ISSN 0354 - 042 1
S L O V E N S K A  P E D A G O Š K A  R E V I J A
222
marec, april
2023
(dvojna številka)
letnik XXXIII  I  www.didakta.si 
Alica v slovenski šoli ali kako je, kar ni, in ni, kar je mag. Barborič Vesel | Spremljevalec 
otroka z avtizmom dr. Globačnik | S kosom blaga v gozd Jelen | Meje mojega jezika so 
meje mojega sveta  Kacjan | Izobraževalni video film kot učno gradivo Paska | Kar se 
Janezek nauči, to Janez zna dr. Bregant | Žvižgači v šolstvu mag. Petelin
v BISTRI PRI VRHNIKI: programi@tms.si
in
v POLHOVEM GRADCU  muzejpt@tms.si
• tehniški, naravoslovni in kulturni dnevi 
• interaktivni prikazi in eksperimenti: 
 poizkusi Nikole Tesle, rokodelci, 
 motorizirana preteklost
•	 programi	za	vrtce,	učence	in	dijake
• spletno gradivo
•	 učne	ure
•	 virtualne	ekskurzije
• spletne delavnice
•	 delavnice	v	muzeju	in	na	vaši	šoli	
• vodstva
www.tms.si
Uvodnik Vsebina
Svetovni dan zavedanja o avtizmu
KOLUMNA 
Drage bralke, cenjeni bralci, Alica v slovenski šoli ali kako je, kar ni, in ni, kar je 4
mag. Darja Barborič Vesel 
2. aprila smo obeležili svetov- AVTIZEM IN ŠOLA
ni dan zavedanja o avtizmu. Spremljevalec otroka z avtizmom 7
dr. Bojana Globačnik
Gre za razvojno motnjo, ki je v ŠOLSKA PRAKSA
zadnjih dveh desetletjih (vsaj kar Kako malčkom približati skrb za okolje? 11
se tiče diagnostike) v nenehnem Smilja Novak
porastu, doleti že več kot odstotek populacije in Kolegialna hospitacija v vrtcu: od izvira do morja
se tako uvršča med najhitreje naraščajoče razvoj- Andreja Štemberger Turković 15
ne motnje na sploh. Otroci z avtizmom se spopa- S kosom blaga v gozd
dajo predvsem s primanjkljaji na področju social- Mateja Jelen 19
ne komunikacije in interakcije, zaradi česar med 
drugim potrebujejo posebno obravnavo tudi na Kje pa so mize in stoli?: Inovativno učno okolje 
pri poučevanju tujega jezika na razredni stopnji 25
področju vzgoje in izobraževanja.  Maja Širca
Kot so zapisali na spletni strani Zveze za avti- Meje mojega jezika so meje mojega sveta
Mojca Kacjan 30
zem Slovenije, smo se v Sloveniji »začeli s tem 
strokovnim področjem ukvarjati relativno pozno Medpredmetno povezovanje pouka naravoslovja 
tudi glede na ekonomsko manj uspešne države. in gospodinjstva 36
Tjaša Šinkovec
Danes relativno dobro obvladamo diagnostiko, 
izrazito pa smo šibki na področju terapevtskih MED TEORIJO IN PRAKSO
obravnav.« Predšolski otrok in poslušanje glasbe v vrtcu 40
Katarina Pograjc
Z drugimi besedami, če kaj, šepamo na področju Zdrava šola: ozaveščanje in promocija celostne 
obravnave ter na področju usposabljanja dovolj- krepitve zdravja 44
Maja Sršen
šnega števila strokovnega kadra, ki bi obravnave 
lahko izvajal. Kar pa lahko popravimo le z izvaja- Izobraževalni video film kot učno gradivo
njem uporabnih praktičnih izobraževanj in zago- Dejan Paska 49
tavljanjem strokovne literature, ki bo ne le v teo- Tudi slovenščina na poklicni šoli je lahko 
riji, temveč tudi v praksi dajala napotke za obrav- zanimiva 55
navo otrok z motnjami avtističnega spektra. Zdenka Holsedl Pertoci
ŠOLSKA TEORIJA
V ta namen smo letos pri založbi Didakta na Kar se Janezek nauči, to Janez zna: dnevna ruti- 59
na je morda dolgočasna, a z vidika nevroznanosti 
dan zavedanja o avtizmu v prevodu dr. Bojane za otroka dobrodejna
Globačnik izdali izjemno pomembno knjigo dr. dr. Tina Bregant
Bryne Siegel Pomoč otrokom z avtizmom pri 
KARIERNA SIDRA 
učenju: načini obravnave za strokovnjake in s poznavanjem vrednot do boljše motiviranosti 64
starše, ki spada med temeljna dela na področju za delo
obravnave otrok z avtizmom in je od sedaj na mag. Jana Mlačnik
voljo tudi v slovenskem jeziku. Seveda ena la- ŠOLSTVO IN PRAVO
stovka oziroma v tem primeru knjiga še ne pri- Žvižgači v šolstvu 70
nese pomladi, vseeno pa upamo, da bo prevod mag. Domen Petelin
tako celovitega strokovnega priročnika služil kot 
nezanemarljiv delček v mozaiku kakovostnejše 
obravnave otrok z avtizmom pri nas.
urednik revije Didakta,
dr. Martin Uranič
3
Didakta
KOLUMNA
Alica v slovenski šoli 
ali kako je, kar ni, in ni, kar je
mag. Darja Barborič Vesel
Darja Barborič Vesel je magistrirana socialna pedagoginja, zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica 
dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega 
programa Pedagoške fakultete. Občasno svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava sku-
pinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in av-
toritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Če se ji zdi kaj še posebej zanimivo, napiše 
članek, zadnje čase tudi zgodbe. Življenje si deli s soprogom, tremi hčerami in nemogočo psičko. 
Ljubi morje, filmske zgodbe, knjige vseh vrst in svojo kuhinjo.
Mogoče se še komu izmed vas, ki berete moje be- otroke – učence uporabljali za osmišljanje svojega 
sede, včasih porodi občutek nadrealističnega in bivanja. To pa je huda zloraba. Razumem tudi to, 
fantazijskega v naši družbi. In posledično seveda v da tako nizko plačilo za delo potegne za seboj še 
šoli. Občutek, da govorimo o nečem, se zavzema- eno zanimivo reč, in sicer pravico, da delaš v skladu 
mo za nekaj, počnemo pa točno obratno. Pred- s plačilom, se pravi, da se pri delu ravno ne prete-
vsem pa dosežemo točno obratno. Za tokratno gneš. In tudi to je v slovenski šoli mogoče. Razlike 
besedilo sem nabrala nekaj takšnih »cvetk«, jih po- so velike pri plačilu, pri kvaliteti pa neizmerne. Sis-
skušala bolj ali manj logično premisliti ter predsta- tema nadzora kvalitete in vzpodbude pa, če smo 
viti, kako vplivajo na naš šolski vsakdan. pošteni, v bistvu ni. Pa je na neki sprevržen način 
verjetno tako tudi prav. Če so ljudje slabo plačani, 
Denar ni vse jih pač ne prisiljuješ v kvaliteto, sploh če v bistvu 
A res ne? Razumem, da izrek meri na misel obče nočeš resnično izobražene mladine. Učitelje obre-
dobrega, na poslanstvo, na etično in moralno mi- meniš s kupom praznega dela, beri birokracije, da 
sel ter delovanje. Res je, ne delamo samo za de- so v vsakem primeru utrujeni in obremenjeni in 
nar. Delamo tudi za posamezno in obče dobro. imajo občutek, da delajo. Tako se vzpostavi staro-
Posebej tisti, ki delamo z ljudmi in za ljudi. Kar davni preživetveni mehanizem, zaradi katerega je 
pomeni, da delamo za več kot za denar. V našem bilo potrebno pretepati sužnje – ne da se me tako 
prostoru spremenjene realnosti pa ta rek pome- malo plačati, kot lahko malo delam. 
ni, da ni primerno delati za denar, torej delamo 
za poslanstvo. Tako spravljamo v realnost drugi Prijazna šola 
rek, da biti učitelj ni poklic, ampak poslanstvo, in Kaj naj bi bilo to? A se je komu to že kdaj zazdelo 
nadalje, da biti učitelj ni poslanstvo, temveč je di- kot nekakšen nenavaden nesmisel? Šola je stavba 
agnoza. Za tiste, ki so pripravljeni delati mnogo, in kot takšna ne more biti v odnosu. Pojem prija-
dobro in koristno ter za to ne potrebujejo in ne že- zen pa temelji na odnosu – prijazni smo do neko-
lijo dostojnega dohodka. Saj delajo za poslanstvo ga in nekdo je ali ni prijazen do nas. Ker stavba ne 
in ne za denar, mar ne? Seveda je potrebno biti more biti prijazna, lahko poskusimo z možnostjo, 
pošten, učiteljske plače so zelo različne. Pravkar da v tem kontekstu prijaznost pomeni šolo kot 
napisano velja predvsem za tiste, ki so v šolstvu sistem, kar pa je še večja neumnost, saj je sistem 
manj kot 20 let, in pa tiste, ki se niso uspeli orga- še manj lahko prijazen. Sistem je narejen za učin-
nizirati in priti vsaj do drugega strokovnega nazi- kovitost, za doseganje rezultatov, urejanje stvari. 
va. Ti namreč pogosto ne dosežejo niti povprečne In prav je tako. Sistem ne upošteva posameznika, 
slovenske plače, učitelji začetniki pa so itak bliže ne pogleda v oči, se ne nasmehne ... To počnemo 
minimalni kot pa povprečni plači. Pa se sprašuje- ljudje in z ljudmi. Tako šola ne more biti prijazna, 
mo, zakaj je tako malo mladih v šolstvu?! saj v takšni opredelitvi izniči človeško, prijazni smo 
lahko ljudje v šoli, se pravi najprej učitelji, nato pa 
Ker mogoče neradi rečemo to na glas, a v resni- tudi učenci in njihovi starši ... 
ci delamo za denar. Tudi poučevanje je delo in v 
službo ne hodimo, da nam ni dolgčas in da se po- Vredno je pogledati tudi pojem prijazen. Je prijazen 
čutimo koristne. Če bi bilo tako, bi nas res lahko za- učitelj ta, ki daje dobre ocene? Seveda, če jih dobijo 
čelo skrbeti, saj bi se po šolah motovilili ljudje, ki bi tisti, ki znajo. Če pa jih dobijo vsi, pa je to popustlji-
4
Didakta
vost in prikaz nezaupanja v zmožnosti učencev. To učenju urejanja svojega mesta v svetu in soočanja 
pa ni prav prijazno. Kot smo naredili s t. i. »prijaznim z realnostjo, da se sveta pač ne da oblikovati po 
ocenjevanjem« v pokoronskem času, ko smo učen- svoji meri. In da hodijo po svetu ljudje, za katere 
cem pokazali predvsem, kako malo verjamemo va- smo brezvezni, ali pa celo takšni, ki nas ne marajo?!
nje in za kako nesposobne jih imamo. Včasih pomislim, da bo potrebno, če že moramo 
biti ves čas prijazni in vsaj na pogled srečni, kar ob 
Ne dvomim, da si marsikdo želi več prijaznosti v vhodnih vratih šole dati vsakemu, ki stopi v šolo, en 
šoli, in tudi, da smo mnogi resnično prijazni. Ne po- »prozac«, da bomo vredni »prijazne šole«. 
vršno popustljivi, temveč resnično človeško prija-
zni in zato si ne dopustimo žaljivosti, da je prijazna Včasih me preplavi nekakšna groza filma Step-
šola, prijazni smo lahko samo ljudje. fordske ženske, preslikanega na šolo. Vse učitelji-
ce nasmejane, pozitivno naravnane, oblečene v 
Prijazna šola tudi predpostavlja, da se v šoli po- »Kate Middleton stilu« … Potem pa vidim, kako naši 
čutimo dobro. Strašno naporna misel! A je res kaj učenci obožujejo kolega, ki se nasmehne trikrat na 
narobe z mano, če tretjo uro v sredo nočem v ra- leto, od tega je enkrat rezervirano za zadnji šolski 
zred, ker res ne maram 7. c? Na primer. Moram na dan, in skoraj nikoli ne pozdravi. Ustno spraševa-
terapijo, dati odpoved? Iti na izobraževanje? A res nje se gre predvsem, kadar je slabe volje. A on je 
ne smem predelati tega kot »odrasla« in pač izpe- zakon, še po valeti ga hodijo obiskovat in ga poz-
ljati, kar je moje delo, in si konec leta čestitati, da dravijo na cesti. A je mogoče, da je kolega v bistvu 
sem zdržala? In se nagraditi. A otrokom res škodi, prijaznejši od križanca »Stepfordska Kate«? Ker je 
če kakšne učiteljice ne prenesejo ali pa se jim zdi, pristen, samosvoj. In opravi svoje. Ne glede na vse. 
da jih ima katera na piki? To so življenjske izkušnje, Četudi mu gre za živce. In je tako uporaben zgled 
ki bogatijo in krepijo. Če ima otrok vsaj približno preživetja za generacije mladeži, ki se sprašujejo, 
koristne starše, ki so zmožni pospremiti otroka v zakaj že morajo biti v šoli. 
5
Didakta
KOLUMNA
Šola za vse Najbolj strašljivo pa je, da v množici »kvazi« žrtev 
Kaj pa naj bi to pomenilo? Že ko sem pred leti pr- tako spregledamo resnične žrtve. Vrstnikov, star-
vič slišala tole besedno zvezo, me je resno zmedlo. šev, tudi učiteljev. Otroke, ki ne hodijo naokoli in 
Kako za vse? Namenjeno vsem? Možnost za vse? tulijo, kakšna krivica, da se jim godi. Ampak tiho 
Obvezno za vse? Tudi za tiste, ki nočejo, in tiste, za čakajo, da jih kdo opazi, iščejo zaupanja vredne od-
katere ni dobro? A je sploh lahko kakršnakoli šola res rasle in vse prepogosto ovenijo, preden se zbudi-
za vse? Še danes se mi zdi strašljiva misel, da mora mo in jih opazimo. 
biti šola za vse. Mogoče kot sistem, kot možnost in z 
zavedanjem o mnogovrstni različnosti potreb otrok Nasilje iz stiske 
– učencev. A je šola v sosednji ulici res najboljša iz- Mogoče najbolj diskriminatorna in krivična misel 
bira za deklico z motnjo v duševnem razvoju? Ali pa izmed navedenih. Oksimoron in kompleten ne-
najstnico, ki jo prežema bolečina življenja, ki jo blaži smisel sam po sebi. Misel, katere realizacija pov-
s samopoškodovanjem? Ali pa za neizmerno bistre- zroči ne le mnogo gorja, povzroči tudi neverjetno 
ga, radovednega, sebe polnega fanta, ki mu je cel veliko nestrokovnega dela in posledično poglablja 
ljubi šolski dan dolgčas? Da ne govorim o tem, ali ravno tisto nasilje, ki bi ga želeli zmanjševati. 
res morajo biti v šoli tudi vsi tisti, ki delajo zgago, ne 
le dan na dan, ampak jim to uspe že kar uro za uro. Stiska je hudo in zahtevno doživetje. Je subjektiv-
Kaj se zgodi s sistemom, ki mu je odvzeta možnost na, ljudje nismo v stiskah zaradi istih stvari. Bolj 
regulacije pripadnosti? Če morajo biti tam tako ali ko človek, tudi otrok, živi v zaščitniškem svetu, več 
tako vsi, potem ni več pristopnih pogojev in posle- stisk doživlja, saj je ob nizki frustracijski toleranci, 
dično ni več zavezujočih pravil. Vsi lahko počnemo ki jo tako razvije, nezmožen soočanja z mnogi-
karkoli in smo še vedno v šoli. Opisani način je pot v mi izzivi, ki v bistvu niso nič posebnega. Ljudje v 
kaos, kar seveda naša šola vedno bolj postaja, če že občutenju stiske reagiramo na mnogotere nači-
ni. In tako šola ni ravno to, kar naj bi bila. Ni za vse, ne, lahko kričimo in tolčemo okoli sebe, lahko pa 
ker v bistvu ni več za nikogar. jočemo v kakšnem kotu, se napijemo ali gremo 
teč, hodit, pomijemo kopalnico, govorimo z vse-
Verjeti žrtvi mi, ki so nas pri volji poslušati, lahko celo napiše-
Kaj pa naj bi verjeli? Še ena zanimiva krilatica, ki mo roman ali pa poslikamo kakšno steno … Kakor 
mogoče res temelji v dobrem, povzročila pa je komu drago in komu odgovarja. Kričati na druge, 
neverjetno mnogo trpljenja in težav. Kdaj nekdo udariti, onemogočati delo v razredu je samo ena 
postane žrtev? Ko se to sam odloči ali ko prepo- izmed možnih reakcij učencev. Med vsemi mo-
znamo, da se je človeku zgodilo nekaj, kar se ne gočimi so izbrali ravno to. Zaradi različnih razlo-
bi smelo? V pravu je zadeva kar jasna, o žrtvi go- gov, ki so mogoče pomembni, verjetno pa niti ne. 
vorimo, ko vemo in je dokazano, da se je nekomu Pomembno bi bilo, da reakcije, ki obremenjujejo 
nekaj zgodilo, to je nekaj, kar se ne bi smelo. Real- druge ljudi, ne legaliziramo kot primerne. S tem 
no slabo dejanje vzpostavi žrtev. Ko pa začnemo v namreč resnično prizadenemo vse druge in tudi 
družbi, posebej pa v šoli, verjeti v status žrtve, pa eksperimentalnemu, situacijskemu nasilnežu s 
smo na zelo tankem ledu hude nepravičnosti in tem onemogočimo, da bi se naučil česa boljšega. 
tlakovanja poti lažem, zlorabam, nasilju. Ker verjeti Ko jim dopuščamo, da so težavni in zlobni do dru-
žrtvi ne pomeni, da se je očitano dejanje res zgo- gih, jim onemogočamo, da bi se naučili biti boljši. 
dilo, pomeni samo to, da verjamemo povedane- Hkrati pa delamo neverjetno krivico vsem tistim, 
mu. Ki je lahko tudi laž. Ali pa sprenevedanje. Ali ki so tudi, mogoče celo resnično, v hudi stiski, živi-
pa delna resnica. Zato besedna zveza »verjeti žrtvi« jo v težkih okoliščinah in jih tako determiniramo, 
pomensko ne zdrži. Saj verjetje že predpostavlja da so ali bodo težavni, nasilni … To pa je že huda 
odsotnost dejstva, kot lahko verjamem v dobro lju- diskriminacija ljudi, ki se že tako ali tako težko 
di ali pa v vile in palčke. Vzpostavitev nekoga kot prebijajo skozi življenje…
žrtve pa je resen in objektiven fakt povzročenega 
slabega in povzročenega trpljenja, ki se je moralo Naj bo za tokrat dovolj. Saj vem, da nam slepila 
zgoditi objektivno in ne subjektivno. in iluzije omogočajo preživetje in občutek zdrave 
pameti. In vem, da vedeti ni udobno. In da gledati 
Tako imamo v šoli hud problem s tem, kdo je kaj realnosti v obraz terja pogum. Pa saj smo na neki 
naredil in kdo je kaj kriv, posebej če vsaka beseda Faustovski način »podpisali pogodbo s hudičem«. 
šteje in laž kot takšna ne obstaja več. In jo doje- Ne le da smo se zavezali, da bomo vedeli, celo še 
mamo le kot subjektivno individualno zgodbo, ki stotine drugih bomo pospremili po poti vedenja, 
ji verjamemo. Mnogokrat tako v maniri »verjamem znanja. Učitelj ni poklic, je ... Pa ne pozabimo, tudi 
žrtvi« v bistvu okrivimo in sankcioniramo resnično Alici je bilo sitno jesti kolačke in kar je prišlo zraven, 
žrtev. Mnogi nasilneži vse predobro razumejo in pa gledati polo z glavami. A če se vedenju že ne da 
vrhunsko uporabljajo manever – obtoži, preden te ubežati, lahko vedno na pomoč pokličemo pogum 
obtožijo. Mi pa verjamemo … in ščepec potrpljenja. In obilico humorja. 
6
Didakta
AVTIZEM IN ŠOLA
Spremljevalec otroka z avtizmom
doc. dr. Bojana Globačnik, up. prof. logopedinja, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru
Članek izpostavlja prednosti in pomanjkljivosti spremljanja, pretiranega spremljanja, ter 
pomen prikritega spremljevalca otroka z avtizmom v vrtcu in šoli. V literaturi je zaslediti 
več sopomenk za izraz spremljevalec: individualni spremljevalec, spremljevalec, pomočnik, 
asistent in pomočnik ena na ena ali ena na dva v inkluzivnem okolju. Prispevek je prirejen 
po nedavno izdanem prevodu knjige Bryne Siegel Pomoč otrokom z avtizmom pri učenju. 
Uvod popoldanskega varstva, vendar je vloga odraslega v 
Poznana je praksa mnogih držav, kjer je otrokom in tem primeru bolj neposredna, kot je vloga individu-
učencem z avtizmom dodeljen stalni spremljevalec alnega spremljevalca.
v času obiskovanja vrtca ali šole. Tudi v našem šol-
skem sistemu se uveljavlja omenjena praksa, s tem Individualno spremljanje je lahko izjemno pomemb-
da imajo pri nas otroci z avtizmom izjemoma mo- na pomoč otroku z avtizmom ob vključevanju v ve-
žnost imeti začasnega spremljevalca. činsko okolje, saj predstavlja vez med prednostmi, ki 
jih otrok ima, in dejansko uporabo teh v igri z vrstniki. 
Vloga spremljevalca (Otrok se sicer lahko nauči igrati določeno družabno 
Najpogostejši način pomoči odraslih pri olajševa- igro z učiteljem, vendar se še vedno ne bo znal pri-
nju igre in učenju z vrstniki za otroka z avtizmom je družiti igri, ko se bo ta odvijala v razredu.) V takšnih si-
pomoč spremljevalca. Njegova vloga je biti v bližini tuacijah spremljevalec otroku pomaga pri usvajanju 
otroka, vendar čim manj opazno. Spremljevalec bi uspešnega navezovanja socialnih stikov, pri učenju, 
naj bil na voljo, da vskoči, kadar otrok zgreši bistvo kdaj naj posnema in kako, ter da se nauči prepozna-
pogovora, ali da izkoristi naravno priložnost za zače- vati besede, geste in obrazne izraze vrstnikov – pred-
tek sporazumevanja. Osebno spremljanje je izraz, vsem gre za kompenzacijo učnih primanjkljajev, 
ki se navadno uporablja za opisovanje individualizi- značilnih za avtizem, zaradi katerih je otroku težko 
ranih programov učenja in podpore ena-na-ena v razumeti, kaj se dogaja v svetu drugih otrok. Na pri-
inkluzivnem okolju. Otroci imajo lahko tudi indivi- mer, otroku z avtizmom bo mogoče treba povedati, 
dualne pomočnike, ki jim nudijo pomoč v oddelkih da bodo njegova dejanja vrstnika spravila v jok, saj 
7
Didakta
AVTIZEM IN ŠOLA
zelo verjetno ne bo opazil ali razumel našobljenega podobnih situacijah. Da je individualna spremlje-
in zaskrbljenega obraznega izraza vrstnika, ker mu je valka delala res dobro, se je potrdilo, ko se ni mo-
nekdo vzel najljubšo igračo. gel spomniti naslednje kitice pesmi in je pogledal 
učiteljico, ne pa spremljevalke. 
Spremljanje in »pretirano spremljanje«
Spremljevalci, ki ne razumejo povsem, kaj naj bi V razredu je naloga spremljevalca (pomočnika) po-
počeli, včasih dobijo porogljiv vzdevek »prilepljeni večati otrokovo pozornost in jo usmeriti na učitelja, 
pomočniki« (izraz je najverjetneje izumil kak uči- vrstnike in zadolžitve in ne na neposredno komu-
telj, ki uporablja program TEACCH, PECS ali oba). niciranje z otrokom. Če pomočnikova odgovornost 
Takšen spremljevalec ne ve, kdaj je naredil dovolj postane, da umakne otroka z avtizmom na stran 
in kdaj je čas, da se umakne. Kot primer: štiriletni in z njim dela ločeno pri lastni dejavnosti, potem to 
deček, ki je imel diagnosticirano pervazivno razvoj- ni inkluzija in je treba koristi tega otroka, ki je ob-
no motnjo (PRM), je obiskoval večinski vrtec. Bil je krožen z nevrotipičnimi vrstniki, ponovno preučiti 
tako dobro prilagojen in vključen v okolje, da sta s za ta del učnega dne. Ideal je, da bi se pomočnik 
prijateljem večino časa za malico presedela skupaj dojemal kot muren Modrec iz Ostržka, ki je stal na 
in se spogledovala skozi »daljnogleda«, narejena iz Ostržkovi rami in mu šepetal, kako naj se vede. Se-
rol toaletnega papirja, ki sta si jih pravkar ustvarila veda to vedno ne deluje, vendar je pomočnikova 
kot umetniški izdelek, in se pri tem zabavala. Spre- vloga, da otroku pomaga pri ponotranjenju samo-
mljevalka je v goreči želji, da bi bila koristna in ob- spodbujevalnih strategij za reševanje problemov, 
držala dečka pri trenutni aktivnosti, tj. malici, zanj prav tako kot je muren Modrec predstavljal zavest, 
odprla sok, kar je bila edina dejavnost v zadnji uri, ki je je Ostržku primanjkovalo. Vloga pomočnika je 
ki jo je storila. pomagati otroku pri stvareh, ki jih sam ne more v 
polni meri narediti ali razumeti. Pomočnik ni slu-
Spremljevalci (pomočniki) v šoli žabnik. Koncept skritega pomočnika najbolje opi-
Pri otrocih, kakršen je fantek iz zgornjega primera, suje, kaj bi moral biti pomočnik: nekdo blizu, ki je 
še zlasti pri šoloobveznih otrocih z milejšimi simp- čim manj moteč. Kot smo že govorili v kontekstu 
tomi motenj avtističnega spektra (MAS) in letom razvijanja vrstniških socialnih sposobnosti, je po-
primernimi učnimi sposobnostmi, pridejo do iz- močnik tisti, ki »olajšuje«, »vzdržuje« nalogo. Po-
raza nova dejstva o individualnih spremljevalcih. močnik v kontekstu učenja v razredu večinskega 
Eno izmed teh je, da bo prisotnost spremljevalca izobraževanja naj bi imel le redko, če sploh kdaj, 
kot »otrokovega« učitelja do neke mere delova- vlogo »pobudnika« pri poučevanju. 
lo kot stigma. Proti koncu vrtčevskega obdobja 
bodo preostali otroci začeli spraševati: »Zakaj ima Manj opazni (skriti) spremljevalci in pomočniki
sošolec svojega učitelja?«, kar bo zagotovo posta- Eden od načinov, kako postanejo spremljevalci 
la tema pogovorov otrok tudi na razredni stopnji. bolj nevidni, je, da otroku preprosto ne povemo, 
Prisotnost spremljevalca lahko zlahka postavi pre- kdo je njegov spremljevalec. Poskrbeti je treba, da 
grado med otrokom z avtizmom in vrstniki, tako ga spremljevalec ne vozi v šolo ali odpelje domov 
da ga sošolci obravnavajo kot mlajšega bratca ali (ne glede na to, kako priročno bi to bilo). Možen na-
nekakšno maskoto, ne pa kot člana njihove druž- čin je tudi, da se vedno izogne mami in da otroka 
be. Vendar ni nujno, da je temu vedno tako. Drug ne spremlja v razred (razen če tega ne počne tudi 
primer je učenec v petem razredu osnovne šole pri drugih otrocih, ki jih pripeljejo z avtom). Učitelj 
z visoko funkcionalnim avtizmom (VFA) in spre- v razredu mora prevzeti enako odgovornost, da 
mljevalcem. Otroci so sedeli v delovnih skupinah pokliče otroka z avtizmom, kadar gre za takšno vr-
s po šestimi mizami skupaj. Učenec z avtizmom sto učne ure, pri kateri odgovarjajo vsi učenci. Ker 
je bil pri mizi spredaj, medtem ko je spremljevalka večina otrok z avtizmom, ki imajo individualnega 
sedela na majhnem stolu ob steni. Med individu- spremljevalca, potrebuje tudi nekaj individualne-
alnim delom, ko so otroci sedeli, je spremljevalka ga dela, spremljevalec to naredi manj opazno, če 
hodila naokrog med skupinami, okoli 40 % časa je v razredu še kak otrok s posebnimi potrebami, ki 
je posvetila skupini, kjer je bil učenec z avtizmom, ga spremlja in mu pomaga ali zagotavlja še druge 
posvetila mu je več časa, če je potreboval pomoč. potrebne individualne pomoči v razredu, kot so na 
Učiteljica ni nikoli z ničimer nakazala, da pripada primer govorne vaje.
spremljevalka učencu z avtizmom. Spraševala ga 
je prav tako pogosto kot preostale učence in tudi Drug način, kako lahko uporabimo pomočnike 
njegovi odgovori so bili podobni. Ko mu je naro- za pomoč bolj sposobnim otrokom v večinskem 
čila, naj na glas in pred celim razredom recitira izobraževanju, je, da imamo pomočnika resnič-
pesem, ki se jo je naučil na pamet, je okleval in no skritega, za katerega otrok ne ve, da je njegov 
se med recitiranjem delno ustavil, vendar ni bil pomočnik. To je najlaže doseči, če pomočnik ne 
edini. Učiteljica ga je spodbudila, naj nadaljuje, dela z otrokom doma ali ena na ena v šoli, ne vozi 
prav tako, kot je spodbudila preostale učence v otroka v šolo in ne obiskuje redno sestankov s star-
8
Didakta
ši na domu ali timskih sestankov za obravnavo spremljanjem« je, da bo spremljevalec poskušal 
na domu. V večinskem razredu z več kot le enim omogočiti več izkušenj oz. dogajanja, kot bi bilo 
učiteljem je to še posebej lahko doseči. Pomočnik potrebno: Včasih bo otrok imel boljšo in bolj kako-
mora preprosto nameniti nekaj časa pomoči dru- vostno učno izkušnjo, če bo dogajanje manj inten-
gim otrokom in zavestno ne preživeti vsega časa v zivno in dogodki ne bodo tako izsiljeni. 
bližini otroka, ki ga spremlja kot senca. V nekaterih 
bolj integriranih razredih, kjer je več učencev s po- Spremljevalec je tudi neke vrste prevajalec. S tem 
sebnimi potrebami in več nevrotipičnih učencev, ko le delno razlaga ter je občutljiv na to, kako otrok 
to dosežemo tako, da pomočnika čez dan zame- z avtizmom dojema položaj, se poveča verjetnost, 
njata vlogi »pomočnik za vedenje« in »pomočnik da bo otrok z avtizmom ohranil zanimanje za med-
za učenje«. Tako med situacijami vedenjskih ali sebojno sporazumevanje. V primeru, da ima otrok 
učnih težav ni vedno ena in ista oseba, ki posredu- težave z razumevanjem telesne govorice, obraznih 
je. Pri učencih na višji osnovnošolski stopnji je po- izrazov, tona glasu ali z razumevanjem pomena 
membno, da je skriti pomočnik drugim učencem besed, bo ravno prava mera »prevajanja« v pomoč, 
preprosto znan po enakem nazivu kot učitelj, da se hkrati pa bo spodbujala otrokovo potrebo, da se 
učenci ne zavedajo, na koga se osredotoča. posveti razumevanju pomena izgovorjenih besed, 
intonaciji glasu itn. 
Slabosti spremljevalcev oziroma pomočnikov
Ena izmed opaznejših pomanjkljivosti načina Uvajanje spremljevalcev in pomočnikov 
poučevanja s spremljevalcem je, da je ta, kadar je Kdo ima dobre možnosti, da postane dober spre-
dodeljen, po navadi dodeljen za polni čas, čeprav mljevalec? Spremljevalec naj bi bil nekdo, ki razu-
bi bilo za učenca in šolo koristneje, če bi bil otrok me, kaj lahko pričakuje od otrok različnih starosti, 
nekaj časa manj individualno spremljan in bolj sa- še posebej pri igri. Zato naj bi sprva nekaj tednov v 
mostojen, namesto individualnega spremljeval- razredu delal kot splošni spremljevalec ali pomoč-
ca pa bi bila takrat v razredu odrasla oseba, ki bi nik, preden bi začel individualno spremljati otroka z 
skrbela in čas razporedila med dva ali tri otroke s avtizmom. Tako bo izvedel nekaj o vzdušju v razre-
posebnimi potrebami. Druga težava s »pretiranim du ter o razvojnih sposobnostih in željah učencev. 
9
Didakta
AVTIZEM IN ŠOLA
Takšna strategija omogoča priložnost, da se sezna- nošolske otroke, ki imajo po pouku še nekaj razpo-
ni tudi z rutino v razredu, s tem, kaj otroci počnejo, ložljivega in nerazporejenega časa. Za osnovnošol-
da izve nekaj o vsakem otroku in si ustvari mnenje, ske otroke z avtizmom, ki so vključeni v katerega 
s katerimi otroki bo otrok dobro sodeloval ali se igral izmed večinskih razredov, je nadzorovanje s strani 
in katerih se mora izogibati. Podobno priložnost bi izkušenega najstnika pri nekaterih igrah boljša iz-
moral imeti tudi učitelj v razredu, da obišče otro- bira, kot da bi otroke pustili, da se na dvorišču igra-
ka v obravnavi na domu in s tem spozna otroka z jo sami. Takšno nadzorovanje je v precejšnjo po-
avtizmom in njegove sposobnosti, še preden se ta moč tudi takrat, ko je glavni partner pri igri mlajši 
pridruži razredu. Učitelj v razredu bo namreč kot ali starejši sorojenec. Za otroka z avtizmom in še 
strokovnjak na področju izobraževanja ena izmed posebej za tistega, ki ima poleg avtizma določeno 
oseb, ki bodo nadzorovale spremljevalca, zato mora obliko govornega primanjkljaja, je pričakovano, da 
biti seznanjen z navadami in sposobnostmi otro- bo trajalo dlje, da se bo odzival na razredna navodi-
ka. Včasih si starši želijo, da bi spremljevalec v ve- la, saj tak otrok verjetno uporablja dodatne, kom-
činskem razredu izvajal še individualno obravnavo. penzacijske mehanizme procesiranja. Pomočnik 
Da bi slednji ohranil določeno stopnjo anonimnosti, mu mora dovoliti, da si vzame čas, in ne sme ve-
bi se bilo temu v idealnem svetu vredno izogniti. dno pričakovati, da se bo odzval tako hitro kot nje-
V idealnih pogojih naj bi spremljanje zagotavljale govi sošolci.
različne odrasle osebe. Če za otroka to ni mogoče 
organizirati, je smiselna rešitev, da otroka za indi- Sklep
vidualno delo premestimo v ločen prostor. Takšna Glede na raznolik nabor nalog in vlog za delo 
oblika dela posnema koncept, ki se uporablja tudi spremljevalca je najverjetneje potrebno obvezno 
pri drugih učencih, ko jih odpeljemo iz razreda, na osnovno in nadaljevalno izobraževanje. 
primer na logopedsko ali drugo obravnavo.
Najstniki kot pomočniki otroku z avtizmom
Zamisel o izkušenih najstniških vrstnikih pri igri 
lahko razširimo tudi na druge skupine otrok, ne le Literatura
Siegel, B. (2023): Pomoč otrokom z avtizmom pri učenju: načini 
na predšolske otroke. Uporabna je tudi za osnov- obravnave za strokovnjake in starše. Radovljica: Didakta.
10
Didakta
Kako malčkom približati skrb za okolje?
Smilja Novak, vzgojiteljica, Vrtci Občine Žalec
V prispevku predstavljam izkušnje lastne prakse, s poudarkom na uspešnih primerih, kako 
malčkom, starim 2–3 leta, približati skrb za naš planet in trajnostni razvoj. Uničevanje 
okolja ter kakovost življenja na našem planetu postajata vedno bolj pereči temi. Mislim, 
da mora okoljska vzgoja postati nujna sestavina v vseh vzgojno-izobraževalnih instituci-
jah. Trajnostna vzgoja naj bi nam pomagala razvijati življenjski slog, način proizvodnje in 
potrošnje. Seveda je razvoj potreben, le da je pri tem potrebno razmisliti tudi o prioritetah. 
Uvod šnje, ki ga zemeljski ekosistem še prenese, pri če-
Greta Thunberg je ena od izjemnih primerov ne le mer moramo misliti na zanamce in na tretjino sve-
v Evropi, ampak tudi v svetu, da se lahko otroci že ta, ki še živi pod pragom zadovoljevanja osnovnih 
zelo kmalu zavedajo odgovornosti do družbe in do potreb. Klic ljudem k zmernosti, odgovornosti ter 
naše narave. Seveda od predšolskih otrok ne priča- solidarnosti, ki se širi od narave in soljudi na priho-
kujem, da bodo postali okoljski aktivisti. Verjamem dnje rodove. Tako pojmovan trajnostni razvoj ima 
pa, da se lahko z igro, različnimi dejavnostmi in močno moralno sporočilo. Pomembno je prizade-
zgledom v vrtcu naučijo in zgradijo spoštljiv odnos vanje po zmanjševanju čezmerne osredotočenosti 
do vseh živih bitij in okolja. Podnebne spremem- na materialne dobrine in potrošništvo, izčrpavanja 
be postajajo del vsakdana, in če se otroci tega ne naravnih virov in onesnaževanja okolja ter zagota-
bodo zavedali od malih nog, bosta vsakršno uče- vljanje enakih razmer za kakovostno življenje za 
nje in vzgoja povsem zaman, saj že sedaj svetu vse generacije ob upoštevanju drugačnosti in kul-
preti nepovratna preobrazba. turne različnosti. Trajnostni način je način življenja. 
Zato se vsako šolsko leto tega tudi dobro zavedam, 
Izraz trajnostni razvoj si lahko razlagamo na več na- ko s 1. septembrom v igralnico vstopijo otroci, željni 
činov. Za okoljsko ozaveščenega človeka je trajno- novih iger, znanj, dogodivščin …
stni razvoj tisti, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, 
ne da bi ogrozil priložnost prihodnjih generacij za Otroci hitro dojemajo in še hitreje posnemajo. 
zadovoljevanje njihovih potreb. To je tudi uradna Malčki posnemajo okolico, ne izbirajo svojih de-
definicija. Trajnostna vzgoja naj bi nam pomagala janj in vedenja glede na njihove želje ali všečnost 
razviti življenjski slog, način proizvodnje in potro- dogajanja. Ravno zaradi tega je učno okolje, ki te-
11
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
melji na raziskovanju, spodbujanju in posnema- ju otroci lahko okrasili, izdelali po svoje. Eno smo 
nju, v okviru okoljskih tematik pri najmlajših izre- plastificirali ter jo prilepili na ogledalo v umivalni-
dno pomembno. Aktivnosti na tematiko okolja, ki ci. Drugo smo izdelali, da so jo lahko otroci odnesli 
bi se jim starejši otroci celo morda želeli izogniti, domov in tudi doma sledili navadi zapiranju vode 
lahko malčki usvojijo in posvojijo hitro in v celoti. med miljenjem rok. Ta vzgojni ukrep je eden iz-
Ustvarijo dobre navade. Navade, ki prehajajo v ru- med mojih dolgoročnih ukrepov pri vzgoji o oko-
tino. Vzgojiteljica otroke usmerja, vodi, spodbuja, lju, saj ga izvajam že deset let. Vedno dejanje tudi 
jim pripoveduje in razlaga. Velik del komunikacije ubesedim. Sporočilo staršev, da imajo po desetih 
med otroki in vzgojiteljico poteka preko vprašanj. letih kapljico pri umivalniku, je velika potrditev, 
Sprašujejo otroci in strokovna delavka jim vpraša- da je ta izredno majhen in simboličen ukrep izre-
nja vrača. Oboji skupaj odkrivamo nekaj novega. dno učinkovit. V sklopu varčevanja z vodo otroke 
učimo tudi varčevanja z milom, tako da pri enem 
Prilagojeno izvajanje dejavnosti umivanju le enkrat potegnejo ročico za milo ter da 
Že od nekdaj se zavedam odgovornosti do nara- je za brisanje rok dovolj le ena papirnata brisačka. 
ve in pomembnosti ozaveščanja otrok o tej tema-
tiki. Leta 1997 sem napisala diplomsko nalogo z Reciklaža 
naslovom Ekologija na sprehodih v vrtcu. Hkrati Manj je več, pravijo. Enako bi moralo veljati pri igra-
se zavedam, da izraz trajnostna vzgoja/vzgoja za čah, ki dandanes polnijo sobe večine predšolskih 
trajnostni razvoj pomeni, da jaz kot vzgojiteljica otrok. Danes večina živi s potrošniško miselnostjo 
predšolskih otrok naredim s svojim spodbudnim, in otroci vse prepogosto menijo in tudi rečejo: 
ozaveščenim načinom delovanja zelo veliko. Učne Bomo pa kupili novo. Moji vzgibi so bili usmerjeni 
aktivnosti izvajam celotno šolsko leto, večji pouda- v aktivnosti, ki so otrokom približale lastno izdela-
rek pa jim namenim v mesecu aprilu. To je mesec, vo, izdelavo novih izdelkov iz starih materialov, in s 
ko praznuje naša Zemlja, saj je 22. april svetovni tem v ozaveščanje, da se lahko pokvarjene izdelke 
dan Zemlje v znamenju zelene misli: Majhen korak predrugači v nove in da če so igrače poškodova-
do čistega okolja. ne, še niso za v smeti. Smeti so na drugi strani eno 
od področij, ki sem jih vzela pod drobnogled in z 
Otroke igra z vodo izredno zabava, z njo bi se lahko zabavnim razvrščanjem odpadkov otrokom pribli-
igrali v nedogled. Zato je pomembno, da jih kmalu žala reciklažo. 
naučimo, zakaj vodo sploh uporabljamo, in še bolj 
pomembno, zakaj moramo z njo ravnati varčno. Papirohrust in Zamaškojed
Kapljica vode je postala naš opomin na zapiranje Poosebljanje odpadnih košev ali smetnjakov mi je 
vode med miljenjem rok v vrtcu in krtačenjem zob ostalo še iz mladosti, ko sem se s sestro pretvarjala, 
doma. Iz papirja smo izdelali dve kapljici vode, ki so da je naša straniščna školjka »družinski prašiček«, 
12
Didakta
ki ga redno hranim z ostanki hrane. V tistem ob-
dobju se o razvrščanju odpadkov skorajda ni go-
vorilo, in ko samo pomislim (sedaj ko imam kopico 
znanja o tej tematiki), kaj vse se je po grlu spustilo 
»našemu prašičku«, sem še toliko bolj odločna, da 
naslednje generacije tega ne bodo več počele. Z 
otroki smo izdelali Papirohrusta in Zamaškojeda, 
ki sta bila zabavna popestritev dnevnih aktivnosti 
ter tudi približek izpolnjevanja oz. opravljanja na-
log kot tudi skrbi. S to aktivnostjo smo ravnanje 
prenesli tudi na otrokovo družino, saj smo obe-
nem pozvali starše k zbiranju plastičnih zamaškov 
ter odpadnega papirja. Aktivnost in pogovor o raz-
vrščanju odpadkov smo prenesli tudi na domače 
okolje otrok. Vsak teden smo zbrane odpadke z 
otroki odnesli na ekološki otok in praktično izvedli 
ločevanje odpadkov v ustrezne zabojnike. Zeleno 
barvo smo poudarjali še ob knjigi Spet zeleno av-
torice Saše Benulič, ki predstavlja problematiko 
metanja smeti v naravi. 
Iz česa si pa ti sestavljen?
S pomočjo knjig smo spoznavali okoljsko abece-
do in odkrivali nove besede ter utrjevali že zna-
ne, kot so ekološki otok, čistilna akcija, odpadni 
material, plastika, papir, embalaža, vremenski 
pojavi … Predstavila sem jim tudi poklic smetar-
ja. Razvrščali smo odpadke glede na material, iz 
katerega so narejeni. Na steno igralnice sem na-
lepila kartone v barvah zabojnikov, v katere sodi- Vrečka na dan, smeti bodo daleč stran
jo ustrezne smeti. Otroci so nato na posamezni Naši sprehodi niso več samo sprehodi, ampak so 
karton oz. plakat nalepili ustrezen odpadek. Iz- postali ekološki pohodi. Vsakič ko smo se odpravili 
redno dobro in z malo spodbude so prepoznali na sprehod, smo s sabo vzeli vrečke za smeti in jih 
papir, plastiko ter naravne izdelke in jih razvrstili polnili z odpadki, ki smo jih našli v naravi in ob poti. 
na ustrezno mesto. Z barvami kartona, ki so bile Otroci so bili v stiku z naravo, hkrati pa so se sezna-
enake barvam pokrovov zabojnikov za smeti, so nili s tem, da se odpadkov ne meče v naravo, am-
otroci še poglobili oz. utrdili povezavo določenega pak v vrečke in zabojnike za smeti. Pobiranje smeti 
materiala in ustreznega zabojnika. Pri razvrščanju služi kot dodatno razgibavanje in utrjevanje ročnih 
in prepoznavanju materialov so urili veščine le- spretnosti otrok. S pobiranjem odpadkov osvestijo, 
pljenja in rezanja različnih materialov ter utrjevali da mora ostati narava čista. Na sprehodih so ve-
učenje različnih barv. dno bolj pazljivo opazovali ter me obveščali o vide-
nih odpadkih.
Naredi(mo) sam(i)
Otroška domišljija ne pozna meja, zato je izdelava Opazuj in naravo neguj
novih igrač ena od aktivnosti, pri katerih se otro- Narava je bila naša zunanja učilnica za projekt Traj-
ci sprostijo, razživijo in razvijajo svojo kreativnost. na mobilnost v vrtcih. Projekt, ki smo ga izvajali, je 
Za izdelovanje uporabnih didaktičnih igrač je na imel združevalno noto, saj sem k sodelovanju po-
voljo obilica različnih materialov, kot so zamaški, vabila tudi starše. Na uvodnem roditeljskem se-
gumbi, plastenke, kartonaste škatle, stiropor … Iz stanku sem staršem dodelila zgibanke o projektu 
papirja se tako lahko izdela žoga, iz vedra nasta- ter na oglasno desko redno obešala navodila za 
ne boben, iz bombažne majice eko nakupovalna projekt in izdelke otrok, ki so jih ustvarili v povezavi 
vrečka. Pri tej dejavnosti so otroci opazovali stro- s tem projektom. 
kovne delavke, kako so šivale nakupovalno vrečko 
iz ponošene majice. Otroci so narisali svoje moti- Otrokom smo približali prevozna sredstva, ki ne 
ve. Ustvarjene izdelke so otroci odnesli domov, da onesnažujejo okolja. Izdelali smo vlak iz kartona-
smo staršem pokazali nove, drugačne možnosti stih škatel. Vlak smo spoznavali preko deklamaci-
za igro. K prinašanju različnega odpadnega ma- je »Mi se z vlakom peljemo«. Na sprehodu smo si 
teriala vsako leto povabimo tudi starše, ki se vsa- ogledali postajo za izposojo koles, avtobusno po-
kič zelo pozitivno odzovejo. stajo ter železniško postajo. Tudi najmlajši otroci so 
13
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
informacije o okolju prijaznejšem prevozu, ki lahko Vsi bi se morali zavedati, da imajo človekovi posegi 
zamenja avtomobil, razumeli, saj mi je dveletna de- v okolje negativne in dolgotrajne posledice. Življenj-
klica ob drugem sprehodu vse, kar sem povedala ski slog in navade nekdaj in danes se zelo razlikujejo. 
med prvim sprehodom, ponovila. Spodbujanje k Razvijati moramo spoznanje, da so okolijski proble-
prihajanju v vrtec z drugimi prevoznimi sredstvi na- mi posledica našega načina življenja, in biti vedno 
mesto z avtomobilom je pri večini otrok in staršev pripravljeni iskati rešitve tako v majhnih kot tudi v 
obrodila sadove. velikih spremembah (tako na ravni posameznika 
kot tudi družbe). Vzgojitelji se lahko vključimo z raz-
Otroke smo popeljali v naš igralniški gozd. Po ste- ličnimi projekti. Otroke, starše in sodelavce lahko 
nah igralnice so imeli otroci prilepljenega vsak svo- naučimo prepoznati probleme, kritično razmišlja-
jega sivega zajčka, ki pa so mu vsak dan ob prihodu ti in uvideti, kaj trajnostni razvoj pomeni zanje, za 
v vrtec (peš, s kolesom, s skirojem, s poganjalcem) njihov kraj, naš planet. Zavedam se, da bi bilo bolje, 
prilepili bele nalepko in mu tako očistili kožušček. če bi starši lahko sodelovali pri kakšnem predava-
Prav tako kot v zgodbi. Z igro vlog (avtobus, ki nas nju, kjer bi bolje spoznavali spretnosti in veščine za 
pelje po gozdu) smo se prelevili v zajčke in se za- vzgojo za prihodnost, za nujen odgovornejši odnos 
poslili z izdelovanjem zajčkov iz vej, ki so jih otroci do narave. Pri tem imam v mislih predvsem dobro 
prinesli s sprehodov s starši. Gibalno-motorične vodene diskusije, razprave o okolijskih problemih. 
sposobnosti smo urili z zajčjimi poskoki. Ena izmed Mi kot strokovni delavci smo jim lahko zgled, da ne-
nalog strokovne delavke je, da otroke naučimo z kaj zmoremo, da želimo ravnati boljše.
vsemi čutili občutiti naravo, zato smo v kotičkih v 
naravi spoznavali orehe, veje, suho listje, storže in Zaključek
kamne. Pri vsebinah, ki smo jih vezali na projekt traj- Majhna dejanja in majhne navade se kopičijo ena 
nostne mobilnosti v našem oddelku, gre za preplet na drugo kot smeti v morju, ki postajajo ogromni 
različnih področij. Tako smo nekaj vsebin izvedli že otoki odpadkov v oceanih, a za razliko od slednje-
v mesecu septembru, ko sem v oddelku prvič pre- ga ustvarjajo dobre navade in popotnico za priho-
brala zgodbico Beli zajček in otroke spodbudila k dnost otrok ter vseh nas. Pri otrocih moramo priče-
likovnemu in dramskemu usmerjanju, igri vlog ter ti z drobnimi opravili, jih ne zasičiti z nešteto ukrepi 
ekologijo povezala z ostalimi področji kurikuluma. ter jih učiti počasi, da se v njih prebudi ekološka 
zavest. To želim prenesti tudi na starše, da bodo 
Če to lahko zmorejo že pri dveh, kaj bodo znali le-ti svoje otroke usmerjali tudi doma. Spodbuda 
in vedeli šele pri treh? in zgled sta ključnega pomena. In kot velikokrat 
V vrtcu lahko dvoletnike naučimo kar nekaj okolju pravimo, na mladih svet stoji, le zaradi mladih (tudi 
prijaznih navad, ki se zdijo majhne spremembe, a otrok) bo svet ostal in ne obstajal.
ustvarijo velik učinek:
- zapiranje tekoče vode (varčevanje s pitno vodo),
- uporaba ene brisačke (zmanjšana količina od-
padkov), Literatura
Asimov, I. (1996): Zakaj odpadki povzročajo probleme? Ljubljana: 
- varčna uporaba mila (en poteg oz. pritisk je do- Co Libri.
volj), Cencelj, D. (2017): Urejeno igrišče vrtca kot prostor za aktivno uče-
nje in igro. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
- ugašanje luči (varčevanje z elektriko), Inskipp, C. (2006): Izboljšajmo svoje okolje, Odpadki in recikliranje. 
- ločevanje odpadkov (reciklaža, zmanjšanje ku- Ljubljana: Grlica.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport; 
pov smeti), Urad Republike Slovenije za šolstvo.
- iz starega naredimo novo (reuporaba), Okoljska vzgoja v šoli (2000). Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Walsh, M. (2008): 10 stvari, ki jih lahko naredim za lepši svet. Lju-
- eko sprehod (čistilna akcija). bljana: Vale Novak.
14
Didakta
Kolegialna hospitacija v vrtcu: 
od izvira do morja
Andreja Štemberger Turković, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok , 
Vrtec Jožefe Maslo Ilirska Bistrica
V prispevku predstavljam izvedbo kolegialne hospitacije pri dejavnosti Od izvira do morja. 
Pomembno je, da otrokom nudimo različne možnosti za raziskovanje, eksperimentiranje, da 
jim pustimo raziskovati z vsemi čutili. Opisala bom primer kolegialne hospitacije. Izpostavila 
bom pogovor po izvedeni dejavnosti ter pogled vzgojitelja na kolegialno hospitacijo.
Uvod V mestni knjižnici Maksa Samsa Ilirska Bistrica smo 
V vrtcu Jožefe Maslo Ilirska Bistrica smo bili od poiskali različne vire, ki so nam pomagali odkrivati 
leta 2017 do leta 2022 vključeni v projekt  NA-MA pot vode. Prebirali, ogledovali smo si različne nara-
POTI. V okviru projekta smo izvajali različne nara- voslovne knjige. Spoznavali smo pesmi o vodi, ki so 
voslovne ter matematične dejavnosti. V skupini bile vezane na naš kraj (npr. Teče, teče bistra voda). 
Veveričke, kjer so bili otroci stari od pet do šest let, Veliko smo tudi likovno ustvarjali, podoživljali zvok 
smo izvedli kolegialno hospitacijo. vode ter se gibalno izražali. Obiskali smo vodarno 
Ilirska Bistrica. Projekt smo zaključili tako, da smo 
Pri kolegialnih hospitacijah gre za opazovanje, pri se podali na izlet v Krajinski park Sečoveljske soline. 
katerem učitelja opazuje drug učitelj, ponavadi Nazadnje smo izdelali še maketo iz odpadne em-
prijatelj (Tomić 2002, 123). Tomić poudarja, da se balaže, ki je prikazovala pot vode od izvira do morja.
učitelji največ naučijo drug od drugega in od ko-
legov učiteljev lažje sprejmejo kritične pripombe Podrobneje bom opisala naravoslovno dejavnost, 
(prav tam). pri kateri smo izvedli kolegialno hospitacijo. Ho-
spitirala me je diplomirana vzgojiteljica iz sose-
Kolegialne hospitacije, ki jih spodbujamo v konte- dnjega oddelka. 
kstu učenja drug od drugega v učečih se skupno-
stih, imajo za cilj učenje slehernega vključenega, V dejavnosti, ki sem jo izvajala, sem sledila dvema 
ne glede na to, ali je v vlogi opazovalca ali v vlogi globalnima ciljema, to sta: 
opazovanega učitelja/vzgojitelja, in ne glede na • doživljanje in spoznavanje žive in nežive na-
to, v kateri fazi kariernega razvoja je posameznik rave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem 
(Skvarč 2022, 100). spreminjanju in estetskih razsežnostih,
• spoznavanje snovi (vode).
Kolegialne hospitacije so ena izmed raznolikih 
dejavnosti, ki jih izvajajo strokovni delavci z na- Z izvedbo načrtovanih dejavnosti sem želela, da 
menom skupnega učenja v učeči se skupnosti otroci:
(poleg npr. skupnega študija literature, predsta- • odkrijejo in spoznajo lastnosti vode in drugih 
vitev primerov prakse, strokovnih pogovorov …). snovi ter jih med seboj primerjajo,
Pri kolegialnih hospitacijah je opazovanje pouka • odkrivajo in spoznavajo vodo v različnih pojav-
le ena izmed faz v celotnem procesu; opazovanje nih oblikah, spoznavajo izhlapevanje in talje-
je metoda zbiranja dokazov v praksi (dejstev, ar- nje ledu,
gumentov), ki služijo kot osnova za strokovne po- • razlikujejo med sladko vodo in njenimi oblika-
govore, usmerjene v razreševanje dilem, odprtih mi ter slano vodo.
vprašanj ali strokovnih izzivov. Za profesionalni 
razvoj učiteljev/vzgojiteljev so bolj od samega po- Želela sem tudi doseči, da se otroci sprostijo in 
uka pomembni strokovni pogovori, ki sledijo opa- umirijo ob instrumentalni skladbi. To so bili ope-
zovanju. (Skvarč 2022, 100–101) rativni cilji dejavnosti, ki so se navezovali tako na 
vsebino kot na proces. 
Predstavitev dejavnosti
V mesecu marcu smo spoznavali pot vode od Potek dejavnosti
izvira do morja. Otrokom smo pripravili različne V uvodnem delu so otroci prisluhnili mojemu pri-
dejavnosti. Upoštevali smo vsa področja kurikulu- povedovanju zgodbe Tikica in Toka na potepu po 
ma, prednostno področje pa je bila narava. podzemlju.
15
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Sledil je pogovor o vsebini zgodbe (Kje se je začel kanemo nekaj kapljic modre jedilne barve. Hipo-
potep kapljic? Kam so potovale, kako? Kje sta pri- teza otrok je bila, da bo led plaval ter da bo barvilo 
stali? Kam sta se odpravili? Kdo je jokal, zakaj?). potonilo na dno. S poizkusom smo spoznali, da led 
res plava, barvilo pa ni potonilo na dno.
Z usmerjenim pogovorom smo uresničevali prvi 
podgradnik naravoslovne pismenosti, ki se osredo-
toča na to, da otrok prikliče, povezuje in uporablja 
naravoslovno znanje za opis/razlago pojavov z upo-
rabo strokovnega besedišča (Bačnik in sod. 2022). 
V glavnem delu smo otroke razdelili v dve skupini. 
Skupini sta se tudi zamenjali. Izvedli smo različne 
poizkuse z vodo. Z vsemi spodaj opisanimi dejav-
nostmi smo uresničevali podgradnik naravoslov-
ne pismenosti (2.3), pri katerem otroci oblikujejo 
ustrezne napovedi/hipoteze (Bačnik in sod. 2022). 
Sladka in slana voda Spoznavamo agregatna stanja vode
Potrebovali smo: dva kozarca, led, vodo, sol, jedil- Potrebovali smo: kocke ledu, vodo, indukcijsko 
no barvo, žlico ploščo, lonec
V prvi kozarec smo nalili vodo. Otroke smo vpraša- Na mizo smo postavili ledene kocke, vodo. Po-
li, kaj se zgodi, če v vodo damo led. Njihova hipo- govorili smo se. Otroci so prepoznali tako led kot 
teza je bila soglasna, in sicer, da bo led plaval. Nato vodo. Povedali so, da led nastane, če damo vodo v 
smo v kozarec z vodo dali kocko ledu in preveri- »škrinjo«. Vprašali smo jih, kako nastane led v na-
li, ali so bile naše napovedi pravilne ali napačne. ravi. Dobili smo odgovor dečka, da voda zmrzne, 
Vprašali smo jih, kaj se zgodi, če v vodo kanemo ko je zunaj zelo mraz, pod nulo. 
nekaj kapljic modre jedilne barve.
Sledil je prikaz plinastega stanja vode. V lonec smo 
Postavili so naslednje hipoteze, da bo barva poto- dali vodo, prižgali indukcijsko ploščo. Vprašali smo 
nila na dno in da se bo voda obarvala v modro. S jih, kaj mislijo, da se bo zgodilo. Otroci so postavili 
poizkusom smo nato preverili, ali so imeli prav. naslednje hipoteze: ne vem, kaj se bo zgodilo, ka-
dilo se bo, mehurčki bodo nastali, isto kot doma, 
V drugi kozarec smo dali žlico soli in vodo ter po- ko mama pašto kuha, voda bo vrela. Sledila je iz-
mešali. Otroke smo ravno tako vprašali, kaj se zgo- vedba poizkusa ter spoznanje, ali so bile njihove 
di, če v vodo damo led, ter kaj se zgodi, če v vodo hipoteze ustrezne.
16
Didakta
pili, je rekla deklica. Le dva dečka sta napovedala, da 
bo voda malo bolj čista, ampak mislim, da ne za pit. 
Tudi tokrat smo s poizkusom preverili njihove hipote-
ze. Deček je povedal, da smo filtracijo vode že videli v 
vodarni, ampak da so tam imeli drugačne filtre. 
Tu smo poleg podgradnika, pri katerem otroci obli-
kujejo napovedi/hipoteze, uresničevali tudi podgra-
dnik 1.3, pri katerem so otroci prepoznali, uporabljali 
in ustvarjali razlage pojavov, ki vključujejo različne 
prikaze (Bačnik in sod. 2022).
Vodni krog 
Potrebovali smo: večjo stekleno skledo, manj-
šo stekleno posodico, plastično folijo, nekaj kock 
ledu, vročo vodo
V zaključnem delu sta se obe skupini združili. V te-
lovadnici smo se ulegli na tla in prisluhnili sprošču-
joči glasbi z zvoki narave.
Tako smo uresničevali podgradnik naravoslovne 
pismenosti 1.3.1, po katerem naj zna otrok v naravi 
V večjo skledo smo nalili vročo vodo. V sredino smo poiskati vire navdiha in dobrega počutja (Bačnik in 
postavili manjšo stekleno posodico. Večjo skledo smo sod. 2022).
prekrili s plastično folijo. Na folijo smo položili led. Otro-
ke smo vprašali, kaj mislijo, da se bo zgodilo. Hipoteze Izvedba kolegialne hospitacije
otrok so bile, da se bo nekaj zgodilo, ne vem, kaj, vse se Pri izvedbi kolegialne hospitacije smo sledili trem 
bo orosilo, led se bo stalil. S poizkusom smo preverili, fazam (Skvarč 2022, 102):
ali so imeli prav. Po končanem poizkusu se je oglasila 1. pogovor, namenjen pripravi na hospitacije; 
deklica, ki je rekla, zgodilo se je isto, kot Tikici in Toki. 2. opazovanje pouka; 
3. pogovor, namenjen analizi opažanj in razmisle-
Filtracija vode ku o tem, kaj smo se naučili. 
Potrebovali smo: 2 posodi, pesek, papirnate brisa-
če, škarje, čist kozarec, lijak, lepilni trak, vodo, su- V podporo pri izvedbi kolegialnih hospitacij so nam 
spenzijo blata bili protokoli za:
• refleksijo dosedanjih izkušenj in ozaveščanje 
Z otroki smo naredili papirnat stožec in ga dali v lijak. stališč o kolegialnih hospitacijah (preden tim 
Lijak smo dali v čist kozarec. Napolnili smo ga s čistim začne kolegialne hospitacije),
peskom. Otroke smo vprašali, kaj se zgodi, če v lij zli- • pripravo na kolegialno hospitacijo,
jemo suspenzijo blata. Otroci so napovedali, da bo • pogovor po opazovanju pouka. (Skvarč in Bone 
voda prišla po filtraciji povsem čista. Lahko jo bomo 2022, 105) 
17
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Sama sem imela jasno opredeljene cilje hospitacije. S Pogled vzgojiteljice na kolegialno hospitacijo
celotno pripravo na dejavnost je bila seznanjena tudi Prvič sem kolegialno hospitacijo izvedla po proto-
vzgojiteljica, opazovalka hospitacije. Dogovorili sva se, kolu. Izvedla sem jo z namenom izboljšanja lastne 
da bo za opazovanje uporabila Pripomoček za opa- pedagoške prakse. Izziv pri načrtovanju so mi pred-
zovanje dejavnosti v vrtcu (NA-MA POTI). Sledila je stavljali podgradniki naravoslovne dejavnosti, saj 
izvedba kolegialne hospitacije. Nato pa še strokovna sem se z njimi srečala prvič. Pripravo na kolegialno 
razprava vzgojiteljice ter vzgojiteljice, ki je hospitirala. hospitacijo sem tako skrbno načrtovala.
Pogovor po opazovanju dejavnosti Povratna informacijo vzgojiteljice, ki me je hospiti-
Vzgojiteljica, ki je hospitirala, je pohvalila aktivno vlo- rala, me je spodbudila k razmišljanju o dejavnosti. 
go vseh otrok. Otroci so izražali radovednost, odgo- Pridobila sem spoznanje, kako lahko še boljše na-
varjali so na zastavljena vprašanja, ki so bila odprtega črtujem dejavnost v oddelku, kaj lahko pri svojem 
tipa. Postavljali ter preverjali so hipoteze, informacije delu spremenim in kako lahko dejavnost še nad-
iskali tudi v knjigah. Vzgojiteljeve informacije so bile gradim.
sprotne. Upoštevane so bile predhodne izkušnje 
otrok. Aktivna vloga otrok se je kazala tudi, ko so ak- Sklep
tivno sodelovali pri poizkusih (npr. nalaganje peska). Kolegialna hospitacija predstavlja obliko medseboj-
nega učenja in prenos dobre prakse med sodelavci. 
Izpostavila je, da sem upoštevala individualne razlike Pomembno se mi zdi, da je povratna informacija ti-
med otroki in jim, če je bilo potrebno, vprašanje tudi stega, ki hospitira, podana iskreno. Tako bomo lah-
poenostavila. Priložnost za sodelovanje so imeli tudi ko prispevali h kakovosti dela v vrtcu, obenem pa 
bolj tihi otroci. Smiselna je bila delitev v dve skupini, bomo poskrbeli za vzgojiteljev osebni ter profesio-
saj so bili tako vsi otroci opaženi, tudi tisti bolj tihi. nalni razvoj.
Opazila je pozitivne interakcije med vzgojiteljico in 
otroki. Otroci so medsebojno komunicirali ter se učili Literatura
drug od drugega. Izpostavila je, da sem uporabljala Esenko, I. (2015): Vode. Ljubljana: Okaši.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in 
naravoslovne izraze, da sem razložila pomen besed Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
ter postopkov. Število poizkusov je bilo zadostno. Tomič, A. (2002): Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod Republike Slo-
venije za šolstvo.
Bačnik, A., Slavič, S., Bah Berglez, E., Eršte, S., Golob, N., Gostinčar-Bla-
Dokazi o procesu učenja so nastajali z dokumen- gotinšek, A., Hajdinjak, M., Hartman, S., Ivančič, G., Kljajić, S., Majer Ko-
vačič, J., Mohorič, A., Moravec, B., Novak, N., Pavlin, J., Repnik, R., & Vičič, 
tiranjem in s fotografiranjem dejavnosti. Otroci so T. (2022). Naravoslovna pismenost: opredelitev in gradniki. Zavod RS 
povratne informacije dobivali s konkretnim poizku- za šolstvo. Dostopno na http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-
-I2W1U1WA, 14. 2. 2023.
som ali s pomočjo knjige. Skvarč, M. (2022): »Moč kolegialnih hospitacij«. V: Bone, J., & Mršnik, S. 
(2022). Opazovati, povezovati, sodelovati, učiti se drug od drugega: 
pomen kolegialnih hospitacij, mreženj in delovanja projektnih timov 
Vzgojiteljica, ki je hospitirala, je izpostavila spodbu- za razvojno delovanje vrtca in šole . Zavod RS za šolstvo. Dostopno 
dno učno okolje v igralnici. Predlagala je tudi izbolj- na http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JOO95VN, 14. 2. 2023.
Skvarč, M. in Bone, J. (2022). »Protokoli«. V: Bone, J., & Mršnik, S. 
šavo, da bi dejavnost, ki se je izvajala zunaj, izvedli (2022). Opazovati, povezovati, sodelovati, učiti se drug od drugega: 
naslednji dan. Izpostavila je moteče faktorje, in sicer pomen kolegialnih hospitacij, mreženj in delovanja projektnih timov 
za razvojno delovanje vrtca in šole. Zavod RS za šolstvo. Dostopno 
sonce ter mlajše otroke, ki so odhajali na sprehod. na http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JOO95VN, 14. 2. 2023.
18
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
S kosom blaga v gozd
Mateja Jelen, prof. razrednega pouka, OŠ Preska
Učencem sem naročila, naj za domačo nalogo poiščejo poljuben odpaden kos blaga 
kvadratne oblike, katerega stranice merijo približno en meter. Namen uporabe je ostal 
skrivnost. Naslednji dan so vsi, brez izjeme, prinesli naročeno. To je bil začetek 10-dnevnega 
projekta, katerega namen je bil povezovanje različnih učnih področij; slovenščine, matema-
tike, spoznavanja okolja, športa, likovne in glasbene umetnosti. Nato smo v naslednjih de-
setih dneh vsak dan odšli v naravo in del pouka izvedli na prostem. Blago je bilo vedno 
v našem gozdnem nahrbtniku in vedno smo ga uporabili v drug namen. Otroci so bili iz 
dneva v dan bolj radovedni, kaj vse zanimivega bodo doživeli in kaj vse jih še čaka. 
Skrivnostno sporočilo ogledali. Ko so ga premikali, so ugotovili, da oddaja 
zanimiv zvok. Eden od učencev je povedal, da ima-
Učna področja: jo doma na vrtu buče, ki so podobne oblike. Pravil-
• slovenščina (glasno branje) no so sklepali, da je tudi to buča. Zvok pa je nastal, 
• spoznavanje okolja (značilnosti jeseni, zdrava, ko so se zatresla posušena semena v notranjosti. 
nezdrava hrana, zvok) Pokukali smo še v velik steklen kozarec, poln zna-
• šport (naravne oblike gibanja) nilcev jeseni (koruza, želod, žir, šipek, kostanj, suhe 
gobe). Odločili smo se, da tudi mi pripravimo pre-
senečenje za skrivnostno gospo. Izpraznjeno culo 
smo napolnili z blagom, ki so ga prinesli otroci. 
Z njo smo se odpravili v gozd. Med potjo je vsak 
otrok dobil priložnost, da culo nekaj časa nosi.
Cula prijaznega popotnika 
Učna področja: 
• matematika (orientacija)
• spoznavanje okolja (obdelava snovi – vozli, opa-
zovanje – jesen)
• šport (naravne oblike gibanja)
• slovenščina (širjenje besedišča)
Postavili smo se v krog. Blago smo postavili predse 
in se naučili izdelati culo. Za nekatere je bila izde-
lava vozlov pravi izziv, ki so ga z nekaj ponovitvami 
premagali. Vsak je poiskal ustrezno palico in nanjo 
navezal izdelano culo. Podali smo se na sprehod 
skozi gozd. Naloga otrok je bila pozorno opazova-
nje. V culo so med potjo nalagali vse, kar se jim je 
zdelo »čarobno«, nenavadno, zelo zanimivo. Torej 
vse tisto, s čimer bi lahko razveselili gospo Jesen. V 
Ob prihodu v učilnico nas je na mizi pričakalo mislih smo imeli značilnosti jeseni. Nekateri otroci 
presenečenje. Zagledali smo namreč nekaj skriv- so takoj vedeli, da iščemo lastnosti letnega časa, 
nostnih predmetov in kuverto. Ko smo kuverto drugi so pozorno opazovali in iskali gospo v človeški 
odprli, smo našli pismo gospe Jesen, v katerem podobi. Na koncu poti smo se spet postavili v krog. 
nas je vabila na obisk. Z veliko radovednostjo smo S premikanjem cule smo ponovili osnovne pojme 
odprli skrivnosten predmet – culo iz blaga. V njej orientacije v prostoru:
so se skrivali jabolko, korenje, paprika, kumara in • Culo dvigni nad glavo.
marmelada. Poleg jesenskih dobrot je bil pripis: • Položi jo k svoji desni nogi.
»Dober tek, prijatelji.« Imeli smo okusno in zdravo • Iztegni jo z levo roko.
malico. Poleg cule smo našli še predmet, pobar- • Naredi 4 korake naprej, 5 nazaj.
van v jesenskih barvah. Otroci so si ga z veseljem • Kaj opaziš, če jo iztegneš pred očmi?
19
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Na koncu je vsak odprl svojo culo in sošolcem Vsak je poiskal miren kotiček gozda in tam razgrnil 
predstavil, kaj zanimivega je našel. Nabran mate- svoje blago. Nanj je naložil nekaj mehkega, hrapa-
rial smo vrnili v naravo, culo pa smo odnesli s se- vega, mokrega, trdega, lepega, dišečega, glasne-
boj v šolo. Otroci so jo odnesli domov. Za domačo ga, smrdečega, užitnega in čim več listov različnih 
nalogo so morali s culo na sprehod. V domačem oblik. Moj cilj je bil, da bi otroci naravo začutili s 
kraju so poiskali nekaj nenavadnega, kar pa je čim več različnimi čutili. Zaklad je vsak zaprl in ga 
moralo biti povezano z jesenjo. Naslednji dan so prinesel v krog. Tam smo si gozdne dragocenosti 
najdbo, skrito v culi, prinesli v šolo. Pripravili smo ogledali in začeli z razvrščanjem. Poimenovali smo 
razredno razstavo. posamezne skupine in razložili kriterije razvrščanja. 
Gozdna pravljica
Učna področja: 
• slovenščina (obravnava umetnostnega besedila, 
dramatizacija)
• šport (naravne oblike gibanja)
Odpravili smo se na gozdno jaso. S seboj sem vzela 
gozdni nahrbtnik, iz katerega sta kukala dva dolga 
uhlja. Otroke je zelo zanimalo, kaj se skriva v na-
hrbtniku. Z velikim zanimanjem so sledili poti. Ob 
prihodu na jaso smo se postavili v krog. Na sredini 
kroga so otroci opazili zanimiv predmet, ki sem ga 
skrivaj položila na tla. Predmet (ogledalo) je takoj 
pritegnil pozornost otrok. Poleg njega sem po-
stavila še nahrbtnik. Vsakemu otroku sem izročila 
Gozdni zaklad
Učna področja: 
• matematika (razvrščanje)
• spoznavanje okolja (čutila)
• šport (naravne oblike gibanja)
• slovenščina (razvijanje poimenovalne zmožnosti)
20
Didakta
njegov kos blaga. Uporabili smo ga za podlago pri Otroci so se razdelili v skupine po štiri. Dobili so na-
sedenju. Plišasti zajček iz nahrbtnika nas je povabil logo poiskati gozdne črke, ki so jih predstavljali deli 
k poslušanju pravljice Zrcalce. Po poslušanju smo vej ali korenin. Imeti so morali obliko velike tiskane 
se igrali igrico toplo-hladno in na ta način v okolici črke. Otroci so lahko uporabili le tiste veje, ki so le-
poiskali še ostale pravljične junake (lutke veverice, žale na tleh. Tako smo spodbujali pozitiven odnos 
ptice in medveda). Sledila je dramatizacija. Otroke do okolja. Veje so lahko lomili, upogibali, zvijali in na 
sem razdelila v skupine po štiri. Vsak član skupine tak način oblikovalki črke. Ena črka naj bi bila nare-
je izbral vlogo ene izmed štirih živali. Vsaka skupina jena le iz enega kosa lesa. Na kos blaga so polagali 
je iz naravnih materialov oblikovala oder, na kate- črke in iz njih sestavljali različne besede. Na koncu 
rem so zaigrali igrico Zrcalce. so izbrali besedo, ki je bila po njihovi oceni najbolj 
zanimiva. Njen pomen so tudi prikazali z naravnimi 
materiali, t. i. »land art«. Na koncu so si skupine ogle-
dale vse besede. Posamezniki so besede glasno 
prebrali. Šteli smo število glasov (črk) v posamezni 
besedi. Poiskali smo najdaljšo in najkrajšo besedo. 
Besede smo uporabili tudi v povedih.
Moj prijatelj
Učna področja: 
• likovna umetnost (ustvarjanje z naravnimi ma-
teriali)
• slovenščina (razvijanje sporazumevalne zmo-
žnosti)
• spoznavanje okolja (osebni podatki, lastnosti 
pokrajine, čustva, gozdni bonton, deli dneva, 
vreme, gozdne živali, obdobja življenja – rojstvo, 
Gozdni zapis smrt)
• glasbena umetnost (izvajanje – petje, ustvarja-
Učna področja: nje – igranje na improvizirana glasbila)
• slovenščina (velike tiskane črke, razvijanje poi- • šport (naravne oblike gibanja)
menovalne in skladenjske zmožnosti, branje)
• likovna umetnost (ustvarjanje z naravnimi ma- Vsak je na gozdnih tleh poiskal prostor, ki se mu 
teriali) je zdel najbolj primeren. Tam je razprl svoje blago. 
• spoznavanje okolja (lastnosti snovi, preprosta Nanj je z naravnimi materiali oblikoval domišljijsko 
obdelava lesa) podobo svojega gozdnega prijatelja. Sledilo je ne-
• matematika (štetje, primerjanje, urejanje) kaj dejavnosti, ki so spodbudile osebno povezova-
nje z njim.
1. Pozdravi ga.
2. Predstavi se mu (ime, priimek, naslov, hobiji).
3. Vprašaj ga, kako mu je ime.
4. Predstavi mu okolje, kamor si ga položil.
5. Zaupaj mu svojo skrivnost.
6. Povej mu, česa se bojiš, kaj te razveseli.
7. Zapoj mu pesmico. Zraven zaigraj na gozdno 
glasbilo.
8. Povej mu, da bo en dan v gozdu sam. 
9. Naroči mu, kako naj se obnaša, ko te ne bo 
zraven.
10. Obljubi mu, da se jutri vrneš. Zagotovo ti bo z 
veseljem povedal, kaj vse je popoldne in po-
noči doživel.
Naslednji dan so otroci že ob jutranjem prihodu 
v šolo spraševali, kdaj bomo odšli v gozd, saj jih je 
zelo skrbelo, če so njihovi gozdni prijatelji sploh še 
tam. Komaj so dočakali odhod. Pot do gozda je hi-
tro minila, saj smo tokrat do tja kar tekli. Brez težav 
21
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
so tekli tudi tisti, ki običajno te oblike gibanja ni-
majo radi. Takoj so šli do svojih prijateljev. Nekateri 
so jih objeli, pobožali, z njih odstranjevali liste, ki so 
priplesali z dreves. Z obrazom so se približali prija-
teljem, ti pa so jim povedali, kaj vse zanimivega se 
jim je zgodilo, ko nas ni bilo tam. Po določenem 
času smo naredili krog in otroci so začeli pripo-
vedovati zgodbe, ki so jih slišali od svojih gozdnih 
prijateljev. Zgodbe so pripovedovale o gozdnih ži-
valih, strahovih, vremenskih pojavih, naravnih ne-
srečah, pravljičnih junakih. Sledil je najbolj čustven 
del dejavnosti. Otroci so se morali od prijateljev po-
sloviti in jih vrniti v naravo. Nekateri so ta del opra-
vili z lahkoto, drugi so imeli več težav. Nekaj se jih je 
od prijateljev poslovilo celo v solzah.
Barve narave
Učna področja: 
• matematika (razvrščanje)
• slovenščina (pripovedovanje)
• spoznavanje okolja (jesen)
• šport (naravne oblike gibanja)
Oblikovali smo krog. Vsak je pred seboj razgrnil 
svoje blago. Otroci so dobili nalogo poiskati čim 
več različnih barv narave. Vsak je na blagu pripra-
vil svojo zbirko. Po določenem času smo se zbrali v 
krogu in prešteli, koliko različnih barv je uspel najti 
posameznik. Nato sem v sredino kroga položila pet 
barvnih krogov. Otroci so prirejali svoje predmete k 
ustrezni barvi na predloženem barvnem krogu. Na 
koncu smo ugotovili, da so nekatere barve v nara-
vi pogostejše od drugih. Razmišljali smo, zakaj je 
temu tako. Otroci so sklepali, da je lahko vzrok tudi 
v letnem času in izbiri naravnega okolja. 
22
Didakta
Razredna zgodbica
Učna področja: 
• slovenščina (pripovedovanje)
• spoznavanje okolja (opazovanje)
• matematika (urejanje)
Določili smo rjavo barvo in se podali nabirat različ-
ne odtenke rjavih drevesnih listov. S polnimi rokami 
smo se postavili v krog. Na sredino kroga smo posta-
vili kos blaga. Imela sem najsvetlejši odtenek rjave, 
zato sem lahko začela pripovedovati pravljico (Bil je 
lep, sončen, jesenski dan ...). Stopila sem v notranjost 
kroga in listek položila na tla. Ko sem stopila nazaj iz 
kroga, je na sredino lahko prišel tisti, ki je imel po nje-
govi oceni naslednji svetlostni odtenek. Listek je po-
ložil poleg mojega in nadaljeval s pripovedovanjem 
zgodbe. Hkrati je nastajala zgodba in urejanje svetlo-
stnih odtenkov. Na koncu smo natančno pogledali 
barve in po potrebi zamenjali vrstni red listkov. 
Gozdna past
Učna področja: Leteča preproga
• spoznavanje okolja (drevesne vrste, jesen, vreme)
• matematika (razvrščanje) Učna področja: 
• šport (naravne oblike gibanja) • šport (naravne oblike gibanja)
Vsak je vzel svoje blago. Uporabili smo ga kot špor-
Izbrala sem štiri pogoste drevesne vrste, ki jih lahko tni pripomoček. Izvedli smo mnogo gibalnih vaj. V 
najdemo v našem okolju. To so bukev, kostanj, hrast nadaljevanju predstavljam le nekaj od izvedenih vaj 
in javor. Otroke sem razdelila v štiri skupine. Vsaka (Kosec in Mramor 1991, Trdina 1979):
je dobila kos blaga. Pokazala sem drevo, pod kate- • Blago prepognemo na polovico. Sonožno ga 
rim so s pomočjo blaga naredili past, v katero naj bi preskočimo najprej po krajšem delu, nato še 
ujeli del drevesa. Ker je bil veter dovolj močan, se je po daljšem. 
na blagu kaj hitro nabralo veliko listja in tudi nekaj • Blago zvijemo v zvitek. Preskakujemo ga sono-
plodov. Otroci so kar vriskali, ko so opazovali doga- žno cik-cak vzdolž zvitka.
janje. Po določenem času smo si ogledali, kaj vse se • Vsak svoj zvitek blaga položi na tla, vzporedno 
je nabralo v posamezni pasti. Na podlagi opazova- z ostalimi, v razmaku približno 1 metra. Sledi iz-
nja krošenj so ugotovili, da je v vsaki pasti tudi nekaj menično sonožno in enonožno preskakovanje 
vsiljivcev, ki so jih hitro odstranili. Poimenovali smo ovir. Ovire lahko preskakujemo tudi tako, da 
vrsto drevesa in njene plodove. tam, kjer je zvitek, skočimo z nogami narazen. 
Pri tem mora biti vsaka noga na enem koncu 
zavitka. V prazen prostor pa skočimo z nogami 
skupaj. Dejavnost spominja na ristanc.
• Blago na različne načine preskakujemo tudi 
vzvratno.
• Roke imamo iztegnjene za hrbtom. Blago dr-
žimo z vsako roko na enem vogalu. Tečemo 
tako hitro, da blago čim dlje časa plapola v vo-
doravni legi.
• Razdelimo se v pare. Vsak par vzame en kos bla-
ga. Iz njega naredimo »žogo«, s katero na različ-
ne načine vadimo metanje in lovljenje žoge.
• Vsak vzame svoje blago, ga prepogne po diago-
nali, nato pa zvije. Tako dobimo najdaljšo mo-
žno kolebnico. Sledi preskakovanje. Če je naloga 
prezahtevna, lahko zvežemo dva kosa blaga in 
na ta način dobimo daljšo kolebnico, kar zmanj-
ša zahtevnost naloge.
23
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
• Stojimo razkoračno. Iz blaga naredimo zvitek. 
Primemo ga z vsako roko na enem koncu, tako 
da je zvitek napet. Iztegnjene roke dvignemo 
čim višje nad glavo in delamo predklone. 
• Stojimo razkoračno. Eno roko iztegnemo in z 
njo primemo blago za enega od kotov. Z roko 
krožimo. Isto vajo ponovimo tudi z drugo roko.
• Stojimo razkoračno. Z obema rokama držimo 
zvitek blaga, ki naj bo ves čas napet. Roki sta iz-
tegnjeni nad glavo. Odklonimo se v desno, da 
se z desno roko bližamo desni nogi. Enako vajo 
ponovimo na drugo stran.
• Blago razgrnemo na tla. Nanj se usedemo ra-
znožno. Naredimo globok predklon. Poskusimo 
se dotakniti prstov na nogah.
• Stojimo razkoračno, napet zvitek blaga držimo 
na obeh koncih. Roki skozi vzročenje zaročimo. 
Vajo ponovimo še v obratni smeri.
Škratkove hišice 
Učna področja: 
• likovna umetnost (prostorsko oblikovanje)
• spoznavanje okolja (lastnosti snovi, preprosta ob-
delava materialov)
Blago smo razrezali, zlepili, sešili. Nastala je zbirka 
oblačil, pregrinjal, blazin, zaves. Odšli smo v gozd, kjer 
so otroci po skupinah iz naravnih materialov zgradili 
škratova bivališča. Pri delu so lahko uporabili tudi vse 
izdelke, ki so jih predhodno oblikovali iz blaga. 
Zaključek
Aktivnosti s preprostim kosom blaga so bile raznoli-
ke in so zajemale različna področja učenja. Izvedene 
so bile v naravi. Po dolgoletnih izkušnjah pri delu z 
učenci sem namreč ugotovila, da ima pouk na pro-
stem ogromno prednosti pred tistim, ki ga izvajamo 
v šolskih prostorih. Otroci so v naravnem okolju bolj 
sproščeni, kar pozitivno vpliva na njihovo ustvarjal-
nost. Naravno okolje samo ponuja razgiban teren, ki 
Gozdni računi vabi h gibanju. Gibanje pa pozitivno vpliva na razvoj 
motoričnih in učnih sposobnosti. Znano je, da je raz-
Učno področje: gibano telo odlična osnova za razgibane možgane. 
• matematika (računanje) Že sam prenos pouka iz šolske učilnice v učilnico v 
naravi deluje motivacijsko. Uporaba različnih pripo-
 Postavili smo se v polkrog. Pred skupino sem raz- močkov in izvajanje raznolikih dejavnosti pa je za 
prostrla dva kosa blaga. Na enega sem položila učence še toliko bolj zanimiva.
kartončke, na katerih so bila zapisana enomestna 
števila (2, 3, 4, 8). Na drugem blagu so bila le de- Vsi učenci so pri aktivnostih sodelovali z navduše-
setična števila (10, 30, 50, 70, 90). Otroci so k vsa- njem. Ob opravljanju nalog so tudi sami dobili veli-
kemu številu položili en naraven predmet (vejico, ko različnih idej, ki smo jih z veseljem vključili v učni 
kamen, storž, mah . . .). Sledilo je ustno računanje. proces. Tako so dobili pozitivne potrditve in voljo za 
Mi smo utrjevali prištevanje enic k desetičnemu nadaljnje sodelovanje in razmišljanje. 
številu, zato smo računali tako:
• kamen (70) + suh bukov list (8) = 78
• vejica (90) + trava (2) = 92
• storž (10) + mah (4) = 14 Literatura
• storž (10) + storž (10) + jesenski podlesek (3) = 23 Kosec, M., Mramor, M. (1991): Športna vzgoja za predšolske otroke. 
Ljubljana: DZS.
• suha roža (30) + mah (4) + trava (2) = 36 Trdina, J. (1979): Tudi predšolski otrok telovadi. Ljubljana: DZS.
24
Didakta
Kje pa so mize in stoli?: Inovativno 
učno okolje pri poučevanju tujega jezika 
na razredni stopnji
Maja Širca, prof. razrednega pouka in učiteljica tujega jezika, Osnovna šola 
Antona Ukmarja Koper
Sem profesorica razrednega pouka in učiteljica tujega jezika. Kombinacija obojega in poznavan-
je didaktik obeh področij mi je omogočilo, da ju v praksi uspešno združujem pri izvajanju pouka 
z najmlajšimi. Skozi leta se je model poučevanja spreminjal in izboljševal. Modeli začetnega 
poučevanja so se v vseh teh letih spreminjali in prilagajali starostni stopnji in razvojni stopnji otrok. 
Temu je sledilo tudi učno okolje, modeli poučevanja in način dela v razredu. Večkrat se ob vstopu 
v učilnico novi gostje začudijo: »Kje pa so stoli in mize?« Moj odgovor je večinoma usmerjen v 
dejstvo, da bi nas ti stoli in mize samo ovirali pri delu in učenju. Moj namen je predstaviti nekaj 
dejavnosti, pripomočke in namembnost le-teh v prostoru ter produkte tovrstnega pristopa. 
V zadnjih letih smo pouk oblikovali po principu povsem uveljavili kot stalna praksa. Evalvacije so 
celostnega pristopa, kjer je močno prisoten gib. izkazale učinkovitost modela, učenci so bili pri sa-
Poleg gibalnih dejavnosti so prisotne tudi druge, mem učenju zelo uspešni, zadovoljni in samoza-
ki pa so v veliki meri usmerjene v poučevanje s vestnejši v komunikaciji. V tem prispevku delim le 
kinestetičnimi asociacijami. Usvajanje pomena majhen delež svoje dolgoletne prakse. 
besed z gibom, tipom in formo ima pozitiven 
učinek na sidranje in na zapomnitev samega be- Jezikovna učilnica
sedišča pa tudi jezikovnih struktur. Pomnjenje je Dolgoletne izkušnje na tem področju so smerni-
hitrejše in zapomnitev dolgotrajnejša. Po več kot ce, ki so nas vodile k izvajanju pouka na svojevr-
desetletju poučevanja tujega jezika angleščine v sten način. Povsem je prilagojen starostni stopnji 
prvih štirih razredih osnovne šole ugotavljamo, učečih se tujega jezika. Pouk izvajamo večinoma 
da je bilo uvajanje jezika v okviru inovacijskih pro- »brez miz, stolov in učbenikov«, kar je pomenilo, 
jektov in kasneje kot projekt uvajanja novih uč- da smo kot učne metode lahko uporabljali pred-
nih načrtov uspešna popotnica za razvoj osnov vsem gibanje, igro, petje, ples, posnemanje, igro 
in podpora novim pristopom, ki so se do danes vlog, multisenzornost. Imeli smo srečo, saj smo 
25
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
na razredni stopnji eno učilnico namenili po- katerim sidramo in pomnimo besedišče oziroma 
učevanju jezika. Tako smo lahko priredili prostor, jezikovne strukture. Ne strinjam se, da je gibanja 
ki je že sam po sebi motivacijski element. Pri iz- s starostjo vse manj, raje ugotavljam, da je vseh 
vajanju pouka smo sproti razvijali tudi didaktični drugih dejavnosti vedno več, čeprav gibanje ostaja 
material, ki je bil vsa leta v procesu nadgrajevanja glavna opora pri učenju.
in izboljševanja. Nastajal je kot plod raziskovanja 
didaktičnih gradiv, proučevanja različnih virov, Vizualni dražljaji
knjižnih, spletnih in didaktičnih predlog in je se- Oprema panojev in stenske poslikave spodbujajo 
veda sledil našim ciljem in metodam poučevanja. učenca k uporabi le-teh, sprožajo komunikacijo z 
Pouk tujega jezika na naši šoli vsekakor ni kla- vrstnikom, učiteljem, ponudijo mu možnost upo-
sičen pouk. Odmika se od klasičnih frontalnih rabe spontanih ali pa usmerjenih (kontroliranih) 
oblik. Pri nas smo s tem ustvarili sodobno učno vzorcev pogovora.
okolje, jezikovno učno okolje, ki sledi potrebam 
današnjih otrok in zagotavlja optimalen celostni 
razvoj posameznika. 
Gib 
Učilnica tujega jezika je prostor, ki spodbuja aktiv-
nost otroka. Takoj ob vstopu se odpre prostor za 
fizično aktivnost. Gib je avtomatična posledica od-
prtega prostora. Gib je osnovna otrokova potreba. 
Kljub temu je potrebno zagotoviti ustrezen nadzor 
in s tem varno gibanje. To naredimo tako, da vsak 
vstop otrok v učilnico osmislimo z neko nalogo. 
Običajno učencem že takoj na vratih damo nalogo 
in jim naročimo, naj se v paru sprehodijo in nekaj 
poiščejo, vstopijo in posnemajo gib živali, dejav-
nost povežemo z vsebino, ki sledi, in jo osmislimo. 
Učenci se gibljejo po prostoru prosto in sproščeno 
ali organizirano v obliki plesa, iger, sprostitvenih 
dejavnosti, izštevank. Gib tako postane sredstvo, s 
26
Didakta
V prvem in drugem letu učenja so lahko oblike ko-
munikacije zelo preproste, v maternem jeziku ali 
celo samo z mimiko. Ne smemo pozabiti na tiho 
dobo, ko učenec ne producira, temveč samo skladi-
šči osnove jezika. Učenje postane družaben dogo-
dek, ko učenec pokliče sošolca, mu pokaže, kaj je 
zagledal, razmišlja in se uči. Kasneje se ob ponov-
nem srečanju učenca z izpostavljeno vsebino spro-
ži določena asociacija, poveže jo s slišano zgodbo, z 
gibom, z doživetjem, z željo po interpretaciji.
Kotiček
V učilnici je nekaj stalnih tematskih kotičkov, kjer 
učenec podoživi in na svoj način interpretira vsebi-
ne. V kotičkih so običajno dejavnosti, igre ali navodi-
la, ki usmerjajo učence. Pod naslikanim drevesom 
so nameščene tudi blazine in mehki »puzzle«, kjer 
lahko učenci posedijo in prebirajo mini knjižice. 
Tak kotiček je stalen, kar pomeni, da se tam dejav-
nost ne spreminja, menjajo se le vsebine. V kotič- Na sliki je plakat, na katerem je prikazana vsebina 
kih, ki pa niso stalni, temveč jih učitelj oblikuje na posameznih postaj. Na temo so prikazane dejav-
temo učnih vsebin, so aktivnosti ciljno usmerje- nosti. Na fotografiji je primer s slikami: vrtavka, 
ne. V ta namen je izdelan didaktični material, ki je kjer učenci zbirajo set besed, z zamaški »pišejo« 
tam vselej prisoten in na razpolago za delo, igro in ob slikah; igra spomina, ki zahteva, pomnjenje ter 
učenje. Če bi primerjali s poukom športa, bi lahko sestavljanje povedi; igra »baloni«; igra s kocko. Vse 
rekli, da je učenje po postajah/kotičkih, ki smo ga igre je moč prilagoditi na način, da se stopnjuje 
poimenovali »station work«, kakor neke vrste po- zahtevnost na posameznih nivojih. Tako pri igri 
ligon. Učenec se zadrži na določeni postaji toliko spomin ni dovolj, da učenec le najde sliko, temveč 
časa, dokler z delom ne zaključi. Seveda ga spod- mora sestaviti ustrezno poved ali najti rimo ali na-
bujamo, da začeto delo dokonča in da se ustavi sprotje. Dejavnosti omogočajo tudi individualiza-
na vseh postajah. S tem načinom dela si učenec cijo pouka s tem, ko si učenec sam izbira zahtev-
sam izbira pot za doseganje ciljev. Pristop omo- nost naloge. Primer je igra z zamaški, na katerih 
goča učencem izbiro. Za orientacijo izdelamo pla- so zapisane črke abecede. Učenec lahko sestavlja 
kat, kjer ima učenec neke vrste »zemljevid« vseh besede, križanko, besedne zveze ali povedi ob da-
dejavnosti, in ga postavimo na vidno mesto. nih slikah, ki jih narekujejo tematske kartice.
27
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Samovrednotenje Diferenciacija pouka 
Po opravljeni dejavnosti se učenci sami ovredno- Učenje po postajah poteka po učencu prikroje-
tijo in izražajo svoja mnenja o vsebinah in dejav- nem tempu, nivoju in vrsti dejavnosti, kar omo-
nostih. Pri tem se poslužujemo interaktivne table, goča notranjo diferenciacijo pouka. Vsi učenci ne 
ki je priročen pripomoček tudi za delo učitelja. dosegajo ciljev enako hitro ali pa na enak način. 
Hkrati to omogoča vsem udeleženim pregled Ker so učenci večinoma samostojni, to omogoča 
nad opravljenim delom za posameznega učenca. učitelju, da se še dodatno usmeri k učencem, ki 
Učenci sproti vrednotijo svoje delo, beležijo rezul- potrebujejo dodatno pomoč. Učenci, ki presegajo 
tate in označujejo sled opravljenega. Posamezni cilje in zastavljene okvirje, lahko z zgledom mo-
učenci se imajo možnost vrniti nazaj in ponovi- tivirajo ostale. Aktivna vloga učencev, ko so sami 
ti dejavnost. Spoznanje, da so uspešni, učence ustvarjalci, je izredno pomembna. Taka dejavnost 
motivira. Pregled nad opravljenim delom sproža je neke vrste bralna značka, kjer učenci predstavi-
neke vrste pozitivno tekmovalnost. Učenka na jo prebrano knjižico ali jo sošolcem glasno berejo, 
sliki vpisuje svoje ime in v razpredelnici pod do- ali pa predstavijo lastne izdelke. Predmet pred-
ločeno postajo označi, ali je nalogo opravila, kako stavitve so lahko priročni mini slikovni slovarji ali 
dobro jo je opravila in ali ji je bila igra všeč. Ob pre- plakati na določeno temo. 
gledu tabele lahko učitelj pomaga pri usmerjanju 
otrok na posamezne dejavnosti. Izbiranje vsebine
Izredno smiselno in praktično je uskladiti vsebine 
različnih razredov. To pomeni, da se neka tema 
»obravnava« v istem časovnem obdobju v vseh le-
tnikih. To omogoča učitelju, da so slike, napisi, igre, 
motivi in podobno dalj časa v uporabi za vse letni-
ke hkrati. Hkrati se s tem omogoči tudi diferencia-
cija, saj otrok lahko posega po dejavnostih, s kate-
rimi prehaja med nivoji oz. cilji, ki presegajo okvirje, 
predpisane z učnim načrtom. Učitelj to načrtno iz-
pelje z zahtevnostjo dejavnosti ali pa s stopnjo sa-
mostojnosti pri učenju. Naslovi tematskih sklopov 
so vezani na letne čase, pravljice, življenjska okolja, 
praznike in praznovanja ter podobno. Primer je 
pravljica J. Donaldson: Room on the Broom, ki je 
tema v drugem in tretjem razredu. 
Primer Room on the Broom
Cilji pri tej temi so med drugimi predvsem, da se učenci seznanijo z vsebino, junaki pravljice (besedi-
šče) in pa ustreznimi jezikovnimi strukturami in zvočnostjo jezika. (Učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. ra-
zredu 2013). Vselej so cilji večplastni in vzgojni, dejavnosti pa osmišljene. Skupno obema razredoma je 
ogled animiranega filma, kateremu sledi poslušanje pravljice ob knjižni predlogi. Zahtevno besedilo 
se ob branju prilagodi in poenostavi. Po poslušanju sledijo različne dejavnosti. Od iger za pomnjenje, 
gibanje, tvorbo, poustvarjanje in druge. Učenci usvajajo jezikovne strukture like/don't like, can/can't, 
have got/haven't got, razumejo posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni 
podpori (npr. slikah, predmetih), znajo prebrati in razumejo posamezne znane povedi, ponazorje-
ne z nebesedno podporo. Opazujejo zapis besed in označijo različno dolžino besed/zlogujejo, berejo 
slikopis, iščejo rime. Prepisujejo in sestavljajo besede z zamaški (stavnico). Te dejavnosti se pogosto 
poslužujemo v korakih pri opismenjevanju v tujem jeziku. 
V tretjem razredu so cilji le nadgrajeni. Tretješolci torej ob branju izdelanih mini knjižic uporabljajo 
jezikovne strukture, tvorijo opise posameznih sličic, povzemajo zgodbo in samostojno rešujejo na-
loge pisnih oblik, torej dopolnjujejo kratke povedi, k slikam prirejajo povedi. Novo besedišče utrdijo, 
razumevanje že znanega dokažejo z rabo v dramatizaciji. 
Vse dejavnosti se izvajajo v obliki dela po postajah, le uvodni del je predstavljen vsem učencem hkrati. 
Večino dejavnosti je usmerjenih v korake opismenjevanja v tujem jeziku in zaznavanju posebnosti in 
značilnosti tujega jezika. Učenci ob zaključku povzamejo znanje z reševanjem učnega lista.
28
Didakta
Rutina 
Učenci so naučeni, da se vsaka učna ura začne s 
kratko rutino pred pričetkom dela, ne glede na 
dejavnosti, ki nato sledijo. Zberemo se v krogu in 
učenci povedo »novice«, lahko se tudi igramo igro, 
zapojemo pesem, se orientiramo na koledarju, šte-
jemo in povemo, kakšno je vreme. Sledi predstavi-
tev teme in oblike dela. Če sledijo nove dejavnosti, 
se jih predstavi že v uvodnem delu ure, v krogu, 
frontalno. Povemo, katere so obvezne in katere do-
polnilne ter dodatne dejavnosti. Ta dejavnost v za-
četku ure učence umiri in miselne procese usmeri 
v želene cilje. Povemo, k čemu stremimo, in pono-
vimo pravila obnašanja v razredu. Didaktične igre so prirejene po splošnih igrah, ka-
terih osnovna pravila učenci poznajo. Take igre so 
Material in didaktično gradivo spomin, človek ne jezi se, igre z igralnimi ploščami, 
Vse, kar učenci potrebujejo pri posameznih urah, igre s karticami, s stavnico, slikovne kartice, igre s 
je že predhodno pripravljeno po postajah in posta- kocko, vrtiljaki … Didaktična igra mora ustrezati temi 
vljeno v določene kotičke v učilnici. Učenci se po in ciljem, ki jih zapoveduje starostna stopnja učenca, 
uvodnem rutinskem delu takoj razporedijo in prič- predznanje in učni načrt za tuj jezik. 
nejo z delom. V kolikor ne uspejo dokončati nalo-
ge, jih naslednjič čaka nadaljevanje. Take tematske Zaključek
dejavnosti trajajo več šolskih ur, tako se lahko razši- Učna načela inovativnih učnih okolij postavljajo 
rijo tudi na dva tedna (4–5 šolskih ur). učenca v središče. Cilj sodobnega poučevanja je 
ohranjanje dolgotrajne motivacije, kar zagotovimo 
z učenjem v nadaljevanjih, ko se igra nadaljuje. Ko je 
učenec v središču učenja, je visoko aktiven in hkrati 
agent učenja tudi ostalih, saj jih spodbuja in vklju-
čuje. Frontalne in toge oblike pouka se spreminja-
jo v družabne dejavnosti, ki postajajo motivacija za 
delo kot posledica čustvenih odzivov in interakcije z 
drugimi. Pristopi, ki imajo gibanje za osnovno dejav-
nost, zagotavljajo zadovoljevanje osnovnih potreb 
otroka po gibanju in sprožajo miselne procese, ki 
so dokazano pomembni za razvoj struktur jezikov-
nih vzorcev, funkcionalnosti znanja, asociativnega 
učenja in poglabljajo socialno interakcijo. Čustveni 
odzivi so pogostejši, izražanje je svobodno in komu-
nikacija sproščena. Nenazadnje omogočajo diferen-
cirane pristope in prilagoditve posameznikom. Taka 
oblika dela zahteva veliko časa in energije za pripra-
vo gradiv in pripomočkov, vendar so nagrada za ves 
trud in zavzetost rezultati in veselje otrok. 
Literatura:
Martin, B Jr. in Carle, E. (1967): Brown Bear, Brown Bear, What Do 
You See?. London: Henry Holt and Company, Inc.
Donaldson, J. in Scheffler., A.: Room on the broom. Orange Eyes 
Limited: London, Združeno kraljestvo). Pridobljeno 4. 1. 2023 s 
https://roomonthebroom.com/activities 
Lacome, J. (1995): Walking Through The Jungle. Candlewick Press: 
Cambridge. https://www.youtube.com/watch?v=GoSq-yZcJ-4 
Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgo-
dnjega učenja tujih jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, 
A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost – zgodnje učenje tujih 
jezikov v 1. VIO osnovne šole
Lucariello, J., et al. (2016): Dvajset najpomembnejših psiholoških 
načel za poučevanje in učenje od vrtca do srednje šole. Zveza za 
psihologijo v šolah in izobraževanju = Coalition for Psychology in 
Schools and Education. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Center za 
raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti. 
Štemberger, T., Čotar Konrad, S., Rutar, S. in Žakelj, A. (2022): Obli-
kovanje inovativnih učnih okolij Constructing Innovative Lear-
ning Environments. Koper: Založba Univerze na Primorskem. 
Prirejeno po: https://roomonthebroom.com/activities Učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. razredu (2013). Ljubljana: Ministr-
stvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
29
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Meje mojega jezika so meje mojega sveta
Mojca Kacjan, učiteljica angleškega in nemškega jezika, Osnovna šola Polzela
Večjezičnost je del našega življenja in mora zato imeti prostor tudi v šolskem prostoru. Vsak 
od nas ima različna jezikovna znanja. Pri svojem pouku z različnimi aktivnostmi poskušam 
prepletati ta znanja, da lahko v znanju pridobimo vsi. Šele takrat večjezičnost razumemo, 
jo sprejmemo in se zavedamo pomena lastnega jezika in jezikov okoli nas, vse od svetovnih 
jezikovnih velesil do slovenskega znakovnega jezika ter jezikov naših sosednjih držav.
Sodoben fenomen, s katerim se srečujemo v vsa- Sodobna tehnologija pa mi pri pouku omogoča še 
kodnevnem življenju, je večjezičnost. Vsak dan se več. Sebe kot učitelja v razredu vidim predvsem kot 
srečujemo s številnimi jeziki, pa naj bodo to ali ma- most med jezikovnimi znanji, ki jih učenci lahko pri-
terinščina, angleščina in nemščina v osnovni šoli ali dobijo, in znanjem, ki ga že imajo. Tukaj rušim meje 
še španščina, francoščina v srednji šoli ter ruščina njihovega sveta, jim širim obzorja ter približam jezi-
in podobno. Potem so tukaj še jeziki priseljencev in ke izven njihovih meja. 
slovenski znakovni jezik. Večjezičnost nam omogo-
ča lažje sprejemanje drugačnosti, lažje pridobimo Slovenščina – jezik, s katerim se vse začne
delo v tujini, lažje potujemo in še kaj. Pred kakšnim letom sem med učenci predmetne 
stopnje izvedla anketo z enim samim vprašanjem: 
Kot učiteljica angleščine in nemščine na osnovni Kateri jezik ti je najbolj všeč? Presenetilo me je, da 
šoli pri svojem delu seveda v ospredje postavljam je le eden izmed učencev odgovoril slovenščina. 
ravno omenjena jezika, pa vendar želim poleg tega Ko smo se o tem odgovoru pogovarjali v različnih 
v delo z učenci vključiti čim več različnih jezikovnih oddelčnih skupnostih, mi je postalo jasno, zakaj je 
znanj, vzbujati zavest še za druge jezikovne poti in temu tako. Slovenskega jezika učenci ne dojemajo 
s tem zabrisati jezikovne meje, ki si jih učenci ve- kot jezik, ki se ga učijo. Verjetno je to pogojeno tudi 
dno pogosteje postavljajo prav zaradi zelo dobre- s starostjo, a zastavila sem si cilj, da s posameznimi 
ga znanja angleščine. vsebinami med učenci skušam dvigniti zavest do 
lastnega jezika.
Pri svojem pouku skušam učencem dvigovati zave-
danje do lastnega maternega jezika in jim prikazati V lanskem šolskem letu je na dogodku ob Evrop-
povezanost lastnega jezika z drugimi. To poveza- skem dnevu jezikov red. prof. dr. Alja Lipavic Oštir 
nost postavljam v ospredje predvsem pri pouku s Filozofske fakultete v Mariboru predstavila delo z 
angleškega jezika, saj mi le-ta zaradi priljubljenosti jezikovnimi kartami. Jezikovne karte so običajno ze-
pri učencih na široko odpira vrata za marsikatero mljevidi, ki prikazujejo, kje se posamezni jeziki ali pa 
vsebinsko povezavo. Pri pouku nemškega jezika se skupine jezikov govorijo. Eden od sestavnih delov 
osredotočam tudi na vpeljevanje vsebin, ki jih učen- kart so tudi meje. V našem primeru pa so jezikov-
ci srečujejo pri drugih predmetih, kar se odlično ne karte risbe, ki jih učenci izdelajo kot odraz raz-
prekriva s projektom Razvijanja naravoslovno-ma- mišljanja o svojih jezikih v prostoru, v katerem živijo, 
tematične pismenosti, v katerega sem vključena. 
Pri pouku angleščine in nemščine dajem velik pou-
darek na vsebine deželoznanstva, saj se mi zdi prav, 
da učenci spoznajo države, katerih jezika se učimo. 
Imam srečo, da se v vsaki generaciji, ki jo prevza-
mem kot razrednik, v razredu nahaja učenec ali več 
teh, ki ne prihajajo iz našega geografskega ali jezi-
kovnega področja, zato tako pri pouku tujega jezika 
kot tudi pri urah oddelčne skupnosti veliko časa na-
menim prav tem jezikovnim izzivom, iz katerih lah-
ko moji učenci pridobivajo nova znanja. Učencem 
sem v preteklosti predstavila tudi jezike, s katerimi 
se morda v svojem vsakdanu redkeje srečujejo. 
Tako so spoznali slovenski znakovni jezik, ki ga lah-
ko danes na šoli obiskujejo tudi kot izbirni predmet, 
preizkusili pa smo se tudi v razvozlavanju brajice. 
30
Primer jezikovne karte osmošolke
Didakta
in o mejah med njimi. Omenjeno aktivnost sem 
preizkusila med osmo- in devetošolci, ki obiskujejo 
izbirni predmet nemščina. Pri podajanju navodil je 
potrebno paziti, da učencev ne omejimo preveč, da 
jim ne kažemo primerov jezikovnih kart, da je le nji-
hova ideja tista, ki jo bodo izrazili na papirju. 
Učenci so s to aktivnostjo pokazali, da se svojega 
jezika še kako dobro zavedajo, tudi svoje narečje 
so nekateri zelo dobro postavili v ospredje. Na jezi-
kovnih kartah so osmošolci predstavili tudi jezike Primer kratkih sporočil z uporabo kratic in 
naših sosednjih držav, devetošolci pa so se osredo- »čustvenčkov«
točili predvsem na jezike, ki se jih že učijo, ter na 
jezike, ki jim jih ponujajo srednje šole in se jih bodo 
imeli možnost učiti kasneje. Učenci so pokazali, slovenski jezik, nato pa sledijo jeziki, ki jih na šoli 
da angleščina sicer predstavlja velik del njihovega lahko ponudimo, jeziki, ki jih znamo, jeziki v naši 
vsakdana, nikakor pa ne zapirajo vrat drugim jezi- geografski okolici in drugi. Tako ob pravljicah izde-
kom, kar me še posebej veseli. lujemo večjezične knjige, iščemo povezave med 
angleškimi, nemškimi, slovenskimi in hrvaškimi 
Če dandanes velikokrat slišimo, da učenci v ospred- besedami, s pomočjo angleščine in deloma tudi 
je postavljajo angleščino in se v njej tudi lažje izraža- slovenskih narečij spoznavamo raznoliko bese-
jo, sem slovenščino postavila v vlogo, ki jo po navadi dišče pri nemščini, postavljamo besedne zveze v 
nosi angleščina, in z učenci izdelovala kratka sporo- različne evropske jezike in podobno. Menim, da 
čila, v katerih so lahko uporabili kratice in različne vključenost slovenščine v takšne aktivnosti dviga 
»čustvenčke«, kot to zelo radi počno tudi v angle- zavest o pomenu lastnega jezika in enači položaj 
ščini. Začeli smo s kratkimi sporočili v angleščini, materinščine z drugimi jeziki. 
nato pa vedno bolj vpeljevali tudi slovenske kratice, 
dodajali »čustvenčke« in podobno. V ospredju so Angleščina – jezik, prepleten z medpredmetni-
bila predvsem narečja, domač jezik, ob tem pa smo mi vsebinami
spregovorili tudi o razliki med uradnimi in neura- Pri pouku angleščine izbiram predvsem vsebine, 
dnimi sporočili, elektronsko pošto in podobno. ki jih učenci predelajo že pri kakšnem drugem 
predmetu, tako da razumevanje ne predstavlja iz-
Na šoli velikokrat izvajam večjezične aktivnosti, ziva učencem, ki imajo pri angleščini težave. Vsako 
tako na predmetni kot tudi razredni stopnji, kjer leto tako predvsem v III. triletju izvedem aktivno-
se povezujem z oddelki podaljšanega bivanja. Pri sti, vezane na slovenske književnike. Aktivnosti so 
teh aktivnostih na prvo mesto vedno postavljam usmerjene v raziskovanje preko spleta ter preple-
31
Popotovanje od Rašice do Tübingena
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
tanje že usvojenega znanja pri pouku slovenščine, jezik upada. Učenci se geografske bližine jezika ne 
tujega jezika in drugih predmetov. V lanskem šol- zavedajo tako, kot smo se je včasih mi, prav zato po-
skem letu smo se podali na Popotovanje od Rašice staja poučevanje nemščine iz leta v leto večji izziv. 
do Tübingena ter raziskovali življenje in delo Primo-
ža Trubarja. Gradivo sicer vedno zastavim v tujem Izdelava učnega pripomočka iz odpadnega materi-
jeziku, a šibkejšim učencem dovolim, da ga izpol- ala, pravilno recikliranje, ozaveščanje z ekološko pro-
nijo v slovenščini, saj je moj poudarek predvsem na blematiko … To je le nekaj vsebin, ki se pri mojem po-
razumevanju zastavljene naloge, na bralni pisme- uku nemščine pojavljajo znotraj aktivnosti EKO šole. 
nosti, kritičnem mišljenju in raziskovalnem delu. Učenci ob tem usvojijo osnovno besedišče v tujem 
jeziku, krepim pa predvsem zavedanje okoljske pro-
Pri angleščini veliko časa namenim tudi aktualnim blematike in reševanje avtentičnih problemov. 
dogodkom, in sicer vselej skozi aktivnosti raziskova-
nja, pridobivanja novih znanj s pomočjo podpornih A pri nemščini nismo le EKO. Pri učencih skušam z 
vprašanj. Tukaj velikokrat vključim tudi vsebine iz aktivnostmi vzbujati zavest do dveh povezav nem-
deželoznanstva, ki pa jih ne raziskujemo le pri an- škega jezika, in sicer na eni strani do slovenskih 
gleščini, ampak tudi pri urah oddelčne skupnosti. narečij, na drugi pa do angleščine. Z obema pove-
V lanskem šolskem letu sem tako sodelovala s Ča- zavama učenci spoznajo, da lažje usvajajo novo be-
sorisom in članke, vezane na Veliko Britanijo, Zdru- sedišče pri nemščini, če le pomislijo nekoliko širše 
žene države Amerike, Nemčijo, Avstrijo in podobno, ter povežejo znanje, ki ga že imajo. V svoj pouk pa 
v pouk vpeljala na dveh stopnjah: v tujem jeziku pri vpeljujem tudi matematične in naravoslovne vse-
pouku angleščine in nemščine s poudarkom na bine, pri katerih skozi igro in izkustveni pouk utr-
spoznavanju držav ter njihove kulture, pri urah od- jujemo že pri drugih predmetih pridobljeno zna-
delčne skupnosti pa v slovenščini s poudarkom na nje, kot je na primer znanje o geometrijskih likih in 
spoznavanju in urjenju bralnih strategij. telesih ter čutilih. Pri takšnih vsebinah si želim, da 
so v ospredju raziskovalno delo, medpredmetno 
Nemščina – jezik, ki ne sme izgubiti veljave povezovanje, sodelovalno učenje ter učenje iz čim 
Nemščina mora pri pouku ponuditi zanimive vse- bolj življenjskih situacij. Iskanje geometrijskih teles 
bine, se dobro promovirati, če želi obstati. Podobno v razredu in naravi ter poimenovanje in opisovanje 
velja pri učencih tudi za hrvaščino, saj zanimanje za le-teh glede na njihove značilnosti je le en primer. 
32
Razvijanje bralnih strategij pri urah oddelčne skupnosti
Didakta
ne vedo, od kod učenci tujci prihajajo in kateri je 
njihov materni jezik. Zato je bil moj prvi cilj spo-
znavanje rojstnih krajev in jezikov učencev tujcev. 
Skupaj z njimi sem sestavila kviz, ki smo ga odigra-
li v razredu, prav konkretno pa smo se lotili tudi 
spoznavanja njihovega jezika. Knjižno predlogo 
Jaz avtorja Philipa Waechterja smo prevedli v dve 
narečji albanščine, v bosanski jezik in v hrvaščino, 
pri angleščini uspešni učenci pa so zgodbo posta-
vili tudi v angleščino. Prav s ponosom so učenci 
tujci svoje prevode prebrali še drugim oddelčnim 
skupnostim, saj sem skušala skozi vse te aktivno-
sti krepiti zavedanje o tem, da imajo oni določeno 
znanje, ki ga mi nimamo, da se lahko od njih le uči-
mo, in to jim je dalo dodatno samozavest, da so z 
nami spregovorili v svojem jeziku. 
A jezikov na šoli govorimo še več, tudi učence, ka-
terih materni jezik je ruščina, srbščina ali španšči-
na, imamo. Zato jih pogosto povabim v različne od-
delke, da z nami spregovorijo v svojem jeziku, nam 
Izdelava učnega pripomočka iz odpadne-
ga materiala
Obisk trgovine, zanimanje za ceno izdelka, vpraša-
ti, kje lahko najdemo kakšen izdelek, in podobno 
pa naj bo drug primer. 
Jeziki učencev tujcev – od Hrvaške do Rusije ali 
od Albanije do Bosne in Hercegovine
Pred nekaj leti sem kot razrednik prevzela oddelč-
no skupnost, za katero sem vedela, da so v njej 
Spoznavanje jezikov učencev tujcev skozi 
zgodbo Jaz, avtorja Philipa Waechterja
preberejo kakšno pravljico, nas naučijo kakšno 
besedno zvezo. Ali pa priredimo branje pravljic v 
različnih jezikih, najmlajši učenci pa si ob tem iz-
delujejo pravljični slovar. Razrede smo tudi večje-
zično opremili in poskušali zajeti vse jezike, ki jih 
na šoli govorimo, pa še kakšnega, ki bi se ga želeli 
naučiti. Učenci tujci prav s ponosom pokažejo svoj 
jezik, kar pa pripomore tudi k njihovi boljši vključe-
nosti v oddelčne skupnosti. Večjezične kartice so 
Izdelava geometrijskih teles in pridobiva- prav tako izdelali še naši najmlajši učenci, in sicer 
nje osnovnega besedišča ob vsaki pravljici, ki so jo poslušali v tujem jeziku. 
štirje učenci tujci: dva iz Albanije in dva iz Bosne Na šoli izkoristim vsako priložnost, ko lahko kakšen 
in Hercegovine. Vsi štirje so do takrat bili v Slove- gost našim učencem predstavi jezik, ki ga sam go-
niji že nekaj let. Kar hitro po začetku šolskega leta vori ali se ga uči. Na ta način smo se že srečali z go-
sem ugotovila, da ostali učenci pravzaprav sploh vorci kitajščine, ruščine, indonezijščine, nizozem-
33
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
lavnice, se je na Polzeli še dolgo govorilo. Vsaj majh-
na izkušnja, kaj pomeni biti slep, slaboviden, gluh ali 
naglušen, je bila v ospredju z namenom razumeva-
nja sveta slepih in gluhih ter z namenom razvijanja 
razumevanja njihovih ovir in načina življenja. V de-
lavnicah smo imeli tudi ogromno pomoči zunanjih 
društev in posameznikov, ki so z nami z veseljem 
delili svoje znanje. 
Ga. Nina Schmidt nas je popeljala v svet brajice, 
nam predstavila brajev stroj, hojo z belo palico ter 
različne knjige tipanke, ki so namenjene slepim in 
slabovidnim otrokom. Na gradu Komenda smo se 
s knjižničarko občinske knjižnice pogovarjali o tem, 
kako je za slepe in slabovidne poskrbljeno v knjižni-
ci, predstavila pa nam je tudi tipanke Aksinje Ker-
mauner. Na sprehodu skozi Polzelo smo na zemlje-
vidu označevali, kaj v kraju je prilagojeno slepim in 
slabovidnim in kaj ne. Preizkusili smo se v prema-
govanju ovir na poligonu, ki pa smo ga morali pre-
hoditi z zavezanimi očmi, tukaj tudi s poudarkom 
na medsebojni pomoči in sodelovanju. Glasbenik 
Franc Žerdoner pa je učencem predstavil življenje 
in delo slabovidne oziroma slepe osebe ter jim na 
lastni koži dokazal, da se kljub takšnim oviram v ži-
vljenju lahko uspe.
Večjezično opremljen razred V svojo sredino smo povabili tudi predstavnike Med-
občinskega društva gluhih in naglušnih Velenje, in 
ko so nas naučili nekaj osnovnih kretenj, smo se v 
ščine, španščine, angleščine in nemščine, vsak kretanju preizkusili še sami. Učencem prvega triletja 
takšen obisk ali delavnica pa širita obzorja našim smo pripravili prav posebno izkušnjo in jim zgodbo 
učencem in bogatita njihovo jezikovno zavedanje. o Repi velikanki predstavili v slovenskem znakov-
nem jeziku. V zadnjih dveh šolskih letih izvajamo 
Slovenski znakovni jezik in brajica – za večino nas slovenski znakovni jezik kot izbirni predmet tudi na 
čisto drugačen svet šoli. Učenci se vključujejo v šolske prireditve in pro-
O kulturnem dnevu Poslušam, a ne slišim; Gledam, jekte ter tako še bolj pripomorejo k zavedanju, da je 
a ne vidim, na katerem so bile izvedene številne de- tudi znakovni jezik del življenja mnogih ljudi. 
Večjezično opremljen razred
34
Didakta
Zavedanje večjezičnosti
Drugi jeziki – prednosti sodobne tehnologije sestavijo kakšen kviz, igro, nalogo, križanko in 
S pomočjo informacijsko-komunikacijske tehno- podobno. Kreativnost tukaj za učence ne pozna 
logije skušam učence privesti do spoznanja, da meja in prav je, da jim pokažem, kaj lahko pripra-
poleg materinščine in angleščine obstajajo tudi vijo in kako lahko pripravijo kakšen izdelek tudi s 
drugi jeziki in sodobna tehnologija nam spoznava- pomočjo sodobne tehnologije, nato pa stvari pre-
nje drugih jezikov in kultur zagotovo olajša. Če so s pustim njihovi kreativnosti. Na ta način nastajajo 
svojimi jezikovnimi kartami učenci nedvomno pri- izdelki ob angleški in nemški bralni znački, izdelu-
kazali, da se zavedajo, da jih obkrožajo drugi jeziki jejo jih nadarjeni učenci ob različnih priložnostih. 
in do neke mere pokazali tudi zanimanje za dru-
ge jezike, je potrebno to spoznanje le še negovati Zakaj večjezičnost?
in jim ponuditi čim več informacij in spodbud, da Po mojem mnenju je najlepši del poklica učitelja 
bodo jezike vzljubili in se jih tudi z veseljem učili. tujega jezika tisti trenutek, ko učenec dejansko 
vzljubi jezik, ki ga učitelj poučuje. A takrat se uči-
S pomočjo različnih računalniških aplikacij lah- teljevo delo šele začne. Če je učenec usvojil stra-
ko učencem približam jezike, ki jih v svoji okolici tegijo, s katero se je uspešno in z veseljem priučil 
načeloma ne srečujejo, ali pa se lahko preizkusijo enega jezika, se lahko na enak ali podoben način 
v poznavanju le-teh. Pa to niso le besedila ali po- priuči še enega in še naslednjega. Takrat mora 
samezne besede. Ustvarila sem igre, ki slonijo na biti učitelj tisti, ki učenca popelje vsaj na začetek 
poslušanju in slušnem razumevanju, tako da lahko nove jezikovne poti. Nelson Mandela je nekoč de-
učenci dobijo čim širšo sliko o jeziku. Spletne aktiv- jal: »Če govorite s človekom v jeziku, ki ga razume, 
nosti so učencem vedno na voljo, saj so objavljene gre to v njegovo glavo. Če pa govorite z njim v nje-
na šolskem jezikovnem blogu, kjer učence obve- govem jeziku, gre to v njegovo srce«. Šele takrat 
ščam o dogajanju na jezikovnem področju na šoli. ko učenci spoznajo, da jih angleščina sicer povsod 
po svetu pripelje do glave, ne pa povsod tudi do 
Še posebej pomembno se mi zdi, da tudi učence srca, se začnejo rušiti meje njihovega sveta, vanj 
naučim dela s takšnimi in drugačnimi oblikami pa lahko zasejemo nova jezikovna znanja. 
sodobne tehnologije. Na ta način lahko še sami 
35
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Medpredmetno povezovanje 
pouka naravoslovja in gospodinjstva
Tjaša Šinkovec, učiteljica gospodinjstva in kemije, OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani
V času epidemije koronavirusa je zelo priporočljivo, da smo čim več časa na svežem zraku, 
skrbimo za svojo higieno idr. Ne le med epidemijo, ampak tudi pred in po njej je bilo in bo 
priporočljivo, da gremo z učenci tudi ven, na šolski ekovrt (če ga šola ima), bližnji travnik, 
učilnico na prostem ali se poslužimo še kakšne druge oblike pouka na prostem. Res je, da 
so običajno take oblike dela za učitelje napornejše in zahtevajo več priprav in drugega 
vložka, vendar učenci od takih ur lahko odnesejo zelo veliko. V članku je predstavljenih 
nekaj dejavnosti, ki jih z učenci lahko izvedemo zunaj šolskih učilnic.
Kaj je, kje poteka in kaj omogoča pouk na pro- ali na prostem (Skribe Dimec 2014). Zagotovo je 
stem? bilo v času epidemije koronavirusa to zelo pripo-
Pouk na prostem je organizirano učenje, ki poteka ročljivo, saj so tako učenci preživeli vsaj del do-
zunaj šolskih učilnic. Lahko poteka v naravi, parku, poldneva na svežem zraku.
na kmetijah, na šolskem vrtu, na CŠOD-jih, v žival-
skih in botaničnih vrtovih ter drugje. Ovire pri izvajanju pouka na prostem
Lahko se pojavijo organizacijski problemi (doda-
Pouk na prostem omogoča učenje, ustvarjanje in tno delo za učitelja), vsebinski problemi (nekateri 
igranje na svežem zraku. Takšne vrste učenje iz- učitelji menijo, da ne vedo dovolj o naravi, da bi 
boljša fizično in mentalno zdravje učencev, poveča z učenci delali na prostem) in disciplinski proble-
njihovo motivacijo, navdušenje, samozavest; manj mi (učenci so zunaj učilnice bolj sproščeni in jih 
je težav z motnjami pozornosti, krepijo se ročne je zato teže nadzirati) (Skribe Dimec 2014).
spretnosti, ravnotežje in koordinacija otrok, izbolj-
šajo se učni dosežki, tovrsten pouk pa omogoča Vsekakor pa to niso tako velike ovire, ki bi pre-
tudi razvoj socialnih spretnosti, kot sta zaupanje in prečevale, da se učitelji ne bi posluževali pouka 
sodelovanje, ter spodbuja individualne učne me- na prostem, zlasti ne v tistih šolah, kjer imajo 
tode in omogoča medpredmetno povezovanje. prostor v okolici šole, ki je namenjen pouku na 
Pouk na prostem je najbolj učinkovit, ko so v de- prostem.
javnosti vpletene sestavine ustvarjalnosti in med-
sebojnega sodelovanja (Skribe Dimec 2014). Šolski ekovrt
Program Šolski ekovrtovi nudi informacijsko in 
Različni pristopi k pouku na prostem strokovno podporo vsem šolam, vrtcem in dija-
Poznamo dva zelo različna pristopa k pouku na škim domovom po Sloveniji, ki imajo in negujejo 
prostem: svoj šolski ekovrt. Društvo Šolski ekovrtovi, ki pro-
- samostojno učenje (ko učitelj učencem pusti, gram koordinira, nudi podporo članom pri:
da samostojno raziskujejo, odkrivajo, doživljajo) - zasnovi in izvedbi šolskega ekovrta ter sa-
in mem ekološkem vrtnarjenju,
- vodeno učenje (učitelj za učence pripravi dolo- - učni rabi šolskega ekovrta,
čene dejavnosti). - izobraževanju mentoric/jev šolskih ekovrtov. 
Pouk lahko poteka različno dolgo, vse od nekaj mi- Nameni programa Šolski ekovrtovi so:
nut, eno ali dve šolski uri, pa vse do celega dopol- - spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov 
dneva, celodnevne ekskurzije ali kot večdnevna de- po vsej Sloveniji in njihovo vključevanje v pouk 
javnost (šola v naravi, CŠOD itn.). Za učence je ena in vzgojo otrok,
od najljubših oblik dela na prostem kuhanje (peče- - oblikovanje dejavne mreže šolskih ekovrtov, ki 
nje) na prostem, ko npr. učenci na prenosnih ognji- omogoča izmenjavo izkušenj in dobrih praks,
ščih ali pekačih spečejo palačinke, hrenovke ipd. - spoznavanje ekološke pridelave in permakul-
ture,
V posredni uporabi okolice šole lahko učitelj uči - spoznavanje kakovosti ekoloških živil, ki vklju-
na prostem tako, kot bi učil v učilnici. Lahko pri- čujejo prehransko polnovrednost ter okoljske 
pravi dejavnosti, ki bi lahko potekale ali v učilnici in socialne vidike (Vir 1).
36
Didakta
Dejavnosti (zunanje in notranje), ki jih lahko iz-
vedemo z učenci
Izdelava kalilnika
Pri pouku gospodinjstva ali tehnike lahko z učen-
ci izdelamo preproste kalilnike ali uporabimo pre-
luknjane plastične posodice, v katerih prodajajo 
sadje. V posodo nato dodamo malo zemlje, lahko 
pa le na rahlo omočene brisačke za roke. Seme-
na (lahko so semena mikrozelenjave ali kalčkov) 
en dan prej namočimo v vodi. Nato odlijemo od-
večno vodo, ki je ostala, in jih posejemo v vnaprej 
pripravljeno posodo z zemljo oz. brisačko. Posodo 
nato za en dan ali dva pokrijemo z aluminijasto 
folijo. Nato vsak dan poškropimo naše kalčke, 
da bodo čim hitreje zrastli. Z učenci spremljamo 
njihovo rast in se o tem tudi pogovarjamo. Kako 
hitro zrastejo, je odvisno od tega, kaj bomo pose-
jali. Kalčke v nasprotju z mikrozelenjavo uživamo 
v celoti, s korenino vred. Z učenci lahko nato pri 
pouku gospodinjstva pripravimo različne namaze 
(jajčni, čičerikin, lečin idr.), spečemo domač kruh 
ali žemljice in kruh na koncu obogatimo s kalčki 
oz. mikrozelenjavo.
Travniške rastline
Pri pouku gospodinjstva, naravoslovja ali izbirne-
ga predmeta Rastline in človek lahko (če imamo v 
okolici šole kakšen travnik) z učenci odidemo ven 
in si z njimi ogledamo različne travniške rastline. 
Povemo jim, katere so užitne, na kakšne načine 
jih lahko uporabimo idr. Učencem lahko to uro ali 
dve tudi dovolimo uporabo mobilnih telefonov ali 
šolskih tablic, na katere si že pred odhodom ven 
naložijo aplikacijo (teh je že veliko različnih), s po-
močjo katere bodo lahko prepoznavali različne 
rastline. Rastline lahko poslikajo, si izpišejo njiho-
vo ime, uporabo in druge značilnosti. Užitne ra-
stline lahko tudi naberejo in jih pri pouku gospo-
dinjstva ustrezno uporabijo. Cilji pri tej dejavnosti 
so, da učenci spoznajo, za kakšne namene človek 
uporablja rastline, spoznajo, različne vrste upora-
be rastlin, ki rastejo na bližnjih travnikih ali gozdo-
vih, spoznajo različna latinska imena in biološko 
klasifikacijo (glavne taksonomske kategorije) ter 
jih znajo tudi praktično uporabiti.  
37
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
38
Didakta
Zdravilna zelišča Zaključek
V kolikor ima šola šolski ekovrt, lahko z učenci Ker učenci vse več časa preživijo na telefonih, ra-
med urami gospodinjstva ali naravoslovja to več- čunalnikih ali tablicah in vse manj zunaj, v naravi, 
krat izkoristimo za učenje na prostem. Na šol- je dobro, da kot učitelji poskrbimo, da učence vsaj 
skem vrtu lahko posadimo in posejemo različne občasno odpeljemo tudi ven. Zunaj jim ponudi-
stvari, med drugim tudi zdravilna zelišča, ki jih mo drugačno obliko pouka, ki je sprva ne bodo 
lahko tako kot ostalo zelenjavo, začimbe in druge najbolj vajeni in bodo mogoče zaradi tega tudi 
stvari iz našega šolskega vrta uporabimo pri po- bolj razposajeni, nato pa jim bo vedno bolj všeč in 
uku gospodinjstva ali izbirnih predmetih (sodob- tudi disciplinsko potek ne bo več nič drugačen od 
na priprava hrane, načini prehranjevanja). Učenci običajnega pouka v učilnici. Učenci se bodo zunaj 
bodo tako spoznali pot hrane od semena do naše učilnice naučili opazovati, stvari bodo lahko po-
mize, se naučili rokovati z orodjem, spoznavali tipali, povonjali in tako bodo imeli vključena vsa 
različno vrsto zelenjave, začimbnice, cvetice, pa čutila. Učinki pouka na prostem tako ne bodo le 
tudi živali, ki sočasno živijo v sožitju z rastlinami. Z omejeni na učno vsebino in pridobljeno znanje, 
delom na vrtu jim privzgajamo tudi bolj spoštljiv temveč bodo enako pomembni tudi psihološki in 
odnos do hrane in ljudi, ki se ukvarjajo s pridela- čustveni vidiki.
vo zelenjave in ostale hrane. Cilji te aktivnosti so 
tudi, da spoznajo najpogostejše zdravilne rastline, 
povežejo uporabnost rastlin z vsebnostjo učinko-
vin, spoznajo pojem učinkovina, izdelajo manjši 
Literatura
priročnik zdravilnih zelišč (rastlin), pripravijo raz- Skribe-Dimec, D. (2014): Pouk na prostem. V: Posodobitve pouka 
lične pripravke (napitke, poparke, prevretke), se v osnovnošolski praksi. Spoznavanje okolja, str. 79–83. Ljubljana: 
Zavod RS za šolstvo.
seznanijo s postopki nabiranja in sušenja zdravil- Vir 1: Šolski ekovrtovi. Dostopno na: http://www.solskiekovrt.si/o-
nih rastlin idr. -programu/solski-ekovrtovi/
39
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Predšolski otrok in poslušanje glasbe v vrtcu
Katarina Pograjc, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Hansa Christiana Andersena Ljubljana
Koliko člankov o glasbi ste prebrali, ki niso omenjali tega, da je glasba univerzalni jezik? 
Najbrž ne prav veliko. Da je glasba univerzalni jezik, je resnica, ki jo ljubitelji glasbe vztrajno 
in vedno znova pošiljamo v svet. Poslušalec lahko ob poslušanju uživa, ne da bi potreboval 
znanje o abstraktnih glasbenih konceptih. Zvok v tem trenutku in prostoru ima moč človeka 
spodbuditi k čuječnosti. Zdaj zvok je, naslednji hip ga ni več. Ostane le slutnja, občutek. 
Pri strokovnem delu v skupini je pomemben odnos širokim glasbenim slogom in glasbo ponujati v raz-
pedagoškega delavca do glasbe. Če jo razume kot ličnih situacijah. Pomembno je, da se pozitivno od-
eno od enakovrednih kurikularnih področij, se na zivamo na otrokovo namero ustvarjanja; s tem kre-
načrtovane dejavnosti temeljito pripravi, jih kakovo- pimo njegovo samozavest ter spodbujamo razvoj v 
stno izvede in evalvira. Lahko pa glasba hitro posta- smeri, da je otrok sposoben komunikacije z zvokom 
ne tudi spremljevalka dejavnosti ali mašilo dnevne v glasbenem jeziku (Ockelford 2008).
rutine. 
Poslušanje glasbe
Glasba in njeni vplivi na nevrološki razvoj Poslušanje je bistvenega pomena za razvoj glas-
Glasba je za možgane zanimiv dražljaj, saj jih moč- benih spretnosti in sposobnosti. S poslušanjem 
no aktivira, pri čemer prijeten glasbeni dražljaj spro- preučujemo trenutke v glasbi in urimo zaznavo 
ži možgansko aktivnost skoraj vseh možganskih intonacije, prepoznavanje tonskih višin, zaznavanje 
področij. Intenzivni glasbeni užitki ugodno vplivajo ritma, melodije, glasbene oblike, harmonije in zvoč-
na limbični sistem v možganih, ki med drugim skr- nih barv (Breznik 2018; Varadi 2015).
bi tudi za uravnavanje čustev (Castillo 2010). Poslu-
šanje glasbe spodbuja delovanje različnih možgan- Posameznik je danes bolj izpostavljen glasbi kot 
skih struktur in jih med seboj povezuje, pri tem se v preteklosti, a je glasba danes bolj dekorativnega 
izboljšujejo miselne funkcije, to pa se odraža tudi na namena (kot zvočno mašilo). Posameznik se glasbi 
drugih sposobnostih (Škrlj Trošt 20161). Pri osebah, v javnem življenju ne more izogniti. A če glasbe ne 
ki se aktivno ukvarjajo z glasbo, se kažejo morfolo- poslušamo zaradi nje same, se izgubi potreba po-
ške spremembe v možganih: povečanja določenih slušalca po estetskem doživetju (Varadi 2015).
možganskih struktur in količina možganskih pove-
zav. Raziskava je pokazala, da se spremembe poka- Glasbene aktivnosti naj bodo usmerjene v vzgaja-
žejo že v 15 mesecih po začetku glasbenega izobra- nje otrok, da bodo lahko prepoznavali njeno vre-
ževanja (Castillo 2010). dnost in lažje kritično presojali o glasbi z estetsko 
vrednostjo in tisto, ki je ustvarjena kot potrošniški 
V procesu percepcije jezika in glasbe sodelujejo produkt. Stremimo k aktivnemu poslušanju glasbe, 
podobna možganska področja. Tako z glasbenimi saj le-to izboljšuje koncentracijo, glasbeni spomin, 
dejavnostmi razvijamo jezikovni razvoj in obratno. domišljijo in kritično vrednotenje glasbe. Glasbene 
Smiselno bi bilo razmišljati, da v občutljivem ob- dejavnosti se morajo v skupini izvajati v primernem 
dobju za jezikovni razvoj bogatimo tudi otrokovo umetniškem vzdušju (kot velja tudi za ostale ume-
glasbeno okolje, saj dejavnosti transferno vplivajo tnosti). Osnova za izbiro repertoarja, ki ga bodo otro-
na jezikovno in glasbeno področje razvoja (Castillo ci poslušali, naj bodo njihove predhodne izkušnje, ki 
2010; Varadi 2015). Pri učinkih glasbenih dejavno- jih z novo dejavnostjo nadgradimo (Varadi 2015).
sti je pomemben tudi socialni kontekst (skupinsko 
petje možganske strukture aktivira bolj kot solo Ločimo različne vrste poslušanja (Borota 2015, 
petje), kar nagovarja vrtčevsko okolje k aktivnejši 113–114): 
uporabi glasbe, saj je možnosti skupinskega mu- - doživljajsko poslušanje (osrednje poslušanje z 
ziciranja veliko. manjšimi otroki; pri otroku spodbuja različna 
čustvena stanja, domišljijsko obogati glasbeno 
Otroci v predšolskem obdobju so v glasbenem ra- vsebino, po poslušanju doživetja na neki način 
zvoju večinoma še na točki, ko glasba obide kogni- izrazimo); 
tivne procese in se dotika čustev, njihove osebnosti - doživljajsko-analitično poslušanje (ob doživlja-
in zadovoljuje potrebo po nebesednem izražanju nju se osredotočimo tudi na določene glasbe-
(Alvin in Warwick 1991). V tem obdobju je pomemb- ne prvine, ki jih spoznavamo, spodbuja tudi ra-
no otroka izpostaviti bogatemu zvočnemu okolju, zvoj glasbenega spomina); 
40
1 Raziskava vključuje osebe z motnjo avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju.
Didakta
- analitično poslušanje (brez čustvenega vpleta- Ko načrtujemo dejavnosti s področja glasbe, naj 
nja sledimo glasbi in analiziramo glasbene ele- ima živa glasba vedno prednost pred posnetki (Va-
mente, zgradbo in stil – za tovrstno poslušanje radi 2015; Rotar Pance 2022). Pri tem zasledujemo 
potrebujemo znanje o glasbi in razvite glasbe- cilj otrokom omogočiti kvalitetne izkušnje, ob ka-
ne sposobnosti). terih se lahko sami spontano navdušijo nad glas-
bo – kar podpira tudi koncept izkustvenega učenja 
Živa glasba in posnetki in vzgoja srca, telesa in uma (Sicherl Kafol 2001). 
Globalni cilji Kurikuluma za vrtce s področja ume- »Glasba, izvedena v živo, otroke in mlade angažira 
tnosti nam nalagajo razvoj otrokovega estetskega drugače od glasbe, ki jo doživijo prek različnih no-
zaznavanja in umetniške predstavljivosti. Zavedati silcev zvoka« (Rotar Pance 2022, 19). 
se moramo odgovornosti, ki jo imamo pri tem, da 
otroke vodimo k vlogi aktivnega poslušalca, da ne Refleksija projekta SKUM je pokazala, da tudi otro-
bi le pasivno sprejemal glasbe, ki mu jo namenja ci sami prepoznajo razliko med doživljanjem glas-
današnji svet, kjer tudi glasba nastaja kot potrošni- be s posnetkov in doživljanjem žive glasbe, in sicer 
ški produkt, marveč bi znal kritično izbirati glasbo, prepoznajo večjo vrednost v živi glasbi (prav tam). V 
ki jo bo poslušal. Prvi korak do tega je razvoj zbra- vrtcih imamo na področju povezovanja z umetniki 
nega in pozornega poslušanja. Otroci morajo biti še veliko prostora za napredek. S sodelavkami smo 
pred poslušanjem motivirani, po poslušanju pa pri delu opazile, da otroci vzgojitelja doživljajo dru-
imeti možnost podati občutke o doživljanju (Pesek gače, ko se pred njih postavi kot umetnik (npr. igra 
1997). Otroke v predšolskem obdobju spodbujamo na inštrument, pred njimi slika, riše, kipari, pleše, igra 
predvsem k doživljajskemu poslušanju, tako da lutkovno predstavo ipd.). »Otrok glasbo vzljubi prav 
glasbo čutijo, si ob njej kaj predstavljajo ali se ob zaradi odraslega, ki glasbo izvaja« (Borota 2015, 115). 
njej sproščajo (Breznik 2018). Kljub temu da izobraževanje vzgojiteljev vključuje 
41
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
kar nekaj glasbenih vsebin in tudi igranje na vsaj eno za tovrstni stik z glasbo. Primer dobrega povezova-
glasbilo, pa le-to po opažanjih v praksi ne dosega nja izobraževalnih ustanov se je zgodil med Glas-
svojega namena. Če glasba že v tem obdobju za bo- beno šolo Zagorje in Vrtcem Zagorje (v letu 2015). 
dočega vzgojitelja predstavlja muko, nekaj težkega, Oddelek flavt je pripravil predstavo z glasbo Jake 
je utopično pričakovati, da bo lahko vodil dejavnosti, Puciharja Lunina čarobna flavtica in z glasbeno 
ki bodo v otrocih vzbujale pozitivna čustva. Že samo predstavo gostoval v enotah vrtca. Lokalne glas-
petje pred otroki je za marsikaterega vzgojitelja stre- bene šole so vedno dobra lokacija za povezovanje. 
sno, kaj šele igranje na inštrument. Strokovne de- Za sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi ustano-
lavke moramo stremeti k temu, da pri delu z otroki vami so zainteresirane tudi kulturne ustanove. Slo-
presegamo lastno tremo in neprijetne občutke ob venska filharmonija pripravlja kot dodatek družin-
izpostavljanju sebe pred otroki, ter vstopati v vlogo skim koncertom vsebine v Filharmonični spletni 
umetnika, saj je to orodje, ki v otrocih vzbudi veliko učilnici (dostopne na spletu), razveselijo pa se tudi 
motivacijo za njihovo umetniško aktivnost. V kolikor obiska otrok ter jim predstavijo inštrumente ali jih 
temu ne moremo ali ne zmoremo zadostiti, lahko povabijo na vajo pevskega zbora. Organizacije, na 
to nadomestimo s sodelovanjem s svojimi kolegi v katere se lahko obrnemo po pomoč in s prošnjo za 
vrtcu. Deljenje sposobnosti in znanja gradijo dober sodelovanje, so še Glasbena matica, Zveza glasbe-
kolektiv in otrokom hkrati omogočajo več različnih ne mladine Slovenije, Javni sklad za kulturne de-
izkušenj, kar zagotovo bogati vrtčevsko okolje. javnosti (Rotar Pance 2022). 
Lahko pa v vrtec povabimo druge poklicne ali laič- Glasbeni posnetki naj bodo alternativa živi glasbi. 
ne umetnike. Če z odprtimi očmi hodimo po svetu Pri predvajanju pazimo, da uporabljamo posnet-
in smo pozorni na priložnosti, lahko pocukamo za ke s kakovostnim zvokom in primerno izvedbo. 
rokav glasbenika, ki je pripravljen v skupino prine- Uporabljamo lahko različne izvedbe enake pesmi 
sti inštrument, ga predstaviti ali nas celo povabiti (primer zgoščenke Pojemo, pojemo, izdane pri 
na vajo orkestra. Vse to so doživljajske izkušnje, ki Mladinski knjigi): solo glas/inštrument brez ali s 
jih pogosto vzgojitelji sami otrokom ne moremo spremljavo, komorne skupine glasbil ali pevcev, or-
dati, lahko pa jim vseeno omogočimo priložnost kestralne izvedbe. Pri petih skladbah pazimo, da v 
42
Didakta
poslušanje ponujamo izvedbe otrok in odraslih. Pri Kriterije lahko prilagodimo v drugih okoliščinah. 
izbiri posnetkov naj bo vodilo, da pri otrocih vzgaja- Izbor naj bo odvisen od namena. Rojstni dan lahko 
mo glasbeni okus kot smisel za lepoto glasbe, spo- praznujemo z izborom glasbe, ki jo pripravi slavlje-
sobnost prepoznavanja kvalitetne glasbe. nec, pozorni bodimo le na vsebino besedil. V pri-
meru, da otrokov izbor zavrnemo, je pomembno 
Nekaj metodičnih napotkov otroku razložiti, zakaj, in mu ponuditi alternativo. 
1. Primerno pripravimo prostor za poslušanje. Pri tem je pomembno tudi, da z načrtovanimi 
Izogibamo se hrupu (zapremo okna, vrata dejavnostmi skrbimo za to, da ima večina glasbe, 
in poskrbimo za tišino v prostoru). Če glasbo s katero se otroci srečajo v vrtcu, umetniško vre-
predvajamo, zagotovimo kvalitetno sredstvo dnost. V preteklosti je bila tudi zabavna, plesna 
za predvajanje, ki ne sme popačiti zvoka. glasba vključena v celoto nastajajoče glasbe. Ni 
2. Glasbo primerno časovno načrtujemo. Naj ne bilo tako izrazitih delitev glede na trende in zvrsti. 
bo predolga, saj otrokom lahko hitro zmanjka Glasba danes nastaja ne le kot umetniško delo, 
pozornosti in nas bo občutek silil v disciplinira- temveč tudi kot potrošniški produkt – poslušalec 
nje, kar bo glasbeno izkušnjo naredilo neprije- je tako tudi potrošnik glasbe. Tej vrsti glasbe bi 
tno. Glasba naj v otrocih zbudi radovednost in se v igralnicah morali izogibati in pri glasbi, ki jo 
jih čustveno aktivira. otrokom ponudimo v poslušanje, iskati umetniško 
3. Pridobimo informacije o skladbi, ki jo posluša- vrednost. Izogibajmo se tudi poslušanju glasbe 
mo. »Čim več o glasbi vemo in/ali  v njej od- kot zvočnemu mašilu (podobno kot v nakupoval-
krijemo, tem globje jo doživimo.« (Borota 2015, nih centrih ali lokalih). Naj bodo glasbeni posnetki 
113) vedno predvajani z namenom. 
4. Poskrbimo za primerno motivacijo otrok za 
poslušanje. Zaključek
5. Preden otrokom damo kakršno koli nalogo, Pri glasbenih dejavnostih v vrtcu bodimo pozorni, 
enkrat poslušamo glasbo. V tem času vzgoji- da so otroci pri njih kar se da aktivni. Naj bodo njiho-
telja ne počneta ničesar drugega, tudi onadva ve izkušnje prijetne in zanimive. V njih naj zbujajo ra-
oba poslušata glasbo. dovednost in zanimanje za tovrstno umetnost. Bo-
6. Vsakič ko želimo analizirati novo področje, dimo pozorni in sprejmimo odgovornost za razvoj 
glasbo poslušamo ponovno. otrok kot kritičnih poslušalcev in bodimo previdni 
 (Borota 2015) pri izbiri skladb, ki jih otrokom predvajamo. Če ima-
mo možnost, raje izberimo živo glasbo kot posne-
Kaj pa različni glasbeni stili? tek. Predvsem pa bodimo pozorni, da bodo otrokovi 
Če želimo slediti kurikularnim ciljem, se moramo stiki z glasbo kvalitetni. Enako poudarja tudi Sicherl 
v vrtcu izogibati poslušanju glasbenega kiča. Pri Kafol (2001, 17): »Ker prvi stik [z glasbo] lahko preraste 
tem pa je pomembna tudi situacija, v kateri glas- v željo po vseživljenjskem učenju ali pa v beg pred 
bo poslušamo. Pri načrtovanih dejavnostih glasbo usvajanjem novih znanj, naj prve in nadaljnje učne 
(in tudi posnetek) izberemo z razmislekom o pri- izkušnje rastejo prek vzgoje 'srca, telesa in uma'.«
mernosti njene vsebine, o cilju dejavnosti in o ča-
sovnem obsegu. Glasba naj ne presega časovnega 
okvirja, v katerem otroci še zmorejo aktivno poslu- Viri in literatura
Alvin, J. in Warwick, A. (1991): Music therapy for the autistic child. 
šati. »Poslušamo vokalno in inštrumentalno glas- Oxford University Press.
bo, glasbene pravljice ter zvoke iz narave in okolja. Bahovec, E. idr. (1999): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za 
šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
[…] Pri tem upoštevamo raznolikost glasbe glede Borota, B. (2015): Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzi-
na značaj in doživljanje, glasbena izvajalska sred- tetna založba Annales. 
Breznik, I. (2018): Glasbene dejavnosti v vrtcu. Dostopno na: https://
stva, prvine in oblike. Poslušamo glasbo iz bližnjih www.moj-vrtec.si/umetnost/glasbena-umetnost/o-glasbeni-ume-
in oddaljenih krajev, glasbo sedanjosti in preteklo- tnosti-v-vrtcu/glasbene-dejavnosti-v-vrtcu/. 
Castillo, M. (2010): Listening to Music. American Journal of Neuro-
sti, pa tudi glasbo iz otrokovega družinskega oko- radiology October, let. 31 (št. 9): str. 1549–1550.
lja. Kljub temu da ta glasba pogosto nima umetni- Kroflič, R.  (2022): Vzgoja z umetnostjo – žlahtna in pogosto spre-
gledana povezava v pedagoškem delovanju. Vzgoja in izobraževa-
ške vrednosti, lahko z njo dosegamo cilje z drugih nje, let. LII (št. 1-2): str. 6–7.
kurikularnih področij. Pomembno je le, da preko Ockelford, A. (2008): Music for children and young people with 
complex needs. Oxford University Press.
načrtovanih glasbenih dejavnosti otrokom ponu- Pesek, A. (1997): Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.
jamo kvalitetno glasbo, ki umetniško vrednost ima. Rotar Pance, B.  (2022): Glasba kot eno od področji kulturno-ume-
tnostne vzgoje in projekta SKUM. Vzgoja in izobraževanje, let. LII 
Poslušamo absolutno in programsko glasbo, pred- (št. 1-2): str. 18–23.
vsem pa krajše karakterne skladbe, ki še posebej Sicherl Kafol, B. (2001): Celostna glasbena vzgoja: srce, um, telo. 
Ljubljana: Debora.
spodbujajo otrokovo domišljijo in ustvarjalnost.« Škrlj Trošt, K. (2016): Povezanost sistematično načrtovanega po-
(Borota 2015, 115). Pri načrtovanih dejavnostih naj slušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtistič-
nega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Do-
torej veljajo strogi kriteriji izbire skladb in raje kot stopno na: www.pefprints.pef.uni-lj.si/3498/
po ritmih sodobne popularne glasbe posegajmo Varadi, J. (2015): Listening to music as a form of musical ac-
tivity. Dostopno na:  https://www.researchgate.net/publicati-
po glasbi, ki ji je vrednost pokazal čas. on/299458257_Listening_to_music_as_a_form_of_musical_activity
43
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Zdrava šola: ozaveščanje in promocija 
celostne krepitve zdravja
Maja Sršen, profesorica razrednega pouka, OŠ Mengeš 
Osnovna šola Mengeš je že vrsto let vključena v Mrežo slovenskih zdravih šol. Svojo nalogo 
jemljemo z navdušenjem in zelo odgovorno, saj je skrb za zdravje pomembno znanje, ki ga 
potrebujemo za kvalitetno življenje. Glede na to, da je večina zdravstvenih težav, zaradi katerih 
ljudje obiščemo zdravnika, posledica stresa, smo v naše aktivnosti premišljeno vključili tudi 
dejavnosti za krepitev duševnega zdravja in konstruktivnega soočanja s stresom. S tem na-
menom je nastal tudi ta prispevek; podeliti primere dobre prakse z drugimi učitelji in s stroko-
vnimi delavci, ki sodelujejo v učnem procesu, saj so aktivnosti uporabne in zelo koristne. 
1 Uvod Na Osnovni šoli Mengeš Zdrava šola spodbuja uči-
Področje zdravja in kako poskrbeti, da bomo zdravi, telje k redni izvedbi kratkih gibalnih dejavnosti za 
je zelo široko. Že najmlajši učenci vedo, da na naše prekinitev pouka. Poimenovali smo jih minutka za 
zdravje in dobro počutje vplivajo zdrava in raznolika zdravje. Spodbujamo tudi gibalne odmore, ki naj 
prehrana, gibanje, količina spanja, osebna higiena, bi bili izvedeni zunaj na svežem zraku, saj se naša 
zadostna količina popite tekočine itd. Teoretično šola nahaja v čudovitem okolju v neposredni bližini 
znanje seveda ni dovolj, da bodo veščine uporablje- gozda. Da bi bilo učiteljem in učencem lažje, smo 
ne tudi v praksi. Prav iz tega razloga smo se v uvo- se domislili poskočne zdrave škatle, ki obiskuje od-
dnem delu naših delavnic dotaknili skrbi za fizično delke ter jih z domiselnimi idejami in zabavnimi gi-
zdravje: razmišljali smo, kaj spada v to področje in balnimi igricami spodbudi h gibanju. Gibalni paket 
teoretično znanje poskusili čim bolj ozavestiti z raz- med odmorom v učilnico prinese starejši učenec; 
ličnimi aktivnostmi ter učence spodbuditi, da bi to eden od predstavnikov Zdrave šole s predmetne 
dejansko izvajali v svojem vsakodnevnem življenju. stopnje. Za izbor vaj in nalog smo se temeljito za-
vzeli in raziskali Brain Gym, očesne vaje ter tehnike 
Nato smo se dotaknili področja, ki je za mlajše sproščanja. Te aktivnosti pozitivno vplivajo na kon-
učence dokaj zahtevno in težko razumljivo – dušev- centracijo, spodbudijo sodelovanje leve in desne 
no zdravje. Otroci so spoznali, da se kljub gibanju 
na svežem zraku in zelo zdravi prehrani ne bomo 
počutili dobro, če bomo zaskrbljeni, jezni, prestraše-
ni, sprti s sošolci, če imamo o sebi slabo mnenje ipd. 
Vsebine so spoznavali prek premišljeno pripravlje-
nih delavnic, pravljic, zgodbic in tudi risank, da so 
lahko ozavestili pomembno sporočilo. 
Veseli smo, da so dejavnosti našim učencem všeč 
in da so dosegle svoj namen. Učinek vsake delavni-
ce vedno preverimo z enostavno raziskavo, v kateri 
otroci označijo, kaj so spoznali in kako pridobljeno 
znanje uporabljajo v svojem vsakdanu. 
2 Telesno oz. fizično zdravje
Otroci so že ob vstopu v šolo precej dobro opre-
mljeni s teoretičnim znanjem glede skrbi za telesno 
zdravje in krepitve ter ohranjanja fizične kondicije. 
Seveda pri tej starosti sami nimajo velikega vpliva 
na samo izbiro prehrane, količino gibanja, ustrezno 
higieno ter zagotavljanje zadostne količine kvali-
tetnega spanca. Pri mlajših učencih imajo pri tem 
največji vpliv starši. Pa vendar se šolske dejavnosti 
ozaveščanja obrestujejo, saj starši poročajo, da jih 
otroci doma opominjajo in podajajo usmeritve za 
bolj zdrav način življenja. 
44
Didakta
možganske hemisfere, izboljšajo koordinacijo in Ideja o poskočni zdravi škatli je bila z navdušenjem 
razvedrijo učence. To vpliva na prijetno klimo v od- sprejeta tudi na Nacionalnem inštitutu za javno 
delku in izboljša sodelovanje pri pouku. Ker se za- zdravje, pri koordinatorjih Slovenske mreže zdravih 
vedamo, da je smeh pol zdravja, smo vključili tudi šol. Povabili so nas, da svoje dejavnosti predstavimo 
šale. Smeh namreč zelo koristi zdravju – tako pre- na 25. obletnici delovanja Zdrave šole v Zrečah.
ventivi kot tudi kurativi. Veščina humorja nam zelo 
pomaga tudi pri socialni vključenosti in pripomore Pester nabor zabavnih gibalnih dejavnosti je bil 
k priljubljenosti. Smeh zmanjša negativne učinke učencem razredne stopnje všeč in hitro so izbrali 
stresa, saj sprosti napetosti v mišicah, zniža povišan svoje najljubše vaje ter jih pričeli izvajati tudi brez 
krvni tlak, omili občutenje bolečine in zniža raven opomnika potujočega gibalnega paketa oz. po-
stresnih hormonov ter okrepi imunski sistem. skočne zdrave škatle. 
3 Anketa
V kolikšni meri so učenci ozavestili skrb za telesno 
zdravje, smo preverili z anketo. Pripravili smo jim 
preprost vprašalnik, v katerem so teden dni beležili 
količino gibanja in spanja, svojo prehrano ter količi-
no popite vode. Prišli smo do naslednjih ugotovitev. 
3.1 Spanje
Otroci v starosti 7–12 let bi morali spati vsak dan 10 
do 11 ur. Toliko spanja otroci potrebujejo za pravi-
len razvoj in rast ter tudi zato, ker so zelo aktivni. 
Zadostna količina spanca pripomore k dobremu 
spominu, koncentraciji, razpoloženju, pozornosti, 
boljšim zmogljivostim na vseh področjih, varuje 
imunski sistem in poveča raven serotonina. Po-
manjkanje spanca poveča občutek lakote in upo-
časni presnovo. 
45
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Na Osnovni šoli Mengeš si učenci od drugega do moremo biti dobrega fizičnega počutja, če naše 
četrtega razreda privoščijo zadosti spanca za zdra- duševno počutje ni dobro. Prav tako drži tudi obra-
vo rast in razvoj: tno; ne moremo se dobro počutiti v duševnem smi-
• večina drugošolcev (77 %) spi 10 ur dnevno, slu, če je naše telo bolno ali v slabi kondiciji. 
• tretješolci večinoma spijo 9–10 ur dnevno (71 %) 
in 
• večina četrtošolcev (81 %) spi 9–10 ur dnevno. 
3.2 Gibanje
Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da bi se 
morali otroci gibati vsaj eno uro na dan. Med giba-
njem naj bi izvajali vaje za vzdržljivost, moč in giblji-
vost. Kako intenzivno? Toliko, da se pospeši srčni utrip 
in da otroci postanejo zadihani ter se pričnejo znojiti. 
Naše ugotovitve: 
• Najbolj so aktivni učenci drugega razreda; več 
kot 90 minut vsak dan. 
• Količina gibanja iz 2. v 3. razred upade za 30 %, v 
naslednjem letu še za 14 %. 
• S starostjo se povečuje število premalo aktivnih 
(neaktivnih) otrok; vsako leto za 8 %. 
3.3 Prehrana Tudi za to področje smo po opravljenih delavnicah 
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poroča, raziskali, kako gre našim mlajšim učencem. Izkaza-
da slovenski otroci pojedo preveč hrane, ob tem pa lo se je, da učenci najbolje od vseh področij poskrbi-
premalo koristnih hranil. Z raziskavo, v kateri so so- jo za druženje, saj je več kot 85 % otrok označilo, da 
delovale evropske države, so ugotovili, da so sloven- uživajo v prijetnih odnosih (skoraj) vsak dan.  Le 15 % 
ski otroci na prvem mestu glede presežka uživanja vprašanih meni, da bi morali več storiti na tem po-
sladkorja. Najvišjo količino, ki naj bi še bila v zdravih dročju. Tudi na področju gibanja so se učenci oce-
merah, slovenski otroci presežejo že s pitjem sokov. nili kot uspešne. Kar tri četrtine vprašanih se giblje 
Tudi naša raziskava je žal potrdila zgornjo trditev: (skoraj) vsak dan. Preostala četrtina pa jih meni, da 
• Velika večina anketiranih otrok uživa sladkarije bi se morali gibati več. 
vse dni v tednu.
• Malo otrok uživa sadje in zelenjavo vsak dan v Pri spanju smo se tokrat srečali s slabšim rezulta-
tednu. tom. Le približno 65 % odstotkov vprašanih oce-
• Večina otrok vsak dan popije vsaj 1 kozarec vode. njuje, da spijo dovolj. Tudi za dnevni počitek si naši 
• Večina otrok pije sok vsak dan. učenci žal ne vzamejo časa. Verjetno so preveč za-
sedeni z gibanjem in druženjem s prijatelji, kajti le 
4 Uvod v spoznavanje duševnega zdravja dobra tretjina vprašanih pravi, da si vsak dan vza-
Na razredni stopnji je termin duševno zdravje dokaj mejo nekaj minut in si oddahnejo. 
zahteven tako za razlago kot tudi za samo razume-
vanje. Preden smo se lotili dejavnosti, smo se poza- Za igranje si vzamejo čas. Poudarili smo, da v to po-
nimali, kaj učenci menijo o pomenu besedne zveze dročje ne spadajo računalniške in video igre. Kljub 
duševno zdravje. Ker si niso znali predstavljati, smo temu skoraj vsi drugošolci in 83 % tretješolcev pra-
za začetek duševno zdravje razdelili na 7 področij in vi, da se igrajo prav vsak dan. V četrtem in petem 
jih obravnavali na različne načine: razredu časa za igro nekoliko zmanjkuje, saj je kar 
• druženje oz. povezovanje, četrtina otrok ocenila, da bi se morali igrati več. 
• gibanje,
• nočni počitek (spanje), V sodobnem svetu, ko smo zasuti z množico in-
• dnevni počitek (kadar ne počnemo nič), formacij, je zares zelo težko biti zbran in osredoto-
• igra (ne računalniške igrice), čen. To so zaznali tudi naši učenci, saj jih le polovica 
• zbranost oz. osredotočenost: da zmoremo delati meni, da jim vsak dan uspe biti vsaj kratek čas osre-
oz. misliti le na eno stvar, dotočen le na eno stvar. 
• čas zase: razmišljanje o tem, kaj si želim; v čem 
sem dober; kakšni so moji cilji … Na področju prehrane se otroci zelo dobro zaveda-
jo, da je nezdrava hrana pogosto tako zelo okusna, 
Hitro so spoznali, da se duševno in telesno zdravje da se ji ne zmorejo upreti. Zaradi tega (prepogo-
prepletata ter zelo vplivata drug na drugega; ne sto) zavračajo zdrave obroke. Žal je le dve tretjini 
46
Didakta
otrok odgovorilo, da se prehranjujejo zdravo, ena • Ceni lastne sposobnosti in omejitve. 
tretjina pa meni, da bi morala biti njihova prehrana • Sposobna je izražati, kaj čuti do sebe in drugih. 
bolj zdrava. • Lažje in hitreje navezuje prijateljske odnose. 
• Zmore se soočiti z neprijetnimi okoliščinami. 
Zamislili smo se tudi nad osebno higieno. Vsi vemo, • Veliko lažje in uspešno rešuje konflikte. 
da higiena vpliva na naše zdravje. Z umivanjem rok • Je empatična. Spoštuje druge. Razvije prijetne 
bi lahko preprečili marsikatero okužbo. Pa vendarle odnose. 
so bili naši učenci iskreni in pravijo, da si roke veliko- • V povprečju je dobrega razpoloženja in optimi-
krat umijejo zelo površno. Približno tri četrtine vpra- stična. 
šanih učencev meni, da si dovolj temeljito umivajo 
roke, ostali pa so se malce zamislili. Mnogi so skleni- Vrednostne sodbe o sebi, svojih sposobnostih in la-
li, da bodo to navado izboljšali. stnostih so temeljno področje osebnosti. Razvijajo 
se skozi celo življenje, najintenzivnejše pa razvoj po-
5 Naša čustva, samopodoba in samovrednotenje teka v otroštvu. Zaradi tega je zelo pomembno, da 
vplivajo na duševno zdravje otrokom pomagamo razviti zdrav odnos do sebe, 
Dotaknili smo se tudi razvoja čustvene inteligen- saj bo to vplivalo na njegove kasnejše življenjske 
tnosti, saj je to zelo pomembna osebnostna la- odločitve. Na otrokovo samovrednotenje namreč 
stnost. Oseba z razvito čustveno inteligentnostjo najbolj vplivajo povratne informacije, ki jih preje-
je bolj uspešna pri odnosih z drugimi in s samim majo od pomembnih oseb v njihovem življenju: od 
seboj. Lažje se uči in rešuje težave, saj se svojih ču- staršev, učiteljev, vzgojiteljev ter vrstnikov. 
stev zaveda, nadzoruje in jih zmore upravljati. Torej 
tudi sam šolski uspeh ni odvisen le od intelektual- Za razmišljanje o samopodobi, samovrednotenju in 
nih sposobnosti otroka, temveč nanj vplivajo tudi vedenju posameznika nam je zelo prav prišla zgod-
samozavest, primerno vedenje (zmožnost obvla- ba o dveh pastirjih. Govori o pastirici in pastirju, ki 
dovanja samega sebe), potrpežljivost, upoštevanje sta pasla vsak svojo čredo na travnikih, ki ju je loče-
navodil in prijateljski odnosi z vrstniki. val visok zid. Nista se videla, le slišala sta se lahko. 
Naš naslednji korak v spoznavanje duševnega 
zdravja je bilo odkrivanje in zavedanje čustev. Za ob-
vladovanje čustev in preprečevanje konfliktov je za-
vedanje čustev predpogoj. V veliko pomoč so nam 
bile zgodbice o kameleonu iz knjige Mavrica čustev 
(Elena Ulyeva), v katerih smo spoznavali različna ču-
stva in razmišljali, ali so prijetna ali neprijetna, in pri-
čeli uporabljati besedi pozitivna in negativna. Učen-
ci so hitro ugotovili, da nam negativna čustva ško-
dujejo, pozitivna pa nam omogočajo dobro počutje. 
Razmišljali smo tudi o tem, kako mnenje in prepri-
čanja o sebi (samopodoba in samovrednotenje) 
vplivajo na duševno zdravje, naše vedenje, razpo-
loženje in splošno počutje. Odnos, ki ga imamo do 
sebe, zelo vpliva na naše vedenje. Oseba s pozitivno 
samopodobo se ima rada takšna, kot je. Sposobna 
je izraziti, kaj čuti do sebe in drugih. Zmore se sooči-
ti z neprijetnimi okoliščinami in je empatična. Tudi 
otroci so hitro prišli do spoznanja, da je tisti, ki ima o 
sebi dobro mnenje, bolj prijeten. Pogovarjali smo se 
o tem, kako ravnati takrat, ko ugotovimo, da nekdo 
nagaja zaradi tega, ker ima slabo mnenje o sebi in 
ga je pravzaprav strah, da bo ostal brez prijateljev. 
Potrdili smo trditve psihologov, ki pravijo, da sta po-
zitivna samopodoba in zdravo samovrednotenje 
pomemben del čustvene inteligentnosti. Čustveno 
zrela oseba ima naslednje lastnosti:
• Ima se rada takšna, kot je. Zaupa v svoje zmo-
žnosti. 
• Dobro nadzoruje svoje vedenje. 
47
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Spoprijateljila sta se, vendar sta lagala o svojem vi- anksioznost, tesnoba, slabo obvladovanje jeze ipd. 
dezu. Nekega dne se je zid podrl. Pastirja se zaradi Zaradi tega vse več ljudi poišče zdravniško po-
laži nista prepoznala in sta ostala brez čudovitega moč. Raziskave pravijo, da IQ v najboljših prime-
prijateljstva. Učenci so razmišljali o tem, kako se že- rih prispeva komaj 20 % dejavnikov, ki so odločilni 
limo pokazati drugim in da včasih želimo nekoliko za uspeh v življenju. Zelo pripomorejo naslednje 
vplivati na to, kako naj bi nas drugi sprejemali. Za- zmogljivosti: spodbujanje sebe, soočanje s frustra-
radi tega kdaj tudi lažemo. V pogovoru smo ugo- cijami, nadziranje čustvenih odzivov, obvladova-
tavljali, da se ob tem ne počutimo dobro in da nas nje razpoloženja, empatija in upanje. Inteligenčni 
skrbi, kaj se bo zgodilo, če bo naša laž razkrinkana. količnik in čustvena inteligentnost sta dve ločeni 
sposobnosti. Torej je zelo smiselno, da se s spo-
Skupaj smo prišli do zaključka, da ima samopodo- znavanjem tovrstnih veščin pričnemo ukvarjati že 
ba velik vpliv na naše duševno zdravje in zelo vpliva zgodaj v otroštvu in jih ne zanemarimo oz. se ne 
tudi na naše vedenje, prijateljstvo ter sprejemanje osredotočamo le na učni uspeh in učne sposob-
odločitev. nosti. Tudi čustveno življenje je namreč področje, 
ki ga je moč obvladati. Osebe z visoko razvitimi 
Delavnico smo zaključili s kratko samorefleksijo: vsak čustvenimi spretnostmi so bolj zadovoljne z življe-
učenec je razmislil, s čim je pri sebi zadovoljen in kaj njem in tudi bolj učinkovite. Zato je otrokom po-
bi rad spremenil. To je lahko narisal ali zapisal. trebno pomagati pri učenju razvijanja odnosov; da 
ne bi posvečali pozornosti le sebi in se ne menili za 
Ugotovili smo, da učenci od 2. do 4. razreda pri sebi druge. Le tako bodo v družbi sprejeti.
najbolj cenijo značajsko lastnost, da so dobri prija-
telji in prijazni do drugih. Zelo veliko jim pomeni Kvaliteta odnosov ima odločilen vpliv na naše 
fizični izgled in da so dobri v športu. Na fizičnem zdravje, celo bolj kot (zdrav) način življenja. Torej je 
področju si želijo izboljšati predvsem športne zmo- smiselno in vredno vlagati trud v čustveno pisme-
gljivosti (radi bi bili hitrejši). Sledi videz: radi bi dru- nost; vzgajajmo otroke z dejavnostmi, ob katerih 
gačne lase, oči, obraz, shujšali bi. Pri značajskih la- bodo razvijali osnovne čustvene spretnosti, saj jim 
stnostih pa bi spremenili pri sebi to, da se ne bi po- teh veščin primanjkuje in čustvena zrelost upa-
smehovali drugim, da ne bi bili tako trmasti in da da, saj starši ne opravijo svojega poslanstva dovolj 
bi pogosteje pomagali drugim, predvsem mami učinkovito. 
pri gospodinjskih opravilih.
6 Zaključek Viri
Skrb za zdravje je zelo kompleksna dejavnost, ki Bisquerra Alzina, R. (2010): Čustvena inteligenca otrok. Priročnik za 
zajema več področij. Telesno zdravje je v tesni po- učitelje in starše z vajami. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije
Goleman, D. (2017): Čustvena inteligenca. Ljubljana: Mladinska knjiga
vezavi z duševnim zdravjem. Tudi čustvena inteli- Musek, K. (2017): Samozavedanje, samovrednotenje, pozitivna sa-
gentnost je v življenju posameznika izjemno po- mopodoba. Brezovica pri Ljubljani: ISPOS
Shapiro, L. E. (1999): Čustvena inteligenca otrok. Ljubljana: Mladinska 
membna. Visok inteligenčni količnik (IQ) ni jam- knjiga
stvo za uspeh, saj se vedno več zelo inteligentnih Ulyeva, E. (2022): Mavrica čustev. Ljubljana: Hiša knjig
Vir 1: NIJZ Zdrava šola. Dostopno na: https://nijz.si/publikacije/izvaja-
ljudi znajde v težavah psihološke narave; depresija, nje-promocije-zdravja-v-solskem-okolju/
48
Didakta
Izobraževalni video film kot učno gradivo
Dejan Paska, univ. dipl. med. kom., Ekonomska šola Novo Mesto, 
Višja strokovna šola, in Doba fakulteta, Maribor
V prispevku predstavimo učno gradivo v obliki izobraževalnega video filma. V prvem delu 
opredelimo pojem izobraževalni video film, ki je kot didaktično strukturirano in z določenimi 
izobraževalnimi cilji pripravljeno specifično multimedijsko učno gradivo. Na primeru razlage 
investicijskega procesa pri izvedbi protipoplavnega ukrepa v Prevaljah predstavimo nje-
gov proces izdelave in uporabe. Izdelava izobraževalnega video filma zahteva specifična 
produkcijska znanja s področja filma in videa, zato ta del predstavimo skozi poenostavljen 
proces video produkcije. V sklepnem delu navedemo ugotovitve, nastale na podlagi izkušenj 
iz prakse priprave tovrstnih didaktičnih gradiv.
1 Opredelitev pojmov tne pojme z uporabo fotografij, animacij in grafike. 
In nenazadnje: »Videti pomeni verjeti« (Cutlip in 
Učno gradivo drugi 1994, 276).
Pojem učno gradivo zajema širok spekter pripo-
močkov, tehnologij in medijev. Štefanc idr. ga opre- Z družbenega vidika je video aktivni medij, ki ima 
delijo »kot del učnih medijev oz. izobraževalne teh- v družbi večplasten pomen. Današnje kamere so iz 
nologije v ožjem smislu«, hkrati pa poudarijo, »da državljanov naredile medijske kiborge1. (Zajc v Mi-
gre pri tem za vsa posebej pripravljena gradiva, ki kič 2012)
so namenjena uporabi pri pouku in učenju oz. pri 
obravnavi posameznih učnih vsebin ter doseganju Prav tako je video zaradi svoje fleksibilnosti in eno-
posameznih učnih ciljev […] in so zato ustrezno di- stavnosti najbolj tipičen osebni, avtorski medij. (Ar-
daktizirana.« (Štefanc in drugi 2011, 79) mes 1995, 187)
E-gradivo Multimedija je računalniško podprto hkratno posre-
Kot navaja Pesek (po McGreal), je e-gradivo »vsak dovanje informacij z več mediji, ki spodbujajo več raz-
(uporaben) digitalni vir, ki je sestavni del lekcije, zbir- ličnih človekovih čutov. Uporabnik lahko v to dogaja-
ke lekcij, enot ali celo programov« (Pesek 2011, 5). nje tudi posega, ga spreminja ter prilagaja po svojih 
potrebah in zahtevah. Sestavlja jo šest osnovnih ele-
E-gradivo je specifično, je multimedijsko, lahko je mentov: besedilo, slika, zvok, animacija, video in inte-
interaktivno. Učno gradivo je namenjeno dose- raktivne vsebine. Informacija je multimedijska, ko jo 
ganju posameznih učnih ciljev, e-gradivo pa za to sestavljata vsaj dva elementa. (Horvat in Stergar 2002)
uporablja multimedijo. Interaktivnost aktivno vklju-
čuje slušatelja v proces učenja in ga usmerja. Mul- Tehnično je video električni signal, ki nosi informa-
timedijski elementi določeno situacijo, izhodišče, cije o posameznih slikah in njihovem časovnem 
problem ali rešitev predstavijo na način, kot jih s zaporedju. Slikovni informaciji je lahko pripeta tudi 
tradicionalnimi načini ne moremo. zvokovna. V tem primeru je video multimedija. 
(Horvat in Stergar 2002)
E-gradiva ne bi smeli razumeti kot digitalne različi-
ce učnega gradiva, temveč kot dodatek. Naj bo del Film
vsebinsko zaključene učne enote, z jasno določeni- Film je slika resničnosti in njena nadgradnja. Je do-
mi cilji in namenom. kument časa. Film je bil sprva namenjen znanstve-
nemu raziskovanju življenja in naravnih pojavov, 
Video kot multimedija kasneje je postal zabava in umetnost. Pokaže nam 
Video se je razvil iz televizije in tako pretežno deli nevidno, upočasni ali pohitri čas. Od vseh lastnosti 
njene tehnične in vsebinske lastnosti, v narativnem filma je najpomembnejša tista, ki se osredotoča na 
smislu pa filmske. prikazovanje človeka, njegove usode, odnosa do na-
rave in družbe. Elementi, ki film naredijo umetnost, 
Tako film kot video prikazujeta dogodke, ki jih v živo so: človeška zgodba, igralci, prostor in čas, v kate-
težko vidimo oz. spremljamo, saj imata oba moč rem se zgodba odvija, montaža slike in zvoka, ritem 
nadčasovnega in nadprostorskega. Zaradi omeje- filma in filmska slika, v kateri prepoznamo format, 
nosti vizualnega ploskega prostora video poveča, kompozicijo, osvetlitev, kot snemanja, plan slike in 
reducira ali poenostavi objekte in ilustrira abstrak- gibanje kamere. (Peterlić 1985–87)
49
1 Kiborg je organizem, ki vsebuje deloma organske in deloma umetne dele. (Vir 1)
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Film kot video ali video kot film V skrajnem primeru je lahko celotna učna enota 
Video je prevzel izraznost filma, film pa tehnične en posnetek. Vendar takšnega posnetka ne mo-
lastnosti videa. Razlika je le v produkcijskem pri- remo enačiti z izobraževalnim video filmom, saj 
stopu. Film zahteva obsežno produkcijsko ekipo, didaktična struktura ni prilagojena mediju.
video pa z lahkoto naredi en sam človek. Film ima 
svojo strukturo, zgodbo in sledi umetniškim kon- Priprava in izdelava filma
vencijam, video je lahko samo en kratek posnetek Izdelava izobraževalnega video filma je podobna 
dogodka realnosti. Čeprav so filmi v začetku bili filmski in video produkciji. V nadaljevanju tako 
prav to – posnetek dogodka, jih je razvoj pripeljal uporabljamo terminologijo s teh področij. Po-
do umetnosti. stopke in faze poskušamo čim bolj poenostaviti.
Današnji filmi se pretežno izdelujejo z video teh- Filmska produkcija zahteva visoka finančna sred-
niko. Filmska kamera, ki je nekoč snemala na ce- stva in obsežno ekipo strokovnjakov. Video pro-
lulozni filmski trak, je danes visokokvalitetna digi- dukcijo pa lahko opravimo relativno enostavno, 
talna video kamera. poceni in hitro. Da se izognemo pastem amate-
rizma, produkcijo izvedemo z ustreznim pristo-
Video je vseprisoten, enostavno dostopen in pre- pom. Najboljše je, da nam pri tem pomagajo stro-
ko številnih platform namenjen pretežno zabavi. kovnjaki s področja filmske in video produkcije.
Svet je preplavljen z video vsebinami, zato video 
lahko deluje amatersko in ceneno. Produkcijske faze
Izdelavo filma razdelimo na štiri faze:
Izobraževalni film • predprodukcija oz. priprava,
Izobraževalne filme poznamo že od začetkov fil- • produkcija,
ma. Še posebej v obdobju po obeh vojnah je bil • postprodukcija in
njihov namen splošno izobraziti ljudi. V njih obi- • distribucija in uporaba.
čajno pripovedovalec razlaga dogajanje na film-
skih posnetkih. V začetku 20. stoletja so podjetja Priprava obsega vsebinski, tehnični in organizacij-
uporabljala izobraževalne filme za boljšo prodajo ski vidik. Dobra priprava olajša izdelavo in uporabo. 
svojih izdelkov. Tudi ti so se najbolj približali razla- Slaba priprava lahko organizacijsko, finančno in 
galnemu tipu dokumentarnega filma. vsebinsko obremeni projekt do njegove ustavitve. 
Končni rezultat je lahko daleč od pričakovanega.
»Gledalec pričakuje, da bo razlagalni film stremel 
k rešitvi nekega problema ali uganke, se pravi, V produkciji opravimo vsa snemanja, tako slikovna 
da bo predstavil neki zgodovinski dogodek, raz- kot zvočna, in pripravimo dodatna gradiva (anima-
iskoval delovanje atoma ali vesolja, opisal posle- cije, grafike, napise, zvočne efekte ipd.). Animacija 
dice nuklearnega onesnaževanja, predstavil bio- lahko zahteva svojo lastno produkcijo, zato je pri na-
grafijo osebe. Morda jih najlaže predstavimo, če črtovanju potrebno misliti tudi na čas njene izdelave.
rečemo, da so podobni predavanjem. Razlagalni 
film, tudi kadar vključuje različna mnenja in po- V postprodukciji celotno gradivo pripravimo in 
glede, si nadeva videz objektivnosti in uravnote- sestavimo do te mere, da to postane vsebinsko 
ženosti. Nujno subjektivnost, ki jo prinaša vsaka zaključena enota, ki jo lahko imenujemo film.
razlaga, prikriva z navidezno neosebnostjo in re-
toriko znanstvenosti. S tem pa prenaša in pou- Na koncu film damo na razpolago uporabnikom, 
darja moč dominantnih prepričanj in ideologij.« od katerih dobimo povratno informacijo o uspe-
(Kelbl n.d.) šnosti našega projekta.
Filmsko posredovanje informacij je podobno 2 Izobraževalni video film Razlaga investicijske-
multimedijskemu, saj običajno vsebuje zvočno in ga procesa na primeru izvedbe protipoplavnih 
slikovno komponento. Informacija, podana z več ukrepov v Prevaljah
mediji hkrati, cilj doseže preko različnih čutil in je Na Direkciji RS za vode so se odločili za predsta-
zato lahko učinkovitejša. Dejansko učinkovita bo vitve svojih projektov v obliki video vsebin, saj jim 
le, če bo dovolj didaktična in prilagojena slušate- je pandemija omejila možnosti izvedbe predstavi-
ljem. tev in ekskurzij. Osnovna ideja se je razvila v film, 
namenjen dijakom, ki se pri svojem izobraževanju 
Izobraževalni video film srečujejo s tovrstnimi procesi.
Izobraževalni video izkorišča lastnosti video medi-
ja pri razlagi določenega dela vsebine. Prednosti Predstavljeni izobraževalni video film pojasnjuje 
tovrstne uporabe so predvsem v obogatitvi kla- investicijski proces pri izvedbi protipoplavnega 
sičnega predavanja in v interaktivnosti učne ure. ukrepa v Prevaljah. Film je nastal v sodelovanju 
50
Didakta
različnih strokovnjakov: glavnega projektanta, Pri dolžini je pomembno, da gledalca držimo zbra-
inženirja gradbeništva, pedagoga, producenta fil- nega cel čas predstavitve. Prvih nekaj sekund je 
ma, financerja in medijskega producenta. najpomembnejših: gledalca pritegnejo ali zavrnejo. 
(Roman in Maas 1995) 
2.1 Priprava (predprodukcija)
Prva in zelo pomembna faza, v kateri smo: Izobraževalni video film se začne s kratkim animira-
• poiskali idejo, napisali sinopsis2 in delo razdelili nim uvodom, posnetki iz zraka in dinamično glas-
med člane, bo. Skozi celoten film smo uporabljali prijeme za 
• napisali scenarij, izdelali terminski plan in se- ohranjanje zbranosti: sprememba ritma, uporaba 
znam tehničnih zahtev in ločil, menjava glasbene podlage in dopolnjevanje 
• izdelali snemalno knjigo in tehnični elaborat razlage z animacijami.
snemanja.
Priprava vsebine
Naša izhodišča so bila:
• slediti ciljem, zapisanim v katalogu znanj,
• prilagoditi vsebino za video medij,
• prilagoditi vsebino dijakom in
• izdelati didaktično ustrezno gradivo.
Učna tema in cilji
Najprej smo pregledali, katera znanja, spretnosti in 
veščine so zapisani v katalogu znanj. Izbrali smo ti-
sta, ki smo jih želeli vključiti v načrtovano učno temo. 
Zapisani cilji so običajno zelo obsežni, zato smo iz-
brali le dele, ki sledijo investicijskemu procesu.
»Prvi korak pri načrtovanju učne teme je odgo-
vor na vprašanje 'Kaj naj bi se dijaki naučili?' ob 
obravnavi učne teme, kar zahteva konkretizacijo 
ciljev. Za opredelitev KAJ se bodo dijaki naučili Uvodna grafika
(kvantitete znanj, spretnosti in veščin) lahko izde-
lamo dve razpredelnici: razpredelnico A (ki je de-
jansko prilagojena Bloomova taksonomija za po- »Za zgodbo in njegovo strukturo lahko uporabimo 
dročje znanja) in razpredelnico B (ki je dejansko osnovno strukturo klasične grške retorike: uvod, za-
prilagojena Marzanova taksonomija za področje plet, vrhunec, rešitev.« (Papič 1995)
spretnosti in veščin).« (Milekšič 2010)
Slogovno je film lahko pripovedni, novičarski ali do-
Analiza slušateljev kumentarni. (Lippert 2023)
S poznavanjem svojih slušateljev smo lažje določili 
obliko, čas in način predstavitve vsebine. Film je na- Zaradi njegove objektivnosti in uravnoteženosti 
menjen dijakom, zato smo bili pozorni predvsem na: smo izbrali dokumentarni način pripovedovanja. Z 
• vzpostavitev in ohranjanje njihove pozornosti, izbranim predavateljem, strokovnjakom področja, 
• povezavo teme s potrebami in predvsem nji- smo filmu dodali dodatno objektivnost.
hovimi motivi,
• spodbujanje k uporabi pridobljenega znanja Besedilo ima velik pomen pri video predstavitvi. 
in To naj nudi dodatno informacijo vizualnemu delu 
• njihov odziv in povratne informacije (razprava). in naj ne ponavlja zgolj stvari, ki so razvidne same 
po sebi. Besedilo je lahko predstavljeno grafično, 
Koncept filma vendar je običajno ključna teža še vedno na govor-
Struktura filma ni odvisna samo od namena, am- jenem besedilu. Osnovno pravilo pri besedilu je ja-
pak tudi od širine vsebine. Osredotočimo se zgolj snost zgodbe, jezik in struktura besedila. Besedilo je 
na največ 2 do 3 ključne točke, ki jih želimo pred- v prvi fazi pisano, zato je že v tej fazi potrebno upo-
staviti. (Lippert 2023) števati zakonitosti na relaciji pisnost – govornost, saj 
ima govorjeno besedilo v filmu, TV in videu svoje 
Na ta način se izognemo večpomenskosti in neja- značilnosti. Stavki naj bodo enostavno strukturirani 
snosti. Televizija in video težita k preprostosti. Osre- in se naj dopolnjujejo s sliko. Uporabljamo opisne, 
dotočili smo se zgolj na eno ključno točko – prikaz ilustrativne, učinkovite besede, skratka takšne, ki 
investicijskega procesa. imajo moč. (Walters 1994)
51
2 Sinópsis je krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij (Vir 1)
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Scenarij Dolžino filma smo omejili na 25 minut, da je prvih 5 
Pisanje scenarija zahteva posebna znanja in ve- v pedagoški uri namenjenih predavatelju za uvod v 
ščine, vendar ga nismo pisali kot filmski scena- predvajanje, zadnjih 15 pa za diskusijo.
risti. Bistvo scenarija je kronološko predstavljena 
vsebina. Poznati moramo zaporedje vsebine in 
način, kako jo bomo predstavili.
Z analizo scenarija smo preverili, če pripoved de-
luje. Prvi korak je bila samoanaliza. Znotraj ekipe 
so scenarij pregledali producent, medijski produ-
cent, scenarist in financer.
Snemalna knjiga
Snemalna knjiga je na posamezne dele (sekven-
ce ali prizore) razdeljen scenarij. Prizori so vsebin-
sko, časovno ali prostorsko zaokrožene celote. Če 
se npr. neko dogajanje odvija v hiši, je to en prizor, 
naslednji se prične, ko se dogajanje prestavi na 
dvorišče. Za nas so prizori predstavljali posame-
zne faze investicijskega procesa.
Vprašanje, postavljeno po razlagi, je pred-
stavljalo stopnjo preverjanja in je delovalo 
kot interakcija.
Investicijski proces je sestavljen iz več faz. Predsta-
vljeni so kot prizori, ločeni z animiranimi prehodi. 
Delitev na prizore je bila pomembna za ohranjanje 
zbranosti dijakov. Eno od ločil je bilo vprašanje, ki je 
filmu dodalo interaktivnost, hkrati pa predstavljalo 
stopnjo preverjanja.
Besedilo je bilo jasno in enostavno. Izogibali smo se 
dolgim razlagam. Pomembne informacije, našte-
vanja in podatke smo predstavili z uporabo animi-
rane grafike.
Faze investicijskega procesa smo grafično 
predstavili na začetku in na koncu filma.
Za vsak prizor se vprašamo, kaj bi naj ta sporočal. Kronološki pregled faz investicijskega 
Razen govorjenega besedila tudi premik kamere, procesa
osvetlitev, zvok, barva ali sprememba ritma nosijo 
sporočilu gledalcu.
Zaključili smo s kratkim, a učinkovitim povzetkom, 
Pri pripravi izobraževalnega video filma smo mo- ki je hkrati predstavljal stopnjo utrjevanja.
rali odgovoriti, kaj želimo, da se dijaki iz tega pri-
zora naučijo. Pri tem smo sledili ciljem učne teme. Priprava tehničnih zahtev
Temeljito smo razmislili o uporabi filmskih izrazil3. Kljub temu da današnja amaterska tehnika omo-
Spreminjali smo ritem, uporabljali rez, ločila, eno- goča izdelavo tehnično korektnih posnetkov, je pri 
stavne filmske izreze, poudarke pa z animacijami izdelavi filma potrebno upoštevati vsaj še prostor-
in grafičnimi elementi. sko postavitev, akustiko prostora in osvetlitev.
52
3 Filmska izrazila so pripovedne tehnike: kompozicija, izrezi, gib, osvetlitev, zvok, postavitev kamere, snemalni koti, ločila, ritem …
Didakta
Podlaga za pripravo je bila snemalna knjiga: Scenarij je določal le enega predavatelja, ki je imel 
• predavatelja posnamemo z eno kamero, vnaprej pripravljeno besedilo. Snemanje pa je bilo 
• izbrali smo prostor snemanja, video snemalno predvideno v prostorih direkcije.
opremo in opremo za zajem zvoka,
• določili smo vrsto in način osvetlitve prostora Besedila se predavatelj ni učil na pamet niti ga ni bral 
ter izbrali ustrezne svetlobne vire, s pomočjo teleprompterja4, saj smo želeli, da predava-
• naredili smo načrt postavitve predavatelja in nje deluje kot pristna razlaga. Posledično smo morali 
postavitve snemalne tehnike, ponavljati predavatelje napake. Izbrani koncept filma 
• predavatelju smo predlagali ustrezne barvne je namreč omogočal takšen način snemanja, saj smo 
kombinacije oblačil za kamero in t. i. reze lahko prekrivali z drugim slikovnim gradivom.
• določili tehnične lastnosti filma.
Pri snemanju na lokaciji smo:
Organizacijska priprava • prostor pripravili tako, da je kamera zajela samo 
Organizacija vključuje faze od priprave do upora- predavatelja,
be. Če vse poteka po predvidevanjih, je to posledi- • opremo postavili po pripravljenem elaboratu in 
ca dobre organizacije: preverili njeno delovanje,
• pripravili smo diagram pregleda nad izvaja- • zagotovili dovolj svetlobe z dodatnimi studijskimi 
njem del, kjer smo določili časovne termine, lučmi,
delovna sredstva in osebe ter njihove vloge in • poskrbeli, da snemanja nihče ni motil oz. nepriča-
odgovornosti, kovano prekinjal,
• izbrali in rezervirali smo prostor ter uro začetka • prostor ustrezno zvočno pripravili (zaprli vrata in 
snemanja in postavili paravan),
• razmislili smo o morebitnih nepredvidenih • predavatelju določili gibanje znotraj vidnega po-
razpletih – pripravili smo plan B. lja kamere in ne pred oknom,
• predavatelja pozvali, naj govori jasno in neposre-
2.2 Produkcija dno v mikrofon,
Produkcija zahteva sodelovanje celotne ekipe: • skrbeli, da so posnetki ostri, pravilno osvetljeni in 
• snemanje slike in zvoka, tako na lokaciji kot v s pravilno prikazanimi barvami,
studiu, • sledili pravilom kadriranja in osnov filmske foto-
• priprava animacije in grafike in grafije in
• priprava oblikovnih idej, določitev barv, izbira • skrbeli, da je zvok čist in brez motenj v ozadju 
tipografije ipd. (šumi, brnenje ipd.).
Sliko predavatelja smo prekrivali z različnimi slikovnimi materiali.
53
4 Teleprómpter je elektronska naprava, ki omogoča nastopajočemu na televiziji, da bere besedilo in hkrati gleda v kamero. (Vir 1)
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Posneto gradivo smo po koncu snemanja prenesli 2.4 Objava in uporaba
na računalnik, kjer smo izvajali montažo. Zaključen izobraževalni video film smo najprej pre-
gledali in analizirali znotraj ekipe. Ugotovili smo, da 
Profesionalni govorec je medtem v radijskem stu- ga je potrebno v nekaterih delih dopolniti.
diu posnel svoj del za uvodni del filma.
Po pregledu in manjših dopolnitvah smo film pred-
V izogib podvajanju smo animacije pripravili le kon- vajali v razredu. Odzivi dijakov in predavateljev so 
ceptualno. Izdelave smo se lotili šele v postproduk- bili izjemno pozitivni. V pripravi je zato že dodatni 
ciji, ko so bile znane njihove dolžine. izobraževalni video film.
2.3 Postprodukcija 3 Sklep
Postprodukcija zajema vsa dela po snemanju, po- Potreba po e-gradivih se je v času pandemije doda-
trebna za izdelavo vsebinsko zaključenega filma. tno povečala. Pokazala je na pomanjkljivosti in nam 
dala izhodišča za razvoj. Če želimo izobraževalne 
Od vrste produkcije je odvisno, katera so: programe razvijati in posodabljati, je nujno vklju-
• groba montaža, čevanje tovrstnih gradiv. Razvijati bo treba nova di-
• izdelava animacije, daktična učna gradiva, za izdelavo katerih pa potre-
• glasbena podlaga, bujemo specifično usposobljene time.
• korekcija slike in zvoka,
• montaža v zaključeno celoto,
• izdelava prepisa predavanja in
• priprava posnetka za objavo.
Prvi korak k montaži je pregled vseh posnetkov, 
med katerimi smo izbrali tiste, ki so najbolj ustre-
zni. Med samim snemanjem smo posamezne dele 
posneli večkrat. Izbrane posnetke smo nato zložili v 
zaporedje, kot ga določa snemalna knjiga.
Film smo najprej sestavili na podlagi govorjene be-
sede predavatelja. Po zaključku tega dela smo vse Primer ločila
reze v zvoku prekrili z video gradivom. Ob tem smo 
pozorno sledili snemalni knjigi.
Viri in literatura
Po koncu vsakega prizora (investicijske faze) smo Armes, R. (1995): On video. London: Routledge.
vstavili ločilo. Namen teh ločil je bil: Cutlip, S. et.al. (1994): Effective public relations. London: Prentice Hall.
Horvat, B. in Stergar, J. (2002): Večpredstavnost: multimedijski sis-
• slušateljem omogočiti kratek razmislek o vide- temi. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in infor-
nem in slišanem, matiko.
Kelbl, B. (n.d.): Dokumentarni film, pedagoško gradivo. Ljubljana: 
• ohranjati dijake aktivne in Kinodvor. Dostopno na https://www.kinodvor.org/wp-content/
• v primeru dodatne razlage omogočiti preda- uploads/2017/09/dokumentarni_film_pg.pdf, 15. 1. 2023.
Lippert, R. A. (2013). Video Script Writing. Dostopno na naslovu 
vatelju v razredu nadzor nad predvajanjem. https://www.linkedin.com/learning/video-script-writing/, 15. 1. 2023.
Mikič, T. (2012): Video nadzor. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, 
računalništvo in informatiko, UM - diplomsko delo.
Milekšič, V. (2010): Učna tema in učna situacija - od načrtovanja do 
ocenjevanja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
Nelson, J. S. in Boynton, G. R. (1997). Video rhetorics : Televised Ad-
vertising in American Politics. Urbana: University of Illinois Press.
Papič, M., (1997): Osnove snemanja z videokamero. Ljubljana: Pra-
vljično gledališče.
Perko V. in Čok R. (2005): Fotografija in snemanje. Ljubljana: RTV 
Slovenija, Izobraževalni center RTV
Pesek, I. (2011). Kaj je e-gradivo. V: Egradiva in slovensko izo-
braževalno omrežje SIO. Dostopno na https://projekt.sio.si/wp-
-content/uploads/sites/8/2015/01/E-solstvo_egradiva_in_SIO_BIL-
TEN_03_2011_FIN_screen.pdf, 15. 1. 2023.
Peterlić, A. (1985-1987): Što je film? (videoposnetek): Zagreb: RTV 
Zagreb.
Rački T. (2002): Z video kamero v roki. Ljubljana: Irida.
Roman, K. in Maas, J. (1995): Kako oglaševati. Radovljica: Euroshop.
Skela dr., J.(2008): Smernice za avtorje učbenikov. Ljubljana: Center 
za poklicno izobraževanje.
Štefanc, D., et al. (2011): Z učnimi gradivi do kakovostnega znanja: 
poročilo o evalvaciji empirične in racionalne evalvacije: značilnosti 
in uporaba učnih gradiv v srednjem poklicnem in strokovnem izo-
braževanju. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
Dolžino animacije smo prilagodili preda- Vir 1: Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC 
SAZU (2014–): Dostopno na https://www.fran.si, 20. 1. 2023.
vatelju. Walters, R. (1994): Broadcast writing. Sacramento: McGraw Hill.
54
Didakta
Tudi slovenščina na poklicni šoli 
je lahko zanimiva
Zdenka Holsedl Pertoci, prof. slov. in geog., Srednja poklicna 
in tehniška šola Murska Sobota 
V prispevku predstavljam primere motivacij v srednjem strokovnem izobraževanju. Motivaci-
ja je pomemben dejavnik dinamike učnega procesa, ki vpliva na potek učnih ur, disciplino v 
razredu in na učni uspeh dijakov. Za kvaliteten potek izobraževalnega sistema in doseganje 
pričakovanih rezultatov je pomembno vključevanje ustrezne učne motivacije. Učitelji naj-
pogosteje motiviramo dijake na začetku učne ure, saj je s tem nadaljnje delo pestrejše, 
zanimivejše in kvalitetnejše. Ugotavljam, da je za motivacijo pri obravnavi umetnostnih be-
sedil dobro izbrati slikovno gradivo in predvajanje vizualnih ter slušnih posnetkov, medtem 
ko so za obravnavo jezika dijaki najbolj motivirani ob branju krajših besedil, ob poslušanju ali 
zapisovanju različnih besed in povedi. Ti načini motiviranja so se izkazali za zelo uspešne, saj 
so dijakom omogočili uporabo različnih čutil. Hkrati pa so si hitreje in boljše zapomnili novo 
obravnavano vsebino.
Uvod definiramo tudi kot »psihološki proces, ki učenca 
Vsi ljudje v življenju moramo biti motivirani. S po- spodbudi k učenju, ga pri učenju usmerja, dolo-
močjo motivacije dosegamo zastavljene cilje in ča intenzivnost učenja in učencu omogoči, da pri 
uspešno dosegamo rezultate. Tudi v šoli morajo njem vztraja. Pomembno soodloča, v kolikšni meri 
učitelji zanesljivo in kakovostno motivirati dijake. in kako kakovostno se bodo učenci nekaj naučili na 
Uvodna motivacija bi morala biti obvezna didak- osnovi dejavnosti, ki jo izvajajo, ali podatkov, ki so na 
tična sestavina pri dejanskih izvedbah učnih ur, saj razpolago« (Levpušček in Zupančič 2009, 41–42).
kvalitetna motivacija spodbudi učence, da pozor-
neje spremljajo učno uro oziroma med njo dejav- Motivirani dijak
neje sodelujejo. Pridobivanje znanja je torej tesno Motivirani učenec se z veseljem uči, zato sproti krepi 
povezano z motivacijo. Motiviranost dijakov je eden svoje interese in potrebe po odkrivanju novega, pa 
izmed ključnih dejavnikov, da bo dijak z veseljem tudi po raziskovanju. Zapomni si več snovi, hitreje 
obiskoval pouk slovenščine, pri njem sodeloval in bere in dojema, skratka mobilizira vse svoje sile, da 
na koncu pridobil lepe ocene. bi se nekaj naučil. Uči se intenzivno, saj želi pokazati 
vse svoje sposobnosti. Motiviran človek se je pripra-
Učna motivacija vljen učiti v najrazličnejših situacijah, tudi v neugo-
Besedo motivacija so preučevali in raziskovali raz- dnih razmerah. Takšen človek lahko neovirano dela 
lični strokovnjaki. Učna motivacija je posebna vrsta v hrupnem prostoru, prav tako lahko z učenjem 
motivacije, ki jo učenec s svojim vedenjem izraža v nadaljuje. Obstajajo ljudje, ki se lahko učijo povsod 
kontekstu šolskega učenja. Pojasni, kako motivacija – to priča o njihovi visoki motivaciji za izobraževanje 
z motivacijskimi sestavinami energetizira učni pro- (Kranjc 1982).
ces. Učni proces najprej aktivira, nato pa ga zave-
stno usmerja do zaključka učne naloge oziroma uč- Med učenci se pojavljajo razlike glede motiviranosti 
nega cilja (Juriševič 2012, 9). Motivacija je tudi pro- pri učenju. Spoznali smo, da obstaja 5 motivacijskih 
ces, ki sproži človekovo aktivnost, jo usmerja na do- vzorcev:
ločene objekte in uravnava obnašanje, ga poenoti, a) Učno tekmovalni učenci se učijo zato, ker želijo 
poveže v celoto v prizadevanju za dosego ciljev, ki si biti uspešni. Učno uspešnost pripisujejo svojim 
jih je zadal. Prav tako je za socialno vedenje ena naj- učnim sposobnostim. Učenje prilagajajo glede 
pomembnejših psihičnih funkcij (Kranjc 1982, 21). na snov in zahteve. Radi sodelujejo in pomaga-
Učna motivacija je skupni pojem za vse vrste mo- jo pri šolskem delu. Dosegajo najboljše učne 
tivacij v učni situaciji, ki obsega pobude za učenje. rezultate.
Učenje prav tako usmerja in mu določa intenziv- b) Učno aktivni učenci se učijo zato, ker jih učenje 
nost, trajanje in kakovost. Gre za rezultat sovplivanja in učna snov zanimata, prav tako želijo predmet 
trajnejših osebnostnih potez (interesi, stopnja storil- obvladati. Za njih je znanje pomembna vredno-
nostne motivacije) in značilnosti učne situacije: pri- ta. Imajo dobro učno samopodobo, saj se spo-
vlačnost, težavnost, smiselnost učnih nalog, medo- prijemajo z različnimi učnimi nalogami na raz-
sebni odnosi (Požarnik 2003, 184). Učno motivacijo ličnih zahtevnostnih ravneh. 
55
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
c) Učno nesamozavestni učenci se učijo zaradi šoli Murska Sobota. Predstavljeni so primeri za vsak 
strahu pred neuspehom ali pred kaznovanjem. letnik posebej, in sicer primer iz jezika in primer iz 
Želijo se izogniti neprijetnostim, vedo pa, da je književnosti.
znanje zelo pomembno. 
d) Učno pasivni učenci se učijo zaradi strahu pred 1. letnik srednjega strokovnega izobraževanja
neuspehom in kaznovanjem. Ne kažejo želje po Pri učni enoti zvrsti slovenskega jezika sem za moti-
učnih dosežkih, saj jih snov in učenje sploh ne vacijo predvajala dva različna posnetka govora (sleng, 
zanimata. Učijo se le toliko, da se izognejo nega- narečje). Dijaki so poslušali vsebino in ugotovili, da ne 
tivni oceni. gre za knjižno jezikovno zvrst, ampak za neknjižno. S 
e) Učno nemotivirani učenci niso ne notranje ne predvajanjem avdio posnetka sem želela poudariti 
zunanje motivacijsko naravnani. Ni značilno, da različne tipe zaznavanja dijakov (slušne in čutne). Za-
bi jim primanjkoval nadzor nad učenjem oziro- nimalo me je, kako le-ta vpliva na vzbujanje pozorno-
ma da bi čutili strah pred učenjem. So učno zelo sti dijakov. Ugotovila sem, da slušni tipi namreč lažje 
sposobni učenci (Juriševič 2012). sprejemajo avditivno posredovane vsebine.
Motivacija pri pouku slovenščine Pri obravnavi književnosti sem za obravnavo grške 
Slovenščina je temeljni splošnoizobraževalni pred- dramatike in gledališča dijakom pokazala zemljevid 
met v srednjem strokovnem izobraževanju (SSI). Grčije in grško antično gledališče. Želela sem, da si di-
Gre za materni oz. prvi in/ali državni jezik v oseb- jaki natančno ogledajo fotografiji in ugotovijo, da se 
nem, poklicnem in družbenem uresničevanju po- pogovarjamo o grški književnosti, ki spada v antično 
sameznika. Dijaki se pri njem usposabljajo za učin- obdobje. Prav tako so natančno opisali sliko gledali-
kovito govorno in pisno sporazumevanje v sloven- šča na prostem. S pomočjo slikovnega gradiva sem 
skem jeziku in pridobivajo za to potrebno znanje. želela vzbuditi zanimanje za vizualne tipe dijakov in 
jim povečati zanimanje za učno uro književnosti.
Slovenščina je torej sporazumevalni jezik, s katerim 
se sporazumevamo v vsakdanjem življenju. Pred-
met je zelo kompleksen, saj je razdeljen na dve 
področji, in sicer na jezik in književnost. Predmet 
se lahko povezuje z vsemi predmetnimi področji. 
Pouk slovenščine lahko tako povežemo s povezo-
vanjem drugih vej umetnosti. Uporaba teh je lah-
ko koristna, saj spodbuja informacijsko pismenost. 
Medpredmetne povezave lahko služijo kot ena iz-
med oblik motiviranja dijakov. Izvedba učne ure v 
povezavi z dvema predmetoma je lahko koristna 
in dobra priložnost za to, da bodo dijaki postali bolj 
motivirani pri pouku. Za dijake to predstavlja nekaj 
novega in zanimivega, saj bi pri takšni izvedbi po-
stali bolj aktivni, ker bi lahko povezali znanje enega 
predmeta z drugim.
Pri pouku slovenščine lahko za motivacijo poleg Pogovarjamo se o Grčiji. (Vir 1)
table, knjig, učbenikov in delovnih zvezkov upora-
bimo tudi računalnik. Uporaba računalnika je zelo 
dobra ideja, da bodo dijaki postali motivirani za delo 2. letnik srednjega strokovnega izobraževanja
in sodelovanje. Z računalnikom si lahko pomagamo Pri jezikovni učni uri, kjer je učna enota bila uvod v 
na različne načine. Uporabimo ga lahko za poslu- oblikoslovje, sem na tablo zapisala nekaj različnih 
šanje neumetnostnih in umetnostnih besedil, za besed (mize, šoli, zelena, oni, deseti, ker, pod, juhu). 
prikazovanje slik, zemljevidov in krajev. Lahko je Dijaki so imeli za nalogo, da zapisane besede razde-
zelo praktičen, ker lahko z njim snov prikažemo na lijo v dve skupini, in sicer besede, ki imajo predmetni 
barvit način, poleg krajših besedil lahko istočasno pomen, in besede, ki imajo samo slovnični pomen. 
vključimo tudi slike in videoposnetke. Prepoznavali so besede in jih razvrščali v dve skupini. 
Ugotovili so, da so si besede po pomenu različne. S 
Učitelji se zavedamo, da ne moremo za učenje ena- pomočjo pisanja na tablo sem spodbujala dijake k 
ko motivirati vseh dijakov, ki jih poučujemo. Dejstvo logičnemu mišljenju na višji taksonomski ravni. 
je, da jih moramo poskušati k učenju in zanimanju 
spodbuditi čim več. V nadaljevanju predstavljam Za motivacijo pri obravnavi umetnostnega književ-
primere učnih motivacij pri predmetu slovenščina, nega besedila Cvetje v jeseni avtorja Ivana Tavčarja 
ki sem jih uporabila na Srednji poklicni in tehniški sem izbrala nekaj minutno predvajanje filma in me-
56
Didakta
Gledamo grško gledališče. (Vir 2)
lodije. Dijaki so z gledanjem posnetka prepoznali Pri obravnavi umetnostnega besedila Srečka Koso-
melodijo in del filma. Pozorni so bili na glavne osebe vela sem za motivacijo pri pesmi Kons. 5 izbrala pri-
in njihovo dogajanje. Z video posnetkom sem želela mer konstruktivistične pesmi. Zanimalo me je, kaj 
poudariti različne tipe zaznavanja dijakov (vizualne, lahko dijaki povedo o videzu te pesmi. Ugotovili so, 
slušne, čutne), zato sem izbrala posnetek filma. Ugo- da gre že na zunanji pogled za drugačno podobo 
toviti sem želela, kako le-ta vpliva na vzbujanje po- in obliko pesmi. Natančno so opisali fotografijo in jo 
zornosti dijakov. Izkazalo se je, da vizualni tipi namreč pojasnili. Predvidevali so, da bo »drugačna« tudi vse-
lažje sprejemajo vizualno posredovane vsebine. bina. S pomočjo slikovnega gradiva sem želela vzbu-
diti zanimanje za vizualne tipe dijakov.
3. letnik srednjega strokovnega izobraževanja
Za motivacijo pri jezikovni učni uri, kjer je bila učna 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja
enota podredna zveza stavkov, sem na tablo zapisala Pri obravnavi besedil glede na način razvijanja teme 
tri različne povedi (Oglasi se, ko boš imel čas. Ker je sem za motivacijo prebrala različne vrste krajših be-
lepo vreme, grem na sprehod. Prijatelj, ki se lepo ob- sedil, in sicer opisovalno (Priloga 1), obveščevalno 
naša, je prišel k meni.). Dijaki so ob poslušanju in gle- (Priloga 2), pripovedovalno (Priloga 3), razlagalno 
danju prebranih povedi ugotavljali različna razmerja (Priloga 4) in utemeljevalno besedilo (Priloga 5). Di-
glede vsebine. Po vezniku in vprašalnici so ugotovili jaki so pozorno poslušali in ugotovili, da so si besedila 
vsebinsko povezanost povedi. Preizkusili so se v ra- po vsebini in namenu zelo različna. Besedila so na 
zumevanju povedi, ki so jih argumentirali z vprašal- kratko obnovili in povedali bistvene značilnosti vsa-
nicami in ustreznimi odgovori. S pomočjo pisanja na kega besedila. Namen te motivacije je bil čustveno 
tablo sem spodbudila razumevanje povedi in logič- angažiranje dijakov, saj so dijaki slišali in prepoznali 
nega sklepanja med njihovimi sestavnimi deli. različne vrste besedil.
Opazujemo obliko konstruktivistične pesmi. (Vir 3)
57
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Za motivacijo pri obravnavi slovenske novele Sa-
Priloga 1: Opisovalno besedilo: Oljka morastniki avtorja Prežihovega Voranca sem upo-
Med zdravilna zelišča spadajo tudi številni grmi rabila tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. 
in drevesa. Značilno razraščena drevesa ali grmi s Dijaki so namreč najprej sami odgovorili na vpra-
suličastimi zelenosivimi listi, ki spadajo v podobo šanje, kako bi razložili pomen besede samorastnik. 
sredozemske pokrajine, so oljke. Znani so številni 
dobri vplivi oljčnega olja. Pomaga pri lajšanju vne- Svoje odgovore so delili s sošolci in jih primerjali. 
tij in celjenju ran sluznice želodca in dvanajstnika. Ob idejah dijakov se je razvil zanimiv razgovor. 
Uporabljajo ga za odstranjevanje žolčnih kamnov Navajam nekaj odgovorov, ki so jih dijaki poveda-
in kot rahlo odvajalo. Zunanje z njim zdravijo ope- li: »samorastnik je človek, ki sam raste; je skupina 
kline, praske in otekline. Oljčno olje je podlaga za 
izdelavo številnih zdravilnih mazil in krem. Zdravil- ljudi, ki sama odrašča, je oseba, ki nima staršev; je 
ni deli oljke so tudi listi in skorja. Liste lahko nabi- nekdo, ki živi brez mame in očeta«. Nato so v slo-
ramo vse leto. Delujejo antiseptično, krčijo tkiva in varju poiskali in prebrali pomen besede. Moj cilj 
odganjajo trdovratno vročino. Pomirjajo in blažijo na začetku učne ure je bil, da s pomočjo vprašanja 
živčnost ter znižujejo zaradi tega povišan krvni tlak. 
Ugotovili so tudi, da zmanjšujejo količino sladkor- pri dijakih vzbudim razmišljanje o tem, kaj pome-
ja v krvi. Zunanje uporabljajo poparek za spiranje ni beseda samorastnik. Ugotovila sem, da so tukaj 
prask in ran. Ponekod v Sredozemlju uporabljajo dijaki izhajali že iz predznanja o poznavanju obrav-
skorjo oljke kot grenkobo in za odganjanje vročine navanega obdobja. Z uporabo slovarja sem dijake 
(Gomboc 2016, 24). dodatno motivirala, saj so s tem dobili možnost iz-
Priloga 2: Obveščevalno besedilo: V osrčju Savinj- ražanja, ki zelo podpira motivacijo. 
skih Alp
V soboto bo priložnost, da čarobnost Logarske Zaključek
doline spoznate tudi v temnem delu dneva. Zbor 
za pohod bo ob 17. uri pri Domu planincev v Lo- V prispevku je predstavljena motivacija kot naj-
garski dolini, od tam pa se boste sprehodili proti pomembnejši del učne ure. Učitelji najpogosteje 
koncu doline, kjer si boste lahko ogledali krajši motiviramo dijake na začetku učne ure, saj je s 
program in osvetlitev slapa Rinka. Tja in nazaj bo- tem nadaljnje delo pestrejše, zanimivejše in kvali-
ste hodili nekaj manj kot tri ure, vsak pa bo za pet 
evrov dobil baklo, toplo malico in pijačo. Za otroke tetnejše. Izbira ustrezne motivacije je odvisna od 
prijavnine ne bo. Poskrbite za topla oblačila in pri- obravnavane učne enote. Ugotovila sem, da je za 
merno obutev. Dodatne informacije: 040 xxx xxx motivacijo pri obravnavi umetnostnih besedil do-
(Gomboc 2016, 23). bro izbrati slikovno gradivo, predvajanje vizualnih 
Priloga 3: Pripovedovalno besedilo: Beethovnova in slušnih posnetkov. Za obravnavo jezika so dijaki 
gluhost najbolj motivirani ob branju krajših besedil, ob po-
Ko je bil Beethoven star 26 let, mu je začel pešati slušanju ali zapisovanju različnih besed in povedi, 
sluh. Carl Czerny je postal njegov učenec leta 1799; ki potem naprej vodijo do obravnave učne snovi. 
opazil je, da ima mojster ušesa zamašena z vato, 
čeprav se mu je zdelo, da je z njegovim sluhom vse V praksi se je izkazalo, da so navedeni primeri mo-
v redu. Okrog leta 1800, ko mu je bilo 30 let, se Bee- tivacij relativno uspešni in so bili pri dijakih dobro 
thoven ni več mogel otresti nenehnega brenčanja sprejeti. Z različnimi oblikami motivacij, ki jih pri 
v ušesih. V želji, da bi slišal klavir, je tako močno tol- pouku slovenščine izvajam, želim dijakom omogo-
kel po njem, da so popokale strune. Beethovnova 
gluhost se je stopnjevala. Najprej je še lahko upora- čiti prijetno in spodbudno učno okolje, v katerem 
bljal trobljo, kmalu pa tudi to ni več pomagalo. Ko bodo sami aktivni in uspešni.
je leta 1814 dirigiral Sedmo simfonijo, ni več mogel 
slišati tihih pasaž in je nehal dirigirati več taktov 
pred orkestrom. Maja leta 1824 je Beethoven diri-
giral krstno izvedbo Devete simfonije. Bil je že tako Literatura in viri
gluh, da ni mogel slišati konca skladbe ne aplavza Gomboc, B. (2016): Besede 3, Delovni zvezek za slovenski jezik v 3. 
ne občinstva (Gomboc 2016, 29). letniku triletnih poklicnih šol. Ljubljana: DZS.
Juriševič, M. (2012): Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedago-
ška fakulteta.
Priloga 4: Razlagalno besedilo: Fatamorgana Kranjc, A. (1982): Motivacija za izobraževanje. Ljubljana: Delavska 
Privid ali fatamorgano povzroči plast toplega zraka enotnost.
na tleh. Od predmeta prihaja svetloba po eni poti Križaj, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Poznanovič, M., Bavdek, M. 
naravnost v naše oko, po drugi pa navzdol in tam (2018): Na pragu besedila 4, Delovni zvezek za slovenski jezik v 4. 
letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Založba Ro-
se v vročem zraku lomi navzgor v oko. Zato vidi- kus Klett.
mo pod predmetom še njegovo zrcalno sliko, kot Marentič Požarnik, B. (2003): Psihologija učenja pri pouku. Ljublja-
odboj na vodi. Privide vidimo tudi v hladnih krajih na: DZS.
(Križaj in drugi 2017). Puklek Levpušček, M., Zupančič, M. (2009): Osebnostni, motiva-
cijski in socialni dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Znanstvena 
založba Filozofske fakultete.
Priloga 5: Utemeljevalno besedilo Vir 1: Slovensko predsedstvo EU (2021): Grčija. Dostopno na http://
Čim hladnejša je dežela, tem več sladoleda poliže- www.eu2008.si/si/About_the_EU/Member_States/Greece.html
jo v njej. V Evropi poližejo največ sladoleda Švedi Vir 2: Wikipedija, prosta enciklopedija (2022): Grško gledali-
(14 litrov na leto), sledijo jim Norvežani (12,3 litra), šče. Dostopno na https://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C5%A1ko_
Finci (11 litrov) in Danci (8,5 litra). Na koncu lestvice gledali%C5%A1%C4%8De.
Vir 3: Wikiedija, prosta enciklopedija (202): Srečko Kosovel – Le-
so prebivalci najbolj vroče dežele – Španci (3,5 litra) teča ladja. Dostopno na https://commons.wikimedia.org/wiki/
(Križaj in drugi 2017). File:Sre%C4%8Dko_Kosovel_-_Lete%C4%8Da_ladja.jpg
58
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Kar se Janezek nauči, to Janez zna: 
dnevna rutina je morda dolgočasna, a z 
vidika nevroznanosti za otroka dobrodejna
doc. dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. fizikalne in rehabilitacijske 
medicine, CIRIUS Kamnik
Rutine – razumne in potrebne omejitve otrokovega vedenja – povečujejo varnost otroka, ščitijo 
njegovo/njeno zdravje in pomagajo formirati osebnost, ki je trdna in omogoča otroku ter kas-
neje odraslemu polnovredno vključevanje v družbo in ohranjanje zdravja. Ponotranjenje rutin 
v otroštvu, ki segajo od vsakdanjih, kot je umivanje zob, redno zajtrkovanje, umivanje rok po 
uporabi stranišča, do tega, da otrok takoj po prihodu iz šole naredi domačo nalogo ali redno 
pred spanjem še bere, otroku pomaga brez velikih miselnih naporov, praktično avtomatično, 
ohranjati zdravje in tudi prispeva k učni uspešnosti ter kasnejši uspešnosti v življenju. 
Poleg tega mojstrenje v rutini pomeni tudi prizadevanje za tehnično dovršenost. Zaželeno pa 
je, zlasti v umetnosti, da je obogatena in nadgrajena z ustvarjalnostjo. Rutina namreč pomeni 
učenje in mojstrenje veščine, kjer je ponavljanje pomirjujoče za naše anksiozne možgane, ki so 
bombardirani s hitenjem in stalnimi dražljaji. Pri tem ni neke ustvarjalnosti, je pa pomirjujoče, 
ponavljajoče vedenje oziroma ritual tisti, ki nas pomirja. 
V prispevku predstavimo koncept rutine in učenja, zaželene dnevne rutine otrok in nekaj 
praktičnih napotkov, ki pomagajo opolnomočiti starše in vzgojitelje za izvajanje rutine, ki v 
življenju koristi tako otrokom kot tudi odraslim.
Uvod hitimo, tisti, ki nas kot starše in vzgojitelje odvrača 
Velikokrat imamo občutek, da živimo v obdobju, od vztrajanja pri rutini. Težko je namreč vztrajati, 
ko bi vsi otroci morali biti ves čas srečni, nasme- obupati je bolj preprosto. Vendar pa se moramo 
jani in brez skrbi, ter da živimo v svetu, kjer je potem zavedati, da brez mojstrenja, ponavljanja 
vse mogoče in kjer ni omejitev. Zaželeno nežno in vztrajnega, včasih tudi trdega dela, mojstrstva 
usmerjanje s strani staršev in vzgojiteljev, z meja- ni. Zato morda ni naključje, da se včasih sprašuje-
mi, katerih kršitev pomeni posledico in ne kazni, mo, kje so danes umetniki, kot sta bila Michelan-
pa je včasih zelo težko uresničiti. Tako namesto gelo in Bach; kje so vsi umetniki, ki so včasih brez 
nezaželenega, trdega, avtoritarnega starševstva silnih tehničnih pripomočkov zgradili katedrale, 
pogosto zdrsnemo v permisivno starševstvo, kjer napisali simfonije, izumili diferencialno enačbo in 
je vse dovoljeno in hkrati otrok ne občuti posledic razumeli skrivnosti magnetizma in elektrike?
svojih odločitev. Ponavljajoče vedenje, ki od otro-
ka zahteva disciplino, se zdi preživeto, dolgoča- Bolj zaskrbljujoče pa je, da v zadnjem času vsak-
sno, moteče. Vendar pa rutina po definiciji pome- danje, prozaične rutine, kot je npr. kopanje in tuši-
ni izurjenost, izkušenost, ki jo pridobimo z delom. ranje otrok, skrb za čiste nohte in urejenost vide-
Gre zlasti za tehnično dovršenost, brez ustvarjal- za, srečujemo v nekaterih medijih kot nepotreb-
nosti (Spletni slovar Fran 2022). ne koncepte oziroma celo izginjajo iz koncepta 
nekaterih praks starševstva (Moore 2021). Vendar 
V sodobnem času se zelo ceni ustvarjalnost, ki jo pa velja opozoriti, da so ob tem v porastu prepo-
rutina hromi. Vendar pa morda prav zaradi tega znane prakse zanemarjanja otrok, kamor lahko 
rutina in posledično tehnična dovršenost šepata sodijo tudi zgoraj opisane prakse (Jules 2021). 
v vsakdanjem življenju. Pri pouku ni več lepopisa, Meja med vzgojnim zanemarjanjem, neznanjem, 
recitiranje pesmi na pamet se zdi marsikomu od- materialno nepreskrbljenostjo ali neodgovorno-
več, prav tako natančnost barvanja ali mojstrenje stjo je včasih tanka in zabrisana. V prispevku tega 
v hitrosti reševanja enačb. Mojstrenje zahteva veli- vidika ne bomo izpostavljali, velja pa nanj opozo-
ko časa in pozornosti, številna ponavljanja se zdijo riti, saj včasih starši in vzgojitelji potrebujejo zgolj 
marsikomu dolgočasna. Morda je prav časovno in nekaj opolnomočenja, da se stvari uredijo v najve-
energetsko zahteven proces v časih, ko vsi nekam čjo otrokovo korist.
59
Didakta
 
Opolnomočenje otrok v dnevni rutini sveta okoli sebe, postavljanje omejitev pri tem pa 
Raziskave Ameriške pediatrične akademije (AAP) jim to omogoča početi varno in brez nevarnosti 
kažejo, da imajo najbolj družbeno sprejemljive ve- za zdravje. Večina otrok deluje impulzivno, kar se 
denjske vzorce in zaželene rezultate (akademsko, dodatno okrepi med najstništvom. Takrat pravilo-
zaposlitveno, brez kršitev javnega reda in miru) ma ravnajo brez upoštevanja omejitev, zato lahko 
otroci avtoritativnih staršev, ki upoštevajo svoje tudi ogrozijo svoje zdravje in dobro počutje. Zato 
otroke, vendar hkrati tudi postavljajo razumne in je zelo pomembno nevsiljivo, praktično nevidno 
potrebne omejitve (Spletna stran American Aca- vodstvo oziroma usmerjanje, da se dobro in bolj 
demy of Pediatrics). Vzgajajo z avtoriteto, so sami varno odločijo.
vzgled in otroku namenjajo svoj čas. Pri vzgoji so 
pragmatični in ne pozabijo, da so pomemben del 3. Otrokom pomagamo, da se počutijo varni
otrokove vzgoje tudi npr. uravnotežena prehra- Otroci uspevajo v okoljih rutine in predvidljive 
na in urejena dnevna rutina. Otroci potrebujejo strukture, kjer vedo, kaj lahko pričakujejo. Pred-
hranljiva živila, redno telesno vadbo in kakovo- vidljivost in rutina pomirjata delovanje naših mo-
sten spanec, poleg seveda ljubezni in sprošče- žganov. Stresni odgovor je takrat šibek oziroma 
ne igre ter številnih vodenih dejavnosti, ki pravi- ga ni: amigdali – parni možganski jedri za strah 
loma starše zelo zaposlujejo in dajejo vtis, da so – nista aktivirani, omogočeno je delovanje kor-
življenjsko pomembne in da otrok in starši brez tikalnih struktur, ki omogočajo razmislek in od-
njih (in seveda plačila zanje) ne morejo. Te dejav- ločanje. Odsotnost stresa in rutinsko delovanje 
nosti so dobrodošla popestritev in so lahko zelo dajeta občutek varnosti. To zlasti velja v kriznih 
izpolnjujoče, vendar pa otroci najprej potrebujejo situacijah, kjer prav že usvojena rutina lahko da 
osnovne pogoje, slednje vsak dan. Popestritev pa občutek varnosti, ki je v stresni situaciji porušena 
je točno to, kar pomeni: popestritev, dobrodošla (Bregant 2022). Če imajo otroci malo pravil ali jih 
začimba, ki naredi življenje bolj pestro in polno. sploh nimajo, to lahko povzroča tesnobo, saj ne 
poznajo izida različnih situacij. Če se tudi sami dr-
Kako opolnomočimo otroke za izvajanje rutine, ki žimo omejitev in meja ter skrbimo, da smo sami 
jim bo tudi kasneje v življenju v pomoč pri dose- dober vzgled, otrokom pokažemo, da smo kom-
ganju zastavljenih ciljev: petenten vodja, ki skrbi zanje in jih zna varovati 
ter je vreden zaupanja. 
1. Pomagamo jim razviti občutek odgovornosti
Poležavanje na kavču, gledanje nadaljevank in 4. Kako postaviti meje, pri tem pa upoštevati 
igric na ekranih ter uživanje prigrizkov je zabavno tudi otrokova čustva?
kot razvedrilo, vendar pa naj to ne postane modus Otroci imajo čustva tako kot odrasli. Se pa zaradi 
vivendi. Za zdravje je prekomerno poležavanje in nezrelih možganov še vedno učijo tako prepozna-
grizljanje škodljivo; prav tako odvisniško vedenje, vanja kot ravnanja z njimi. Čustva bodo ustrezno 
ki ga spodbujajo igrice in strmenje v ekrane. Ne- obvladali šele ob koncu pubertete. Včasih še kot 
odgovorno je poležavati na kavču, če nas ob tem odrasli v zahtevnih situacijah ne zmoremo obvla-
čaka kuža za sprehod; če mama ob tem izgoreva dati vseh čustev. Zato smo pri postavljanju ome-
v službi in delu doma; če smo mi edini, ki delamo jitev obzirni in spoštljivi. Otroka spoštujemo in 
samo to, kar želimo (ali je poležavanje delo?!), vsi upoštevamo kot osebo. Edino tako preprečimo, 
ostali pa delujejo kot služabniki in nam to omogo- da bi se otrok počutil neslišanega ali razvredno-
čajo. Smiselne in nikakor ne skrajne samoomeji- tenega.
tve so tiste, ki kažejo lastno moč duha. Če otrokom 
kot starši ali vzgojitelji postavimo določene ome- 5. Jasno in dosledno sporočamo omejitve
jitve, ki jih znamo utemeljiti, jim tako pomagamo Otroku razložimo svoja pričakovanja z besedami, 
razviti razumevanje, kako biti odgovoren v različ- ki jih zlahka razume, z uporabo specifičnega jezi-
nih okoljih. Prav tako jih naučimo, kako se soočiti ka, ki ni nejasen, dvoumen ali sarkastičen. Zago-
s frustracijami, ker ne morejo delati, kar hočejo, tovimo, da smo dober vzgled in da dosledno kre-
ko to hočejo. Gre za zelo pomembno življenjsko pimo mejo, ki je postavljena z razumnimi, logič-
veščino, ki otroka uči hvaležnosti, ko opravlja delo, nimi posledicami, povezanimi s samo mejo, in ni 
ki ga veseli in v njem uživa. Otrok se nauči tudi kaznovalno naravnana. Otrok se tako uči posledic 
počakati, odložiti svoje želje. Nauči se, da ni vse in ne izogibanja kazni.
mogoče, sploh ne takoj in samo zanj, kar ga uči 
tudi sprejemljivega vedenja v skupnosti, kjer on 6. Ne prepiramo se z otrokom
in njegove potrebe niso vedno na prvem mestu. Otrok morda težko razume, zakaj postavljamo 
omejitve. Včasih se temu upira, poskuša s prepi-
2. Naj bodo varni in zdravi rom, preglasovanjem ali pogajanjem o omejitvah. 
Svoboda raziskovanja in doživljanja novih stvari Pomembno je, da otroku dopustimo, da se izrazi 
je bistvenega pomena za otroke pri spoznavanju in je slišan, nato pa mu razložimo razloge za po-
60
Didakta
stavljanje omejitev. Ne prepiramo se, pač pa ar- praviti. S tem otroku sporočamo, da mu v temelju 
gumentiramo kratko in jasno. Včasih bomo v po- zaupamo, da zmore narediti tako, kot je prav. To 
govoru morda ugotovili, da ima otrok v določenih je veliko sporočilo otroku – da zmore sam in da 
segmentih prav. Takrat mu damo prav na tem po- verjamemo vanj.
dročju, predlagamo kompromis. To ne zmanjšuje 
naše avtoritete, pač pa krepi dvosmernost dialo- Včasih so take izkušnje nujne za razmislek, kako na-
ga in pripozna otroka kot enakovredno osebo v prej in kaj si zares želi otrok, pa tudi mi. Z vedenjem 
dialogu in odnosu. lahko otrok tudi opozarja na stisko, ki jo je potreb-
no nasloviti, in je »napaka« le klic na pomoč. Včasih 
7. Prepoznamo, kdaj je otrok z vedenjem dose- je težko razločiti, zato sta potrebna čas in odprtost 
gel mejo za pogovor z otrokom. Najslabše je, če napako ko-
Ko prepoznamo mejo, ukrepamo takoj in nedvo- rigiramo sami ali otroku prihranimo posledice, saj 
umno. Ne čakamo, ne odlašamo, se ne pogajamo, se otrok pri tem nauči zgolj to, da mu niti toliko ne 
pač pa vedenje takoj ustavimo. Otroka lahko po- zaupamo, da bi napako popravil. Hkrati otroka oro-
svarimo, ko se meji približa, vendar pa ob preko- pamo za izkušnjo, kar pomeni, da jo bo naslednjič 
račitvi ne oklevamo. Za meje, ki jih predvidimo, morda ponovil in bodo posledice celo večje, kot če 
otroku prej povemo, da jih bo znal sam prepozna- bi se naučil ustreznega vedenja iz predhodne napa-
ti in se jim izogniti. ke. Ko se vedenje stopnjuje in se bliža neobvladljivo-
sti, pa je pomembno zaprositi za pomoč. Vsekakor 
8. Otrok naj sprejme posledice in dobi prilo- pa naj v stiskah otrok ne ostane sam.
žnost, da napako popravi
Če želimo, da se otrok iz izkušnje kaj nauči, mora Velja spomniti, da rutina pomeni avtomatizacijo 
sprejeti posledice. Te so lahko celo boleče in si jih procesov. Zato se število nepredvidljivih situacij 
starši večkrat želimo vzeti na svoja pleča. Morda in napak ob dobro usvojeni rutini zmanjša. Zato 
gre pri posledicah za slabo oceno kot posledico je rutina dobrodošla. Ni pa vir navdiha in novosti. 
nevestnega dela pri pouku ali premalo učenja in Zato je prav, da kdaj rutino tudi prekinemo, izzo-
imamo občutek, da otrok zato ne bo mogel na vemo in se potem bodisi vrnemo k njej bodisi iz-
želeno srednjo šolo; morda gre za neuvrstitev na peljemo novo, ali pa jo morda povsem opustimo, 
tekmovanje zaradi slabega treninga; morda gre če ugotovimo, da ni več potrebna ali koristna. 
za strto srce in razočaranje v ljubezni, kar smo že 
vnaprej predvideli. Tudi če smo v dilemi, naj otrok Vsakodnevne rutine, ki spodbujajo govorno-je-
sprejme posledice. Pri tem se pogovorimo, po- zikovni razvoj in zmanjšajo stres
kažemo, da ni konec sveta in da verjamemo, da Ameriška akademija za pediatrijo je razvila pro-
otrok zmore napako – če je res bila napaka – po- gram, imenovan »Zgodnji razvoj možganov pri 
61
Didakta
otrocih« (angl. EBCD) (Spletna stran American obilica plišastih igrač v postelji. Za dojenčke velja-
Academy of Pediatrics). V programu predlagajo jo pravila preprečevanja smrti v zibki (npr. spanje 
5-R-jev pri spodbujanju otroškega razvoja: na hrbtu/boku). 
• BERITE (angl. Read) skupaj z otrokom vsak 
dan, Postelja je namenjena samo spanju in crkljanju; v 
• IGRAJTE SE, RIMAJTE in CRKLAJTE SE (angl. njej ne jemo, pijemo ali igramo igric. 
Rhyme), 
• razvijte RUTINE (angl. Routine), zlasti glede Z vzpostavitvijo vsakodnevne dnevne rutine laž-
obrokov, spanja in preživljanja prostega časa, je utrdimo dobre navade. Ker smo v današnjem 
• NAGRADITE (angl. Reward) otroka s pohvalo času navajeni hitrega tempa in vseskozi hitimo, 
za dosežene uspehe, potrebujemo varnost in stabilnost, ki jo lahko iz-
• razvijte in negujte močan in skrben ODNOS kusimo v zavetju doma z neko rutino. Če je kosilo 
(angl. Relationship) z otrokom. ob 16. uri del rutine, ki se je z veseljem udeležuje-
jo vsi člani, je to nekaj, kar pomeni stabilno točko 
Teh 5 točk spodbuja socialno-čustvene jezikovne dneva. Če je gledanje filma ob petkih zvečer del 
spretnosti, ki podpirajo zdrav razvoj otroških mož- rutine, v katerem uživa vsa družina, je to lahko 
ganov. Spodbude staršev pa lahko celo ublažijo in osrediščenje družine. Včasih je stabilnost zgraje-
zmanjšajo toksični stres, če do njega pride npr. ob na okoli zajtrka, drugič okoli vožnje v šolo, tretjič 
bolezni, nesreči ipd. Rutine v resnici pomenijo var- okoli večerje. Te navade, rutine in družinske tradi-
nost in predvidljivost. Čeprav starši mislijo, da osre- cije, kot je npr. praznovanje določenih praznikov, 
čujejo otroka s tem, da mu pustijo, da počne, kar dajejo občutek pripadnosti. Vsi imamo potrebo 
hoče in kadar hoče, je ravno nasprotno. Otroci po- po ljubezni in pripadanju. Rutine nam pomenijo 
trebujejo razumne omejitve, da se počutijo varne, varnost in omogočajo občutek varnosti. 
rutina pa je del postavljanja omejitev. Meje v resni-
ci pomenijo varnost, če so razumno postavljene. Izpostavila bi tudi rutine, ki se nanašajo na skrb 
za higieno in se jih otroci praviloma naučijo doma 
V zadnjih letih ugotavljamo izjemen pomen ka- ter jih nato le še utrjujejo drugod. V zadnjem času 
kovostnega spanca. Kakovost spanja, zdravje zob, namreč opažamo šepanje znanja otrok na podro-
uspešnost v šoli, vključno s pripravljenostjo na čju preprostih higienskih ukrepov, kot so umiva-
šolo, socio-čustveni in kognitivni razvoj so poka- nje rok, pravilno brisanje zadnjice in intimnih pre-
zali pomembno, a v nekaterih primerih omejeno delov, skrb za zobno votlino (ščetkanje, nitkanje, 
povezanost z rutino pred spanjem. Ti dejavniki ortodontska oskrba), ter splošne higiene, vključno 
lahko neposredno vplivajo na komponente, pove- s tuširanjem in umivanjem las. Gre za preproste, 
zane s splošnim dobrim počutjem, vključno z du- vendar žal ne samoumevne navade, kot opažamo 
ševnim in telesnim zdravjem ter čustvenimi, so- v zadnjem času, ki lahko vplivajo na naše zdravje. 
cialnimi in razvojnimi vidiki, hkrati pa vplivajo na Umivanje rok z milom in tekočo vodo je zabavno 
zaznano zadovoljstvo in kakovost življenja (Public za male otroke in je škoda, če zamudimo obdo-
Health England 2015; Davies in Bridgman 2012; bje, ko se otrokom zdi zabavno, da po vsakem pri-
Hale idr. 2009; Kelly idr. 2013; Levine 2011; Hale hodu domov umijejo roke z milom. Za otroke je 
idr. 2011). Otroci, stari od 6 do 13 let, potrebujejo pomembno, da vzljubijo skrb zase in svoje telo in 
približno od 9 do 11 ur spanca na noč, ki naj bo uživajo v tem. Ne stremimo k popolni čistoči ali 
časovno stabilno. Zaželena je stalna spalna ruti- urejenosti »kot iz škatlice«, spodbujamo pa čisto 
na, ki vsebuje tudi branje pred spanjem. Po do- in urejeno funkcioniranje, od pristriženih nohtov, 
bri knjigi namreč spimo veliko bolje, kot če pred umitih rok, do menjave spodnjega perila in no-
tem gledamo v katerikoli zaslon. Pred spanjem se gavic. Z umivanjem zobkov s krpico in ustrezno 
odsvetuje uporaba ekranov. V spalnici nimamo zaščitno prehrano ter pitjem vode za žejo prične-
ekranov, vključno s telefonom. mo že v prvem letu življenja; osebno higieno na 
 stranišču najkasneje po 3. letu, zaželeno pa je že 
Pred spanjem se svetuje običajna rutina: lahka prej, vendar pa najkasneje do 5. leta starosti, da se 
(topla) mlečna večerja, izogibanje pretiranemu otrok zmore na stranišču urediti sam.
pitju tekočine dve uri pred spanjem, izogibanje in-
tenzivni telesni dejavnosti dve uri pred spanjem, Možganske strukture, aktivne pri rutinskih 
po večerji umivanje obraza, zobkov, po potrebi opravilih
tudi tuširanje, oblačenje v pižamo, umirjanje v po- Rutinska opravila so avtomatizirana, zanje ni po-
stelji z branjem pravljice, petjem uspavank. Spal- trebnih dodatnih miselnih naporov, ki so bili po-
nica naj omogoča zatemnitev, kvečjemu kakšno trebni na začetku, ko smo se rutine učili. Zato 
nočno lučko v primeru nočnih strahov, nobenih rutina ne obremenjuje delovanja čelnega režnja 
ekranov in luči. V spalnici naj ne bo pretoplo. Za in ga pomirja, saj gre za izvajanje ponavljajoče ak-
dojenčke in malčke se odsvetujejo vzglavniki in tivnosti, ki smo jo usvojili v preteklosti. Rutina tudi 
62
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
BAZALNI GANGLIJI, MOTORIČNA 
SKORJA, CEREBELLUM – MALI 
MOŽGANI: Rutina kot del motorič-
ČELNI REŽENJ: IZVRŠILNE FUNKCIJE nega učenja NI del stresnega od-
Med stresom je delovanje čelnega re- govora.
žnja oslabljeno. Rutinska dejavnost ni 
zahtevna, je avtomatizirana in pomir-
ja delovanje čelnega režnja in ga ne 
obremenjuje dodatno. 
STRESNA OS: HIPOTALAMUS – HI-
POFIZA – NADLEDVIČNICI
Aktivirana je v novih, nepričakova-
nih situacijah, ki so ravno obratne 
od rutine.
AMIGDALA: STRAH, EMOCIJE HIPOKAMPUS: SPOMIN
Rutina, ki je usvojena, ne povzroča 
stresa in ne vznemirja amigdale.
Slika 1: Možganske strukture, aktivne pri rutinskih opravilih in ob stresu.
pomirja amigdali, ki sta aktivni ob stresu, saj Literatura
rutina pomeni izvajanje poznane dejavnosti. 1. Bregant, T. (2022): Možgani mladostnika in stres-kako se mladostniki spo-
padajo s stresom = Adolescent brain and stress – how can adolescents cope 
V hipokampusu so prisotni spomini, do kate- with stress. V: Juričič, Mojca (ur.). Mladostnik na prepihu časa : zbornik pri-
rih dostopamo tudi med rutinskimi opravili. spevkov in izvlečkov : VIII. kongres šolske, študentske in adolescentne me-
dicine Slovenije : Medicinska fakulteta Maribor, 17. in 18. 6. 2022. Ljubljana: 
Za rutino, ki aktivira strukture motoričnega Sekcija za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri SZD; str. 197–208.
učenja (npr. česanje las, umivanje zob), ni 2. Davies, G., Bridgman, C. (2012): Improving oral health among schoolchil-
potrebno delovanje stresne osi. Stresna os dren–which approach is best. Br Dent J; let. 210 (2): 59–61. 
hipotalamus – hipofiza – nadledvičnici se ak- 3. Hale, L., Berger, L. M., LeBourgeois, M. K., Brooks-Gunn, J. (2009): Social 
tivira ob novih, zahtevnih in nevarnih situaci- and demographic predictors of preschoolers’ bedtime routines. J Dev Be-
jah, ki aktivirajo odgovor boj, beg ali zamrzni- hav Paediatr; let. 30 (5): 394. 
tev. Rutina teh struktur ne aktivira. Strukture 4. Hale, L., Berger, L. M., LeBourgeois, M. K., Brooks-Gunn, J. (2011): A longitu-
so shematsko prikazane na Sliki 1. dinal study of preschoolers' language-based bedtime routines, sleep dura-
tion, and well-being. J Fam Psychol; let. 25 (3): 423.
Zaključek 5. Jules, S. (2021): CPD Online College. Knowledge Base. The types of child 
neglect. Last updated on 2nd September 2021. Dostopno na: https://cp-
Ljudska modrost pravi, da kar se Janezek donline.co.uk/knowledge-base/safeguarding/the-types-of-child-neglect/ 
nauči, to Janez zna. Zato so rutine, če so (16.2.2023)
smiselne, usmerjene v zdrav razvoj in dobro 6. Kelly, Y., Kelly, J., Sacker, A. (2013): Time for bed: associations with cognitive 
usvojene, odlična popotnica za uspešno od- performance in 7-year-old children: a longitudinal population-based study. 
J Epidemiol Community Health. 10.1136/jech-2012-202024. 
raslo življenje. Tudi zato je ukvarjanje in skrb 
za otroke vedno naložba v prihodnost. Razu- 7. Levine, R.S. (2011): Caries experience and bedtime consumption of sugar-
-sweetened food and drinks--a survey of 600 children. Community Dent 
mne rutine povečujejo varnost otroka, ščitijo Health; let. 18 (4): 228–231. 
njegovo/njeno zdravje in pomagajo formirati 8. Moore, S. (2021): Mila Kunis defends not bathing her children ‘until you 
osebnost, ki je trdna in omogoča otroku ter can see dirt on them’. Independent UK edition. 28. 9. 2021. Dostopno na: 
kasneje odraslemu polnovredno vključeva- https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/mila-ku-
nis-bathing-children-dirt-b1928661.html (16.2.2023)
nje v družbo in ohranjanje zdravja. Ponotra-
njenje rutin v otroštvu, ki segajo od vsakda- 9. Public Health England. (2015): Promoting children and young people’s 
emotional health and wellbeing: a whole school and college approach. Lon-
njih, kot je umivanje zob, redno zajtrkovanje, don: PHE publication gateway. 
umivanje rok po uporabi stranišča, do tega, 10. Spletna stran American Academy of Pediatrics (AAP): Early Childhood 
da otrok takoj po prihodu iz šole naredi do- Health and Development. Dostopno na: https://www.aap.org/en/patient-
mačo nalogo ali redno pred spanjem še bere, -care/early-childhood/early-childhood-health-and-development/ (13.2.2023) 
otroku pomaga brez velikih miselnih napo- 11. Spletni portal Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 
rov, praktično avtomatično, ohranjati zdravje ZRC SAZU
Različica 10.0; 3. 12. 2022. Dostopno na: https://fran.si/
in tudi prispeva k učni ter kasnejši uspešnosti iskanje?View=1&Query=rutina (16.2.2023)
v življenju. 
63
Didakta
KARIERNA SIDRA
Karierna sidra: s poznavanjem vrednot 
do boljše motiviranosti za delo
mag. Jana Mlačnik, univ. dipl. andragoginja, organizator izobraževanja odraslih, 
Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana
Karierna sidra so koncept, ki ugotavlja, kaj je posamezniku pri delu oziroma karieri pomem-
bno. Za njimi se skrivajo vrednote posameznika. Izrednega pomena za delo je, da zaposleni 
ozavesti, katere vrednote so zanj ključne, saj se v vrednostnem sistemu skriva tudi njegova 
motivacija. Ko je posamezniku nekaj pomembno (vredno), je tudi njegova motivacija večja. 
Delovno okolje, ki posamezniku omogoča, da živi svoja sidra (vrednote), spodbuja njegovo mo-
tiviranost, posledično pa vpliva na njegovo produktivnost in uspešnost. 
Ključni pojmi: vrednote, motivacija za delo, karie- nekaj (dobro, učinkovito) dela. Osebna odgovornost 
ra, karierna sidra posameznika je, da to prepozna in se zaveda, kaj je 
njegovo »gorivo« za delo ter poišče tako delovno 
Kaj je motivacija? okolje, ki mu omogoča, da to gorivo »prižge«. 
Beseda motivacija izhaja iz latinske besede move-
re in pomeni »gibati se«. Govorimo o psihološkem Vrednote
elementu, ki spodbuja organizem, da ravna v skla- Vrednote so prepričanja o tem, kaj je dobro ali prav 
du s svojimi željami, cilji, potrebami. Pravzaprav je in za kaj si je vredno prizadevati. Usmerjajo naše 
to gonilna sila, ki nas prisili, da ravnamo v skladu z interese, predstavljajo življenjska vodila posame-
nekim ciljem in naše ravnanje oziroma vedenje še znika in družbe in v veliki meri vplivajo na vedenje 
dodatno okrepi (Boštjančič 2015). ljudi (Musek 2000). So prepričanja, na podlagi ka-
terih posameznik deluje s pomočjo prioritet. V vre-
Motivacijo delimo na notranjo in zunanjo. Notranja dnotah se kažejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni 
(intrinzična) motivacija pomeni, da se posameznik in duhovni razvoj. 
vključi v neko aktivnost zaradi zadovoljstva in užitka 
ob njenem izvajanju, brez pritiskov in pričakovanja Vsekakor so vrednote le na videz teoretičen kon-
nagrade (Deci in Ryan 2000). Zunanja (ekstrinzična) cept, v vsakdanjem življenju pa zelo konkretne in 
motivacija pa pomeni, da se posameznik vključi v pomembne, saj praktično za vsako našo odločitvi-
določeno aktivnost prav zaradi notranjih ali zu- jo in vedenjem stoji vrednota, kateri dajemo pred-
nanjih pritiskov. Ta aktivnost ni cilj sama po sebi, nost pred ostalimi. 
temveč le sredstvo za dosego nekega drugega cilja 
(Denny 1997). Če je posamezniku nekaj pomembno (vredno), se 
bo za to potrudil, bo (notranje) motiviran, da to na-
Motivacija za delo redi. Vrednote, katerim sledimo, torej močno vpli-
Poznamo več teorij motivacije, vsem pa je skupno vajo na našo (notranjo) motivacijo. 
to, da je človekova navdušenost za delo v veliki meri 
odvisna od motivacije in da se na podlagi tega ka- Kariera
žeta tudi njegova produktivnost in delovna uspe- Beseda kariera se je včasih uporabljala le pri pokli-
šnost. cih ali zaposlitvi, ki je bila dobro strukturirana in v 
kateri je bil možen nenehen hierarhični napredek. 
Zaposlene lahko spodbujamo z različnimi nagrada- Kariera pa pomeni tudi to, kako se razvija posame-
mi, priznanji ali drugimi oblikami spodbude, ki de- znikovo delo skozi čas in kako je to delo zaznano 
lujejo pozitivno, ali pa jih motiviramo z negativnimi skozi občutenje tega posameznika (Cvetko 2002). 
oblikami spodbude, kot so grožnje in kazni. Slednje 
posameznike odvračajo od neželenih ciljev ali de- Človekova kariera danes ne pomeni le napre-
janj (Lipičnik in Možina 1993). dovanja po hierarhični lestvici navzgor, torej, da 
»imam« kariero le, če formalno napredujem na 
V tem članku se ne bom ukvarjala z zunanjo moti- pomemba, ugledna delovna mesta, torej verti-
vacijo, torej s spodbudami od zunaj oziroma s tem, kalno. Kariera danes predstavlja tudi horizontal-
kaj lahko delodajalec stori za motivacijo svojih sode- ne premike, torej vsestranski razvoj posameznika, 
lavcev. V nadaljevanju se bom osredotočila na no- lahko tudi celo kariero znotraj istega delovnega 
tranjo motivacijo, na to, kaj posameznika žene, da mesta oziroma nivoja. 
64
Didakta
Dr. Edgar Schein je na razvoj kariere gledal kot na onalno sidro) in postane vodja (managersko sidro), 
dvosmerni proces, v katerem organizacija socializi- bo v tej vlogi trpel, prav tako pa sodelavci, ki jih 
ra posameznika, posameznik pa hkrati spreminja vodi. Dolgoročno bo to spoznal in se usmeril nazaj 
organizacijo ter vnaša vanjo inovacije. Ugotavljal v tehnično-funkcionalno sidro. Iz tega vidimo, da je 
je, da ima delovna organizacija velik vpliv na posa- pomembno, da posameznik pozna svoje karierno 
meznika na začetku njegove delovne kariere, z leti sidro (se zaveda vrednot, tega, kaj mu je pomemb-
pa vse bolj raste vpliv posameznika na organiza- no) in deluje v skladu z njim. Tako bo za to delo tudi 
cijo (Schein 1990). Scheinov model kariernih sider bolje (notranje) motiviran. 
predstavlja najpomembnejšega med organizacij-
skimi teorijami v kariernem razvoju, zato bom na- Karierna sidra se oblikujejo v prvih desetih letih de-
daljevanje članka posvetila prav temu konceptu. lovnih izkušenj, saj prej posameznik ne pozna re-
alnosti posameznih delovnih vlog in mest (Brečko 
Karierna sidra 2005).
Ljudje se večinoma trudijo osmisliti svoje življenje 
tudi na delovnem mestu, zato poskušajo oblikova- Dr. Schein je identificiral 8 kariernih sider. V po-
ti jasno in sprejemljivo sliko o sebi. Karierno sidro sameznem sidru zaposleni sledi določeni temelj-
pravzaprav predstavlja posameznikovo podobo o ni vrednoti kot tudi v vsakdanjem življenju oseba 
sebi, njegov lastni pogled na to, kaj hoče in v čem daje določeni vrednoti prednost. Tista vrednota, 
je dober. Karierno sidro lahko postane tudi razlog kateri daje prednost, obeležuje njegovo prevladu-
za izbor njegovega poklica, saj tako uresničuje po- joče karierno sidro. 
dobo o sebi. Če ima posameznik jasen odnos do 
dela, pozna lastne motive in vrednote ter sam opa- Osem kariernih sider 
zi svoj talent, so njegove prihodnje odločitve v kari- Brečko (2005) opredeljuje naslednja karierna sidra 
eri zagotovo enostavnejše (Cvetko 2002). (po Scheinu 1990): 
Karierna sidra omogočajo odločanje in ravnanje 1. Tehnično-funkcionalno sidro 
brez nepotrebnih poskusov in zmot. Če zaposleni Posamezniku daje pravi zagon udejanjanje stro-
opravlja neko delo, ki ni skladno z njegovimi po- kovnih zmožnosti in zadovoljstvo ob zavesti, da je 
trebami ali se ne prilega njegovim vrednotam, se pravi strokovnjak na izbranem področju dela. Tr-
bo dolgoročno ponovno usmeril nazaj k izbiri, ki je govski potnik na primer ugotovi, da ima poseben 
bolj skladna z njim, k svojemu sidru. Nekdo, ki mu dar za prodajo na domu in veselje do tega. Učitelji-
je na primer bolj pomembna vsebina dela, je stro- ca se veseli znanja, ki ga pridobiva in poglablja na 
kovnjak na določenem področju (tehnično-funkci- področju, ki ga poučuje. Osebe se začnejo istoveti-
65
Didakta
KARIERNA SIDRA
ti z vsebino svojega dela, delovnim področjem, na 7. Sidro izziva 
katerem so uspešni, in tu izmojstrijo svoje spretno- Nekateri posamezniki zasidrajo svojo kariero v no-
sti. Za tem sidrom se skriva vrednota znanja. tranji predstavi, da lahko osvojijo kar koli in kogar 
koli. Uspeh je zanje premagovanje nemogočih 
2. Managersko sidro ovir, reševanje nerešljivih problemov, zmaga nad 
Nekateri pri razvoju svoje kariere odkrijejo, da si že- izjemno močnimi nasprotniki. Za lasten občutek 
lijo zasesti najvišje pozicije v organizaciji, da jih za- napredovanja potrebujejo vse večje izzive ne glede 
nima vodenje kot tako, da imajo vrsto sposobnosti, na področje. Želijo si pestro in dinamično delo, ne 
ki jih mora imeti oseba na vodilnem položaju. Že- marajo rutine. Vrednota v tem sidru je raznolikost. 
lijo se dvigniti na tisto raven organizacije, na kateri 
bodo odgovorni za najpomembnejše odločitve in 8. Sidro življenjskega stila 
na kateri bodo njihova prizadevanja začrtala mejo Za nekatere posameznike je pomembnejši odnos 
med uspehom ter propadom. Želijo napredova- podjetja, ki odseva spoštovanje do osebnih in dru-
ti po hierarhični lestvici organizacije do (naj)višjih žinskih zadev in v katerem imajo možnost za po-
ravni odgovornosti. gajanje o psihološki pogodbi. Na selitev so pripra-
vljeni le v primeru povezovanja osebnih, družin-
3. Sidro samostojnosti/neodvisnosti skih in delovnih zadev. Izrednega pomena zanje je, 
Nekateri posamezniki ne prenesejo omejitev, ki da ima organizacija posluh za njihove potrebe in 
jim jih nalagajo organizacijska pravila, postop- zelo cenijo malenkosti, ki jim jih omogoča, da lažje 
ki, delovni čas, predpisane norme, ki so si jih za- uskladijo poklicno sfero življenja z zasebno. Vre-
mislili drugi in se pojavljajo v vsaki organizaciji. dnota ljudi v tem sidru je prosti čas. 
Radi imajo, da se jim pove, kaj se od njih pričaku-
je, poda okvire za delo, potem pa želijo čim bolj Velikokrat se določeno karierno sidro lažje poveže s 
proste roke, kako bodo do tega cilja prišli. Imajo posameznim poklicem, a ni nujno, da bodo osebe 
vseobsegajočo potrebo, da bi delali stvari po svo- z najbolj izraženim kariernim sidrom zadovoljne 
je, v svojem tempu. Vrednota, ki se skriva za tem in motivirane le v določenem poklicu. Oseba ima 
sidrom, je svoboda. lahko najbolj izraženo karierno sidro nagovorjeno 
v različnih poklicih, na različnih delovnih mestih 
4. Sidro varnosti in stabilnosti oziroma področjih dela.
Nekateri čutijo prevladujočo potrebo po karieri, s 
katero se bodo počutili varni. Iščejo tako delovno Kaj motivira osebo v določenem sidru?
okolje, v katerem bodo lahko predvideli večino Zaradi vrednote, ki ji sledi oseba v določenem ka-
dogodkov in bo njihovo delo predvidljivo, naloge riernem sidru, jo motivirajo prav določene stvari. 
rutinske, vnaprej jasne in predpisane. Zanje sta Ključno je, da posameznik pozna karierna sidra, 
varnost in stabilnost osnovno življenjsko vodilo in ki so pri njem (naj)bolj izražena. Ko jih pozna, ve, 
omejujeta vse odločitve v zvezi s kariero. Glavna kaj mu ustreza, in posledično zavestno išče delov-
vrednota je varnost. no okolje, kjer bo to sidro lahko »živel«. V okolju, ki 
nagovarja njegovo najbolj izraženo sidro, bo ose-
5. Sidro podjetniške ustvarjalnosti ba bolje (notranje) motivirana za opravljanje dela. 
Nekateri posamezniki imajo potrebo, da ustvar- Pomembno je torej, da oseba poišče tako delovno 
jajo lastne posle, tako da razvijajo svoje izdelke mesto oziroma okolje, ki podpira njegovo karierno 
ali storitve in s finančnimi transakcijami odpirajo sidro. Kot sem že zapisala, je slednje kar osebna 
nove organizacije ali pa prevzemajo posle ter jih odgovornost posameznika, saj bo tako tudi bolj 
preoblikujejo v skladu s svojo vizijo. Merilo uspeha produktiven in uspešen, pa tudi bolj zadovoljen. 
je ustvarjanje nečesa novega, saj že kmalu začnejo 
brezkompromisno uresničevati lastne sanje. Vre- V nadaljevanju sem zbrala ključne motivatorje za 
dnota v tem sidru je lastništvo. vsako karierno sidro posebej. 
6. Sidro predanosti/poslanstva 1. Tehnično-funkcionalno sidro 
Nekateri se odločijo za poklic zaradi osrednjih vre- Osebe v tehnično-funkcionalnem sidru najbolj 
dnot, ki jih želijo izraziti v svojem delu. Bolj jih zani- motivirajo naslednje stvari/možnosti:
majo same notranje vrednote kot njihova dejanska • poglabljanje oziroma širitev strokovnega zna-
nadarjenost ali področja, za katera so nadarjeni. nja, 
Želijo tako ali drugače izboljšali svet, delo morajo • sodelovanje na strokovnih dogodkih in konfe-
osmisliti oziroma jasno vedeti, k čemu doprinašajo rencah,
s svojim delom. Karierno sidro predanosti je zna- • možnost specializacije,
čilno za posameznike, ki delujejo v poklicih, ki od • možnost strokovnih izzivov,
njih zahtevajo, da pomagajo drugim (npr. učitelji, • priložnosti za strokovni razvoj v izbrani stroki,
zdravniki), a jih najdemo tudi v drugih poklicih. • sodelovanje v strokovnih komisijah,
66
Didakta
• možnost nakupa strokovne literature, • napredovanje sprejmejo le, če bodo imeli več 
• več tehnične podpore ali finančnih sredstev za avtonomije,
strokovno delo, • priznanje za svoje delo.
• priznanje kolegov iz stroke za njihove strokovne 
dosežke, 4. Sidro varnosti in stabilnosti 
• mentorstvo mlajšim kolegom, delitev/širjenje Osebe s sidrom varnosti in stabilnosti najbolj moti-
svojega znanja. virajo naslednje stvari/možnosti:
• utečeni delovni postopki,
2. Managersko sidro • stabilna organizacija, ki zagotavlja trdnost in 
Osebe v managerskem sidru najbolj motivirajo na- varnost zaposlitve,
slednje stvari/možnosti: • trajnost delovnega razmerja (razmerje za ne-
• možnost vertikalnega napredovanja, določen čas), 
• vodilna mesta v organizaciji, • jasen in rutiniran postopek dela, 
• sprejetje visoke stopnje odgovornosti, • priznanje za pripadnost organizaciji,
• priložnost za vodenje (večje skupine ljudi), • fiksen sistem plač in jasne oblike povišanja,
• možnost sprejemanja odločitev, • natančna navodila s strani vodje, 
• visoka plača, • preverjanje opravljenega dela s strani vodje (ali 
• pridobitev nazivov in posledično privilegijev, sem delo opravil pravilno), 
• možnost prispevati k uspehu organizacije, • delo, ki je predvidljivo in ne predstavlja pretira-
• delo, ki je pestro in zahteva veliko odgovornosti, nih izzivov.
• možnost vsestranskega razvoja sposobnosti in 
znanj, 5. Sidro podjetniške ustvarjalnosti 
• pogosto ocenjevanje svoje uspešnosti, Osebe s sidrom podjetniške ustvarjalnosti najbolj 
• dodelitev pomembnih zadolžitev, motivirajo naslednje stvari/možnosti:
• članstvo v upravi. • možnost lastništva oziroma ustvarjanja lastnih 
poslov,
3. Sidro samostojnosti/neodvisnosti • ustvarjanje nečesa novega (novih izdelkov/sto-
Osebe s sidrom samostojnosti in neodvisnosti naj- ritev),
bolj motivirajo naslednje stvari/možnosti: • uresničevanje lastne vizije,
• imeti veliko mero avtonomije, • spodbujanje k novim idejam in razvijanje novih 
• manj nadzora in vmešavanja v proces dela, idej,
• natančna določitev rokov za realizacijo ciljev, • organizacija sestankov, kjer se zbirajo nove kre-
• jasno postavljeni okvirji dela in začrtani cilji, ativne ideje, 
• možnost fleksibilnega delovnega čas in fleksi- • samostojno vodenje (ljudi, področja, projekta …), 
bilnih oblik dela, • ustvarjanje denarja,
• skrbno načrtovanje skupnih sestankov oziroma • vodja ali vodstvo pokažejo interes in navduše-
aktivnosti, nje za njihovo delovno področje, 
67
Didakta
KARIERNA SIDRA
• javno priznanje in denarno nagrajevanje, • možnost dela od doma,
• biti opažen v družbi, imeti ugled, • koriščenja presežka ur v obliki dodatnih prostih 
• vključevanje v zahtevne naloge. dni,
• omogočanje prostih dni, ko to zahtevajo potre-
6. Sidro predanosti/poslanstva be zasebnega življenja,
Osebe s sidrom poslanstva najbolj motivirajo na- • pristno in jasno pogajanje o pogojih dela, 
slednje stvari/možnosti: • delo, pri katerem si sami lahko prilagajajo urnik,
• poudarjanje višjega smisla oziroma ciljev, h ka- • delo s čim manj nadurami,
terim lahko njihovo delo doprinese, • neposredna komunikacija z delodajalcem o 
• možnost vplivanja na sistem vrednot v organi- pričakovanjih in zahtevah,
zaciji, • možnost študijskega dopusta.
• ujemanje vrednot organizacije z njihovimi,
• možnost biti zgled drugim, Kako uporabljamo karierna sidra v praksi? 
• usmerjanje na vidike dela, ko so njim pomembni, Na Javnem zavodu Cene Štupar – Center za izo-
• možnost dela na projektih, za katere se zani- braževanje Ljubljana smo razvili interno orodje 
majo in kjer vidijo smisel, Motivator, s katerim posamezniku izdelamo anali-
• delo z vsebinami, ki pripomorejo k izboljšanju zo motivacije. Z njim ugotavljamo ne le karierna si-
znanja, potrebnega za delo, dra, ampak tudi motivacijske faktorje. Posameznik 
• priznanje in podpora kolegov, tako na podlagi rezultatov dveh vprašalnikov (ka-
• delo, katerega cilj je pomagati drugim, rierna sidra, motivacijski faktorji) v individualnem 
• vedeti za koga (ljudi/okolje) nekaj delajo (ne poročilu prejme lastno sliko o tem, kaj mu je pri 
nujno neposredno), delu (bolj) pomembno in kaj ga (bolj) motivira. Re-
• delo v neprofitnih ali socialnih organizacijah (ni zultate iz poročila izkušeni svetovalci posamezniku 
pa nujno). vedno tudi individualno interpretiramo. 
7. Sidro izziva Omenjeno analizo izvajamo v okviru Svetovalnega 
Osebe s sidrom čistega izziva najbolj motivirajo središča osrednjeslovenske regije, ki deluje v zavo-
naslednje stvari/možnosti: du. Storitev je za vključene brezplačna. 
• iskanje nenehnih izzivov,
• premagovanje nemogočih ovir (nerešljivih pro- Organizacije oziroma podjetja se pogosto odločijo, 
blemov, težke konkurence), da v analizo motivacije vključijo celo skupino svojih 
• preizkušanje samega sebe (lastnih zmogljivosti), sodelavcev, za katere pa, poleg individualnih poro-
• opravljanje nalog, nad katerim so drugi že obu- čil z interpretacijo, pripravimo tudi skupinske slike 
pali, vključenih. Na ta način tako teoretični koncept 
• raznoliko, pestro, dinamično delo, vrednot kot teorija kariernih sider zaživita v praksi, 
• zmaga nad izjemno močnimi nasprotniki, saj je motivacija zaposlenih eden ključnih vidikov 
• nagrade, ki pa morajo biti odraz njihove uspe- dela. Za organizacije so najbolj koristni prav zgoraj 
šnosti, opisni motivatorji, ki so uporabni ne le za posame-
• nagrajevanje po učinku, znika, pač pa tudi za vodje, ki se tako lahko (če se-
• postavljanje novih izzivov, še preden zaključijo s veda narava dela to dopušča) približajo zaposlene-
prejšnjim, mu ter ga lažje motivirajo in vodijo. 
• posluh organizacije za realizacijo izzivov, ki so si 
jih sami postavili,
• postavljanje visokih meril za uspeh, Viri in literatura
Boštjančič, E. (2015): Vloga plače pri motiviranosti in zavzetosti zapo-
• nagrada za dobro opravljeno nalogo je nova, slenih na izbranem ministrstvu v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Lju-
bolj zahtevna naloga, bljani, Filozofska fakulteta. 
Brečko, D. (2005). Izobraževanje odraslih in načrtovanje osebne ka-
• možnost strateškega načrtovanja, riere. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta – doktorska disertacija.
• vodenje projekta/področja. Brečko, D. (2006): Načrtovanje kariere kot dialog med posamezni-
kom in organizacijo. Ljubljana: Planet GV. 
Cvetko, R. (2002): Razvijanje delovne kariere. Koper: Znanstveno-raz-
8. Sidro življenjskega stila iskovalno središče Republike Slovenije, Ljubljana: Fakulteta za druž-
bene vede. str. 33–36.
Osebe s sidrom življenjskega sloga najbolj motivi- Deci, E. in Ryan, R. (2000): Intrinsic and Extrinsic Motivations: Classic 
rajo naslednje stvari/možnosti: Definitions and New Directions. Contemporary Educational Psycho-
logy, let. 25, str. 54–67.
• uravnoteženost med kariero in zasebno sfero, Denny, R. (1997): Kaj moram vedeti o motivaciji za uspeh. Ljubljana: 
• razumevanje, spoštovanje do osebnih, družin- Gospodarski vestnik.
Lipičnik, B. in Možina, S. (1993): Psihologija v podjetjih. Ljubljana: DZS. 
skih zadev, Musek, J. (2000): Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Inštitut 
• posluh in pomoč delodajalca pri usklajevanju za psihologijo osebnosti & Educy, str. 3–74, 201–358. 
Schein, E. (1990): Career Anchors: Discovering Your Real Values. San 
zasebne in poklicne sfere življenja, Francisco, California: Jossey-Bass/Pfeiffer.
• fleksibilnost s strani delodajalca, Šmitran, S. (2012). Motivacija zaposlenih v igralništvu. V: Zbornik 9. 
Festivala raziskovanja ekonomije in managementa (117–124). Koper: 
• gibljiv delovni čas, fleksibilen delavnik, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper.
68
Didakta

ŠOLSTVO IN PRAVO
Žvižgači v šolstvu
mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik
V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki 
poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri-
hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete 
preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com.
Dne 7. 2. 2023 je bil v Uradnem listu RS objavljen Nihče ne sme praviloma razkriti identitete prijavite-
Zakon o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju: ZZPri), lja brez njegovega izrecnega soglasja nikomur, razen 
ki določa načine in postopke za prijavo kršitev zaupniku in organu za zunanjo prijavo. To velja tudi 
predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v de- za vse druge informacije, iz katerih je mogoče nepo-
lovnem okolju, in njihovo obravnavo ter zaščito sredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja.
posameznikov, ki prijavijo ali javno razkrijejo infor-
macije o kršitvi. Te posameznike v žargonu ime- Delodajalec nikakor ne sme ugotavljati identitete pri-
nujemo tudi »žvižgači«. javitelja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu 
postopka s prijavo niso informacija javnega značaja. 
Po ZZPri se rok za vzpostavitev prijavnih poti za 
zavezance v javnem sektorju, kjer je več kot 50 za- Evidentiranje prijave
poslenih, izteče 23. 5. 2023. Navedeno pomeni, da Prijavo se evidentira v evidenci prijav tako, da se 
morajo vrtci in šole, ki imajo več kot 50 zaposlenih, upošteva prepoved razkritja identitete in zaupnosti. 
vzpostaviti notranjo prijavno pot, ki obsega ime- Prijava je ustno ali pisno sporočanje informacij o kr-
novanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem šitvah v delovnem okolju v javnem sektorju.
prijave ter sprejem notranjega akta, v katerem 
bodo opisane posebnosti obravnave prijave, pri Ustna prijava se evidentira z natančnim zapisom 
kateri ne sme priti do razkritja identitete prijavi- njene vsebine. Ustna prijava se lahko s soglasjem 
telja. prijavitelja tudi posname. Če je prijava podana po 
telefonu, se lahko po predhodnem obvestilu s so-
Zakon določa tudi prepoved povračilnih ukrepov glasjem prijavitelja dokumentira s posnetkom klica. 
ter ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelju se omogoči, da preveri, popravi in s svo-
Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo jim podpisom potrdi zapis ustne prijave, če to želi. 
deležni zaščite pred razkritjem njihove identite-
te, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov. Evidenca prijav vsebuje podatke o prijavitelju, po-
Prijaviteljem zakon zagotavlja brezplačno pravno sredniku, povezanih osebah, osebi, ki jo prijava za-
pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, deva, in osebah, ki lahko pomagajo pri preiskavi pri-
psihološko podporo, sodno varstvo in začasne od- javljene kršitve (osebno ime ali psevdonim, poštni 
redbe v primeru povračilnih ukrepov. naslov, naslov elektronske pošte, telefonsko številko 
in druge naslove za navezavo stika), gradivo, ki so ga 
Pogoji za zaščito prijaviteljev predložile navedene osebe, in gradivo, ki je nastalo 
Prijavitelj je fizična oseba, ki prijavi ali javno raz- v postopku obravnave prijave, vključno s posnet-
krije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem kom oz. zapisom klica ali pogovora. 
delovnem okolju. Prijavitelj je do zaščite po ZZPri 
upravičen, če je na podlagi utemeljenih razlogov Praviloma se podatki v evidenci prijav hranijo pet 
menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah let po koncu postopka. Po poteku roka hrambe se ti 
ob prijavi resnične, in je podal notranjo ali zunanjo osebni podatki in vsebina prijave uničijo, evidenčni 
prijavo ali javno razkril informacije o kršitvah. podatki o prijavi in poročilo pa se lahko hranijo tudi 
po poteku tega roka v skladu z notranjimi pravili. 
Pomemben je tudi rok, v katerem prijavitelj prijavi Osebni podatki, za katere je očitno, da niso potreb-
ali razkrije informacije o kršitvi, saj prijavitelj do za- ni za obravnavo prijave, se ne zbirajo. Če se takšni 
ščite po ZZPri ni upravičen, če je prijavo podal dve podatki zberejo pomotoma, se brez nepotrebnega 
leti ali več po prenehanju kršitve. odlašanja izbrišejo.
70
Didakta
Notranja prijava Zavezanec sprejme notranji akt (pravilnik), v kate-
Notranja prijava je prijava znotraj pravnega subjek- rem opiše notranjo pot za prijavo in opredeli zlasti:
ta v javnem sektorju, pri katerem je kršitev nastala; 
Prijavitelj poda informacijo o kršitvi praviloma z upo- 1.  zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno ose-
rabo notranje poti za prijavo. Notranja pot za prijavo bje oziroma informacijsko podprt način prejema 
se vzpostavi tako, da se določi poseben elektronski in evidentiranja prijav in morebitnega zunanjega 
naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne po- ponudnika storitve prejemanja prijav;
datke za prejem prijav, ukrepe za preprečitev razkri-
tja identitete prijavitelja in da se imenuje zaupnika. 2. elektronski naslov, telefonsko številko ali druge 
kontaktne podatke za prejem prijav;
Zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo 
so subjekti v javnem sektorju s 50 ali več zaposleni- 3.  postopek prejema notranje prijave in njene 
mi (v nadaljevanju: zavezanec). Zavezanci za vzpo- obravnave;
stavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih 
imenujejo zaupnika. Zavezanci lahko za prejem in 4. ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim 
evidentiranje prijav določijo tudi administrativno osebam do informacij o prijavitelju in drugih vse-
osebje ali informacijsko podprt način prejema in bin iz evidence prijav;
evidentiranja prijav.
5.  obveščanje notranjih organizacijskih enot, odgo-
Zavezanci lahko za prejem prijav določijo zunanjega vornih za odpravo kršitve, način seznanitve vod-
ponudnika storitve prejemanja prijav. Zavezanec in stva o obravnavi prijave;
ponudnik se dogovorita o načinu pošiljanja prejetih 
prijav zaupniku ali administrativnemu osebju, ponu- 6. način informiranja zaposlenih in drugih oseb v 
dnik pa lahko prijavitelju zagotavlja tudi druge infor- delovnem okolju zavezanca o načinu uporabe 
macije. Ponudnik je dolžan varovati identiteto prija- notranjih poti za prijavo in o notranjem aktu. Prav 
vitelja in s podatki ravnati zaupno. tako zagotovi informacije o postopkih za zuna-
njo prijavo organom za zunanjo prijavo in, kadar 
V zakonu je posebej navedeno, da lahko osnovne je ustrezno, institucijam, organom, uradom ali 
šole, vrtci, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobra- agencijam Evropske unije.
ževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potreba-
mi na območju iste samoupravne lokalne skupnosti Zavezanec mora do 1. marca tekočega leta za prej-
vzpostavijo skupno notranjo pot za prijavo, ki jo upra- šnje leto KPK poročati o številu prejetih, anonimnih 
vlja eden izmed vključenih zavodov ali samoupravna in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih po-
lokalna skupnost. Tudi srednje šole, višje šole ter di- vračilnih ukrepov, v poročilu pa navede tudi podatek 
jaški domovi na območju iste samoupravne lokalne o zaupniku.
skupnosti lahko vzpostavijo skupno notranjo pot za 
prijavo, ki jo upravlja eden izmed vključenih zavodov. Zaupnik
Zaupnik preizkusi in obravnava prijavo kršitve. Za-
Zavezanec določi tak postopek obravnave prijave, upnik prijavitelju, ki ni anonimen, da informacije o 
ki omogoča popolnost, celovitost in zaupnost in- zaščiti po ZZPri, o postopkih za zunanjo prijavo or-
formacij ter nepooblaščenim osebam zavezanca ganom za zunanjo prijavo ter informacije o nevla-
prepreči dostop do vsebine prijav, podatkov o prijavi- dnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite 
telju in o osebah, ki jih prijava zadeva. prijaviteljev.
71
Didakta
ŠOLSTVO IN PRAVO
Zaupnik prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukre- macije, ki so potrebne za oblikovanje predlogov 
pov, nudi informacije o pravnih možnostih in mu ukrepov, ki so usmerjeni v prenehanje kršitve, od-
pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi po- pravo posledic kršitve ali preprečevanje prihodnje 
vračilnih ukrepov tako, da mu izda potrdilo o vlo- kršitve.
ženi prijavi, zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, 
ki jih prijavitelj potrebuje v nadaljnjih postopkih v Zaupnik ukrene, kar je potrebno za prenehanje kr-
zvezi s povračilnimi ukrepi in podobno. Zaupnik se šitve. Če za prenehanje kršitve ali odpravo posledic 
lahko glede zaščitnih ukrepov posvetuje s Komisijo kršitve ni pristojen, s prijavo in predlogi ukrepov se-
za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: KPK). znani osebe ali notranje organizacijske enote, ki so 
odgovorne za odpravo kršitve.
Zaupnik sodeluje z organom za zunanjo prijavo, 
kadar je to potrebno zaradi obravnave prijave pred Zaupnik konča obravnavo prijave v treh mesecih 
zaupnikom ali organom za zunanjo prijavo. od njenega prejema s poročilom, v katerem nave-
de, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemelje-
Zaupnik po prejemu prijave to evidentira in pre- na. Če je prijava utemeljena, v poročilu navede zla-
izkusi, ali so izpolnjeni naslednji pogoji za njeno sti predlagane in izvedene ukrepe za prenehanje 
obravnavo: kršitve, odpravo posledic kršitve ali preprečevanje 
• da jo je podala fizična oseba; prihodnje kršitve, svoje ugotovitve o uspešnosti iz-
• da se nanaša na informacije o kršitvi predpisov, vedbe predlaganih ukrepov ter morebitne predla-
ki veljajo v Republiki Sloveniji, in jih je prijavitelj gane in izvedene ukrepe za zaščito prijavitelja.
pridobil v svojem delovnem okolju;
• da prijavljene informacije o kršitvah niso očitno Zaupnik ob upoštevanju zaščite identitete prija-
neresnične; vitelja z ugotovitvami iz poročila seznani vodstvo 
• da jo je prijavitelj podal pred potekom dveh let zavezanca. Zaupnik ob koncu obravnave prijave, 
po prenehanju kršitve. najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave, 
prijavitelja obvesti o utemeljenosti prijave, predla-
Zaupnik prijave ne obravnava, če niso izpolnjeni ti ganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka oz. o 
pogoji ali če presodi, da obravnava ne bi bila smo- stanju postopka z notranjo prijavo, če postopki za 
trna, ker kršitev ni imela posledic, ker posledic ni odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani. 
več ali so neznatne. Ustno obvestilo se evidentira z zaznamkom v evi-
denci prijav.
Zaupnik v sedmih dneh od njenega prejema pre-
izkusi prijavo, in če so izpolnjeni pogoji za njeno Zunanja prijava
obravnavo, prijavitelju izda potrdilo o sprejemu Prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z 
prijave, ki vključuje datum in čas prejema. Če zau- uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot 
pnik ugotovi, da pogoji za obravnavo prijave niso za prijavo ni vzpostavljena, če notranje prijave ne 
izpolnjeni, prijavitelja v sedemdnevnem roku se- bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če pri-
znani z razlogi, zaradi katerih prijave ne bo obrav- javitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja 
naval. tveganje povračilnih ukrepov.
Zaupnik obravnava prijavo skrbno, zaupno in sa- Organi za zunanjo prijavo, ki bi na področju vzgoje 
mostojno ter pri tem ni vezan na navodila v po- in izobraževanja lahko prišli v poštev, so predvsem: 
samezni zadevi. Zaupnik zlasti od prijavitelja in Javna agencija za varnost prometa, Državna revi-
osebe, na katero se prijava nanaša, pridobi infor- zijska komisija, FURS, Tržni inšpektorat, Informa-
KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.
V kolikor še nimate imenovane strokovne pooblaščene osebe za varstvo osebnih 
podatkov (po GDPR), se obrnite na KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.. 
Nedvomno najbolj ugodna in strokovna rešitev za posodobitev in uskladitev do-
kumentov s področja varstva osebnih podatkov. 
Zaupa nam že veliko število vrtcev, osnovnih šol in glasbenih šol. Prepričajte se še vi!
 
Kontakt: info@kurikulum.si                                      www.kurikulum.si
72
1 Zanimivo, da Inšpektorata RS za šolstvo in šport zaenkrat še ni med organi za zunanjo prijavo.
Didakta
cijski pooblaščenec, Inšpekcija za varno hrano, In- podlagi utemeljenih razlogov menil, da sta bila 
špektorat za delo, Inšpektorat za javni sektor, Zdra- prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujna 
vstveni inšpektorat in KPK.1 za razkritje kršitve na podlagi ZZPri.
Zaščita prijaviteljev Prijavitelj lahko zaradi povračilnih ukrepov uve-
Enega od najbolj pomembnih zaščitnih ukre- ljavlja sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. V 
pov prijaviteljev predstavlja prepoved povračilnih postopkih pred sodiščem ali drugim organom se 
ukrepov. Prepovedani so vsakršni povračilni ukre- v zvezi s škodo, ki jo je utrpel prijavitelj, domneva, 
pi zoper prijavitelja, zlasti pa: da je škoda posledica povračilnega ukrepa zaradi 
• odpoved delovnega razmerja; prijave ali javnega razkritja, če prijavitelj izkaže, da 
• premestitev na nižje delovno mesto, onemo- je podal prijavo ali javno razkril informacije o kršitvi 
gočanje ali zadržanje napredovanja; in da je utrpel škodo. V takšnih primerih mora ose-
• prenos delovnih nalog, sprememba kraja de- ba, ki je sprejela ukrep, dokazati, da je bil ta ukrep 
lovnega mesta, sprememba delovnega časa, zakonit in primeren in ni bil povezan s prijavo.
zmanjšanje delovne obveznosti, neizplačilo ali 
znižanje plače in drugih dodatkov; Do brezplačne pravne pomoči je upravičen prija-
• onemogočanje ali zadržanje izobraževanja in vitelj v sodnih postopkih, ki jih zoper delodajalca 
strokovnega usposabljanja; sproži zaradi povračilnih ukrepov, ali v sodnih po-
• nizka ocena delovne uspešnosti, nizka letna stopkih, ki jih kot povračilni ukrep zoper prijavitelja 
ocena; sproži delodajalec, ali v sodnih postopkih, ki so v 
• uvedba disciplinskega postopka, izrekanje di- zvezi z njegovo prijavo, če izkaže, da je pred povra-
sciplinskih ukrepov ali kazni; čilnim ukrepom podal prijavo po ZZPri. Prijavitelj je 
• šikaniranje, prisila, ustrahovanje, nadlegovanje do brezplačne pravne pomoči upravičen ne glede 
ali izključitev in pomanjkljiva zaščita dostojan- na določbe o materialnem položaju prosilca.
stva pred takim ravnanjem drugih oseb;
• diskriminacija, slabša ali nepravična obravna- Če je delodajalec prijavitelju odpovedal pogodbo 
va; o zaposlitvi in če prijavitelj uveljavlja sodno varstvo 
• opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za ter s potrdilom KPK izkaže, da je upravičen do za-
določen čas ob izpolnjenih pogojih, ki jih za- ščite po ZZPri, lahko uveljavlja pravice iz zavaro-
kon določa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi vanja za primer brezposelnosti, kot če bi mu pre-
za določen čas; nehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde. 
• odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas Prijavitelj uveljavlja pravico do denarnega nado-
pred potekom časa oziroma pred preneha- mestila, če se prijavi v evidenco brezposelnih oseb 
njem razloga za sklenitev te pogodbe; z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje v 
• samovoljno odrejanje opravljanja zdravstvenih roku 30 dni od prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
pregledov ali pregledov zaradi ugotavljanja 
delovne sposobnosti; Če prijavitelj potrebuje psihološko podporo zaradi 
povračilnih ukrepov, lahko KPK na njegovo pobudo, 
Kot povračilni ukrep se štejeta tudi grožnja s povra- pobudo zaupnika ali uradne osebe za zunanjo pri-
čilnim ukrepom ali poskus povračilnega ukrepa. javo centru za duševno zdravje, klinično-psihološki 
ambulanti ali psihiatrični ambulanti v mreži javne 
Prijavitelji so upravičeni tudi do zaščitnih ukrepov. zdravstvene službe predlaga njegovo obravnavo.
To so ukrepi, ki se zagotavljajo prijaviteljem glede 
na vrsto povračilnih ukrepov, zlasti pa: Sklepna misel
• prepoved razkritja identitete prijavitelja in za- Vrtci in šole z več kot 50 zaposlenimi ne smete 
upnost; pozabiti, da do 23. 5. 2023 vzpostavite notranjo 
• izključitev odgovornosti prijavitelja; prijavno pot, ki obsega imenovanje zaupnika, 
• sodno varstvo in začasne odredbe v primeru opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem 
povračilnih ukrepov; notranjega akta. 
• brezplačna pravna pomoč;
• nadomestilo za primer brezposelnosti; Čas bo pokazal, koliko bo prijav po tem novem za-
• psihološka podpora. konu v šolstvu, vendar bi bilo morda smiselno v 
prvih letih sodelovati z zunanjim ponudnikom sto-
Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno ritve prejemanja prijav, ki pa ne bi zgolj sprejemal 
razkrije v skladu z ZZPri, ne krši nobene omejitve prijave, ampak predvsem da bi s prav(n)imi nasveti 
ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi pomagal tako vašemu zaupniku kot tudi prijavite-
nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo lju pri oblikovanju učinkovitih predlogov ukrepov, 
ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ki bodo usmerjeni v prenehanje kršitve, odpravo 
ali javno razkril neresničnih informacij in je na posledic kršitve ali preprečevanje prihodnje kršitve. 
73
Didakta
Navodila avtoricam 
in avtorjem
Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre-
sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo.
Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. 
Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe 
in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako-
vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica 
ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti 
ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no-
silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo-
štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. 
Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, 
morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko 
številko in elektronski naslov. 
Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj 
Revija Didakta, št. 222 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre 
marec, april 2023 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in 
znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre-
Za založbo znimi podnaslovi. 
Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni 
na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: 
Urednik
dr. Martin Uranič Članek v reviji 
Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in 
Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112.
dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku  
dr. Justina Erčulj, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), 
dr. Robi Kroflič, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta.
dr. Kristijan Musek Lešnik Zbornik 
Časopisni svet Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan-
mag. Domen Petelin, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet 
Rudi Zaman, Education.
Metka Zorec Knjiga 
Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po-
Jezikovni pregled dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo.
dr. Martin Uranič Elektronski vir z avtorjem ali urednikom 
Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih 
Fotografije jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - 
avtorice in avtorji člankov, zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za 
foto dokumentacija uredništva šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014.
Elektronski vir brez avtorja ali urednika
Slika na naslovnici Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro-
Ernst Ludwig Kirchner, Sertigtal gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/
im Herbst (olje na platnu, 1925/26) mk.gov.si/pageuploads/ 
Oblikovanje Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014.
Grga Jokić   
Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: 
Tisk
Grafika Soča d. o. o. Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010)
Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139)
Naslov uredništva Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) 
Revija Didakta
Ljubljanska cesta 11 Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011)
4240 Radovljica Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009)
tel.: 04 53 20 209 Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1)
faks: 04 53 20 211
e-pošta: revija@didakta.si Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne 
www.didakta.si sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb.
Naročnino prosimo poravnajte 
na račun št. 02 068-0016734826
Letna naročnina na revijo Didakta 
znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk.
Posamezna dvojna številka stane 
18,99 EUR. Naročite se na revijo Didakta
Revijo Didakta sofinancira Javna Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske 
agencija za raziskovalno dejavnost pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošljete 
Republike Slovenije. na naslov založbe Didakta d.o.o., Ljubljanska cesta 11, 4240 Radovljica. 
Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte 
tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, 
naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina 
na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna 
dvojna številka stane 18,99 EUR.
Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.