrsao z nelzpodlitnimi zi, da današnja Rusija ni le Rusija Lenina, marveč tudi in to predvsem Rusija Go-golja, Tolstega in Dostojevskega, ko so z vsem B vajini umetrtSkiai delovanjem predvidevaj« in pripravljal: tla c.anašnjcan vstajenju Rui je l;ct ncs/teljuce velikih, svet preobrajzu^cičh idej. N le volja do fcrambe priborjenih socijalnih ;prr-\~ic, ki navdušuje ruske bc.jšaviške čete v koju k Poljsko (ki č^ra žalostro ulc^o hlapca Kapa da in imperialistične polit ke entente), ■pač pa tudi narodna ideja, volja in meč v njenih narodnostnih mejah združene velike Rusije. Mi smo že nešaetcknal pii ali :a dcikazovali^ da Ijo Ac.c kotne i'ijaafcfrsžao cvlo laikcz^ ane ? miro*- LONDON, 10. Pred zs.U* pncakcvs-rJiu go-votem v angleški dolnji zbornici o ru^ko-pclj-. -.ke.ii vprašar-ju je 'me! Lloyd Geor^e sestanek z zr-t-cpr ki Uoicns in labu.'etične >.L'f.ik» k' so b*li j-kleniM', da bofo proglasili rr'cšno st: viko v Sv-jčaju. da angleška vlada nep^ve vc.j.n^ Rusiji. L!oyd G 2: <2 ph je 'prosil, opuste vsaiko dal^ a'rje, dokler ne bo podal toz?devTJ:h iz?a-v v dolnji zbcrmci. Ob 16'30, ko se je pr kazai Lloyd Gecrge v d-'.'nii zbornici, so brli za-edani vsi -prostortj in v.se tribune. Med ^.mg'mi anier rki po^-lanik Daviš in Kr^sic ter Kamene v, ki sta -sedela bli'zif njega. Zavezniki zahtevajo neodvisnost Poljske Ministrske prea^doik je nrjprcj govoril o sedanjem položaju v sred-;; Evrcfpi, nato je poročai kratko o z a drv jih dogodkih m pcud^r-^al. d,a po mnenju cnglaš'ko v^de poljska olen-zii..a iri bila upra-vočana. Mini^tiatki predsednik ye iz,jm\'i odkr V'tsnero, -c'a ije začela ta ofen-zva \klvjb fi' sk .n in angleškim svarilom. Scvjetska \^a*da da h-roe upoštevati to ce.j tvo v mirovn i orgejih in da je upravičena na zć'htevc pc'icotoih jc.iu'ev. Jez >e ne proti-t-'.-t tej tooktl in ?m, da s>2 ijii; ne prelivi tvrii c; :ben d.ru^i zavezr k. Toda jaz delam raz-l .ko — je 1 "pcLTcil Lio-, i Goo:^e — med jam-o.vi, ki jih JTiO.e zaJitavr ii zma^evjta država preti ~ -."ovrim napadom, in poboji, 'ki vključujejo ur'če nje cržav.ne .nectfivi-snovtit kakega nf oda. PcIož.-«j je retieo, in Ev.cipa mora reči svc-jc besedo v pr d pc^ki rccd-vJirosti. Ne-c-Jvl>nc;.i Pclj-ke »Vi rj«>n cbs-Lcj ket neodvisna Nižava ril ?, se s. ta-v ea cel evnpske mi:ov»ne zgrcJbe, in nobena država, ki je pri njej prizadela, bi ne mc^la ostati: mirna, če bi Poljska izgic la. Nova razdclr-bev Pcujska: bi ne bila samo 2/cčia, tem.wt«č tu.i/ nevarncsU in to dejstvo je treba upo&lava ; kot prU^o naše -poli like. Zaradi tega sme se sesliali v Spa. Ministrski prednedn-'k ,;e nato ■cmec'1 ki so se cclj-ub li v Spa ia ol-Hubo, da se bo b:: ri!a r.eo-dvi?r c. t Pcljsk^ ter pomo-\ 'l kra'Lko dojoidke do ča^a. ko qe so-vjelslta vlada t 'klonMa angleški prei^c^ tilede premirja. Llcyd Gecr^e je da iie zelo sumljivo tlejsivo, d:a je sovjetska vlada ■cd^ovc.rila na }x:!;-ko premimc> ponudbo z dne 22. juliitja šele 24. julija. Če bi se m«ko-poljska pogajanja prekinila. Ncdaijevaje svc\ gcn-cr, tje izjarviil Lloyd Geor^e: N'sroo ukr ear'!i n k'Arr~'h .ukrepov v 3 vrbo podpirarja 4?c:ii nap?,, d a preti R ust ji izven njenega ©zein^.a cd časa, ko je aogieška vlada i^jpremoniJta svciji^ pciMiko, č: če s« po^ao^a preAnacfo v sle i bsljžc^Likiega. »T&d^^a, bo 4o pcsoenSlia konec vs^itejsa pc£aj*3azja za vzpctiarJbev tr-^o-vinskih odmoša^ev. Zakaj niso zavezniki pnznali scvfetske vfade? Lloyd George ,ja 0121*0 gicr.orjl o stališču ne-ici l arih angleških sroc.'.jalist^v, ki trde, da angleška vlada ini demokratična ustanova in po-uda j^jo celo, da je ciiga.iiična vlada. Jaz sem oć£c5ro z^r mir — 'jo ipcfpcimnii Lloyd George — toda zaradi tega vendar nimate angleška zl c-r.ica, izvožena praktiki potom splošoega gl-'iOVE^ja, ia frcnccski parlament, katerega večina volivcev ,je sestavljena od delar\-cev in kmetov, edirij le namena un-črtve vlade ruskah dciavccv. Prclušall sem danes odj>oslans(tvo »Trrde Unrion^ in mu odAovajriam. Reikli so mi: -»Vi hočete uniči ti ruako vla'io samo zarardLi tega, ker je re volucijonama c Jaz poudarjam tukaj, da smo mi priznali iia podpirali tri ra>ke revoluoij-cnarr.e vlače, in če sine prekinili zveze s sovjetsko v lato, se ee z^cd lo to zaradi tega, ker je šlo za sovjelsko vlado, temveč za-ratd;: te^a, ker ta vfeda ni dcžala obveze, ki jo j2 tp:evzela Rusija, da bo z nax; nadaljevala vr'10 do kcnca. Jaz pripeir/rjam sedaj, če hoče ia ^lada nr.r, ga lakk > doseže. _ Lekcija Poljakom Če bi se ne piDrečilo domači mir zaradi tega. ker bcldo Pc?;:lki m'ocda cdklor/dd pogoje, Id bi jib sovjetska v!oda upravičeno zahtevala, bi zavezr'ki ne mogli podpirali Poljske, toda oni ne morejo ogUs'1- ob stranil, ko gre za obsifcoj Pol\>ke. Zveza narodov je sindikat držav,kii ne mere jo stati nrmo ob strani, če se 'Ci^roža obstoj ene drž?rve in če je Hijeno življenje v nevarnosti. Dogovor, ik3ikc;r ^a jaz raz-jmevam — je pripomnil Llcyd Gecr^e — ne predvideva vojaške ake je v svirko (pominči eni -državi, temveč bolj gospodarski pritisk. Govornik je opozarjal na nevarnost, ki .grctzl Evropi s strani miliiari-slične vlasit-i, kakor je pci^tala sovjetska Rusija, soseda Nemčije, in .je nafco perečai o zavezniških namenih ki so ti le: 1. Nobene ake je. izvzemši pomoč Poljski v njenem boju za obstoj Ln neodvisnost; 2. Mi boano dali našo pomoč samo. državi, da -e zares br;u.;e. Lloyd George je nato pcrcičal o položaju Poljske, ki je morali prevzeti fc.ez izkustva od-gc-\ crncst sancc >tojne d'žave v zelo težavnih razmerah. M "ris. trski predsednik se je nato obrnil prati laburiste m in pozval njihovo stranke, ket zastcpn:cc orgarizacije, ki ima. namen zaščite slabr^oih, naj ne sodi prestrogo prvih korakov pclj-k:h c'ržavr. kov na političnem pedjn. Zavez-t^ške čete se ne bodo poslale na Pevsko — je nada'jeval gc ve rniii. — »to smo Poliski jasno pc-vedalli ... Sklepi v Hytheju Potrebno je, da se tudi v Arijlijš razume, da bodo zavezniki v • -Vuč-r^u, ca ti konferenca v Minsku ne ianela neberega uspeha, pomagal: ob-jkielje vati? Picijeko iai po'jski narod v svrho njene obranibe z vojnim mcte 'jalam, ki ga imajo na. razpolago, da bodo dajali potrebne nasvete in navod'Ja in izvrševali {fespedarski pri tisk na Ruisijo- Kar se trče k ca fe;"once v Hytheju, je bil dosežen ta ie iTpoa-azuui: ed ni namen zavezniške poMlike v tem vrajanju j« zagotovitev miru na podlagi poljske narcise vjeedviseosti. Mi »imamo drrgega c'lja in to 5» naš glavni in edrci predmet v vuiiko - polj-^kih pegajanph. Druga -točka je ♦» ie: Mi trna predlagali sovjetski vi »dr, nag ihtavi sovraimosti lninuii po-Iiilldiili InVI vkda je cd^OTOcila: Peljala se bodo sestali z nami v sredo v svrho rasz-praviim^a 0 lesu vprašan^*, o katerem se ic-^mo pogCivojTt* ž njmiU Tretja 4očk»: ZanrenKk£ svertrj^ejo Po4fsk»> «»} pdizkuša skleruti premerje, sasnio da se prizna neicd-zi^nost eteo^rafske Poljske. Lk>yd George zagotavlja, da ;e biH ta (očka že rešena. Cetnfi» tođi* š« ta ie: Ce Poljska sprejme mirovne poboje, ne ^otio zavezniki posredovala ne v svrho prepuečitve sklepanja dogovorov ne v svrlvo izpremanirtve sklen^esah dogovorov. Tukaj ie prekinil L! ;yda Geongea .poslanec Bemtallet, ks je vprašal, ksaikšno stališče bo zavzela Amerika. Mf tr^ki predsednik -javil, da je prejei od Kasnencvega poročilo o premi nnih in mirovnih pr^cji.i, o katerih se bo razpravljajo na konfe- caci v M'r^ka. Kamenc v je rpo-ročcl, da bodo dopclnjeni s podrobnostmi manjše vrednosti. Pogoji so t«r le: 1. Število peljske vojske se zniža na 50.000 mož, a število vojakov pri po7cljništvih in upravnih uradih na 10.000 mož; 2. Demobilizacija se izvrši tekom enega meseca; 3. Vse orožje, razen onega, ki rabi za znižano število vojske, se bo moralo izročiti sovjetski Rusiji; 4. Vse vojne c-brti ustavijo svoje delovanje; 5. Ne vojaštvo ne vojni materijal se ne bosta saiela odvažati v inozemstvo; 6. Rusiji se bodo dovolile olajšave za trgovinski promet proti Baltiškemu morju in od Baltiškega morja, ne da bi se delale kake ovire; 7. Družinam v vojni padlih vojakov se bo dala zemlja; z druge strani se bodio 1. Umeknile ruske in ukrajinske čete s poljskega bojišča; 2. premima črta bo ostala »statu quo« in ne bo segala bolj vzhodno od črte, ki )0 je določil lord Curzoa; poljska vojska se bo umeknila 50 vrst od te črte in ccna po sredi bo nevtralna; 4. Meja poljske neodvisne države bo v splošnem enaka eni, ki je naznačena v noti lorda Curzona od 20. julija, toda Poljski se da vrhu tega še kos czemlja. Lloyd George je izjavil, da se je posvetoval s svojimi; tovariša, čim je doznal za te pogoje in da je poslal tozadevno sporočilo Franciji in Italiji. Gensral Weygand prevzame vrhovno poveljniško noijshs vojsHe Poljske čete se umaknejo iz vzhodne Ga!ic:je? — Pred odločilno bitko na srednji Visli in Sanu VARŠAVA, 11. (S.) Odbor za državno o-brsntbo je imel sejo, na kite:; se je razpravljalo o zelo resnih ukrepih v svrho obrambe glavnega mesta in re-orgaiiizac'io A-o-jske. Na tej seji je odbor za narodna obrambo pcnudil vrhovno po.voijnišLvo in cdgovornost za vojno opeiaciie generalu We:gandu. Smatra se, da general Weigsind ns odklonil predloga, stavil je samo nekaiLcre pogoje, med katerimi ,je naj-glavnc^ši za!pust:;be»v vzhodne Galcije "n lu-blins-kega okoliša v svrho kcnoer.tracije čet na srednji' Viiđi- in Sanu v očigled novi veliki ofenzivi. Zdi se, do so poljski krogi še obotavljajo in da se ne morejo ctdločiti na 4o žrtev, ki bi >pri-is'Iila Poljsko, da b;rari samo polovico držav-«iega ozemlja. Javlja se, da je general Wey-gand podredil svoj odgovor odgovoru, ki« ga da sovjetska vlada »na zadnjo neto princa Za-pjehe. Krusln in Kamenev odpotujeta v nedeljo iz Londona ? LONDON, 10. {S.) Krafeinova in Kameneva mlisifa odpotuje iz Lcaidicna np'ka-neje v nede-Ipo ob 20, če sovjetska vlada ne da med tem časom potrebnih ^attnstev za ohranitev -poljske integritete. VPRAŠANJE PRIZNANJA RUSKEGA DOLGA PARIZ, 11. (S.) Listi javljj-zio, da francoski uradni krogi ne veido ničesar o kakem Kame-novem koreku glede priznanja ruskega dolga: Češkoslovaška za nevtralnost v rusKo-poliskem spora PRAGA, 10. ministrski svet je objavili to le izjaver glede dogodkov na Poljskem: ^Česko-slovaška vlada ni skrivala svojega odpora proti vc.jni med ruskim in poljskim n2.r0dem. Upali smo, da bo vrfcd vojnih groze t štiriletne vojne izginila povsod vodja za notve vojne in da bodo tudi zmc^o'velci uvideli, kakSne posledice ima vetjna. Tcda vojna šrz vedno nrvlčitje imetje, zahtevaj troške, odgaora ra.r&d cd dela in one-•mogočuje vejujoč*-« ncrrc»dk>m obnovitev njihove zemlje in udejrtv'tev geoped^rskife in socialnih referem. V vc Vj-coih držar\'ah umira prebivalstvo lakete, ker rabi a oj&ka ži vež, ki bi b'l petre cen za leoen naL-x:d. Izraižamo zato [prepričanje, da se mora rešiti rusko-poljski r,pc*r petoin m:rovmi3i pogajanj, želimo, da bi Rusija in zavezndki začeK reševotd sporna vpra4ainya mirnim pot con in smatramo, da (je v splošno korist cele Evrope, če te v V3eh državah izvrše vse nvcx)vn*e pogc-dfee. Kar pa se tiče nase države, (ponavljamo iti poudarjamo, da hočemo vztrajati pri naši miroljubni .politiki, pri rjevtralnc-ti. Naša nevtralnost vključuje, kakor je saim-cvhseb? umevno* zh-e vc^s^očs drtaivi, k&r je vb«k že po-ck>vsio izjavSa. Naše -Javno mnenje nai se torej ne da razburaiti po tarnrM^ ih vesteh, ild jih širijo notres*7? in -sc-VTažaidkl naše držatve. Dolgai voina m s£eae grcaste ter pc^le^ce «>0 izčrparle v^e moči. Ohrar iti # 'moramo mir in previdnost in vsalk nsera izvršiti sv.c.jo dolžnost, nasproti domovini. Časopisje vseh sfcrenk je spr&jelo z zadoščenjem vladne čttij«ve. - Pravo Lidu protestira proti morebitnemu madžarskemu (posredovanju v rusko - poljskem sporu in izjavlri, da morejo Poljsko resiti samo pogajala z Rusijo. »Češke Slovo protestira proti kaki reviaiji niircvnih ipogodeb, ki jo žeđe posebno Madžari! RENNER V PRAGI PRAGA, II. Kancelar Remer je imel sestanek z mir.'strem Benešem v svrho. razpravljanja o mednarodnem (položaju. Ceremonije!en podpis turške mirovne pogodbe SEVRES, 10. Ceremonija !ar.ci na podpis fjegedbe, je bilo treba piei lagati veliko težav, kajti turški odposlanci so poudarjali, da ne morejo pedipisati, predien j»im sc ne omogoči, da dekazt o svoji vladi, i-iko so bili prisiljeni na podpis. Končno so vendar 'podpivaJi, in tako je rešeno,eno nafiglavnejših nvednad-vprašanj — na pap;rju. Ali bo rešeno tudi v prc'ksi, bo pokazala bodočnost. Nemška delcgacija na mirovni konferenci ni razpusčena PARIZ, 10. (S.) Nemška tkie.žacij.a v Paiuzu sporoča: Nt res, da ne t*!a ctetmžka d.edegaoitja v Parizu razpufoera. Njen predsedn ik Gcoppert sc je povrnil v Bcrolim, kjer bo (prevzel ntko mesto v vn£.r«jem niirittrst-v u. Njegov r-£L'led-r.ik bo rmeneva-n 'lemala a medtem prevzame tpnedsfcdniSfeva idelegaicije ven Wci5el, -\eln*k pri nemškem poslaništvu v Parizu. Incident med italijanskimi vojaki in nemško policijo ALLENSTEIN, 10. (S.) Prvi vlak z itaVij.a-skimi četami bo odpeteval še ie jutri v ded nekaterih upravnih potežkoč. Med itali^an ki-mi vojaki in nemško (policijo qe pr šlo do ne-ijabega incidenta, tekcrm katerega je bi! težko iiar/jen neki nemški poh'o>t. Spopada i>e je udeležila tudi množica: Neki italijansk? č-ai-it-Tiik je aretiral ranilca. VOJAŠKA ZVEZA MED FRANCIJO IN BELGIJO BRUXELLES, 11. {S.) Dcxna.va sc iz verodostojnega vira, da so helgij*k" in francctskf vojaški poveljniki podpisali francosko - belgijski vojaški dogovor. Nov list v Pragi. PRAGA, 11. V kratkem izide v Pragi dnevnik ruskih rcvGiucijonarnih socojsii tov Volje Rosiii ', p:i katerem bedo sodelovali Zenzinon. Lebedev, Minov in Souhbolimi,. Pred splošno stavko v vseh italijanskih pristaniščih ? RliM, 11. Po vesteh iz Genove je pričakovat"-da proglasi zveza pristaniških delavcev n mornarjev splošno stavko v vseh italijanskih pri stani&oih. Javija se, da je že vse pripravljeno za udejstvitzv te stavke. Eksplozija v neki smadnišmoi pri Firencah FIRENCE, 11. Suoči okoli 16*50 se je slišcdi v mesi'u silna eksploz'ja, katero jih je sle.-:Y'o št-več. Eksplodirala je bila smodrjišr.ica pri Sv. Gervaziju. V-led eksplozije jo bilo i.bitih 5 oseb, a nad 50 rar.jer. h. iikdnj« hiše s-o porušene ali hudo poškodovane. Govori se, da jo •povzročila eksplozijo evidnost de!a»voev, ki so razkladali municijo. Razne vesti lz Jugoslavije Narodno delo na Kcroškem. Velikovec, začetkom avgusta. Potretcio ;e, da inionoromri obč:ns>tvo o intenzivnem podrobnem delu, k; vodi rz tukajšnje cenrale po vsem pa.su A in ki obeta najlepših vspehov. Po 7-rizadevanju tukajšnjega Hm cdooga sveta se je uzorno izved'la crga^izac ja ženstv-a. V vsaki vasici ima žensko dr uit v j sveje zaup* niče, ki mari^ivo in vztrajw> dndaio. Vs-pe.li irtvovainega dela >s ipokaatal žer. ki ti- bor v Vei'ilcovcu, katner je privrelo na stotind nagega za've.'iiega icmztj-kega žea\yl\ ?. V Velikovcu nadrij« prav prdno deluje dramatični c-ciotik. Z veltkni denarnimi žrtveni K priredil imsstoo. t-feLovciimc-o za ^leda'iške p ^-d-stave. Pti o>i^eku deRve v pivi vr .i meščarvktt in Ijudskošcisko tačrVjadj^^. Po nj ^ovi ug smo dobili v telovadnici acv oder, ki H delal čast vsak en ru ve^^eainu ^JoA^iiču. Tu usactr-no pedaja-jo domače l)uke igre: c'ko'čeni prihajajo v velikem Številu m navdmšcni -p.o* s*jo, ida bi se igra ponovila tudi v ckc' oi. In tako romajo rcašu igralci iz kraja v krt.j, poa^cJ dobrodošli. Obenem pa se po vaseh fei trgin u-5'jan.-avljajo dramatični kroilci, ki sam-1 7>rixe* fajo igre in veselice. ^ V gospodarskem azuru je^iic r'el Naredni sve! odločilen korak s tem, da je pridob i ko:ciku gospodarsko družbo za otvoritev prodajane v Velikovcu. Tu dobivajo naši ljudje vse petreb-ščine po primernih cenafc ki niso izposf&vl^ecA neusmiljenem« o diranju nemčttrsk^i rfcrgovcev? ki so si polnili žepe z žulji slovenskega kmeta! Preskrbljeno je tudi, da bo ista družba posre« Kotili •EDINOST« «Ut. lŠT V Trsio, dne 12. «*£«sU 1920 •icv-ala prodajo vseh pnkiefttjorv, ki bo fcx*el naš kmet na razpotago; ka^ti vsi vemo, da je rešitev našega kmeta iz rek nemških krloori-ščcva'Icev odvisna ne*e t>d jiajra-ine zavednosti, marveč pred vsem cd gcspcdatrgke osamosvojitve. •Kot nepristarasi cparo-vaJec mera?« reči, da sem se moral čudHi rraš:m nodc-Htibcm v VeK-kovcu, kako zmorejo tel:ko (deta, ki je vrše zraven svejih stanovskih ©pravi. Če se ne motim, izhaja tu kar 5 listov, dalje številno letakov, brošur -A&. v prepagan-dne srvrhe. Dalje ?e treba zasledovati in paralizirati vse zahrbtno rovarjenje zagrizenih nasprotnikov, ki dobi-v2.jo čez mejo obalno denarr. Ii -refstav za svojo agtacijo. Vse to veliko delo slorri na ramah malega števvla na?'h ljudi, ki dalafo vzEra'no t:ho, brez osetr. h koristi, če?tck-ral v škedo svojemu zdravju :>n žepu. Dolžnost v-akega zavednega Slovenca je, da ceni lo de!o oi je pcdp:ra po svejih močeh. Ustasiavljajma povsod koroške odbore, agi'ui-rajn», prispevamo in nat ira.imo denarnih sred->tev za pleb!sc:t! Delo naših brale v na Koroškem r.e ,«>me opešali v >led naše ma^marn;:!;:. Bratje, vsi na r-ege za nešo krasno Ko.cško! Važna prorseina konferenca v Mariboru. — Na predlog ministrstva za promet se i • vršila zadnje dni v Mariboru konferenca, na kateri sla bili zastopani kraljestvo SHS in avstrijska republika. Obravnavala so se ob tej priliki vsa vprašanja, ki se tičejo železniške, carinske, poštne, brzojavne, telefonske, policijske in sanitetne službe na obmejnih postajah. Zastopana so bila vsa pristojna ministrstva in tamkajšnji komisarijat za promet in obratno ravnateljstvo južne železnice. Negotovost regentovega potovanja v Sarajevo. — Te dni se končno reši vprašanje, ali regent poseti Sarajevo, Mostar in Dubrovnik, ali pa se potovanje odgodi za nekaj časa vsled sedanjih razmer. Jugoslavija se bo glasom r.ovega ministrskega odloka imenovala uradno »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev* in ne več ^-kraljestvo« SHS. Iz Koročke. — Pismene ukore daje nemško propagandno vodstvo na Koroškem svojim zaupnikom, ki zakrivljajo kako nerednost, oziroma nerodnost. Tako se je pripetilo tudi nekemu Kordeschu. Nemško poročilo pravi, da so se v gostilni Leschanz v Celovcu nedavno razgovarjali nekateri celovški meščani o usodi pasa A, češ, da je že zapečatena, pri čemer so tudi nekateri omenili, da bo Celovec glasoval s 70% za Jugoslavijo. Te izjave je po-skuial ovreči nemški zaupnik Kordesch, ki je bil slučajno navzoč. Ker pa mož ni naznanil lega dogodka oblastim (kar da bi bila njegova dolžnost), je propagandno vodstvo podelilo g. Kordeschu pismeni ukor. Nemci se hudnjejo, ker je bil Nationalpolitischer Ausschuss« tako previden, da ni bolj skril imen svojih zaupnikov v pasu A. Vsled tega, da Slovenci vedo za ta imena in tako lahko onemogočujejo nemško propagando, so Nemci — kakor pravijo — izgubili najmanje polovico svojih nemških, dosedaj zanesljivih glasov v A pasu. Tako se je neki Nemec tudi izrazil, da je »Nationalpolitischer Ausschuss« nemški stvari več škodoval, nego koristil. Dejal je, da je edini uspeh nemškega propagandnega vodstia ta, da po plebiscitu, ki izpade gotovo Jugoslaviji v prid, jugoslovenska vlada po-zapre nemške hujskače in zaupnike, ker ve za njih imena. Večina koroških Nemcev, zlasti celovikih, je že davno obupala nad nemško zmago v jugoslovanski coni in si sploh ne dela več iluzij. Nemci so premenjali svoje zaupnike. — Ker so vsi nemški zaupniki in njih načrti v pasu A izdani, si je poiskalo propagandno vodstvo novih zaupnih mož. za katerih imena pa se tudi že ve. Vse napenjanje Nemcev v pasu A jim nc bo nič koristilo. Ncve tvornice. — V Pančevu se v kratkem o-snuje tvornica za tekstilno industrijo, v Visokem pa otvori belgrajska prometna banka tvornico za usnje. Otvoritev pravniške fakultete v Sabotici. Prvi semester na pravniški fakulteti v Subolici se o-tvori dne 15. septembra, a zaključi se dne 27. prosinca 1921. Vpisovanje bo trajalo od 15. ?=ept. do 1. okt. Pričakujejo, da bo pravne študije v Su-botici posečalo zelo mnogo dijakov, ker je tam življenje jako po ceni. Acgkiki vojaški ataše v Belgradu. Major generalnega štaba Tomperle je začasno imenovan za angleškega vojaškega atašeja v Belgradu. Doslej je bil prof. zgodovine na vseučilišču v Cambridgeu. Nedavno je spisal znamenito knjigo o mirovni konferenci v Parizu. Nadzornik vojaških godb. Za nadzornika \seh vojaških godb je imenovan višji kapelnik S. Poki rny. V kraljevini SHS je sedaj 24 divizijskih godb. E^msče vesti Promoviran jc bil na dunajskem vseučilišču doktorjem prava naš goriški rojak, g.Engelbert Besednjak. Naše iskrene čestitke! NaSe šolsko vprašanje, socijalisti in mi. Na očitanje, da so popolnoma pasivni spričo naše borbe za slovensko šolo, za slovenskega otroka: posebno pa na očitanje, ne le da nič ne prispevajo za sno-\ anje in vzdrževanje našega šolstva na podlagi sa-pomoči, vsiljene nam po žalostnih razmerah, nam odgovarjajo navadno iz krogov slovenske socijalne demokracije odkrito, da so tudi oni zavzeti za slovensko šolstvo, da pa so nasprotniki vsake prireditve in vsakega nabiranja sploh v to svrho! Češ, da jc lo nepotrebno; saj da je občina dolina dat: šele tudi slovenskim meščanom! To jc sicer gola rcsnica; ali utemeljevanje socijalnodemokratične-ga stališča jc vendar neveljavno do k.uja. Občina jc dolžna — gotovo. In to nc le po še veljavnih avstrijskih, ampak tudi po moraličnih zakonih. Gospodje pa n;»j si nc domišljajo, da nam pripovedujejo kaj novega, česar mi nismo vedeli doslej; da so natn prinesli razkritje, kako moremo svojo šol-sto mizerijo — lo najljutejo krivico, ki jo moramo trpeti — odpraviti kar hkratu. Nič drugega ne bi trebalo torej, nego da zakličemo tržaški občini: sflej, mari ne vel, da si dolžna ustanavljati in vzdrževati šole tudi za slovenske meščane?! Naj vrši svojo dolžnost!« — Če bi tako zaklicali, pa bi bilo aaše šolsko vprašanje rešeno brez vsake zasebne žrtve in podan bi bil dokaz, da je stališče »ocijalistov napram temu vprašanju popolnoma o-pravičeno in pravilno! — Mari ne?! Ne, tisočkrat ne — odgovarjamo mi! Če nc vedo, pa naj izvedo sedaj: naša borba za slovensko šolo v Trstu traja že blizu štirideset let: leta 1882. — če se ne motimo -— je bilo, ko so slovenski stariši v Trstu storili prve korake pri avstrijski vladi, da bi se tržaška občina prisilila v ustanavljanje slovenskih šol! Vršila so se tudi komisijska poizvedovanja, s; :si so romali iz Trsta na Dunaj; ali prišel je zlom Avstrije — mir.oli ste skoraj štiri desetletja — nc da bi bila ona prošnja slovenskih starišev prišla do rešitve! Tako jc, prijatelji! Zato zveni vaše utemeljevanje stališča — brezbrižnosti kakor krvava i-ronija, skeraj kakor zafrkovanje. Naj pojasnimo na prispodobi! Nekdo se jc obvezal, da bo dajal nekomu hrano do njegove smrti. Kar naenkrat pa je prišla onemu misel, da rc bo dajal več hrane in mu je res noče več dajali. Kaj naj stori kruto zadeti? Mari naj umrje od gladu, naj pade v grob, oklepajoč se le svoje pravice?! Mari naj si zato, ker je oni drugi dolžan dajati mu hrano, ne pomaga sam, ne seže po samopomoči in se obrne do milosrčnosti drugih Ijudij?! V našem slučaju: mari naj si zalo, ker nam občina noče dati šole in ker tudi nimamo sredstev in moči, da bi jo prisilili v vršenje te dolžnosti: mari naj si zato ne pomagamo sami?!! Kakor bi eni drugi, ki bi umrl od gladu, ker mu kdo noče dati hrane, čeprav je cbvezan v to, tako bi tudi mi zagrešili narodno samoubojstvo, ako bi si nc pomagali sami, ko že občina noče vršiti svoje dolžnosti! Kak socijalen demokrat nas bi holcl morda zavrniti, da nismo bili dovolj odločni, da nismo ubirali pravih poti, drugače da bi bili nahajali tudi pri njih moralične podpore v dosego svoje pravice. V odgovor ugotavljamo dejstvo, da jc eden socijalnodcmokratičnih prvakov — svetovalec Cerniutz — nekoč v seji mestnega sveta odkrilo izjavil, da je Trst italijansko mesto in Slovencem da nc preostaja drugega, nego da se asimilirajo!! In občinski svetovalec in socijalistički prvak Cerniutz jc medna poznal pravo stališče svoje stranke napram našemu šolskemu vprašanju v Trstu!! — Mi pa nočemo umreti od gladu, nočemo pasti v narodni grob, nočemo se odreči najviši potrebi vsakega naroda — glavnemu sredstvu kulture. Zato bomo nadalje nabirali za svojo šolo in jo vzdrževali na načelu samopomoči. Dejstvo, da drugi nočejo, ne more nas odvrniti, da ne bi mi sami vršili svoje dolžnosti! Uradne vesti Odlok o stanovanjih (Dalje. — Glej Edinost« od 10. in 11. t. m.) 26. Določbe prejšnjega člana ne veljajo iz ozirov na javno korist, v slučajih, ko gre za pogodbe v prid javnim upravam. — 27. Pogodbe, sklenjene s pregreškom proti določbi čl. 25, se smatrajo za neveljavne, a najemnik ali podnajemnik se na zahtevo civilnega komisarja lahko prisilno izžene, brez ozira na kazni, ki jih določa 45. čl. pričujočega odloka. — 28. Noben prostor se ne bo smel dati ni v najem ni v podnajem, ako ni bila tozadevna pogodba najprej potrjena od civilnega komisarja v Trstu. Potrdilo je potrebno tudi v slučaju, ko pride na meslo najemnika ali podnajemnika, ki gre iz prostorov, takoj kak drug najemnik ali podnajemnik. Za vsako pogodbo o najemu ali podnaje-mu, ki je bila sklenjena brez potrdila civilnega komisarijata v Trstu, sta podvržena oba, tisti ki da in tisti ki vzame v najem, kaznim določenim v članu 45. /pričujočega odloka. — 29. Potrdilo, o katerem je bila beseda v prejšnjem članu, se mora odreči: a) ako .se izkaže, da ima najemnik ali podnajemnik v zakupu druge prostore, ki zadostujejo njegovim potrebam; b) ako zahtevana stanarina' prekaša znesek, dovoljen v prejšnjih članih pričujočega odloka. — 30. Kdor daje v podnajem stanovanja ali opremljene sobe. s poslugo ali bez nje, ne sme zahtevali stanarine, ki bi iznašala več kot dvakrat toliko, kolikor znaša njegova najemnina. Ako nastane spor glede določitve stanarine za prostore v podnajemu, tedaj odloči civilni komisar v Trstu po zaslišanju prizadetih in po ogledu prostorov, ako najde za potrebno jih videti. — 31. Pri določitvi cen za opremljene sobe se mora jemati v poštev njih velikost, rabo, urejenost in o-premo in tudi prirodo pogodbe po tem ali je na leto, na mesec ali na dan. — 32. Stanarina za o-premljene sobe v podnajemu se določi po kriterij-jih in v mejah, o katerih se je govorilo v 30. in 31. čl., ako je oprema navadr.a in posluga čisto domača. Povišek ria račun podnajemnika ima pravico dovoliti civilni komisar, namreč za perilo, razsvetljavo, ogrev, za rabo kopeli, kuhinje, "drugih sob, tudi če skupaj s kakim drugim stanovalcem, za o-premo z Iuksusnim pohištvom itd. — 33. Prepovedano je stavili najemnino za takšne lokale v odvisnost od tega ali stanovalec kupi ali vzame v najem ali ne pohištvo, ki se nahaja v dotičnih prostorih. Pogodbe glede pohištva se bodo smatrale za neveljavne in kakor da bi jih ne bilo in prizadeti lahko zahteva nazaj, kar je plačal za izvršitev takšnih pogodeb. Določbe tega člana nimajo veljave za tiste prostore, ki se dajajo v podnajem obenem s pohištvom, ako so ti prostori bili naznanjeni po določbah 23. čl. pričujočega odloka kot opremljeni prostori, namenjeni za hotele. — 34. Tudi za prodajo, predajo v najem ali podnajem in sploh za vsako oddajo opreme, ako je v zvezi z najemno ali podnajemno pogodbo, je potrebno da bodi tozadeven spis potrjen od civilnega komisarja za Trst in okolico. V nasprotnem slučaju se bo ukrepalo po določbah čl. 28. pričujočega odloka. — 35. Ravno tako jc prepovedana vsaka nagrada za dajanje v najem ali v podnajem, izvzciaši to, kar je treba dati mešetarjem po poklicu v skladu z obstoječimi navadami. Sodno postopanje s strani posredovalcev, ki niso mešetarji po poklicu, v svrho dosege nagrade — ni dovoljeno. — 36, V nobenem slučaju in iz nobenega vzroka nc smejo lastniki ali oskrbniki držati svaje prostore prazne ali nerabljene. V slučaju, da bi kdo gori omenjenih neupravičeno ne hotel dati v najem, je civilni komisar za Trst in okolico pooblaščen rekvirirati prazna nerabljena stanovanja in jih držati na razpolaganje povpraševalcem. On tudi določi stnarino na podlagi svote, ki se je plačala v kronah pred vojno, ki se izpremeni v lire al pari s poviškom, ki ga dovoljujejo določbe pričujočega odloka. Drugače pa je pooblaščen določiti stanarino za takšne prostore po navadnih tržaških najemninskih cenah in prostore dati v najem povpraševalcu v imenu lastnika ali najemnika. Lastniki ali oskrbniki se nc smejo upirati rckviziciji, toda imajo pravico povabiti stanovalca pred pristojno okrajno sodnijo v teku enega meseca po uradni predaji v najem, ako mislijo, da jc stanarina, določena od civilnega komisarijata v Trstu, neprimerna dejanski vrednosti rekviriranih prostorov. — (Konec jutri.) Ez tržaškega življenja Ker*!:a bankirja Bnvaazo creiirana Vse mesto se nahaja žc nekaj časa sem pod dojmom grozovitih in nečloveških zločinov, ki se dogajajo in nizajo eden za drugim, človek bi rekel po nekakem načrtu. V treh tednih nismo imeli nič manj ko tri strašne in nič manj tr.jinstvenc umore. V treh tednih, smo rekli, so se zgodile takšne stvari, o katerih se jc slišalo pred vojno vsakih pet do deset let po enkrat in še ni šlo za tako živinska in tako rafinirana hudodelstva. kakršna so sedaj takorekoč na dnevnem redu. Dne 22. julija ste padli dve življenji dveh mladih mož pod nečloveško roko ostudnih morilcev. Opoldne je bil zaklan bankir Davanzo, a zvečer mornar Grego. O enem in drugem zlečinu smo poročali svoj čas in torej ni treba, da se zopet lotimo pripovedovati, ker ostanejo takšni čini vsakomur trajno v spominu. Tretji zločin jc še popolnoma svež, od pretekle sobote, ko je izgubil svoje mlado življenje Marelii, uradnik tvrdkc Verani v ul. Ghcga. Vsi ti zločini so se izvršili na lako rafiniran in tajinstven način, da je policijska oblast kar obstr-mcla, ko je videla, da so zločinci pustili le premalo znamenj za seboj, da bi jih mogla zasledovati. To je občutilo tudi občinstvo, ki jc začelo prestrašeno zmajevati z glavo, češ kam nas je spravila vojna in zasedba, človek ni več varen nikjer svojega življenja pred takšnimi tolovaji. Občinstvo je imelo popolnoma prav, kajti, kakor že rečeno, takšne stvari kot sedaj so se dogajale le redko pod bivšo upravo. Mnogi so tudi že začeli sumiti v sposobnost in v dobro voljo sedanje policije. Toda ako je bilo takšno naziranje upravičeno kot prvi vtisk, se mora priznati, da se je tukajšnja policija pokazala ravno povodom zadnjih zločinov. Pred par dnevi smo poročali, da se ji je posrečilo aretirati morilca s Kjadina, a danes je celo mesto pod dojmom aretacije obeh morilcev bankirja s trga della Bor sa. Sledi, ki sta jih pustila za seboj morilca, niso bile za nobeno praktično porabo, en tramvajski vozni listek, ena cigareta z ustnikom in nekaj pa-vole, o kateri pa se je ugotovilo, da jo je vrgel na tla g. dr. Zennaro, ki je bil poklican od oblasti na lice mesta in ki si je s to pavolo obrisal prste, ker si jih je bil omazal s krvjo ubitega Davanza. Edini zanesljiv podatek je vedel dati brivec Lupoli, ki je videl, kako sta prišla ob tisti usodepolni uri ven iz menjalnice dva mlada in elegantna Človeka, katerih eden je imel majhen paketič v eni roki, a drugi kratko palico. Tudi to ni mnogo, toda dokazuje, da sta bila morilca dva. Radi neporabnosti najdenih sledi za preiskavo in izsledovanje zločincev jc policija opustila to pot in se lotila druge. Vsaka dobra policija pozna vse sumljive osebe svojega področja. Ne samo to, temveč morajo policijskc oblasti biti tudi natančno obveščene o načinu in sredstvih življenja takšnih ptičkov, katerim se sicer ne more očitati nič stvarnega, ki pa so vendar sumnjivi, kakor sc pravi, po svoji notranjosti in zunanjosti. In takšnih tipov kar mrgoli v našem mestu od zasedbe sem. O tem ni samo policija dobro in natančno poučena, temveč vemo vsi, da je postal naš lep Trst shajališče in pribežališče najostudnej-ših izmečkov iz vse Italije, počenši od rti Passaro pa gor do Vidma. Ko se torej zgodi kak tajistven zločin takšne vrste kot rečeni umori, ima policija obilno izber tudi pri nas v Trstu in Široko polje opazovanja. Še pred umorom menjalca Davanzo je obračalo nase pozornost policije neko čudno človeče, ki je stanovalo v hotelu »Contincntalc«. Bil jc to mlad in eleganten gospod, pravi tip razuzdanega lahko-živca. Ker je trosil denar, kot da bi se bral na robidi, so vsi mislili, da je zelo bogat, da je milijonar. On sam se jc izdajal za bogatega vinotržca iz Lecce, svoje podružnicc pa da je imel v Milanu in tudi drugod po Italiji. V hotelu j-Continentalc« so ga dobro poznali in imeli z njim tudi nekake posle. Imel je tudi Ijubavnico, neko Adalijo Gridel-li, katero jc izdrževal In s katero sta živela skupno življenje. Šla sta često na izlete v vse kraje tržaške okolicc, večinoma v avtomobilu. Zelo pridno sta zahajala tudi v kopališče. Takšen tip se ne bi mogel skriti tudi najslabši policiji ne. Prvo znamenje, da ta elegantni in bogati gospod ne more imeti čiste vesti, je bilo to, da je menjal svoje ime. Ob raznih priložnostih se je imenoval različno, enkrat Gaetano Olietti in drugič zopet Gaetano Manfredi itd. V hotelu »Ccntinentale« se je pogajal celo za hotel, kjer je hotel kupiti restavracijo. Bil se je že pogodil za svoto 320.000 lir. V pogodbi je bila med ostalim tudi določba, da plača prvi obrok 50.000 lir dne 21. julija t. 1. Toda ko je prišel ta dan, elegantni gospod ni imel denarja ter jc rekel, da mu ima priti drugi dan. Za tem je šel v Gorico, kjer je delal dalje svoje sleparske kupčije. Usodepolno zanj je imelo biti pogajanje z g. Karlom Tnffanini, od katerega je hotel kupiti vHo za 130.000 lir. Ker se je zdel kupec g. Toffaninrju čuden možakar, jc šel v Trst v hotel *Continentale<, da se osebno prepriča o njem. Elegantni gospod mu je namreč rekel, da je lastnik re- PODLISTEK (.11) Avgust Šcnoa. — Posl. M. C—£. -Dobro, dobro, hči moja, se je nasmehnil župnik dobrotno, gledeč pokrovec svoje tobačice, »jaz vam bom že rezerva ob vsaki priliki.* Ne vem, če bo koristilo vsakokrat. Vsakako glejte, da vas preveč ne zanese srcc; glejte dobro okolo sebe in na osebe, ki imate opravila ž njimi. Govorite čim manje, poslušajte več, ne iztikajte se, prosim vas, 7. nikako modno novotarijo — lako zavežete jezik jalševaškim - milostljivim.« Družbe itak ni mnogo tu; vendar q£ obiskujte jih mnogo; načelnikov© hišo vara priporočam. Gospa Ima sicer svojih muh in pretenzij, ker je po rojstvu baronica, ali poleg tega je dobra, vredna; kraj nje sc vam ne treba bati uičesar. Obveščujem vas, draga moja, da boste vedeli, kje in kani da varno stopate z nogo, ker ste še mladi, v svetu neizkušeni. Ne govorim tega iz mržnje in maščevalnosti na katerega svojih župljanov, ali pastirska dolžnost mi je, da ▼as opominjam in da vam povem, da je Jslševmc osje gnezdo. Tudi jaz kot svečenik vsaj nisem nikomur na potu. Ni mnogo let, odkar sem bil premeščen semkaj na mojo prošnjo. Hotel &em priti na vsak način v zdrav gorski kraj radi svojega zdravja, in v župnijo, kjer je maaje opravila. Po dohodku nisem vpraševal, ker imam. hvala Bogu, tudi svojega prihranka. Tako je Jalševo, kjer držim ludi kapelana na neki način zavetišče za moje ■tare kosti. Ali l^aj vseh mojih sivih las mi je duša še živa; ne morem mirovati m srce me goni, da na mestu, kjer sem, kaj ustvarim ak popravim. Jalševčani, posebno pa neka gospoda, videči moje sive lase, so mislili, da že spadam na drugi svet, da bodo imeli mir pred menoj in da se ne bom dotikal njihovih starih navad. Motili so se hudo Človek sem iz dobe ilisske; stali smo v prvi vrsti vojske za pravice in napredek naroda. Duša nam je bila polna plemenitega oduševljenja, učili smo dan in noč, pisali, delali in Urili navdušenje za narodne svetinje za prosveto, nosili smo knjige med narod in ga vspodbujali proti tujiaski sili Lepi časi so bili to, bili smo kršni junaki; malokdo se je izneverjal svoji zaobljubi. Pa tudi kot starci delujemo za (roj narodi kakor, «mo delovali v mladosti« ^ »Prišel sem z najboljo voljo,« jc nadaljeval župnik, »nadejal sera se, da zberem okolo sebe kolo domorodnih ljudi, ki bodo delali in zidali. Kjerkoli drugje sem živel v dolgi dobi svojega župniT kovanja, se mi je posrečalo m povsodi sem osta-vil spomin za seboj. V Jalšcvu, žal, se mi ni posrečilo. Čim je Jalševaška aristokracija občutila, da nisem polž, ki drži rogove v svoji hiši, takoj so začeli paziti mig ic vsako kretnjo; a glavni o-pazovalec je bil učitelj Sike in njegova vredna tovarisica. Menda se imata največ bati mojega očesa. Propovedujem kaj rad; srcu mojemu je v posebno slast, ko morem govoriti svoji občini s polno dušo ter sejati seme ljubezni in sloge v tolika srca ter navajati naše zapuščeno ljudstvo k boljemu. Mari ni v tolikih krajih in še kako zapuščeno? Ne briga se župnik, ne briga učitelj, ne briga podžupan, ne briga občina, a kmet sam me razume nič, ne zna niti čitati. Recite mi, kdo naj ga postavlja na noge? Ali nI, da mora bedni hrvatski kmet postajati plen vsakega vaškega kramarja? Ali mu ne spravijo davkarji aa boben še tisto udajo krpico zemlje* Id io bivali na iji njegovi očetje skozi stotino let? čenega hotela. Tu so rekli g. Toffaniniju, da se je zares pogodil za restavracijo za 320.000 lir, toda dostavili so, da imajo le malo vere v to kupčijo in še več rekli so mu, da ne more biti dotični gospod niti pri čisti pameti, G. Toffanini si ni mogle kaj, da bi stvar ne naznanil policiji, ki je na ta način izvedela, da je ta sumnjiv tip v Gorici. Kakor hitro ji je prišlo lo do ušes, je poslala dva agenta v Gorico, ki sta aretirala gosposkega pustolovca in ga pripeljala v Trst. Ugotovilo se jc, da sc imneuie Rocco De Vitis, 25 let star, doma iz Ruffano, pokrajina Lecce v I-taliji. Niso mislili, da jiih je prišel v roke morilec rajnkega Davanza. Na to misel je napeljalo policijo dejstvo, da so našli pri aretiranem nekak načrt sobe. In res po natančnem primerjanju načrta s prostori Davanzove menjalnice, se jc ugotovilo, da odgovarja ta tloris popolnoma tem prostorom. Razen tega jc zanimivo tudi to. da je De Vitis služil ob času vojne v 81. topniški bateriji, t. j. pri isti cdinici, kjer jc služil tudi rajnki Davanzo. Bila sta terej pri vojakih skupaj. Važne podatke, ki dokazujejo, da jc De \ ilis eden morilcev Davanza, je dala tudi njegova ljubica Adalija Gridelli. Povedala jc namreč, da jc opazila dotičnega dne, kako jc bil mali žep pri jopi njenega ljubavnika odtrgan, kot bi sc bil kdo držal zanj. Na eni njegovih srajc, in sicer za desno roko, se je našel madež krvi. De Vitis je rekel, da je to kri njegove ljubavnice, kar pa je ta odločno zanikala. Najvažnejša okolnost pa jc ta, da Dc Vitis ni bil kot po navadi v hotelu onega tragičnega dne. Hotelsko osobje ve povedati cclo uro. Navadno je kosil s svojo ljubico točno opoldne. Tisti dan pa je šel iz hotela ob 11 ter je prišel h kosilu še le ob dveh popoldne. (Zločin se je izvršil pa ob 1. uri in par minut). Na vprašanje zakaj ga ni Lilo pri kosilu kot po navadi ravno tisti dan, je rekel Dc Vitis, da jc čakal na postaji odvelr.ika Pcnetta, ki jc imel priti v Trst. Čim jc policija slišala ime Pcnnetta, se je začola takoj zanimati za tega odvetnika. Kajpada ni bil to nikak odvetnik, temveč navad«: i zločinec kot Dc Vitis, kakor se jc kmalu ugotovilo. Bil jc aretiran tudi on. Kakor hitro sta bila oba pod ključem, je bil poklican brivec Lupoli. Imel je odgovoriti na vprašanje, ali sta to tista dva mladeniča, ki ju je videl, ko sta zapuščala menjalnico. Brivec jc potrdil, da sta ona, da je gotov. Na podlagi izjave brivca Lupoli ne more biti torej nobenega dvoma, da sta prišla nečloveška morilca vendarle pravici v roke. Mnogi so trdili in mislili prve dni po z'očinu, da sta ga morala izvršiti dva Jugoslovena. Na to misel se je prihajalo radi tega. ker sta prišla par-krat v menjalnico dva gospoda, da bi menjala sto dinarski bankovec. No, kakor se vidi, sta slorilca pristna Italijana. Prav iino se je uloviL Pred sedmimi osmimi dnevi so obiskali neznani tatje Rudolfa Museviča v Čar-boli št. 430. Poleg druge škode, ki so mu jo napravili, mu je zmankala ena zimska suknja. Museviča je seveda bolelo prve dni, ali kmalu jc škodo pozabil, meneč da kar je je. Včeraj je šel kakor po navadi v gostilno »Al Crematorio« pri mostu Sv. Ane. Ko je popil nekaj za prvo žejo, sc je lotil igrati na karte z nekimi svojimi prijatelji. Niso dolgo igrali, ko pride v gostilno možakar s suknjo pod pazduho. Ponujal jo je enemu in drugemu na prodaj. Ko jc prišel k mizi, kjer jc sedel Musevič, je ta-le videl lakoj, da prodaja dotični možakar njegovo suknjo, ki mu je bila ukradena. Takoj mu je prišla v glavo zvijača. Mora se on pogoditi za suknjo, naj stane kolikor hoče. In pogodila sta se. Musevič pa je rekel, da nima denarja pri sebi, nakar je možakar odgovoril, da pojde lahko z njim na dom. Napotila sta sc. Ko sta pa prišla do orožniške postaje v ul. delHslria, je Musevič dal aretirali »poštenega« prodajalca. Ta je sicer trdil, da je kupil suknjo od neke ženske na ulici. Ni mu pomagalo, moral jc v zapor. Imenuje se Ivan Bermac, dema iz Marezig. Nesreča v stari prosti luki. - Delavec se utopil. Snoči so nakladali delavci v stari prosti luki pohištvo na parnik rGraz«. Delali so za spedicijsko podjetje Caro & Jellinek. Pri delu se jc izpodrsnilo nekemu delavcu, in nesrečnik je padel v vodo. Ni ga bilo mogoče rešiti in ravno tako sc ni posrečilo najti njegovo truplo. Najbrže se je udel nekje pod ladjo. Danes prcdpoldne se ukrene potrebno, da se truplo nesrečnega delavca potegne iz vode. Ne ve se še, kdo jc ponesrečeni. Jejčič, J. Janšek, N. N., Ivanka Dujmovič, N. N. in N. N. — Inženir P. 40 lir. Borzna porotlla* Jadranska banka Gerolimich Cosulich Libera Tricstina LIoyd Lussino Martinolich Oceania Premuda Tripcovich Ampclea Cement Dalmalia Cement Spalato Krka Tečaji: Trst, II. avgusta 1929. < 49d 1954 PIANINO glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, Trst ulica XXX. oklobra 8. 83 PINO, zlatarnicn-iirarnicfi Trst, Corso gfev. 15 Kupujem srebrne krone in goldinarje po najjyišlifc cenah 2 Za tiskounf sklad „Edinosti" — Nabiralna pola št. 1, Sv. Jakob L 669.—. Darovali os: po L 30: Just Maurič; po L 25: Josip Prc-log, Ivan Vidmar, Kari Trošt, Ant. Zavadlal, obitelj Piclog; po L 20: Jakob Mcrhar; po L 15: M. Gombač, I. Tomažič, J. Černigoj; po L 10: Gom-bač Ferdo, Kodre Ivan, Kodre Josip, Josip Prc-log Antonov, Kosič Anton, N. N. št. 1, Josip God-nič, Vek. Stepančič, M. Volk. Fr. Tomažič, Ivan Fabčič, Ant. Grizonič, D. L., D. A, Josip Glavina, Antonija Glavina, Kari Teršar, Ivan Runko, To-minec, Ante Lisica, Ivančič Jak.. Ivan Ražcm, Požar Anton, Grcgorič Ivan, Milanič Nino; po L 5: Fr. Ukmar, Mar. Furlan, Josipina Glavič, Ivanka Glavič, Kari Hlača, Roza Segolin, Milan Kodrič, Matej Brezovec, Fran Bišček, And. Hrovatin. Jak. Zadnik, Peter Grzenič, Žeges, Rom. Cernigoj, Lcšic, Ante Kobal, Vinc. Baus, Fortuna Antonija, Kari Zadnik, Uglešič Niko, Jak. Trolt, Ivan Lokančič, Anton Mihalič, Iv. Germck, Andr. Gombač; po L 3: j Marija Torjan, Ant. Cergol, Lud. Jančič; po L 2: Ivan Toškan, Josip Klun, Ang. Kobau, Ant. Sve-trežik, Matej Renko, Vikto rBlažič, Ivan Kjudcr, Albin Bremec, Val. Brezovec, Fran Fcrluga, Anton Žrvec, Marij Vizintin, Anton Vrč, Anton Kobal; po L 1: Ant. Brezovec, Marija Valoveč, Dekani, Roža Toškan, Dekani, Štefan Poles, irr. Lipet, Mat. Počkaj, Josip Žerjal, Dolina, Jos. Mihočič, Josip Trah, Brundcl?, Živec Mih., Jos. Brezovcc, Fran Vatovec, And. Renko, Josip Jerič, Josip Fabčič, Zvonko Pelan, Josip Pelan, Mih. Požar, Štefan Bak, Ant. Besednjak, Ivan Sluga, Vinc. A-bram, Družin, Ivan Fajdiga, Anton Mezgcc, Ant. Simonič, L. Grižon, I. Kalin, L Skerl, G. Picini, I. j se i a Ji selitve ceno proda nova vi a s 6 sobjmi, kopalno sobo, kuhinjo, j-, dr no shrambo, 3 podstrešnimi sobicami. Pralna kuhinja, 2 veliki betonirani kleti :n vodovod. Foleg gospodarsko poslopje (betoniranih 5 objektov) vse krito z eternitoin. Velik vrt p:ed\rt in sadonos v obsegu 4000 m -; v-e ograjeno z žično mrežo. Nf.da je go^d, njive in p; ve vrste travniki s sarion- som v najbližjem okolišu. . (92) T VZZZ ~ - - ■. JADRANSKU t Del. glav.: K £>,000.000. Rezerve K 10,fr>0 000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Mt tkuvič. Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TKST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprej«ma vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3'.^°/ a v baneogiro prometu po 87«- Vloge, ki sc imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). B2nčni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Caesa cU Risparmlo, ul. S. Nlcolo Telefon : štev. 1463, 179:1, 2676 Blagaina posluje od 9 do 13 DREOSSI & C.-Trst Trg Oberdan štev. 1. Brzojavke : DREOSSI, Trst. PoStno bran. račun 11—55 □ □ Telefon: Prot'a!a,ni 14-57 Star.o.anje 30 11 ZALOGA: (20) Železnin, kovin iti kuhmfskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna m pohištvo. — Verige, žeblji, železna žica. PloSče iz litega železa za ogt^išča. — Velika zaloga v to stroko spftdtjOČ9 drobnarije. — Kuhalniki in štedilniki na petrolej. — t Lesene grabi je, srpi in kose ter zajamčeni brusni kami.