PREDSTAVLJAMO VAM NAŠ KRAJ:
IG
»Smo pozabljena dežela«
nujno sanirati. V preteklih treh mesecih so na cevovodih, ki so sestavljeni kar iz treh različnih materialov, zabeležili vsaj po eno okvaro na te-den. Del omrežja so že sanirali, kako polovico pa ga bo še treba. Voda sama zdaj ni več oporečna, je pa zavoljo fekalij, ki jo ogrožajo močno klorira-na, kar pri porabnikih seveda tudi ne more vzbu-jati posebnega zadovoljstva.                  ,.
;. Če se že kje počutijo odrinjene od družabnega dogajanja, predvsem pa od občinskega raošnjič-
'fca, potem so gotovo na Igu. Stirideset let nera-lumljivega zapostavljanja je kraj pahnilo v neizo-gibno zaostalost in anahronizem, pravijo tu, iz katerega se bo le težko pobral.
Vqz blaginje je zgrešii Ig že takoj po vojni. Izrazito kmečkemu ižanskemu življenju družbeni
'razvoj že takrat ni bil posebno naklonjen, kar je pustilo posledice še danes. Tako jim pač ni preo-stalo drugega, ko da so se znašli, kakor so se vcdeli znaii. O tem, smo se pogovarjali z novim tajnikom KS Ig Branetom Mikulašem:
»Zaradi narave dela in teženj kmetov po kmeč-kem stažu, so se na Igu najprej razvile obrtne delavnice, kovinske in lesno-predelovalne obrti. Te so sčasoma prerastle v prave delovne organiza-cije, ki jih danes poznamo kot KIG ali Mizarstvo Ig. Te firme so še danes poglavitne nosilke razvo-ja kraja, saj skladno njihovi uspešnosti pomagajo tako krajanom, kot tudi krajevni skupnosti«.
Potrebe po sanaciji vodovoda
Seveda pa delovne organizacije, pa čeprav so še ' tako radodarne in razumevne, ne morejo poma-gati pri ključnih problemih kraja. Takšnih nadlog pa na Igu ne manjka. Med temi, se zdi, krajanom ta hip povzroča še največ sivih las vaški vodovod. Ta je namreč že docela dotrajan, zato ga bo treba.
Čeprav sodoben, otroški vrtec na Igu ni več kos aarašiajočim potrebam.
»Za vse te težave je pravzaprav kriva neurejena kanalizacija«, meni o tem vprašanju Brane Miku-laš. »Na srečo pa se ludi tu zadeva že premika. Že predlani smo začeli z gradnjo kanalizacijskega omrežja, ki ga izvaja Kanalizacija (Voka) Ljublja-na. Vsi krajani, ki sodijo na I. vodnovarstveno področje, so se dolžni priključiti na omrežje. osta-li pa bcdo morali urediti greznice tako, kot je treba«.
KS Ig se tudi sicer trudi, da bi ohranila Barje kot enkratni arheološkobiološki rezervat. Rav-ninski de! bi radi obdržali za kmetijstvo. s tem da bi barjansko zemljo ustrezno sanirali. Hidromeli-oracijska dela so zdaj že v teku. Mehka barjanska zemlja je dobra zlasti za kislo seno, ki je primerno za konjerejo, na bolj kakovostni prodnati zemlji (ki je tudi ne manjka) pa kmetje pridelujejo silaž-no in navadno koruzo.
Brez zunanje pomoči ne bo nič
V načrtih KS Ig je že nekaj časa tudi vrsta nujno potrebnih objektov, ki jih potrebuje kraj. Toda ti nikakor ne morejo dočakati uresničitve. Krajevna osnovna šola denimo postaja pretesna (zdaj ima že sam Ig okrog 2500 prebivalcev!) in ji grozi dvoizmenski pouk, zmogljivosti krajevnega VO so dvakrat manjše od dejanskih potreb, ni denarja za zdravstveno ambulanto in opremo, kaj šele za nov zdravstveni dom (ki je predviden po zazidal-nem načrtu); interesenti zaman čakajo na nove telefonske priključke, avtobusna postajališča so neurejena (v pripravi je gradnja nove avtobusne postaje z lokalom. čakalnico in trafiko, ki bo primerna tudi za obračanje priklopnikov) in še vedno niso rešili tudi vprašanja lokacije za nov trgovski center. Problemov torej vet kot preveč.
Tej široki paleti težav pa lahko nenazadnje prištejemo tudi krajevne ceste. O tem pravi tajnik KS:
»Še najslabši je cestni odsek Ig-Ljubljana. Ce-sta je tu že povsem dotrajana in preozka, povrh pa še brez bankin, zato ni nič čudnega, da se ob posledici ali slabšem vremenu tudi po trije ali štirje vozniki znajdejo v jarku. Tudi dovozne ceste na Igu, ki so še brez asfalta, niso nič boljše, saj nismo dobili denarja zanje še za leto 1987. Denar je samo še za posipavanje krajevnih cest, nič drugega. S pomočjo samoprispevka (iz leta 1987> nameravamo zdaj asfaltirati cesto Ig-Iška Loka, v programu pa imamo tudi asfaltiranje cest Iška Loka-Matena in Ig-Želimlje«.
Seveda bo tudi uresničitev teh zamisli v veliki meri odvisna od finančnih sredstev. Pa tudi od družbenega razumevanja. Ali kot je zelo realistič-no povedal ob koncu našega razgovora Brane Mikulaš: »Več kot očitno je, da krajani in delovne organizacije na Igu nismo sposobni sami rešiti svojih problemov. Zato apeliramo na širšo druž-bo, da Igu pomaga in po 40 letih mačehovskega odnosa dužbe do kraja omogoči tudi Ižancem življenje, ki bi bilo primerno današnjim stan-dardom«.
Branko Vrhovec